73738/1988 D Gl glasilo krajanov ?§KU N0Sg IH KI s začeti gibati, živeti in prilagajati okolju, v katerem 1anko urejaš Krajani, ki na nek način organizirano-živimo v Krajevni skupnosti, moramo da ^хш^х, veliki soodvisnosti cd materialnih možnosti. znanja in hotenja človeka. J Ol- X, r. -L iJCJ i. i-V-' J-J. - ux ^OiiXDXX OJ..»^ i--I- v v Ai. —■ ^ » - - — - - imo pa" urejati posamezne in skupne motive Krajanov s ciljem, iimbolj uredimo življenje v kraju, kjer bivamo. Vse to je v Povsod so posamezniki, Ki se odločijo, da bodo svoje znanje prostovoljno namenili- za organiziran način urejanja skupnih zadev v Krajevni skupnosti, kjer živijo in delajo. Socialistična zveza delovnega ljudstva je kraj in mesto, kjer je mogoče predlagati, usklajevati in sprejeti odločitve, ki so v interesu .krajanov. Ta oblika dela je ::.orc~a ped porojer, ca vsi SKupaj zagotovimo javnost našega dela in odgovornost posameznika ali skupine ljudi, ki sprejme neko odločitev. Glede na čas v katerem živimo in delamo je zelo pomembno, da priznamo človečnost in odgovornost ljudi, da vsak po svojih moče-; prispeva k napredku nas vseh. Prepricai: sem, da je velika večina krajanov pripravljena svoje znanje in sposobnosti vložiti v aktivnosti, ki so v interesu, da jih uredimo v kraju kjer živimo. V naslednjerr. obdo": bomo morali vsi skupaj poskrbeti za Q& bomo odgovorne naloge v Krajevni skupnosti in tudi izven nje zaupali človeku, ki mu zaupamo, da bo odgovorno ravnal pri urejanju zadev, ki so za človeka-delavca krajana ponenbne in ustvarjajo pogoje za človeka dostojno življenje. ivarko j\ren ххххххххххххххххххххххххххххххххххххххх I IZID TOKRATNE llEVILKE GLASU,A KRAKOV PO^TC.-.C^A Jr I FlaAKČfcO 0K0G0ĆILA DO "IGRALNICA - CASIKO" , rOR-IC^Cl ХХХ77ХХ7) -'ХХХУХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХ : XXXXXXXVУУХХХХХУ LA COMUNITA 4 LOCALE E N01 i\el momento in cui l4uoino s%include nella vita, deve iniziare a muoversi, vivere e ,adattarsi allxambiente nel quale potra repolare i propri interessi e quelli generali. Noi cittadini^ che in qalche modo viviamo in maniera organizzata nella Comunita locale, siamo chiamati a regolare delle motivazioni singole e corauni dei cittadini alio scopo di organizzare meglio possitile la vita nella localitä dove abitiamo. Tutto cio in grar.de misura dipende dalle possibilitä materiali, dal sapere e volontä dell4uomo. Dapertutto sono i singoli a decidere di destinaxe da soli il proirio sapere per regolare in maniera organizzata le questioni comuni nella Comunita locale, dove si vive ed opera. LNAlleanza socialista del popolo lavoratore e l4organizzezione e la sede dovNe possibile proporre, armonizzare e accogliere delibere d'interesse per i cittadini. Tale forma di lavoro e possibile alia condizione per cui tutti assieme garantiamo la pubblicitä del nostro lavoro e delle nostre responsabilitä del singolo o gruppi di persone chiamati ad accettare delle decisioni. - Anche in riguardo al tempo in cui viviamo e operiamo e molto importante riconoscere il principio umanitario e la responsabilitä delle persone, in modo che ognuno secondo le proprie forze possa contribuire al progresso di noi tutti. Sono convinto che la maggi,oranza dei cittadini e pronta ad offrire il proprio sapere e capacitä nell^attivitä rivolta allxinteresse di tutti per regolare la vita nella localitä in cui viviamo. Nel periodo successivo dovremo assieme provvedere affinche i com-riti di responsabilitä nella Comunita locale, e fuori di essa, vengano affidati alle persone di fiducia, che regoleranno con responsabilitä ogni questione importante per lxuomo-lavoratore e cittadino, creando quelle condizioni di una vita umana decorosa. Karko Kren Ha volitvah^ Ki so v Krajevni skupnosti Portorož potekale v letu 193?, so bili v organe Krajevne skupnosti portoroških sosesk izvol^ni delegati: Bell« elezioni in seno alia Comunita locale di Portorose ter.utesi nel 1^8?, negli organi della Comunita locale sono stati slefcti i geguenti delegati: V "JrŠ ČIN G KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ: NELL%ASSEMBLEA DELLA COF.ÜNITA4LCCALE DI PORTOROSE: - delegati iz sosesk - delegati di quartiere K ari j a BRAT IN A, 1940. Janez BUKOVŠEK, 1944 Letoviška pot 16 Stara cesta 14 Danica CEGLAH, 1958 Zatišje 6 Jožica ČERNIČ, 1927 Vesna 8 Ijevic ?ABRIß, 1953 Šentjane Er8£0 IG J AN, 19^6 Stara cesta 24 David PURLAN, 1923 Vilfanova cesta 23 Armand KLANCIČ, 1931 Pet pomorščakov 6 Mitja KOLMAN, 1965 Mirni kot 3 Tomaž KUNST, 1941 Cvetna pot 7 Kiran MARUŠIČ, 192^ Eizine 19 Jurij KIKYSKA, 1920 Senčna pot 13 Božidar CIVIDINI, 1930 Koprska cesta 3/a fiiran PLEYNIK, 1923 Šentjane 59 Sergej PRINČIČ, 1952 Vilfanova cesta 35 Dušan PUH, 1922 Obala 63 Ivo RADOVAC, 19^5 Pacug 6 Viktor REBEK, 1932 Postajališča pot I/a Cesarina SMREKAR, 1929 Vilfanova cesta 31 Bruno ŠPOLJAR, 1964 racug 1У Irina STEGEL, 1933 Lepa cesta 3a Stanislav SIEGEL, 1930 Šentjane 37 Jože ŽELJKO, 1927 Stara cesta 16 Viktor ŽERJAL, 1920 Stopniška pot 8 - delegati skupščine iz družbeno-političnih organizacij in društev - delegati dell4assemblea e delle organizzazioni socio-politične e societä Dario BARTCLE, 1955 Belokriška cesta 64 Boris BEKEŠ, 1921 Koprska cesta 5 Božidar CIVIDINI, 1930 Koprska cesta 3/a Danica GOMBOC, 1928 Sončna pot 35 Elvino KORELIČ, 1936 Senčna pot 10/a Slavko MASTNAK, 1927 II .Prekom.brigad 50 Rino MEDVEŠČEK, 1925 Obala 13/a Albin MIKLUŠ, 1916 Prečna pot 10 Elio HUSIZZA, 1931 Senčna pet 10/a J o van NIKOLIČ, 1920 Senčna pot 1 Zoran ORAZEM, 1950 Stara cesta 5 Vili PETRONIO, 195^ Fizine 11 Lina POLJŠAK, 1938 Vesna 11 Erik POTOKAR, 1965 Senčna pot 24 Dušan PUH, 1922 Obala 63 Albert RUSJAN, 1930 Šentjane 10 Cesarina SMREKAR, 192< Vilfanova cesta 31 Paolo SOBAN, 1948 Pot pomorščakov 25 Ivanka TROHA, 1926 Obala 75 - delegati skupščine iz združenega dela - dej ereti deli4assemblea dal lavoro associato Irene BAGAh, 1945 ijetoviš^a pot $8 Gligoiija BOGDANOVIG, 1925 Stara cesta 2 Lenin farko KLEINE, 13^6 Senčna pot 10/a Marjeta KOŠTOKAJ-FOaLEKA, 195 Letoviška i ot 16 Albin KUKANJA, 193V Strma pot 5 Albina KUZKIČ, 1939 Podvozna cesta 3 Aleksander LAMPE, 1943 XXX.Divizije 20,Lucija Alojz MOŽINA, 1930 Cvetna pot 15 Peter OVNIČ, 1959 Letoviška pot 17 Viljem VIRENS, 1945 Kosovelova 16, Lucija Drago ŽVEGLIC, 1944 Mirni kot 7 Boris BekeŽ, dipl.iur. Alojz CELCER, 1929 Cvetna pot 17 Ki r j ana ČERNETIČ , 195Ü Vilfanova cesta 19 Julijana DEL GIUSTO, 1346 Lirrinjanska cesta 17 Karjan FIŠER, 1957 Katteotijeva 9»Piran Bojan i RANZA, 19^8 Lepa cesta 19 Luciano GAMBOC, 1938 Cvetna pot 9 Zdravka GEORGIJEVIČ, 1954 Letoviška pot 24 Metod JANKO, 1935 Letoviška pot 16 Marko TANCER, 1953 Obala 105 Predsednik skupŠ&ine je Presidente dell^Assenblea e Podpredsednik skupščine je т Vicepresidente deli4Assemblea e Y*X1 ^™™0- SVET SKUPŠČINE (izvršilni organ skupščine) izvršuje sklepe skupščine in zborov delovnih ljudi ter občanov, še zlasti pa sodeluje z organizacijami združenega dela in samoupravnimi skupnostmi, sodeluje z delegacijami in delegati KS ter oblikuje smernice in stališča za njihovo delo, pripravlja letne plane dela in finančne načrte, spremembe statuta... CONSIGLIO DELL^ASSEMBLEA (organo esecutivo dell^assemblea) che attua le delibere deli'assemtlea, dei comizi dei lavoratori e cittadini, collabora principalmente ancora con le delegazioni del lavoro associato e comunita a4interesse, collabora con le delegazioni e delegati della CL formulando gli indirizzi e ate-ggiamenti per il loro lavoro, prepara i piani annuali di lavoro e i piani finanziari, modifiche di statuto ecc... Člani sveta so: Franc BAGAR Letoviška pot 38 Janez EUKCVŠEK Stara cesta 14 Eožidar CIYIDINI Koprska cesta 3/a Kitjs KOLV.AK Mirni kot 3 Albine i.UZKIČ rodvozna cesta 3 Jurij KIKTŽKA Senčna pot 13 Dušan PUH Obala 63 Bruno ŠPCLJAR Pacug 17 Drago ŽVEGLIČ irr. i rot 7 v v" I ir.er.'.bri del consiglio sono: Dario BARTOLE Belokriška cesta 64 Danica CEGLAR Zatišje 6 Julijana DEL GIUSTO Liminjanska cesta 17 •Tomaž KUNST Cvetna pot 7 Miran KARUŠIČ Fizine 1$ Miran FLSVNIK Šent.jane 59 Irina STEGEL Lepa cesta 34 Jože ŽELJKO Stara cesta 16 Pređsdcik eta , Dužan PUR, di] r. % podpredsednik Игда PLEVtfXK. II presidents del Consiglio e Dušan PUH, dit>l. iur. , yiceprejside&te Miran PLEVKIK. PC.-AYNALKI SVET posreduje pri sporazumen, reševanju sporov in pri razvijanju medsebojnih odnosov med občani in med njenimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 0 sporu ima pravico odločati, če se obe stranki o tem sporazumeta (arbitražna pravica)* Postopek je hiter, usten in brezplačen. CONSIGLIO DI CONCILIAZIONE interviene nell4accordata soluzione delle controversie e per regolare e sviluppare i rapporti reci-proci tra i cittadini e le organizzazioni auto^estite e comunita. He diritto di decidere in merito alle controversie, qualora ambedue le parti lo consentono (diritto &%arbitraggio). II procedimento e rapido, orale e gratuito. SVET POTROŠNIKOV varuje interese ljudi kot potrošnikov dobrin-in uporabnikov storit ev. CONSIGLIO DEI CCNSUHAIORI cura e tutela gli interessi dei consuma-tori d i ceni e usufruenti di mezzi. Commisšioni: Pri skupščini delujejo š.e naslednje Komisije: - za gospodarstvo - per l4econoir.ia - za družbene dejavnosti, proračun in finance - za priznanja in odlikovanja - p&r le attivita4sociali, il bilancio e le finanze - per i riconoscimenti e Iz decorazioni KOMITE ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO in ocenjuje varnos na tej podlagi usn ščitno delovanje v izrednih razmerah, tne m obrambne načrte v Krajevni skupno erja in usklajuje obrambne priprave in s krajevni skupnosti ob naravnih in drugi v vojni nevarnosti in vojni. spremlja sti in amo za-h nesrečah, IL COMITAT0 PER LA DIEESA POPOLARE GENERALE L I^AUTOI EOTE^IONE di difesa e sicurezza serve e valuta x -ed in base a cič indirizza e coordina i preparativi a all4 autoprotezione rali ed altre disg pericolo di ruerre ur.it nella Ccmunitä locale in caso di cslari razie, condizioni straordirarie, durante e durante la guerra. & xoca. ifesa t "T £ licLtl e, Pri Svetu skupščine se oblikujejo občasne ali stalne Komisije. Stalne Kor.isije Sveta so: - za urbanizem, Komunalno gospodarstvo in varstvo OKolja - za stanovanjsKO gospodarstvo in razvoj stanovanjsKe sair.cuprave - za varstvo otrok vzrojo in izobraževanje - za telesne Kulturo in rekreacijo - za zdravstvo, socialno varstvo in socialno skrbstvo - za kulturo in varstvo Kulturnih sion.enikov - statutarno - pravr.a Komisija - z s finančno - materialno poslovanje - z& preventivo in vzgojo v cestnem prometu Pri Svetu je še Štab civilne zaščite. Fiesso il Consiglio dell%Assemblea si formano delle corr.rr.isioni stabili e piovvisorie. Le corrmis sio ni pe r m ai lent! del Co: i si^lio 30П0Ј, - per l^urbanismo, l4economia comunale e tutela dell4ambience - per l4economia abitativa e svilufpo dell4autogesuione abitativa - per la tutela dell%infanzia e 1Nistruzione - per la cultura fisica e la ricreazione - per la sanira, la assistenza sociale e la previdenza sociale - per la cultura e la tutela dei monumenti culturali - la commissione legale - statutaria - per la prevenzione ed educazione nel traffico stradale Iresso il Consiglio vi opera ancora il Corrando della protezione civile. Odbor samoupravne delavske kontrole za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se voli na Člani so: hirko Kos, Alojz Ceglć Viktor Zerjal. II Comitato per il controllo operaio d^autogestione per l4attua- zboru krajanov, .ar, Stane Ceglar, Stojan Troha, zione e la tutela dei diritti d comizio dei cittadini. I membri: Kirko Kos, Alojz Cegl Viktor Zerjal. LiLEGACIJE KRAJEVNE SKUPNOSTI Delavni ljudje in občani s s svojimi delegati in delegacijami sodelujejo v družbenih zadevah in pri odločanju o zadevah skupnega pomena v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. autogestione viene eletto nel ar, Stane Ceglar, Stojan Troha, LE DELZGAZIOKI DELLA 00MUKITA LOCALE I .lavoratori e i cittadini con i loro delegati e delegazioni collaborano su question! sociali e nel decidere su questioni di ir.portanza comune in seno sile assemblee delle comunita politico sociali e assemblee delle comunita d*interesse autogestite. DELEGACIJA KS v zboru krajevnih skupnosti v občinski skupščini DELEC-AZIONE BELLA CL nelia can era §л ' 1 e ■ ita locali deli4 assembles comunaTe 2o?is BEKEŠ »vodja Gregorio BENUSSI Jože BRACKQ Božidar CIVIDINI Livio JAKGKIii Stojan JESELNIK Poj an RENDA Ivan KKEZ Tatjana KOSOVEL Tomaž KUNST' Alojz KEHLE Irena MIKOLJ Janez PEČAR Franc" PIRC .-.le j z rGZAP V: i loška RAKTZLJ Vladimir SOTOŽEK Anton S ril i.ELL I Drago UKKAR Alojz UMEK Viktor ZERJAL ZDhUZEI»A DELEGACIJA za delegiranje delegatov v: 3 k upicino občinske zdravstv en e s kupnost i in Sku; tele sne- kulturn e skur.no s t i ino občinske GAZoONE ASSOCIATA per disignare i delegć mblea c.ocunale della comunita oer la s^! nellfes сотипз1е della comunita - • --- —i -' Miroslava PIRK E;~idio CAEl-AiVEZ Ivan ZABUKOVEC : er 18 xu 1 tura C i am a r(0S7vAR ? abio SALV EST kIK j ' i OK.UpS ^inC GDC lidofie Kulturne skupnosti DELEGAZIONE ASSOCIATA per designare i delegati nelie: Asser^blea cornunale della comunitä per l^istruzione e Assemblae cornunale della corcunita culturale Vida MEBVESCEK Vili PETRCrilC Eaolo 30ВАГ. Irena PREŽELJ Ivan ZABULOYEC Dario EARTOLE Anton GOJKGVIČ Bojana GOMEAC Sonja HORJAK Neva KEN DA PušVa KRHFt UMEK, vodja ZDRUŽENA DELEGACIJA za delegiranje delegatov v: Skupščino skupnosti socialnega skrbstva, socialnega varstva, za zaposlovanje, otroškega varstva, pokojninsko in invalidsko zavarovanje DELEGAZIONE ASSOCIATA per designare i delegati nelle: Assemblee delle comunita per la previdenza sociale, assicurazione sociale, per l^occupazione, tutela dell4infanzia, assicurazione pensioni e invaliditä Darja KUHA* Vida KUMP Aldo PETRON10 Ana PIRJEVEC C e s ar ina 3FREKAR Elori BANOVAC Edvard СОХЛА, vodja Slavica ECJAN Edvard GRMEK Irena KANDARE Sonja KRIŽMAN Svet skupščine KS lahko v Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje (stanovanjsko in komunalno cestno interesno skupnost) delegira delegate izmed svojih članov. II Consiglio dell4Assemblea della CL puo desirnare delegati del consirlio nelle Assemtlee delle coraunitš d4 inreresse autogestite J _ -I -I 1 • j • r r* • i 4 i * • • -> 4 1 * I i_ • de Li a produzione materiale Comunita. o j.nrsresse "сех* 1 abitativa e le strade) Jelegati i', r a л e vno konf erenco sociaJ va rortoroz: ;tic :ve~e deicvne^a Dario BARTOLE Belokriška cesta 64- Eoris BEKEŠ Koprska cesta 5 Karia Grazia BENUSSI Strma pot 7 Franc BIZJAK Liminjanska cesta ТЗЛПСЛПГ Л ; .11 rvrujxi' л nova cesta BUKOVŠEK Jakob CiL.'-.- kr Ped anteno Li b e r o L ELBE LLC Strma :ot I- Liliana DUGAN Obala 21 Zlata EOJAN Star? cesta 2- Bo ~ ar F 7* A!' ~ A Lepa cesta Nevi.i a jRŽTNIč roz: 'iZ' C1V IDI':» 1 '. orazd JEPHB Cvetne pot 5/a Zatišje ^ SIrvko I j a K ; ino HEDVEŠČE Or.ele li/a V in a N UVLi t'bK Ctale IJ/a Kri K L OTOKAR ben,'na pol; 24 Ivan MIKLUŠ Prečna pot 10 Elio MUSIZZA Senčna pot 10/a -T 0 7 an NIKOLIČ Senčna pot 1 Maksimilijan PODGORNIK Vesna 22 Dušan PUH Obala 63 Etelka PUH Obala 63 i^ada PUKSIČ Vesna 18 Slavko PUŠNIK Letoviška pot 16 Albert RUSJAN Šentjane 10 Gesarina G№RE;\AH Vilfanova cesta JI Paolo SOBAN i ot pomorščakov 25 Vlado ŠTRUKELJ Liirinjanska cesta 79 Boris SULIGOJ Prežihova 13/airan Ivanka TRGKA Obala 75 Iztok TURK Šentjane 31/a Drago UKMAR Pod anteno 18 Mavricij ULE Koprska cesta 23 Alojz UKEK Prečna pot 7 Nadia ZIGAKTE Senčna pot 7 Predsedstvo Krajevne konference SZDI Portorož: La Presidenza della Conferenza locale dell4ASPL di Portorose: Marko XR2W, predsednik Mitja JANČAR, podpredsednik Lraro UKKAR Libero DELBELLO Dušan PUH Božidar CIVIDINI Gesarina SMREKAR Elio FUSIZZA Erik POTOKAR Iztok TURKv Eoris EEKEŠ BQSCH£TTO IN CE13TR0 A РОИГОВОЗЕ ~ Cura dei parch i Ghe la questione dei parchi e aree verdi a Portorose abbia piü volte destato problemi e critiche e cosa arcinota, ma se vogliamo far riferimento a paradossi dei nostri giorni mi limiterei a cita-re qualche esempio che non fa onore al prestigio della nostra citta. In un punto molto in vista, all^inizio di Via Ombrata (Senčna pot), dove molti cittadini si dirigono verso l^Auditoric si trova una delle caratteristiche ville di Portorose, ultimanente pure sede di uffici della TOP di Portorose. Ebbene dinnanzi a tale villa, giä da alcuiii anni sorge un "boschetto" non coltivato o improvisatto dalla natura, perche vi si trova un parco di nessuno. Anni addietro serviva adairittura ca parcheggio per un mite asinello che se ne stave? legato tutto il giorno, che poveretto doveva fare i bisogni e aivulgare un po di "puzza". In quell o stesso anno all 4Auditorio di Pcrtorose si teneva il grande simposio dei giornalisti turistici europei, o addirittura mondiale - non pcsso ricordarmi - quindi una propaganda poco consona al nostro turismo. Devo osservare che nemmeno le axtre ville private della parte verso la strada di Capodistria non trillano per l^ordine e l*estetica dei parchi, ma comunque hanno almeno un muro di cinta che le nascondono. Altro il problema per i parchi, come lo stesso parco giochi^nella szessa Via Ombrata, che rimane sempre in balia della volonte o meno degli inquilini dei caseggiati adiacenti e si trova pulito soltanto saltuariamente. Ed anche tale campo giochi si trova nelle - immediate vicinanze dell4Auditorio dove vi giun-.-ono cittadini ed operatori turistici del nostro laese e aall^Zstero. Si potrebbe continuare con i due alberi pericolanti da anni, sempre in Via Orabrata 14, dinnanzi a quel caseggiato e che potranno provocare dei danni alle persone e cose sia a quella casa che al caseg^iatc. vicino* ma su tale jroblema viaggiano lettere tra la Comunita per l^abitativa, l^Azienda comunale e l%AssembIee. comunale di Pirano. Ecco un tanto, almeno per ravvivare il nostro riornalino, di fatti che dovrebbe essere d4interesse comune. Elio KUSIZZA AP: ALTERNATIVA, ART ALI KAJ ? Na Stari cesti za starim Palacom, Kjer je imela nekoč svoje prostore Krajevne skupnost Portorož, so n e k s л c asa le še pajki razpredali brezskrbno svoje mreže. Prostore je Krajevna skupnost sicer namenila portoroški mladini, vendar jih ta ni uporabljala. Pa se je našla skupina mlajših umetnikov - entuziastov, ki jim je Krajevna skupnost prepustila prostore, da jih obnovijo. Najbrž se vam je v glavi že narisal velik vprašaj! Češ - mar ni stavba na Stari cesti 4 predvidena za rušenje, ko bodo obnavljali območje starega, nekoč uglednega hotela Palace? Res je. Vendar pa to dejstvo umetnikom ni preprečilo, da ne bi pljunili v roke in začeli z delom. Nekaj sredstev jim je odstopila občinska mladinska organizacija, del sredstev je prikapljalo iz kulturne skupnosti občine, pa tudi nekatere portoroške delovne organizacije niso ostale križem rok. Kova galerija v rortorožu... In potem se je zgodilo: 27. maja letos smo v lortorožu dobili novo galerijo. Otvoritev je bila slovesna, nastopili sta skupini "Steps" in "Čevlji", predstavljene pa so bile tudi slike Tea Tavžlja in Boruta Pšakerja, ki sta pravzaprav dva stebra te galerije, tretji nežnejši pa Је" v osebi Tanje hihevc. ... кј ni le galerija... Galerija nosi ime Al. !'orda se za tema črk na skriva Art point, morda Alternativa Primorske...? To bo še treba odkriti... Kajti galerija pri Termah ni oz. noče biti šaro to. Galerija želi biti večnamenski prostor, stičišče vseh, ki se žele naučiti umetnosti življenja, ki hočejo biti ustvarjalni in nočejo gledati življenja, ki gre iLimo njih neizživeto... Bo galerija zaživela kot stičišče, kot prostor srečevanja za literarne večere, predavanja, pcgovore...? Livija Sikur lornar. S IČ BQVEGA ... FOD SONCHO POTJO .. . ITajbrž se bo večina krajanov strinjala, ga je razrita, neugledna Sončna pot problem celotne krajevne skupnosti Portorož in ne le tamkajšnjih prebivalcev. Če se s to trditvi jo r.oret: :i kdo ne strinja, naj se sam zapelje po r.jej (г: oro' amo dž: ali drugo terensko vozilo) in ugotovil'bo, da so v poslednji: letih ob Sončni noti zrasle družbeno pomembne institucije: otroški vrtec in osnov/.a 2ola, Dor, učencev "Baldomir Saje", Zavod za korekcijo sluha in govora, v tistem okolišu pa se predvideva še gradnja osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Promet po tej cesti - poti je nevaren in zaradi tega bi ne smeli povsem brezskrbno spati niti najodgovornejši v občini. (He)uspešno kričanje Sončne poti Svet Krajevne skupnosti je letos ~з.;,з obravnaval stanje Sončne poti il ni i, ia љога ureditev te skrajno prometne ceste imeti v planu* občine ausolutno prednost. Zahteve Sveta, da se te pot takoj postavi \ . v tno s t ai t o , so ronale od Izvršnega sveta občine do Samoupravne komunalne cestne interesne skupnosti (SkCIS), Komunalnega podjetja in :e Redten so se pri SKCTS-u našla sredstva za krpar-~ e naj- srlocljih Lna cesti, vendar pa so bila dela izredno slabo opravljena, najbolj r-iiriti del poti pa je ostal v enkem stanju. Г-.enda bi ::oral ta ie. .. ..oti popraviti investitor objektov, ki so zrasli oc poti. , a ni in ni... zaoo se apelira na razumevanje Krajanov. Sä lad stavbnih zemljišč občine riran je že naročil projekt za izvedbo de' , vendar pa se bo spodnji del Sončne poti urejal skupaj s področje:. Bernardina - skladišča soli v nižinah. Toda potekajoča sredstva ne dovoljujejo prevelikega optimizma, da bi Sončna pot kmalu dočakala boljše čase. Ka zboru Krajevnih skupnosti v Skupščini občine 0e bilo rečeno, da je pri iskanju rešitve potrebno sodelovanje tako s i.rajevno skupnostjo Portorož kot tudi s prebivalci Sončne poti. V slo£-i je moč, pravijo... a zakaj se odgovornega, (investitorja novih gradenj) ki Sončne poti ni vzpostavil v prvotno stanje, ne kaznuje oz. ne prisili, da jo popravi ? BELLr.A TELEVIZIJA KABELSKA TELEVIZIJA KABELSKA TELEVIZIJA KABELSKA TELEVIZI. V Portorožu je več območij, kjer je zelo slab televizijski sprejem, zato daje Socialistična zveza pobudo, da bi krajani s svojimi sredstvi zgradili kabelsko televizijo (CATV). Ker je za to zainteresirano tudi turistično gospodarstvo, bi bilo najbolj smotrno, da se krajani z njim povežejo in skupaj napeljejo kabelsko TV mrežo. Kabelska televizija: na mestu, kjer je možen najboljši sprejem, se postavi postaja za sprejem zemeljskih in satelitskih sporedov. Od tam je napeljan antenski kabel do vsakega sprejemnika, ki omogoča kvaliteten sprejem brez motenj. Kabelska televizija pa omogoča tudi oddajanje lastnega radijskega in televizijskega programa ter oddajanje-sprejemanje povratnih informacij (povezava z milico in gasilci pri napeljavi alarmnih naprav). Z ustreznimi dodatnimi elementi se lahko CATV gleda z vsakim televizijskim sprejemnikom. Cena projekta je odvisna predvsem od števila satelitov, s katerih se bo sprejemalo programe, od dolžine kabla in zemeljskih del za polaganje kabla. Ceaa, ki jo bo moral plačati posameznik, pa zavisi od tega, na koliko uporabnikov se bo celoten strošek delil: več bo interesentov, manjši bodo stroški za posameznika. Ker se sistem načrtuje za določene število priključkov, je kasneje, ko je sistem ze zgrajen, pristopanje novih interesentov tehnično zahtevnejše in zato precej dražje kot na začetku gradnje. Rok za izgradnjo CATV ge ^približno ene leto, točna cena pa bo znana šele ko bo projekt izdelan. Za primerjavo pa navajamo ceno priključka (za enega odjemalca) za Kabelsko televizijo v Medvodah letos februarja, ki je znašala 1./00.000,- din (danes znaša ceaa okoli 2.000,000,- din), medtem ko je bila istega rr.eseca cena individualne satelitske antene s potrebno oprejo 2.000.000,- din, (danes okoli ^.000.000,- din), ta pa"ne omogoča sprejemanja zemeljskih sporedov. Za sprejemanje satelitskih sporedov se za enkrat ne plačuje RTV i Cjubljani dodatne naročnine. Če pa bo proizvajalec katerega programa v bočo/e zahteva., naročnino za svoj program, jo bo potrebno plačati, ..e .bor:o 1+pteli t.rorra,,. sprejemati. KS pa se plačuje prispevek za redne vzdrževanje CATV sistema. S po; .c C gO CATV se cc lato o sprejemalo с-л-п- 20 ^V prn-P-nv. Ir. "Sicer: LJ 1 in 2, Koper, Zagreb 1 in 2, od tujih prograr.cv a RAI i in 2, CKY CHATTEL in SUPER CHANNEL (C-E) , IV ? 'I ' . I • o, " (A, LrX , CK), s katerimi je jugoslovanska televizija sklenila pogodbo za sprejemanje (spored teh objavljajo naši časopisi). Od "velikega števila programov, ki jih je možno spre јетг.с t i predlagamo izbiro med naslednjimi: - italijanski: 1) RAI 3, 2) ČAKALE 3) RETE 4) ITALIA 1 - ameriški: 5) WORLD NET, 6) CABLE NFS NETVORP - poročila - angleški: 7) SOSES SPORT - šport, 8) MIRROV VISION, 9" "vCRLI VII 10) EEC, 11) NBC WINSEN, 12) NIV EUROPE, 13) CHILDRENS CHANNEL - mladinski spored glasba - nemški: 1&) TELE CLUB (CH) - mešani program, 15: SA I 1- pretežno filr.i 16) RTL PLUS (L), 17) MUSIC BOX, 18) EV - 3 - 3. crogram Eavarske, 19) WD F - regionalni, 20) ARD 1 PLUS. 21) IMPULSE TV, 22) EUREKA - francoski: 23) PIT SERTE, 24) CANAL J, 25) LINA GING 2-i) IV VI - glasba, 27) PANCELET - mešani program - holandski: 28) EURO TV - mešani program - skandinavski: 29) TV J J - norveški: 30) INTO FILK - švedski: 31) TVE, 32) TODAY ________;___________OK SZhL ELEVISIONE VIA CAVO LA TELEVISIONE VIA CAVO LA TELEVISION E "~IA CAVO LA TELE A Portorose vi sono varie zone con difficile ricezione del Programmi televisivi, percio l4Alleanza socialista si fa promotrice affi£ch§ i cittadini con i propri mezzi potessero installare le Televisione vie. cavo (CATV). Essendo della questione interessats pure 1%есопот: turistica, sarebbe oppurtuno che i cittadini .-.e approfittaserc :er arrivaare assieme alia rete CATV. Per la CATV si deve sistemare una stazione in una zona dove si rosso: con maggi^te afficacia ricevere i programmi terrestr. e dei sate2liti. Da questa stazione si dipartono i cavi d%antenna per :>gni ricevente i Programmi senza disturbi di sorta. La CATV da4 pure la possibility di trasmettere un proprio programme radio e TV, cor? anche le zvasz -ssior.e e ricezione di proprie informazioni (л,о11е-~?.1Т:егЛо 2 nilizia, i virili del fuoco e "oresso impianti di allarne,. Tor sie . elementi aggiu;.tivi la CATV puo essere seguita con oualsiasi telev\sr II costo del progetto dipendera in particol-re dal nu~ero ~e: :-l : dai quali si ricevono i programmi, dalla lunghezza iei cavi e dal t no dove verrano posti. II prezzo pagato dal singolo dipendera ancora dal numero degli aderenti al progetto: piü interessati", minore il costo per ogni singolo. Poiche il sistema viene piar.Ificatc :er i; redeterminate numero di utenti, ulteriori allacciarenti ccnplicherer : .= i i levori aumentando i costi. II termine per la sistemazione della e^di circa un anno, ed il posto esatto potra essere conosciuto coro 1 *elatorazione del progetto. «^uale esempio citiamo il cos:o per ur. utente della CATV a Medvode nei feciraio di quest%anriof che a montave a 1.700.000,-^ din. (oggi ammonta a circa 2.000.C0C,- din). Velio stesso mese l4in:pianto individuale per l^antenna sateUi^e e 1? r.ec ' ria attrezzatura ammontava г 2.0СС.ССС,- din (oggi circs 4.00С.0СС,-ser.za la ricezione dei programmi terrestri. Per la ricezione dei programmi da satelliti per or?, non si para il canone RTV Lubiar.a - aggiuntivo. ^ualorr i produttori ci o ;alcv.e programira in futuro chiedere il canone, si dovrž pagarlo per toter ricevere t^li programmi« Alls Cömunitä locale si dovrebbe pagare contribute per la re. olare np.nute: zior.e del sistema АМКЛГк - quESWJhWUO ~ AMJtfetN - QUEST IOMMU.O - - QUESTlöVMUO ~ ANKPTX Га bi videli, sli je med oceani Fortoroža dovolj interesa, da bi se akcija za izgradnjo kabelske televizije začela, objavljamo anketo. Prosimo vas, da ^o izpolnete in pošljete ali oddate v tajništvu ali po?tneir. naciralr.iku) Krajevne skupnosti Portorož, Cbala 16. Per cor.oscere l4interesse dei cittadini di Portorose in merito alia C-.l e -wiare l4 zior.e, pubblichiamo il questinario c'r.e jreghiamo di spedire o cor.?- гл-ге alia serreteria* della Comunita locale di : orvorose - Lur.ro rare 16. 1. .11 ste. zainteresirani za napeljavo kabelske televizije v vaš dom' ^iete ^nteressati all4allacciamento della CATV a časa? LA NE ' :. *ce ir. priimek 1'or.e e corno.t.e . Kaslov Indirizzo _ < v^ 'k» Navedite številke tistih 10 programov, ki jih najbolj želite sprejemati i lahko pa navedete tudi italijanske programe, ki niso seznamu. Indicate il numero dei 10 programmi piü desiderati^ pojete citare dei prorrammi italiani che non sono nellNelenco. f. V primeru, da ste pripravljeni sodelovati v gradbenem odboru, prosimo navedite področje: ualora siete intenzionati a collaborare nel comitato di. cosrru--ior.e, indicate il settore: ххххххгосхххххххххххјооосуххххххх^ -lasilc Trajanov Portoroža Izdaja skupina za informiranje , pri Krajevni skupnosti Portorož, : i o r r. a 1 e dei cittadini di Obala 16 _ _______ P orzorose Predsednik: ^ orna ž ir.r. KULSP ay^UÄt -/x:o :avv7xyxzxvx7zsay:,/x7xm} ;-xjcxxx/xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi Osrednja knjižnico Srečko Vilhorjo Koper ßiblioteco centrale Srečko Viljjar Capodistria > 0 C 00 00 ON 00 m pO u M СЛ < J O CN oo CN O 00 c* Crs I. < ЈмЗвм 1