Naši dopisi. Z Jesenic na Gorenjskem. (Karol Bernard f.) Neusmiljeno je v preteklem letu kosila med naširni vrstami sinrtna kosa. Z boljšimi nadami srno komaj prestopili prag novega leta, zapustil si nas zopet Ti, predragi Karol. Legel si k stalnemu počitku; lahka Ti bodi zernlja domača! Rodil se je 1851. leta v Bohinjskej Bistrici. Po dokončanih ljudskih šolah ustopi v gimnazij, in iz šestega razreda v ljubljansko pripravnico, posvetivši se učiteljskemu stanu, kateri je nastopil 1874. leta. Služboval je v Begunjah na Notranjskern, v Škofji Loki, v svojem rodnem kraji Bohinjski Bistrici in zadnjih šest let na Jesenicah. Kako je bil tod in pri svojih tovariših priljubljen, kazal je najlepše njegov veličasten pogreb. Kljub preslabemu vremenu zbralo se je poleg ogromne nmožice Ijudstva in šolarjev nad 30 gdč. tovarišic in gg. tovarišev. Kdor ga je poznal, ni mu mogel odreči zadnje časti. Veren tovariš, vnet narodnjak pridobil si je že v Škofji Loki zaupanje učiteljstva, katero ga je izvolilo svojim zastopnikom v c. kr. okrajni šolski svet. Enako zaupanje mu je skazalo učiteljstvo radovljiškega okraja, a radi bolehnosti moral se je odpovedati častnej službi. Lotila se ga je namreč naša največja sovražnica, neozdravljiva sušica. A kljub slabostim ni opustil šole. Zadnji čas je hodil iz postelje v šolo, iz šole v postelj, pouka ni hotel pustiti; uinrl je takorekoč v šoli, junak na bojnem polji. Izdibnil je 13. prosinca, zapustivši vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Skrben učitelj, bil je tudi skrben oče. Skoro neverjetno je, da mu je vseh 5 otrok ob jednem študiralo v Ljubljani. Dasi se rau ni postiljalo z rožicami, dasi ga je trla skrb in bolezen, tožil ni; bil je v resnici pravi učitelj — trpin. Sedaj več nisi! Milovali smo Te ob bolezni, milovali so Te ob smrti; a tedaj Te jaz nisem več miloval. Prestal si težave, otresel raz sebe skrbi. Po trudu in boju si si skompetiral definitivno mesto tam, kjer lepše solnce sije, in lepša zarja rumeni. Trajen in blag Ti bodi spomin! H- Iz Vipare. (Šolska veselica.) V Vipavi priredilo je učiteljstvo s svojimi šolskimi otroci 13. prosinca t. 1. lepo šolsko veselico v prid revnim šolarjem. Ob 4 uri popoludne so se zbrali k šolski veselici v primerno okrašeni čitalnični dvorani visokorodni g. grof Lanthieri se svojo visokorodno gospo, pieblag. gospa grajščakinja A. Mayer, čč. gg. dekan M. Erjavec, katehet F. Rajčevič, župnik J. Dugolin iz Ajdovščine; iz učiteljstva gg. Punčuh, Bajt, Šinigoj in Kutner; c. kr. sodnik blag. g. Nosan s svojo blag. gospo, več drugih odličnih gospodov in gospej iz trga in okolice in mnogo za šolo unetega občinstva, tako da je bila prostorna dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Obšii _i vspored, obsezajoč Fr. J. Ramisch-ovo spevoigro; slike iz osemletne šolske dobe, deklamacije s petjem, prizore i. dr. izvajali so otroci od najmanjšega do največjega tako gladko, premišljeno in precizno, da se je moralo ponavljati več posaineznih točk. Petje spremljala sta učiteljica gospica Antonija Augustin na glasoviru in učitelj Al. Sachs na harmoniju. Vse petje bilo je izredno točno in navdušeno, posebno ginljivo pela pa se je v dvospevu od g. Al. Sachs-a komponirana pesem ,,Lastovki v slovo". Častitati moramo na tako lepem uspehu g. pevovodji Al. Sachs-u! Veliko smeha provzročil je prizor ,,Marko gre na vojsko". Mali šestleten učenec prijahal je na lesenem konju s papirnato kapo na glavi in s sablo v roki na oder. Že sam pogled na malega na konju se zibajočega junaka vzbudil je mnogo smeha, toliko več pa še, ko je Marko začel govoriti o strašnem boji. Z velikim aplavzom vsprejete bile so tudi sledeče točke: Zastavljanje in reševanje smešnih ugank, telovadba s petjem, risanje s petjem in ročna dela s petjem. Pred in rned spevoigro igralo je učiteljstvo na glasoviru, harmoniju in violinah Mendelssohn-Bartholdy: Ženitovansko koračnico in Al. Sachs: Sarafan v občo zadovoljnost in pohvalo. Na prvo violino igral je kaj spretno iz prijaznosti davčni pristav g. Zacula. Hvala mu! Konečno moramo častitati p. t. učiteljstvu na lepem moralnem in gmotnem uspebu. in zahvaliti ga za izredni užitek. —a. Iz logaškega okraja. (Konferencija.) (Dalje.) Potem se preide na volitev pregledovalcev računov knjižničnega odbora. Izvoljena sta bila gg. Pipan in Schuller. Pregledovalca izjavita, da so računi popolnoma v redu, kar konferenca z zadovoljstvom vzame na znanje. Med pregledovanjem računov se debata v prej navedenem obravnavanji pošiljatev poštnine prostih nadaljuje. Gospod predsednik: Ponavljam predlog nadučitelja gospoda Gašperina. Ali naj se prosi višja oblast, da bodo vse pošiljatve knjižničnega odbora poštnine proste? Vsled opomenj gosp. Ribnikarja se dožene, da plača poštne troške od nepedagogičnih del knjižnični odbor. — Gospod Jožef Bozja se strinja z mislimi gospoda Ribnikarja, gospod Schuller z onimi gospoda Gasperina. Gospod predsednik pa povdarja: Ukaz je tukaj, torej ni pričakovati, da bi v tem smislu visoko c. kr. deželno šolsko svetovalstvo kaj predrugačilo. Slednjič se dožene, da bi bilo za posamezne učitelje, ki že itak vplačujejo zdatne prispevke za okrajno učiteljsko knjižnico, preveč — zahtevati, da bi prevzeli še poštne troške za pošiljatev knjig, da take troške pokrije knjižnični odbor, ki naj v prihodnji konferenci poroča posebej o teh troških. Ta se sprejme a nadučitelj gosp. Kaspar Gašperin svoj predlog urnakne. Slavno c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo je tudi za tekoče leto dovolilo za okrajno učiteljsko knjižnico prispevek 90 gld. — Nadučitelj g. Ribnikar predlada, naj konferenca prosi gospoda predsednika, da se visokorodnemu predsedniku c. kr. okrajnega šolskega sveta c. kr. okrajnemu glavarju gospodu Gustav Del Cottu imenorn konference zahvali. Gospod Ribnikar poroča: Od 15. mal. srpana 1893 do 15. mal. srpana 1894 prirastlo je knjižnici po nakupu in daiilu 50 zvezkov, med temi 29 novih del ter šteje sedaj 384 del v 834 zvezkih. Izposodilo se je v tem času 24 gg. učiteljem in učiteljicam 117 zvezkov, neštevši onih, katere je bralo Dolenje Logaško učiteljstvo. Knjižnica imela je v tem času 356 gld. 80^2 kr. dohodkov in 161 gld. 83 ki\ troškov, pveostaja 194 gld. 971/« kr. a. v. S to vsoto in prihodki prihodnjega leta naj se za knjižnico naroče do sedaj naročeni časopisi in knjige, katere izhajajo v zvezkih in sicer 1. Učiteljski Tovariš, 2. Popotnik, 3. Ljubljanski zvon. 4. Dom in svet. 5. Vrtec. 6. Kinetovalec. 7. Napredak. 8. Freie paedag. Blatter. 9. Schule und Haus. 10. Die Volksschule. 11. Paedagogium. 12. Prakt. Rathgeber in Obst- und Gartenbau. 13. Gesetzblatt fiir Volks- und Biirgerscliulen Oesteneichs. 14. Stein der Weisen. 15. Oesterr. ungarische Monarchie. 16. Slovanska knjižnica. 17. Dramatično društvo. 18. Muzealno društvo. 19. Glasbena matica. 20. Slovenska inatica. 21. Pedagogiško društvo. 22. Zbirka postav kranjskega ljudskega šolstva. 23. Encyklopadisches Handbuch des gesamrnten Turnwesens. 24. Erziehliche Knabenbandarbeit. Josef Urban, Heinrich Ricbter und Johann Blahovsky. 25. Die Knabenhandarbeit. Josef Urban. 26. Zemljevid Logaško-Postojinskega okraja. 50 iztisov. IX. Podrobni načrt za pouk v računstvu in oblikoslovji. Poročevalci učitelji Dolenje Logaški. Gospod nadučitelj Ribnikar poprime besedo in dokaže, da o tem predmetu ni umestno sedaj poročati niti istega obravnavati, ker se morajo vsled kronske valute itak vse računice predelati, ter predlaga, naj pride ta teina čez jedno ali dve leti na vrsto. Se vsprejrne. X. Volitev knjižničnega odbora za leto 1894/95. Izvoljeni so bili z vsklikom vsi dosedanji odborniki in sicer gg. Ribnikar, Pin in Šega. XI. Volitev stalnega odbora za 1. 1894/5. Izvoljeni so bili na predlog nadučitelja Kaspar Gašperina dosedanji odborniki in sicer gg. Inglič, Ribnikar, Krnec in Repič. XII. Volitev dveh zvedencev izmed učiteljstva kot udov c. kr. okrajnega šolskega sveta za prihodnjo šestletno dobo. G. predsednik odloči, da naj se ta volitev vrši z listki. Skrulatorjeina se volita nadučitelja gg. Karol Dermelj in Josip Benedek. Oddanih je bilo 41 listkov. Dobili so gg. Ribnikar 34, Repič 19, Inglič 14, Poženelj 11 in Kernec 1 glas. Med gospodoma Ingličem in Repičem se torej vrši ožja volitev. Pri tej je bilo oddanih pet praznih listkov, 21 glasov dobi nadučitelj g. Repič a 15 direktor g. Inglič. Izvoljena sta tedaj gg. Ribnikar in Repič. (Konec prih.) Iz noTomeškega okraja. (Konferencija.) (Konec.) Javnih šol imamo 25, jedno za silo in 2 privatni s 47imi razredi. Na jedno učno moč pride 136 otrok, če pa soštejemo vse šolodolžne otroke, pride na jedno učno moč 170 do 180 otrok, kar je še vedno preveliko, tedaj primanjkuje še rnnogokatera šola. Uradne knjige so z večine v redu in v dobrern stanu. Redi iz kršanskega nauka ne smejo nikjer manjkati. — V matici pri oddelku »vstopil v šolo" in Bvstopil v to šolo" naj se letnica, če vstopi le v to šolo, vpiše črez obe rubriki. V razpredelih ,,obiskuje vsakdanjo-ponavljalno šolo" naj se le letnica zapiše, katero leto obiskuje dotični šolar vsakdanjo, oziroma ponavljalno šolo; tako bode v matici vsak učenec le enkrat zapisan za vso dobo šolske dolžnosti. — Zamude naj se vselej vestno in natančno izpolnjujejo. Pač graje vredna je taka malomarnost, če že proti konci leta na kaki šoli ne najdemo matice, razrednice ali zapisnika. Šolsko obiskovanje se je letos na precejšnem številu šol tudi precej zboljšalo. Tudi v učnih uspebih je bil v obče napredek. Pri spisji je malo napredka, na večini šol se goji le preveč prepisovanje. Učenec se premalo vadi lastne niisli pravilno in logično napisati. Tudi računstvo je storilo korak naprej; pri računicah, — katere so pa sedaj preustrojene — se ni treba tako strogo držati nalog. Večkrat jih je treba kraju prirnerne napraviti. Realije se povsod goje, le pazi naj se zanaprej povsodi na potrebni načrt. Kjer imajo otroci dober sluh, se tudi petje dobro goji. Poseben napredek je bil pa letos v ženskih ročnih delili, kar je pač hvalevredno, ker je velike važnosti. Letos imamo tudi nekaj novega zabeležiti namreč to, da je na jednej šoli in to v Stopičah vpeljan deški rokotvorni pouk, katerega poučuje tamošnji učitelj. G. nadzorniku je pouk povšeči in le želi, da bi se še drugej razširil. Nadalje pravi g. predsednik, da se večina učiteljev da rada poučiti, je rada vsprejemljiva, kar je pač hvalevredno. Gotovo pa je, da ni vse dobro za vsacega učitelja, kakor tudi ni vse dobro za vsak šolski okraj, zato je prav, da vsakdo svoje mnenje odkrito pove, ter kar je boljšega sprejme. Učitelj bodi mož na svojem mestu ter pazi na svojo individualnost, katera bodi vedno jednotna. Naj omenim, da nas je med tem poročiloin, (katerega sein pa jako skrčil), počastil naš okrajni glavar prebl. g. vitez Vesteneck, katerega je g. predsednik presrčno pozdravil. Ker se je pa g. glavar izrazil, da ne bo do konec zborovanja pri nas, zatorej je zahvalil g. nadzornika in nas, ker smo ludi rni pozdravu z rživio" pritrdili, ter opomnil kakšno bodi učiteljstvo splošno, v obnašanju do ljudi in do njega. K poročilu g. nadzornika opomni g. Schmoranzer na neko novo prikazen v spisji, namreč na knjigo: Die stilistische Entwicklungs Theorie od Maksa Schiissel, po kateri b i se pač tudi v spisji lahko prišlo do napredka. Tako smo prešli na tretjo točko dnevnega reda. Tu pa le toliko, da nam je podal g. Schmoranzer v svoji precej dolgi, a jako zanimivi razpravi jasen obris, s kako lahkoto se otroci vadijo računstva po Lavterjevi metodi. Za izvrstno predavanje ga gospod predsednik zahvali. Istotako je svojo zadačo izborno rešil g. Kutnar, za kar je žel tudi pohvalo. Ker je č. g. o. Florentin bil predsednik učiteljske knjižnice, a je prominul, je bil začasno izvoljen za namestnika č. g. o. Inocenc Koprivec, kateri nam je zaradi tega 0 računih poročal. Dohodkov je bilo 54 gld. 87 kr. (do smrti p. Florentina), stroškov pa 69 gld. 86 kr. Kakor je videti, je sedaj primankljej, toda v resnici ga ne bo, ker se za letos še ni dobil ves denar; ko se še ostanek dobi, bo še najbrže kak preostanek za prihodnje leto. Za nakup novih knjig je nasvetoval g. Schmoranzei-: knjigi ,Der Aufsatz von Frisch11, ,,Die stilistische Entwicklungs-Theorie* von Max Schiissel in BDer naturgeschichtliche Unterricht nach Lebensbildeni" von Junge — nadalje tudi, da pristopi naša knjižnica kot ud k muzejskemu društvu v Ljubljani in k BGlasbeni Matici" ravnotam. Vse to je bilo vsprejeto. Pregledovalcema računov sta bila voljena gg. J. Kutnar in V. Zavrl. V knjižnični odbor so bili voljeni po nasvetu g. Pogačnika vsi prejšnji, le namesto g. Florentina je bil izvoljen č. g. o. Inocenc Koprivec. Tudi stalni odbor je ostal stari, le namesto pokojnega p. Florentina, kateii je bil 1 v tem odboru, je bil voljen g. V. Zavrl. Zadnja volitev bila je volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet in kot taka bila sta izvoljena prejšnja dva gg. Fr. Koncilija in J. Franke. Tako smo dospeli do zadnje točke, do samostalnih nasvetov, rned katerimi je bil le predlog g. Pogačnika, da naj sl. c. kr. okrajni šolski svet skrbi in dela na to, da bodo mele vse šole zdravo pitno vodo. G. nadzornik pa opomni, da irnamo za to že postavo in le krajnim šolskim svetom je treba malo dobre volje in storjeno bo, (seveda z dovoljenjem občine, ako se dela vodovod). K sklepu nas vse g. nadzornik zahvali za pazljivost z željo, da težimo po napredku, spoininja se tudi 251etnice šolske postave, katera doslej naših šol še ni spridila, ker tukaj so šole še vse verske, kakor tudi učitelji. Nadalje nas opozarja na žalostni dogodek v cesarski rodovini (kar učiteljstvo stoje posluša) narnreč na smrt nadvojvode Viljema; spominja nas tudi preblagega dobrotnika šol riašega presvitlega vladarja Franc Jožefa I., katereinu na čast zaori trikratni ,,Slava\ Učiteljstvo zapoje cesarsko pesern. G. nadučitelj Fr. Koncilija zahvali blag. g. predsednika na izbornem vodstvu, na Irudu, ljubezni, požrtvovalnosti do šol in učiteljev, zato, ker nara je bil vedno mil in prizanesljiv sodnik, močen zaščitnik in trden podpiralec v vseh naših delib. Bog ga ohrani zdravega in krepkega svojej rodovini, učiteljstvu in domovini. G. nadzornik zahvali se za to voščilo. Že je hitela ura na 3. popoludne, ko smo odšli k obedu, da si utešimo in vstrežemo nepotrpežljivemu želodcu. V. Z. Iz Kostelja. (Fran Sever f-) V četrtek 21. svečana zvečer ob 9. uri je šel učitelj Fran Sever iz občinske pisarne domu; toda prav blizo doma je zavolj zelo goste inegle in teme pot zgrešil. Misleč, da gre proti doinu — a groza — šel je proti Kulpi, padel čez obrov v pedenj globoko vodo, se ob kamenje na obrazu poškodoval in gotovo tudi ob zavest prišel, v tem položaji naprej po mali vodi v večjo brzico prigazil, ki ga je odnesla komaj 200 korakov daleč, kjer se mu je suknja na vrbovo vejo zapela in tu je moral ob '/a 10 uri (ob tera času mu je ura obstala) umreti in utoniti. Zapustil je udovo injsedem nepreskrbljenih otrok. Bog se usinili! N. v m. p.! J. K.