PISMA
BRALCEV
Jaz sem za balinanje!
Ko sem bil honorarno zaposlen pri CZ v KS D r a v 1 j e , si je tedanji tajnik Jože Okršlar prizadeval, da bi preskrbeli starejšim krajanom
—  krogle za balinanje. Pred 6 leti odprto otro-ško igrišče je imelo lep prostor za balinanje. Dobili smo kovinske krogle iz Trsta. Nekajkrat smo balinali,  vendar  eni  in  isti, potem  pa je balinišče poškodoval dež ter se zanj ni nihče preveč zanimal.
Sedaj se je ta zdrav in lep šport — balina-nje z e ] o razvil pri hiši DU Siška, kjer imajo celo dvojno balinišče. Enako imajo tudi na Rudniku, pa še marsikje drugod.
Napisal sem nekaj teh vrst zato, da bi se ta rekreativni šport v Dravljah obudil. Pripomi-njam, da sem celo — v trojniku — prepisal pra-vilnik balinanja. Ne vem, kje je ta pravilnikl
—  Če bi bilo potrebno, bi bil pripravljen so-delovati  pri  uvajanju   balinanja   v   Dravljah. Pred 6  leti  smo   balinali  ]e  naslednji:   Polde, Ivan   Sok:    pokojni   Majaron,   tov.    Segula  in podpisani.
Naj bi to zadevo obravnavali pri KS, na se-ji ali drugače. Prav bo prišel ta šport starejšim krajanom, ko bo ustanovljeno društvo upoko-jencev v Dravljah!
Stanko Skočir, Dravlje
- ¦    -   ._''        *         .' *'
Znak v jarku
Pred časom smp se planinci, ki zelo radi obiskujemo našo izletniško točko Katarino, zelo razveselili postavljenih omejitvenih zna-kov za prepoved vožnje z aviomobili od To-škega čela do vznožja pod Katarino tn sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih ob določe-nih urah, ko Ijudje iz vse Ljubljane hitijo v gore, da si zopet in zopet nabirajo novih moči in zraka za teden dni naprej.
Znaki so stali in tudi v tem času so se našli nekateri nepismeni in se kar lepo vozili z avtomobili in motorji sem ter tja, se sme-jali v brk in prašili planincem pod nos.
Ko pa smo obiskali Katarino zadnjikrat (22. 10. 1978), smo na veliko presenečenje ka-kih 100 do 200 m od križišča pod vznožjem Katarine v grapi zagledali odvržen prometni znak. Nekdo ga je tja zanesel (verjetno sta bila kar dva, saj znak ni tako lahek) in ga odvrgel.
Znak je zdaj v grapi. Tudi na Toškem čelu ga ni in tako se lahko zdaj avtomobili brez krivde zopet legalno prevažajo po tej poti, prašijo, uživajo, nam planincem pa kalijo mir in ne žele, da bi mirno preživljali proste dni v tem gorskem raju, ki naj bi bil zaščiten gorski park.
Za vse to ni nihče kaznovan in nikogar oi, ki bi napravil red na tej ,poti.
Zakaj avtomobilisti ne uporabljajo lepo speljane avtomobilske poti na Katarino iz smeri Gaberij? -                       Marta Tertnik
ŠIŠENSKI UPOKOJENCI V KAVADARCIH
Od 15. do 19. oktobra se je v pobratenem mestu Kavadarci mudila šestčlanska delega-cija šišenskih upokojencev (vodil jo je pred-sednik Zveze društev upokojencev Ljubljana-Šiška Miha PIRNAT) pri tamkajšnjih upoko-jencih.
Občina Kavadarci šteje danes okrog 28.000 prebivalcev, od tega je 7.000 upokojencev. Pred zadnjo vojno je inesto Kavadarci štelo vsega okrog 5.000 prebivalcev, zlasti kmetov, saj je bil ta kraj precej nerazvit zlasti na gospodarskem področju, tako je večina upo-kojencev iz mlajše generacije.
Med tridnevnim bivanjem v Kavadarcih so si Šiškarji ogledali številne turistične kraj je, obiskali pa so tudi Agrokombinat Tikveš ter si ogledali rudnik »Feni«, katerega inve-sticija bo znašala okrog 9 milijard dinarjev, s polno proizvodnjo pa naj bi pričel leta 1980.
Obiskali so nekatere kulturne spomenike — pomnike iz NOB, ogledali pa so si tudi muzej narodnega heroja STRAŠA PINCURA iu se poklonili pred spomenikom, kjer so Bolgari pobili 12 skojevcev.
Med bivanjem v SR Makedoniji so se pre-cej pogovarjali o delu in organizaciji društev upokojencev in nenazadnje o sodelovaaiju obeh društev.
Jože čurin