DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, požtni predal 22, telefon 2326. P-odružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska M>ornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Del. dom. Kokopisi se ne vračajo. Neframkirana pisma ss ne sprejemajo,	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jtuto«lavifc> znaša m«*ečao 10 Din, za. i*o-z*matvo m«*ečno 15 Dol	Malih oglasov, ki služijo v poaredovanje in sociialne namen* delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Dia 1—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne frankirajo.
Stev. 56.	Sreda, 15. julija 1931.	Leto VI.
Temeljni pojmi organizacije.
Zakaj organizacija!
. Svobodne strokovne organizacije niso zgrajene na hotenju, željah >n uoaniu, marveč edinole na načelu »dela«. S tem pa ne mislimi seveda, da naj samo izvoljeni zaupnik, voditelj strokovne organizacije, de-Ja v delavskem gibanju, marveč ravno tisti, ki so ga izbrali za vodi-telja, morajo delati, da se nameravani cilj doseže, solidarno morajo Pomagati, da dokažejo voljo množic; pokazati morajo, da> zahteva ni stvan posameznika, ki jo organizacija hoče doseči. S temi bo šele tudi dokazan0( ,ja strokovna organizacija ni nekaj umetnega, marveč , ie porojena iz razmer delavnice ln tovarne.
nactT31*' izkoriščanja delavstva je Cev ^‘a. skupna zahteva vseh delavnih ra izk°'jšanju delovnih in mezd-usoda zrtler-.. Izkoriščanje je namreč jo enotmnC^'C’ 'n *e mn°žice tvori-padajo °t in .moraJo vsi, ki ji pri-enako ’ Jr?et' enako in stavijo tudi in voli a teve- Odtod tudi namen lavec	org:anizacije ter se je de-
slnžh; . VzaPrav organiziral v rei ni n,v°',e Vo^e- Organizacija to-ločpnA	umetnega, ampak je v do-
..S1jer uravnana volja množic, dolga pot vodi k cilju!
. Namen delavske organizacije je, •zboljšati mezdne in delovne pogoje, in sicer z mezdnimi, delovnimi in kolektivnimi pogodbami. To je: delavci ne zahtevajo izboljšanja svojega življenskega položaja in svojih delovnih pogojev zaradi strokovne organizacije, ampak, ker s svojimi mezdami ne morejo žive-n’	so delovni pogoji preslabi,
Pretežki. Mnogo imamo zgledov, ki
ciieUne'° usPehe dobre organiza-(ja ' delavska organizacija lahko bi	na	usPehe, o katerih
upal- *	marsikdo niti sanjati ne
vratu	So bi,i uspelli po pr°-
m>a, so	•	9e doseženi	vsaj delo-
zaciip J-	^ile strokovne organi-
le Cji.’	že desetletja prej ime-
dohi k ilie	danes že dosežen. V
ne nr	-e	zaP°slitve	so strokov-
dospvn?ani.zacije vedno korakoma druo-i f izboljšave, čeprav se na jo cj Stranj	podjetniki	zopet trudi-
•ievano	v	sl&bih	poslov izvo-
Poslah5arP<rlle z°Pet odvzeli ali vsaj ogrnvo- Kavno sedaj nas povsod ci unAJ” str^ndjenja, da delodajal-ničijo naše izvojevane pridobit-' lle bi bili vsi na straži.
sfarntt-110,	akor zavarovanje za
Starost in onemoglost še niso izdelam m socialno zavarovanje se sku sa poslabšati. Pa ne samo to vsak dan pokušajo Zdaj tu zdaj tam direktno ali indirektno zniževati delavske plače. V dobi gospodarske Krize in velike nezaposlenosti ho-podjetniki postati konkurenčni ? račun delavccv z reformami v , ratih, kakor racionalizacijo, me-m.n,2acijo celili obratov, ali z nizki-n akordnimi mezdami, kar danes p0ira^i delajo, ker je to najcenejša
’ da dosezajo več dobička.
.p Boj dveh taborov!
teres^n Se nam kažejo različni in-Čas Podjetnik hoče dolg delovni Pa p0ceni delovno silo. Delavec višip r°tno krajši delovni čas in darsif-^zde. Kapitalistični gospo-Sa 1 in pravni sistem ustvarja nit; • i?ebe nasprotja med podjet-lk' 111 delavstvom.
ten f. nasprotstva je nastala 7arJa. (nauk) o razrednem boju. rad|tega so pa tudi nastale stro-
Aktualni problemi iz delavskega
življenja.
Sklepi centralnega odbora delavskih zbornic.
Odbor centeralnega tajništva delavskih zbornic, v katerem so zastopane delavske zbornice cele države, je imel dne 4. in 5. t. m. sejo v Novem Sadu. Čim je odbor rešil tekoče administrativne posle in ugotovil proračun za bodoče leto, se je bavil še z nekaterimi načelnimi vprašanji, zlasti z naslednjimi:
Kmetiški delavci.
V zvezi z izvedbo novega zakona o monopolu na žito obračajo pozornost delavske zbornice na to, da je samo v področju dunavske banovine več kot 150.000 kmetiških delavcev brez zemlje, ki se bavijo v glavnem s kmetiškim delom. Po statistiki za 30 okrajev in mesta, v katerih prebiva 80.000 delavcev, je ugotovljeno, da so ti v teku leta 1930 delali povprečno 76 dni za povprečno dnino Din 22.27, kar znaša, če se razdeli na celo leto, dnevni zaslužek po Din 1.06. Življenje vsega prebivalstva je odvisno od zaslužka v žitu med žetvijo in obiranjem koruze, če mu je mogoče vzdržati ogromno konkurenco dninarjev, ki prihajajo iz pasivnih hribovskih pokrajin cele države.
Rudarji.
Ob priliki izdelovanja predlogov za novi rudarski zakon smatrajo delavske zbornice, da je potrebno, da apelirajo na pristojne oblasti glede posebne ureditve delovnega časa za rudarje. Brezpogojno je računati vhod v jamo in izhod iz nje v delovni čas, skrajšati delovni čas v preveč toplih in preveč mokrih jamah ter načelno določiti, da delovni čas v rudnikih ne sme biti daljši, kakor je delovni čas določen v mednarodnih konvencijah. Delavske zbornice so odločno proti tendencam, ki je izražajo delodajalci, da naj se rudarji izločijo iz celotnega delavskega razreda s tem, da se jih odcepi od delavskih zbornic.
Pristaniško delavstvo in mornarji.
Ker je naša država ratificirala sedem mednarodnih konvencij, ki se tičejo pogojev dela v pristaniščih in v pomorskem prometu, je treba izdelati nov zakon o zaščiti pristaniškega in pomorskega delavstva.
Delavske zbornice pričakujejo, da bo ta zakon izdelan čim preje ter se bo zaslišalo za mnenje strokovne organizacije in delavske zbornice. Kakor je izkušnja pokazala, je za uspešno posredovanje dela za mornarje treba organizirati posebne posredovalne pisarne, pri katerih bosta sodelovali obe stranki in delavske zbornice mislijo, da naj posredovalnice dela same iz svojih sredstev organizirajo take pisarne.
Nadurno delo.
Delavske zbornice pozdravljajo pravične in zakonite razsodbe, ki so je napravile sodne oblasti na teritoriju dravske in savske banovine, s katerimi je izrečeno, da se mora absolutno vsako nadurno delo plačati s poviškom ter da se določbe o višjem plačevanju nadurnega dela v zakonu o zaščiti delavcev nanašajo na celokupno delovno osobje, ki je zaposleno v podjetjih brez razlike na vrsto dela, s katerim se to osobje ba-vi. Delavske zbornice pričakujejo, da se prične v vsakdanji praksi to sodno tolmačenje definitivno izvajati ter da bo oviralo delodajalce, da svojevoljno in nezakonito podaljšajo delovni čas.
Nedeljsko delo.
Ugotovljeno je, da nekatera podjetja, ki zaposlujejo osobje, čegar položaj je urejen s predpisi zakona ‘o uradnikih, stoje na stališču, da za to osobje ne veljajo določbe zakona o zaščiti delavcev, ne glede delovnega časa, ne glede plačevanja nadurnega dela, ne glede na nedeljski počitek. To velja zlasti za nekatere tiskarne. Delavske zbornice menijo, da karakter delavca in nameščenca temu osobju ne more biti odvzet z reguliranjem njegovega materialnega položaja ter da ima potemtakem pravico do nedeljskega počitka tudi to osobje.
Razentega govori deklaracija centralnega sekretarijata delavskih zbornic še o minimalnih plačah kmetiških delavcev: o problemih glede na vračanje izseljencev v domovino; o potrebah železničarjev; o plačevanju kuluka; o delavskem koalicijskem pravu; o reorganizaciji delavskih so-cijalno-političnih ustanov; o obrtnem zakonu itd.
Tudi finantna uprava mesta Dunaja obiuti gospodarsko krizo.
Dohodki Dunaja padajo.
Krščanski socijalci so v dunajskem deželnem zboru vložili predlog, da se gotovi davki znižajo za 50%. Mestni svetnik za finance, Breitner, je nato v daljšem referatu naslikal in obrazložil finančni položaj mesta, katerega dohodki se vsled splošne gospodarske krize ravno pri davkih, Katerih znižanje se zahteva, kakor uzitmna, zabavnina itd., občutno krčijo. Predviden primanjkljaj za to leto bo znašal 21 milijonov šilingov.
Mussolini se boji bol-Sevizma.
Mussolini je sprejel Amerikanca Stimsona z ozirom na Hooverjev načrt. Takoj nato je sprejel Mussolini amerikanskega časnikarja. Temu je Mussolini povedal:	»Stimson mi je
rekel, leto 1932 bo za Evropo leto razpotja, da gre ali po poti miru ali vojne; to je odvisno od izida razoro-žitvene konference.« Mussolini sam Pa j® rekel, da je velika nevarnost za boljševiziranje Evrope, če razorožit-ven,a konferenca ne uspe. — Da, da, boljševizem se rodi tam, kjer ni svobode; počasi poganja kal ali požene.
kovne organizacije. Ne samo svobodne strokovne organizacije, marveč tudi druge, o katerih ne nameravam danes govoriti. Mi, kot pripadniki svobodnih strokovnih organizacij zastopamo to-le stališče: Sodelovanje vseh na skupni stvari interesiranih (delavcev). — Končni cilj vsega strokovnega boja
je osvojitev vsega produkcijskega aparata za splošnost. Delavec naj, to je brezpogojna potreba, postane zavedni nosilec produkcijskega procesa in gospodarstva. S strokovnim bojem samimi dosezamo sicer večji delavčev delež na sadu njegovega dela, toda naš cilj to ni.
(Prosto po Henrik Reichelt.)
Nemčija pred finančnim polomom?
Kdo bo plačal?
Gospodarsko stanje Nemčije ni najboljše, ker mora nositi ogromna bremena. Kljub vsemu temu Nemčija ni siromašna, kakor so poročala šele pred nekaj meseci inozemska poročila. Vsekakor je pa istina, da je dospela likvidnost velikih denarnih zavodov do skrajne meje in v nedeljo so se že širile vesti, da stojita dva velika denarna zavoda pred ustavitvijo plačil. Vlada sama' objavlja, da se nahaja Nemčija pred finančnim polomom, če ne pride takoj tuji finančni kredit na pomoč. Neprijetno je za Nemčijo zlasti, ker stavi Francija trde pogoje, ki jih bo morala Nemčija končno sprejeti. Nemška vlada se je obrnila za nujno pomoč še enkrat na Hoovra, ki je obljubil, da takoj ustreže prošnji.
Marsikdo dvomi, je-li Nemčija v resnici v taki finančni stiski ali ne. Nedvomno se nahaja Nemčija v težkemi položaju, ki pa nima svojega vzroka samo v vojnih dajatvah in reparacijah, ampak predvsem v borbi med nemškim' kapitalizmom in parlamentarizmom. Močnejši del nemškega kapitalizma hoče izsiliti odpis vojnih dolgov in imeti absoluten vpliv na vlado. Zaraditega sabotira vladno politiko, kapital pa nalaga v inozemstvu, kan mora končno dovesti doma do gospodarske oziroma finančne krize.
Posledice te kapitalistične politike se občutijo v denarnih zavodih in še občutneje v državnih financah. Kakšne socialne posledice utegnejo nastati, to je pa še odprto vprašanje.
Močnejši nemški kapitalizem, to je zlasti kapital težke industrije in pruski veleposestni »junkerji« streme za fašistično diktaturo, to je že razvidno iz dejstva, ker fašizem, finančno podpirajo, še bolj pa, keu sabotirajo državno politiko. V sabotažni politiki igra precejšnjo vlogo tudi znani dr. Schacht, ki organizira ta odpor in je že kot ravnatelj državne banke ignoriral vlado in parlament.
Položaj Nemčije je v resnici težak. Toda globlji vzrok neugodnemu položaju je borba nemškega velekapitala proti nemškemu parlamentarizmu in njega politiki. Nemčija stoji pred negotovostjo. Kdo bo plačal račun, nihče ne ve. Prav bi bilo, da ga plačajo krivci, ki se igrajo z usodo milijonov ljudi.____
Habsburžani strašijo
Mussolini trguje.
Zagrebške »Novosti« so prinesle vest, da se pripravljajo na Ogrskem za sprejem Otona Habsburškega. V Belgijo k Citi hodijo razni delegati, ki ne morejo imeti drugačne naloge kakor pripravljati pot Habsburžanom, na ogrski prestol. Isti list poroča, da bo novi ogrski parlament, ki je v večini legitimističen, to tudi sklenil.
Na drugi strani pa pripravlja Mussolini ženitev Otona Habsburškega s hčerjo italijanskega kralja, kar bi utrdilo politične vezi med Ogrsko in Italijo.
Ogri imajo sicer pravico, da s plebiscitom odločijo, ali hočejo imeti monarhistično ali republikansko vladavino. Nasprotno je pa v mednarodnih dogovorih določeno, da Habsburžan ne sme zasesti madžarskega prestola, ker bi to pomenilo osredotočenje narodov okoli habsburške reakcionarne dinastije.
Mihevc Nace:
Kriza . . .
Genljivo je, kako se v tej krizi bavijo gospodarski politiki velikih držav, generalni ravnatelji vodilnih gospodarskih institucij, bančni ravnatelji in druge avtoritete,-s pospeševanj em gospodarstva in z nezaposlenostjo. Vsak hoče odkriti izvir zla. Vsak misli, da je našel pravi lek za bolno telo gospodarstva. »Boj proti socijalni bedi« in »nadproduk-cija je vzrok gospodarske krize«. Cela vrsta takih in enakih naslovov nosijo njih časopisna modrovanja. »Kaj sedaj?« nas vprašujejo že desetletja, a bolezen je postala epidemična kljub vsem1 modrovanjem kapitalističnih bisag o produkciji in razpečavanju blaga, kljub številnim »medicincem«, ki zdravijo družbo z raznimi »miksturami« in »žavbami«. Z vsem temi ne bodo odpravili nezaposlenosti, nezaposlenost bo obsegala večji in večji krog in trajna postane, če se sistem ne izpremeni. Banke beležijo polome, tovarne stoje, železnice so pasivne, rudokopi in premogovniki ne obratujejo, državne avtoritete so odvisne od njih glede ponudb, povpraševanja in tržnih cen. Državam diktirajo pogoje in politiko. Toda^beda kriči in napoveduje vojno. Človeštvo hoče živeti in pravico ima do življenja.
Kapitalizem se pa bori v drugi smeri. Tako se bori sedanji kapitalizem1 na ogromnem1 bojnem polju za pridobitev tržišč, kakor so se bojevali nekdaj kmetje za gozdove in paše proti oholimi fevdalcem.
V tej bitki ostaja človek brez posla, na cesti. Že desetletja razsaja ta bitka; vojne med nahujskanimi narodi in nepopisno gorje pa so vedno zaključek bitke kapitalistov med seboj za denarnico in za oblast denarno najmočnejše države.
K«a,r nenadoma pridejo prazniki za delavce. Zvoni pa tudi že telefon v pisarni velikih plantaž, katerih obrat so kapitalisti ustavili. Gospod generalni ravnatelj je napisal članek, originalno idejo, kako naj se n a mah odpravi velika socijalna beda zaradi nezaposlenosti. In najprijazneje se odobri ponatisk dotičnega članka in ves svet se čudi toliki modrosti, lepemu, krasnemu slogu in iskrenosti članka gospoda generalnega ravnatelja, ki je dal obrat v plantažah ustaviti ter spravil ob kruh deset-tisoče delavcev. Toda ostane vse pri starem. Nezaposlenost narašča in gospodarstvo bolj in bolj stoka; in če se »razmere« ne izboljšajo, objavi generalni ravnatelj še lepši članek in ves svet posluša in strmi nad modrostjo zastopnikov plutokracije.
Tako smo čitafi dne 10. junija t. 1. v zagrebškem »Morgenblattu« z debelim naslovom fulminantni članek direktorja mlinov gospoda H. A., ki je prepojen z jeremijadami in kj rešuje gospodarstvo, ter svari me-
rodajne državne oblasti pred nezaslišano nevarnostjo, ki se je zgodila na Sušaku. In kaj se je zgodilo? Nadpis članka je: Inozemska moka v Jugoslaviji.
Na Sušaku so pričeli uvažati inozemsko moko, in sicer iz Madžarske, ki je mnogo cenejša kakor naša domača moka.
Gospod direktor kritizira tako gospodarstvo in pravi med drugim: Mi sicer privoščimo, da ima revno ljudstvo poceni kruh, vsekakor pa se mora prepovedati uvoz moke, ker se v nasprotnem slučaju naša mlinska kriza še bolj poostri. Čudno; uvozna carina na moko znaša pri nas 8 zlatih Din, pa je tuja moka še mnogo ceneja, kakor domača!? Vsaj prodajajo žito naši kmeti v izgubo. Odkod potem ta kriza? Mi bi ši sicer upali trditi, da vemo vire te krize v mlinski industriji. Mi poznamo ravnatelja mlina, ki ima toliko mesečne plače, kakor šestdeset mlin-
Doma in
Stoletnica rojstva slovenskega pisatelja Franca Levstika. Dne 25. t. m.
bomo proslavili stoletnico rojstva pisatelja Franca Levstika v Velikih Laščah na Dolenjskem. Levstik je bil rojen v Spodnjem Retju pri Velikih Laščah. Služboval je v ljubljanski licealni knjižnici ter je bil strog purist slovenščine. Zanimivo anekdoto pripovedujejo, kako je odgovoril, ko ga je ljubljanski župan vprašal, kako naj se imenuje pot na Rožnik. Levstik je odgovoril, da je pravo ime edino Pot na Rožnika. Vprašali so ga, zakaj tako? Tedaj je rekel, ali ne veste, da imamo Zgornji in Spodnji Rožnik in da pot vodi do obeh. Podobnih anekdot iz njegovega življenja je mnogo. Levstik je bil krat-kobeseden, strog in skrajno sarkastičnih besed.
Jugoslavija nasprotuje Hoovro-vemu načrtu glede moratorija za Nemčijo, ker bo imela znatno škodo.
»Slovenec« je par naenkrat odkril srce za španskega kmeta. Kajpada, šele v 59. letu svojega izhajanja. Kdor ne verjame, naj čita v njegovih zadnjih številkah članke* »Kaj nas uči Španija?«, »Klic po zemlji« in druge. Seveda pa previdno opozarja, da teh člankov ni vposlal član Jezusove družbe. (To bi bilo vsekakor kurijozno.) Glasilo katoliške akcije kar naenkrat ve, da je v Španiji 90 odstotkov kmečkega prebivalstva brez zemlje, ki je po večini vsa v rokah plemenitaških (in cerkvenih, op. ■p.) latifundistov in da je od 50 milijonov hektarjev dobre španske zemlje 31 milijonov hektarjev neobdelane, ki jo posvetni in cerkveni plemiči uporabljajo za lov in druge zabave. Katoliška akcija je odkrila vse to šele sedaj, ko se izvedba temeljite agrarne reforme v Španiji ne da več odvrniti in se bo izvršila zelo
skih delavcev. Pri njem se malo čuti — kriza. Če ima človek 60.000 Din mesečne plače, pri njem ni krize.
Poleg vseh sijajnih položajev gospodarskih generalnih ravnateljev pa se z žitom in moko pri nas na neverjeten način špekulira, kar dona-ša žitnim baronom in družbam gotovo sijajne dobičke. Pod ceno se kupuje žito še na steblu in prodaja moko po kartelnih cenah.
Kriza je pri delavstvu in ta narašča od dne do dne in bo naraščala toliko časa, dokler bo delavstvo čitalo s slastjo gospodarske članke onih ljudi, ki v resnici ustvarjajo krizo med ljudskimi sloji, sami pa razkošno žive — in pišejo gospodarske članke za one, ki jimi lajšajo njih življenje v krizi, ki bi si jo delavci želeli.
Op. ur.: Članek smo prejeli pred uveljavljenjem zakona o uvedbi žitnega monopola.
po svetu.
proti njihovi volji. Zakaj pa niste odkrili svoje pravicoljubne žilice v dolgoletni vrsti bojev španskega kmeta za svojo zemljo, ki traja že celo stoletje, temveč šele sedaj; pristavljate svoj lonček k tujemu ognjišču?
$
Fašizem nadaljuje borbo proti katoliški cerkvi. Generalni tajnik fašistične stranke je poslal vsem podtajnikom okrožnico, v kateri pravi po navodilu šefa vlade in fašizma (to je Mussolinija), da je prepovedano biti obenem član fašistične stranke in član kake organizacije, ki je v zvezi s katoliško akcijo. S tem se je spor znatno poostril in ne bo nič nepričakovanega, če Italija odpove konkordat in lateransko pogodbo, ki jo je sklenila z Vatikanom v znamenju — sprave.
Fašistična Italija znižuje dohodke občin. Italijanski ministrski svet je sklenil znižanje občinskih davčin. Davščina na vino bo s 15. julijem znižana v skupnem iznosu za 390 mi-jonov lir. Ta davčina tvori tudi v Italiji glavni vir občinskih dohodkov. Zvišale pa se bodo davščine na luksus in sicer na divjačino, ribe, fino pecivo, fini sir, luksuzno pohištvo itd. Obenem prevzame država nekatera občinska bremena. Nekatere stvari tu niso ravno napačne. Toda ribe so v Italiji glavna prehrana in niso baš luksuz.
Proč s pohujšanjem! Pohujšanje je vedno večje. Kratka krila, kratki lasje, kratki rokavi in še več vsega tega ni dovolj na cesti, pa vprizar-jajo take stvari v kinemotografih, gledališčih; nič bolje ni na plesih in veselicah, če niso prav posebne vrste. O to je groza! Se strinjam, Da, da! Sam sem opazoval. Mussolini je tudi zarobantil. Pa da vam povem, kaj sem sam opazil. Čestite dame in
A. P. Čehov:
Čevlji.
(Konec.)
Zvečer je bil v gledališču. Igrali so »Višnjevo brado«. Malo pred zadnjim dejanjem in po protekciji znanca flavtista so ga šele spustili za kulise. Ko je prišel v moško garderobo, je našel tam vse moško osobje. Eni so se preoblačili, drugi šminkali, tretji kadili. Višnjega brada je stal poleg Bobeša in mu kazal revolver.
»Kupi ga,« je govoril Višnjeva Brada. »V Kurskem sem ga kupil po izredni priliki za osem rubljev, a tebi ga dam za šest... Izredno poceni.«
»Bodi oprezen, poln je.«
»Ali bi mogel govoriti z gospodom Blistanom?« je vprašal uglaše-valec.
»To sem jaz,« se je obrnil k njemu Višnjeva Brada.
»Oprostite, da vas vznemirjam,« je pričel uglaševalec s prosečim glasom; »toda verujte mi... bolehen sem, revmatičen .., Zdravniki so mi nasvetovali, da si moram noge ...«
»Kaj pa pravzaprav želite?«
»Poglejte . ..« je nadaljeval uglaševalec, govoreč Višnjevi bradi. »Tisti... nocoj ste vi prenočili v najemnih sobah trgovca Buhčejeva .. . v sobi številka 64 ...«
»Kaj pa čenčate,« se je nasmehnil Bobeš. »V sobi št. 64 stanuje moja žena.«
»Žena? Drago mi je ...« Murkin se je nasmehnil. »Saj prav ta vaša žena mi je dala te čevlje ... Ko je on,« uglaševalec je pokazal na Bli-stanova, »šel od nje sem iskal svoje čevlje ... kličem, veste, slugo, on pa pravi? »Vaše čevlje, gospod, sem nesel v sosednjo sobo. On je po pomoti, ker je bil pijan, nesel oba para v sobo št. 64,« tu se je Murkin obrnil k Blistanovu, »a vi, ko ste šli od gospodove žene, ste obuli moje ,..«
»Kaj pa vendar hočete?« je rekel Blistanov in se jezno zadrl: »Ali ste mogoče prišli spletkarit?«
»Niti najmanj ne, bog me varuj! Vi me niste razumeli... Zaradi česa? Zaradi čevljev. Saj ste v sobi št. 64 prenočevali nocoj.«
»Kdaj?«
»Nocoj.«
»Ali ste me vi tam videli?«
»Ne, nisem vas videl,« je odgo-
voril Murkin precej razdražen. Vse-del se je in se začel sezuvati... »Nisem vas videl, a gospodova gospa mi je dala vaše čevlje ... namestu mojih.«
»S kakšno pravico trdite take stvari, milostljivi gospod? Ne govorim o sebi, a vi žalite neko ženo in to še celo pred njenim možem.«
Za kulisami je nastal strašen ropot. Kralj Bobeš, užaljen mož, je naenkrat z vso močjo udaril po mizi, tako da je v sosedni garderobi postalo dvema igralkama slabo.
»In ti verjameš?« je vpil Višnjeva Brada. »Ti verjameš temu lopovu? O, o! Ali hočeš, da ga ubijem kakor psa? Hočeš! Zrezek bom napravil iz njega. Zmrvil ga bom.«
In vsi, ki so se ta večer sprehajali v mestnem parku poleg gledališča, pripovedujejo sedaj, da so videli, kako je tekel pred četrtim dejanjem iz gledališča po glavni cesti bos človek I v kostumu Višnjeve Brade z revolverjem v roki. Kaj je bilo potem, ni nihče videl. Znano je le, da je Murkin po svojem seznanju z Blistano-vim dva tedna ležal bolan in besedam: »Bolehen sem, revmatičen,« še dodajal: »Ranjen človek sem...«
Dunajski stadion otvorjen.
Pred pričetkom II. delavske športne olimpijade.
Dunajska občina je v soboto, dne 11. t. m. otvorila velikanski stadion, kjer se bo vršila te dni velika mednarodna delavska olimpijada. Stadion je bil otvorjen z večjo slovesnostjo, pri kateri je govoril slavnostni govor občinski svetnik vseučiliščni profesor dr. Tandler. Dunajski župan Seitz je nato izročil stadion mladini v porabo, v katerem naj se vadi v plemenitem športu.
Stadion je največji na kontinentu
damice ne nosijo več tako silno kratkih kril. Prej so imele te božje stva-rice poletne nogavice potegnjene do bedra. Zdaj nosijo daljša krila, nosijo pa prav kratke nogavice in še tiste so zavihane nad čeveljčki, da se vidijo meče. Ali ni to pohujšanje?
Po zgledu Rumunske bo tudi Bolgarija anulirala komunistične mandate. Kakor poroča sofijsko »Utro, bodo mandati, ki so jih dobili pri zadnjih volitvah komunisti, razveljavljeni. Mandati bodo razdeljeni propor-cijonelno med ostale stranke.
Predsednika avstrijske republike bodo volili menda šele spomladi meseca maja. Vrše se pogajanja s strankami zaradi preložitve volitve predsednika. Volitev predsednika, ki se po novi ustavni določbi vrši po splošnem glasovanju, je draga, država je pa ravno sedaj v velikih težko-čah zaradi kreditnega zavoda. Zaradi tega bodo stranke pritrdile od-goditvi volitve predsednika republike.
Graške občinske uslužbence bodo razdolžili. Graški občinski svet je v svoji seji z dne 10. julija sklenil najeti posojilo v znesku 850.000 šilingov ter s tem plačati vse dolgove mestnih uslužbencev. Skupen dolg znaša 667.000 šilingov. To bi bilo posnemanja vredno.
Sedemurni delavnik na Čehoslo-vaškem. Čehoslovaški socijalisti so v parlamentu stavili predlog, da se naj uzakoni sedemurni delavnik v svrho pobijanja brezposelnosti ter škodljivih posledic, ki so nastale vsled ra-cijonalizacije v obratih. Celokupen delovni čas v tednu bi ne smel presegati 40 ur.
Naciji napadli predsednika Reichs-taga Loebeja. Loebe je bil povaljen v Heide na Holsteinskem, da govori na nekem shodu. Na kolodvoru so ga sprejeli naciji in komunisti s tuljenjem. Pod varstvom Reichsbanner-ja se je podal v mesto, kjer pa so na glavnem trgu naciji povzročili pretep, v katerem je bilo več ranjenih. Loebe se je moral umakniti v neko hišo. Šele ko je policija izpraznila trg, se je mogel podati na shod.
Hugenberg in Hitler se oglašata.
V splošni politični zmedi sta izdala Hugenberg in Hitler razglas, v katerem zahtevata* režim močne roke, ki bo zavrnila francosko kuratelo.
V političnih krogih velja razglas kot smešnost.
Diference v nemški socijalni demokraciji. Te dni je Sollmann objavil v »Vonviirtsu« svareč članek na naslov opozicije, ki jo vodijo poslanci Rosenfeld, Heidewitz in Strobel. Opozicija se poslužuje za svoje polemike revije »Der Klassenkampf«, v kateri zahtevajo spremembo sedanjega kurza strankine politike, o kateri trde, da bo radi preširoko-grudnega kompromisarstva in popuščanja meščanskim vladam zgubila zaupanje širokih delavskih mas. Opo-zicijonalno gibanje je baje razširjeno po vseh mestih in ima svoje jedro v raznih marksističnih tiskovnih zadrugah. Seja strankinega odbora v Berlinu se bo bavila s tem vprašanjem.
Hakenkreuzlerski minister na zatožni klopi. V Berlinu se vrši proces proti brunšviškemu ministru Fran-zenu. Minister je obdolžen, da je kril nekega kmeta pred oblastmi, ki je zagrešil večji prestopek, da bi kmet na ta način ušel kaznovanju. To je prvi aktivni minister na zatožni klopi. Franzen je narodni socijalist.
Princ August Wilhclm agitira za nacije. V Hamelnu ob Weseri je biv-
Tudi ob vročih dneh -negovani lasje!
^/i' 'm	^
Za to je potreben Elida Sham* poo. Čisti, da nobena reč ne tako .. . dela lase mehke kakor D	V) y' svila in človeka čudovito osvežil
Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1
ELIDA SHAMPOO
Tiskovna to2ba Rudolfa Tumpeja, predsednika UJNŽB v Mariboru proti uredniku „Ujedinjenega železničarja" v Mariboru
Nadaljevanje zagovora branilca dr. Reismana v tiskovnem procesu proti uredniku
Adolfu Jelenu.
ši prestolonaslednik govoril na dveh shodih nacijonalnih socijalistov, na katere se je pa zbrala večina republikancev, ki so proti princu zavzeli sovražno stališče. Med naciji in republikanci se je vnela pravcata poulična bitka, pri kateri se je streljalo in je bilo 13 oseb težko ranjenih, med njimi tudi nek policist.
Nemške državne železnice so sprejele 50.000 novih delavcev v službo. Ena izmed nemških zasilnih naredb se nanaša na uvedbo 40ur-nega delovnega tedna v industriji. Z ozirom na to so nemške državne železnice sprejele te dni 50 000 novih delavcev, za katere je predvidenih 100 milijonov mark kredita. Ti delavci, ki bodo v glavnem zaposleni pri popravljanju prog, bodo zaenkrat delali 5 mesecev in sicer po 40 ur na teden.
Proračun mesta Berlina znaša 1 tisoč 430 milijonov mark. Primanjkljaj znaša 67 milijonov.
Generalna prepoved javnih manifestacij na Bavarskem. Ministrstvo za notranje zadeve je do 15. septembra t. 1. prepovedalo vse javne shode, obhode in druge manifestacije.
Poljska snubi Sovjetsko unijo-Varšavska poloficijelna »Gazeta Pol-ska« je objavila zanimiv članek nekega znanega poljskega politika, v katerem se zavzema za tesnejše zbli-žanje s Sovjeti in jim ponuja nekak vzhodni Lokarno, ki bi ga podpirala tudi Francija. Sovjetom koncedira člankar celo gotove pridržke (Besarabijo, kar bo gotovo izzvalo nevo-}jo v Bukarešti). Člankar skuša izigrati Sovjete proti Nemčiji, ker 1® ta sklenila trgovsko pogodbo z Rumunijo in se pri tej priliki baje zavezala vplivati na Sovjete, da se od-P°vedo Besarabiji. Poljak sedaj na *° škodeželjno namiguje in skuša ^°vjete pregovoriti, naj dajo Nemč brco ter sklenejo pogodbo s Poljsko, | °i ji garantirala vzhodno mejo in obenem povečala sigurnost na nemški meji. — »Čez sedem let vse prav pride«, pravi pregovor.
Mednarodni kongres Pen-kiubov 22. do 24. junija t. 1. v Haagu je med drugim napravil tudi sklep, da morajo Pen-klubi enodušno obsojati vsako preganjanje in nečloveško postopanje z ljudmi radi političnih ali verskih nazorov in proti takemu postopanju protestirati.
Predsednik grške vlade Venizelos tudi potuje. Venizelos je v soboto odšel na potovanje po Evropi. Oglasil se bo zlasti v Parizu in Londonu, kjer se hoče posvetovati o Hooverjevem načrtu in pa — izposlovati večje inozemsko posojilo.
Posledice novega Stalinovega kurza se že kažejo. V Moskvi je bilo Pet inženirjev za zračno plovbo obtoženih protisovjetske sabotaže in so v zaporu čakali na strogo obsodbo. Te dni so pa vsi bili izpuščeni na svobodo in celo javno odlikovani z denarnimi nagradami ter vpostavlje-ni v svoje prejšnje položaje. — Stalin !e. v svojem govoru o novem pravcu izjavil: stroge varstvene mere in ne-zaupnost napram bivši meščanski inteligenci je bila opravičljiva in potrebna, dokler ni bila revolucija globoko zasidrana v zadnjem kotičku velike Rusije in dokler so še obstojale možnosti, da bi zadržanje te inteligence sovjetom moglo škodovati. Danes se nam tega ni več treba bati, zato bi bilo nespametno, če bi teh tvornih moči ne uporabili. Z novim kurzom se sovjetska miselnost prav nič ne spremeni.
Tragična smrt južnotirolskega odvetnika. Turisti iz Innsbrucka so našli na Hochjochu mrtvega meran-skega odvetnika dr. Lucknerja, ki je skušal peš prekoračiti italijansko mejo, ker mu italijanske oblasti niso hotele dati potnega lista. Odvetnik 1C v goral obnemogel in umrl.
Ponesrečen pristanek italijanskega letalca na Montblancu. Italijan dr. l.eonardo Bouzi iz Milana je hotel z letalom pristati na Montblancu v svr-no poskusa pristanja v visokih gorah. Svoj poskus je izvedel na 3500 metrov visokem Rochelfortpasu. Letalo pa se je prevrglo in Bouzi je bil težko ranjeni na glavi, vendar pa se niu je posrečilo dospeti peš v dolino.
Ljubljana.
Naš prijatelj Ivan Bajda v Ljubljani je v petek ponoči, dva meseca preden je dovršil 70. leto svojega življenja, preminul. Pogreb se je vršil v pondeljek ob 3. uri popoldne ob lepi udeležbi žalujočih. Ivan Bajda je bil po poklicu krojač ter je mnogo let služil kot aranžer pogrebov pri mestnem pogrebnem zavodu. Službo je opravljal skoro do smrti. Udejstvoval se je predvsem pri delavskih družabnih prireditvah kot jako izborna in priljubljena moč. Starejši delavci se ga vsi še prav dobro spominjajo kot kupletista in pevca na delavskih prireditvah. Zadnjič je sodeloval aktivno pri spominski svečanosti 25. smrtne obletnice svojega sobojevnika in tovariša Franceta Železnikarja. — Pogrebu je asistirala delavska godba »Zarja« in pevski zbor, ki sta na časten način spremljala pokojnega sodruga na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Rodbini izrekamo iskreno sožalje!
Izlet v Martuljekovo skupino priredijo člani »Prijatelja Prirode« iz Ljubljane v nedeljo, dne 19. t. m. Odhod s turistovsikim vlakom ob 5.21 uri. zjutraj. Kupite izletniško karto do postaje Gozd—Martuljek, ki stane Din 31.50. Vodi Prezelj.
Maribor.
Obsodba konfidenta Ivana Pečnika. Čitatelji se bodo še spominjali, da je nastopal v znanem procesu proti šestim železničarjem) v Mariboru, obdolženim, a potem oproščenim hudodelstva komunizma, kot konfident Ivan Pečnik, ki se je sam izdajal okrog za konfidenta. Sodišče Pečniku Ivanu ni dalo vere in so bili železničarji oproščeni. Pri razpravi pa je Ivan Pečnik v patetični pozi še žalil železničarje, na katere je zakričal v sodni dvorani, da so vsi protidržavne propalice. Radi tega je bila proti Ivanu Pečniku vložena tožba radi žaljenja časti in se je vršila minuli teden pred okrožnim sodiščem razprava, na katero ,ie prišel osebno Ivan Pečnik, ki se nahaja seda'j v službi kurilnice državne železnice v Novem Sadu. Pečnik je poprej pred preiskovalnimi sodnikom odločno tajil, da bi bil te žaljivke izrekel, in se skliceval v dokaz temu celo na sodnike, ki so takrat sodili in bi naj kot priče potrdili, da Pečnik te žalitve ni izrekel. Ko pa je prišel k razpravi, si je Pečnik premislil in svoj' zagovor spremenil ter priznal, da je morda vendarle izrekel te žaljivke, s katerimi pa baje takratnih obtožencev ni hotel žaliti. Obenem je izjavil, da žalitve obžaluje. Zastopnik tožiteljev, dr. Avg. Reis-man, pa je zahteval, da se izreče stroga kazen, ker se je izvršila žalitev v nabito polni sodni dvorani, in pa, ker ima Ivan Pečnik že pred-kazen, tri leta robije radi zločina nevarne tatvine. Sodnik je Ivana Pečnika obsodil radi te žalitve na Din 240.— globe ali 4 dni zapora, v plačilo sodne takse in stroškov ter pripomnil, da obtoženi Ivan Pečnik kljub priznanju in obžalovanju ni mogel dobiti pogojne kazni, ker je že predkaznovati radi zločinstva. — Čudno pa je vsekakor, da je Ivan Pečnik kljub temu, namreč kljub svoji pnedkazni radi zločinstva1 tatvine, še vedno v državni službi, sedaj v Novem Sadu, medtem ko so sicer železničarji vedno takoj odpuščeni, če dobijo še tako majhno kazen radi tatvine.
Prah na mariborskih ulicah. Ponovno smo že v našem listu apelirali na mestni stavbeni urad, da napravi red in preskrbi, da se bodo ceste zadostno škropile. Vsa ta opozorila pa očividno ne zaležejo. Glavne prometne ceste se sicer od časa do časa škrope, vendar pa je to mnogo premalo, ker je toliko prahu nakopičenega, da se takoj za škropilnim vozom zopet dvigne prali. Zato bi bilo potrebno, da se predvsem očistijo ceste in prah odstrani, šele potem bo škropljenje kaj izdalo. Neznosno je v stanovanjih, ki se nahajajo v bližini prometnih cest, kajti v najhujši poletni vročini morajo biti okna stanovanj zaprta, ker se sicer naberejo na pohištvu debele plasti prahu. Stanovalci, ki morajo plačevati poleg visoke najemnine in mnogih drugih davkov še tudi kuluk, bi od mestne občine lahko pričakovali uajmanje to, da odpravi vsaj take nedostatke. Zaman so vsi ukrepi za odpravo in omilje-nje tuberkuloze, če se predvsem ne skrbi za higijeno tudi v tem oziru, ko je vendar znano, da se v prahu nahaja največ baci-
Način, kako ije ‘hotel g. Tumpej to kupčijo izvesti s finto, zvito in za hrbtom ljubljanskega zastopnika »Austro-Fiata«, ipa je gotovo za predsednika Narodnih železničarjev in občinskega svetnika mesita Maribora tak, da
bije v nos.
Zato je zadosten dokaz samo Tumpejevo pismo in toiženi ne more umeti, zakaj ibi naj še bil kaznovan, če je to postopanje g. Tumpeja javno v železničarskem listu ožigosal.
Če z ozirom na okolnost, da je v istem času tudi mariborska občina, koje občinski svetnik je g. Tuirapej, kupovala avtomobile od »Austro-Fiata«, presojamo Tumpejevo ■pismo, kjer se s itako vnemo in zvijačo poteguje za »Austro-Fiat« avtomobile in prav strokovnjaško pobija konkurenco »Ševrole-ta«, ki ima tudi v Mariboru zastopstvo, je ipač dokazano, da je stvar s Tumpejevim pismom
delikatna
in je gotovo umestno, če rje toženi urednik v tej zvetzi vprašal g. Tumpeja, če je že kedaj javil županu mesta Maribora kot občinski svetnik, kaj je pisal Navabljalni zadrugi, to je da je zastopnik »Austro-Fiata« in če ima od železniške uprav« dovoljenje za to kupčevanje. Da bi g. Tumpej zaslužil tudi pri mestni občini, v članku nihče ni trdil. Toda če .bi župan slutil, da je g. Tumpej pisal okrog taka pisma o »Austro-Fiatu«, bi ga gotovo ne pripustil v občinski seji pri sklepanju in glasovanju o nakupu »Austro-Fiat« avtomobilov. Vsak občinski svetnik se odstrani pri občinski seji, če je pri razpravljanju kakorkoli osebno tangiran. To že nalaga .talkt, tako ek®poniraiieiga voditelja in nacijomalista, kaikor se predstavlja naši javnosti g. Tumipej z visokimi funkcijami.
Zato je toženi upravičeno napisal tudi stavek:
»Enkrat mora biti konec demagogije s takim narodnjaštvom.«
Kdor toliko govori o nacijonalizmiu, kakor g. Tumpej in je vodja nacijonalnih železničarjev v obmejnem Mariboru, zaupnik Narodne odbrane za železničarje in bi rad dan na dan druge učil nacijonaUzma in druge preganja radi premalega nacijonaUzma, delal ovadbe, ta ipač mora biti tudi posebno, zlasti z materijelne strani
čist kot solnce.
Šele tedaj bomo venjeli, da je ta nacionalizem čist, odkrit in resničen. Nad pismom g. Tumpeja so se zgražali tudi somišljeniki g. Tumpeja in ga ravno zato poslali tožencu, da ga objavi v glasilu žele-ničarjev in tako pokaže tudi onim, ki g. Tumpeja še ne -poznajo iprav,
pravo iotografijo mariborskega voditelja Narodnih železničarjev.
Ni toraj res, da se je toženemu uredniku dokaz resnice »klaverno« -ponesrečil, kakor
lov. Mestna občina, čas je, da se v tem pogledu napravi red!
Vpis v trgovsko akademijo. V tukajšnjo trgovsko akademijo se lahko vpišejo učenci, ki so absolvirali najmanj 4 razrede srednje šole in malo maturo. Prošnje za sprejem s potrebnimi listinami morajo biti vložene do začetka septembra tl.
V prvem polletju 5000 eksekucij. Tukajšnje sodišče je izdalo v minulem polletju 5000 izvršilnih dovoljenj za opravo rubežev. To visoko število rubežev je pač tudi odsev hude krize in bede, v kateri se nahaja delovno ljudstvo, ki vsled velike brezposelnosti in slabega zaslužka gmotno vedno bolj propada.
Hudo neurje. Minulo soboto okrog 15. ure je divjala nad Mariborom in okolico huda nevihta. Silni naliv s točo je mestoma napravil na polju mnogo škode, v mestu pa je strela razčesnila par kostanjev.
Zeppelin nad Mariborom. V nedeljo, 12. julija je nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« absolviral krožni polet po Avstriji ter je prvič pristal na Dunaju, kjer je vodja zrakoplova doživel prisrčen sprejem-. Nato je zrakoplov absolviral krožni polet preko Gradca proti Koroški, kjer je obiskal Vrbsko jezero in še nekatere kraje. Ko se je vračal, je letel tudi nad Dravsko dolino ter je preletel Maribor. Zeppelin je bil v stalni zvezi z avstrijskimi radio-postajami in so radio poslušalci mogli slediti njegovemu poletu.
se je blagovolil izraziti tožitelj v svoji obtožnici, ampak je res le nasprotno, da je
klaverno pismo g. Tumpeja,
posebno pa njegova slovenščina v tem pismu. Voditelj Narodnih železničarjev, ki govori na manifestaciji narodnih železničarjev, bi vsaj moral materni jezik (pismeno obvladati in je toraj tudi to članek upravičenlo grajal. Neosnovano je očitanje, da se je hotelo g. Tumpeja s tem člankom denuncirati. Pač pa je ipo sodnih spisih ugotovoljeno, da je vložil ravno g. Tumipej pri sodišču in državnem tožilstvu v Mariboru obširne ovadbe iproti železničarjem in da je zakrivil razpust dragocene železničarske socijalne ustanove »Podpornega draštva« in da se je komisar železniške policije g. Jakša Stanič glasom njegovega pričevanja v znanem železničarskem procesu informiral o železničarjih pri g. Tumpeju.
V procesu urednika Pustoslemška ca. Pleml v Ljubljani je tudi sodišče ugotovilo, da se sicer uredniku dokaz resnice ni 'posrečil v vseh malenkostih, a zadostuje, da se je dokazalo jedro in je bilo za to obtoženega oprostiti. To sodbo je višje deželno sodišče potrdilo.
Glavne očitkie inkriminiranega pisma pa je dokazal tudi urednik Jelen, to je da je hotel g. Tumipej napraviti »kšeft« in izposlovati provizijo za mariborsko zastopstvo »Austro-Fiata«, čeprav bi bil avto kupljen za območje ljubljanskega zastopnika, kii bi na ta način zahrbtno ziguibil svoj edini zaslužek, od katerega živi. Če je hotel to izposlovati g. Tuimpej za sebe ali za majorja Žitnika, je vseeno, malo pa je verjetno, da bi baš g. Tumpej, uradnik III. kategorije, ikaierega so poslali v občinski svet delavci in železniški uradniki, (deloval sedaj za bogatega majorja, o katerem g. Tumpej sam pravi, da ni revež, ampak da mora imeti za svoje kupčije velik
kapital.
Skoro dveurni govor branitelja dr. Reismana je napravil na številno publiko silen utiS. Vmes je g. ibranitelj dr. Reis-man je vprašal g. Tumipeja, če je bil ires med vojno tudi
»Jungschiitz«?,
nakar g. Tumpej sploih ni dal odgovora.
Na .sodnikovo vprašanje je obtoženi priznal, da je članek prečital ipred1 objavo. Na vprašanje, če obžaluje objavo članka, je s. Jelen odločno izjavil ne!
Sodba:
Sodnik dr. Lešnik je izrekel nato sodbo, da je Adolf Jelen kriv v smislu obtožnice in se obsodi na 'Din 1200.— denarne kazni ter Din 2500.— odškodnine g. Tumipeju, češ, da se toženemu dokaz resnice ni posrečil.
Urednik Jelen je prijavit zoper sodbo priziv in bo toraj o itiem razpravljalo še višje deželno sodišče v Ljubljani, ki iho iz-neldo končno besedo.
»Merkur«, društvo trg. in priv. nameščencev Jugoslavije, podr. Maribor, vabi vse člane in članice ter njih svojce na družabni izlet v Falo in Ruše z ogledom elektrarne in tovarne za dušik v nedeljo 19. t. m. Odhod z vlakom iz glav. kolodvora ob 13.18, vrnitev zvečer. Vsi, ki se nameravajo udeležiti tega družabnega izleta, naj blagovolijo to prijaviti poverjeniku pismeno ali osebno najkasneje do dne 17. t. ni V slučaju slabega vremena se izlet vrši nepreklicno prihodnjo nedeljo. — Odbor.
Tatvine v delavnici drž. železnic. Minuli teden so zaprli 4 v železniški delavnici zaposlene delavce, ker so osumljeni tatvine. O stvari bomo poročali, ko bo zaključena preiskava. — Nedavno tega je nek tak delavec, ki je bil tudi aretiran, še na predvečer aretacije grozil nekemu sodelavcu, da ga bo spravil iz stanovanja, češ, da je premalo nacijonalno čuteč in patrijotičen.
Tudi zdravniške instrumente kradejo. V noti od 22. na 23. junija so neznani vlomilci udrli v ambulatorij železniške bolniške blagajne v Frankopanovi ulici ter odnesli skoro vse zdravniške instrumente, perilo in vrednostne predmete. Ukradeno blago se ceni na 14 _do 15 tisoč dinarje.v.
Mestno kopališče se bo 20. t. m. zaradi snaženja parnega kotla zaprlo za 14 dni.
Vlom. Minulo soboto ponoči so vlomili neznani tatovi v mesnico mesarja Zunkota na Radvanjski cesti ter odnesli za več sto dinarjev mesa in mesnatih izdelkov.
SK Maribor : SK Svoboda Ljubljana
sta odigrala minulo nedeljo prvenstveno
tekmo za Ljubljanski nogometni podsavez, ki je končala 7:2 v prid Mariborčanov.
Pergamentni papir za vkuhavanje
kupujejo gospodinje samo v papirnici Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Trbovlje.
Dragi sodrug urednik! Včasih me poslovne zadeve privedejo v različne kraje naše ožje domovine. Tako je slučaj nanesel, da sem iprišel pred dnevi v Trbovlje. Trbovlje so mi znane. Že velikokrat sem imel tam opraviti. Poznana mi je tudi živahnost Trboveljčanov. Naš industrijski center — Trbovlje — imajo nekaj privlač-nega v sebi. Akoravno se v zadnjem času na zunaj ni nič izpremenilo, kar bi povečalo pozornost prišleca, si vendar ob rtej priliki ne morem ubraniti utiša, ki so ga sedanje Trbovlje napravile na mene. Prvo, kar me je zagrabilo, je bila mrkost pogleda vseh, ki sem jih srečaval. Ako pozdravim, dobim kratek, nič prijazen odgovor. Prišedši na Vode,	kjer	se nahaja rudniški	konzum, me
sreča	nekaj	delavskih žena in	mož s	koša-
rami v rokah, nesoč »fasungo« domov. Pogovarjajo se. Postanem in prisluhnem. »Veš ti,« pravi žena možu, »to, kar sem nakupila, ne bo	niti za 14 dni. Kruha ne	bomo	mogli
peči.«	»No,	ga pa ne bomo, saj	vidiš,	da za
več nakupiti ne morem kakor zaslužim. Že itak imam ,rest' v konzumu,« se jezno od-: eže mož. »Ti pa ne veš, kako se naj obranim otrok, ki me vsako uro prosijo za kruh. Saj veš, kakšen je najin najmlajši; kruh in j opet kruh, pa ga vzemi, kjer hočeš?« Z Jruge strani ceste prileti morda osemletno šibko dekletce; »Mama, ali si mi kupila krilce, da bom mogla v nedeljo k maši? Gospod so rekli, da moram priti v cerkev.« »Veš, draga, nisem mogla; še tistega nisem vsega dobila, kar rabimo za živež,« ji odgovori mati. Dve svetli solzi sem videl lesketati na bledem licu dekleta. Materi se je izvil iz prsi težak vzdih. Kot kamen težko je leglo to v moje prsi. »Tu vlada beda,« sem si mislil. Stopim v prvo gostilno. Naročim svoj četrt in pogledam po gostih. V nekem kotu sedita dva stara rudarja — vsak svoj brizganec pred seboj; eden je najbrže še aktiven, a drugi menda upokojenec. »Kako pa s tvojim zdravjem,« vpraša starejši mlajšega; »strašno slab se mi vidiš.«
»Saj tudi lahko,« pravi mlajši, »ravnokar sem prestal daljšo bolezen vsled splošne telesne oslabelosti, jutri pa moram zopet na delo.« »Ne vem, če boš zdržal,« reče starejši. »Kaj pa čem, že večkrat sem ;miarodiral'; ženo in šest nedoraslih otrok imam. Govori se zopet o redukcijah in bojim se, da me pošljejo v pokoj. Kako pa bi mogli živeti s tisto malo pokojnino, ko še zdaj ne morem?« »Da, da, časi so iza delavca slabi; prej ni bilo tako,« zamrmra stari. Mahnem jo na Terezijo in Posetje. Ogledal sem si rudniške naprave in kolonije. Nazaj grem čez tretji šaht v Žabjo vas. Obstojim pred veliko stanovanjsko hišo na Lokah. Pozornost je obrnila name gruča žensk pred hišo, ki so se glasno pogovarjale med seboj. Obstojim in poslušam. »Ti, ali si slišala, da namerava podjetje Dukič s 1. avgustom obrat ustaviti in jih bo 380 odpuščenih?« »Da, sem,« pravi druga. »Ali veste, da se jutri zopet ne bo delalo? Moj mož mi je pravil, da je zvedel to v pisarni.« »O joj,« se hkrati oglase vse, »kako bomo živeli? Že itak je bilo odrejeno, da se bo v tem mesecu praznovalo devet šihtov, zdaj pa se jih bo še več. Kaj hočemo napraviti? Kako bomo preživeli otroke? Na svet smo jih spravili, a sedaj jim nimamo dati kaj jesti.« »Strašno je to življenje,« se oglase druge. »Ja kaj vse to, če bi se nam le še hujše ne obetalo. Včeraj sem bila na shodil v Delavskem domu, pa je govornik povedal, da hoče Trboveljska družba s 1. avgustom rudarjem plače znižati.« »Ni mogoče! No, potem naj nas rajši kar vse skupaj...« Dovolj sem slišal. Grem pred rudniško restavracijo, da počakam avto. Zopet naletim na gručo rudarjev. Zelo glasni so. »Prav se nam godi, vsega smo si sami krivi,« pravi eden izmed njih, »pa bi bili vsi enotno organizirani, in bi bilo drugače,« »Kaj organizirani,« se jih odreže več. »Jaz sem bil že v vseh organizacijah, kolikor jih je kdaj v Trbovljah bilo, pa nobena ni nič naredila,« de eden. »Tepci ste, ker se zaradi organizacij prepirate; jaz pa še nikoli nisem bil organiziran in sedaj sem pa pri .nacionalnih'.« Medtem se pripelje v rudniško restavracijo nek višji rudniški uradnik, Zašumelo je med rudarji. Mirno in dostojanstveno so ga pozdravili in kolena so se jim šibila. Avto se pripelje. Vstopim. Med vožnjo pa si mislim: nevednost, strah povzročata glad' in pomanjkanje, kapitalizmu pa dobiček. To je slika današnjih Trbovelj.
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerlkansko
zlito nalivno pero
ali pa KUrschnerJev roinl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
• O | O
HI
I IZDIH
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9-
ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnlca, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup In prodaja porabljenih motorjev ln dynamo-strojev.
Pristopajte k zadrugi
»DELAVSKI DOM“
r. z. i o. z. v Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8'—, 10'—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom.
Zadružno zborovanje. V nedeljo, dne 5. t. m., se je vršila v Delavskem domu v Trbovljah proslava Mednarodnega zadr. dne, na kateri je bil kot slavnostni govornik sodr. Cvetko Kristan iz Ljubljane. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je otvoril načelnik trboveljskega delavskega doma s. Jakob Klenovšek, ki je podal na to besedo s. Kristanu. S. Kristan je poudaril začetkoma mednarodni značaj zadružnega dne, orisal razmere in nagibe, ki so vodili do ustanovitve prvih zadrug, naslikal delo rochdalskih pionirjev in njih načelo, začrtal razvoj delavskih konzumnih zadrug do lastne produkcije in lastnega denarništva, delo produktivnih zadrug, današnje stanje zadružnega gibanja, njegove naloge v bližnji bodočnosti, ko bo treba poizkusiti odstranitev vseh mogočih izrodkov kapitalizma in delo zadrug za svetovni mir. Eno uro trajajoči govor je napravil na navzoče najboljši vtis. Zatem je na kratko omenil s. Klenovšek še stanje in potrebe krajevnega zadružništva ter prečital resolucijo Mednarodne zadružne zveze za IX. Mednarodni zadružni dan, ki je bila soglasno sprejeta. Zborovanje je bilo najlepša proslava mednarodnega zadružnega gibanja. — Naša zadruga »Delavski dom« prav lepo napreduje. Te dni bo otvorila svojo tretjo prodajalno v Trbovljah in sicer v Retju, v okolišu Cementarne. Poleg tega ima še eno prodajalno v Senovem pri Rajhenburgu, ki je slavila nedavno — kakor smo o temi obširno poročali — svojo petletnico. — Naše delavstvo zna in bo znalo ceniti svoje gospodarske organizacije.
Zabukovca.
Pevski koncert »Svobode«. Pevski odsek »Svobode« v Zabukovci priredi v nedeljo dne 19. julija ob 4. uri popoldne na vrtu s. Ivana Zupanca KONCERT, na katerem bodo nastopili tudi zunanji pevski zbori in sicer: Pevski zbor »Svobode« iz Celja, Liboj in pa domač pevski odsek »Svobode« iz Zabukovca. Delavke in delavci! Udeležite se vsi tega koncerta delavskih pevcev, da s tem podprete pionirje delavske pesmi.	Pš.
Jesenice.
Zahvala. Podpisana vdova po umrlem Slabetu Luki se najtopleje zahvaljujem Konzumnemu društvu za Slovenijo na Savi, katero mi je izplačal takoj po smrti mojega moža posmrtninski sklad. Nadalje se zahvaljujem vsem gospodarskim podpornim institucijam in invalidom1 za skupno Din 1542.— podpore in vence ter vsem članom kakor tudi raznim prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti k večnemu počitku. — Obenem pa priporočam vsem ženami članov Konzumnega društva za Slovenijo', da naj svoje može pregovore, da bodo pristopili k posmrtninskemu skladu, ki daje v slučajih nesreč ali smrti prvo pomoč nam ženam. — Jesenice-Fužine, 10. julija 1931. Slabe Ana.
Za tiskovni sklad je daroval Edvard Lenič (iz Francije) Din 10.75. — Iskrena hvala, posnemajte!
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnosti
Razno.
Zakaj je nastalo hladnejše vreme?
Iz Švice se poroča, da je tekom zadnjih dni padel precej visok sneg v gorah. Na Jungfraujochu je padlo 40 in na Santisu celo 50 cm snega in sicer v višini 1500 m. Temperatura je znašala v Davosu 8 stopinj pod ničlo. Hlad je bil dobrodošel vsem, ki ne morejo v letovišča.
Beračenje v Budimpešti prepovedano. Glasom neke uredbe nameravajo v Budimpešti socijalno vprašanje urediti na novi podlagi. Zlasti se bavijo merodajni faktorji z uvedbo nabiranja darov, s posredovanjem dela ter s podporo bednih. Obenem pa je prepovedano beračenje. Ker pa naredbe na Madžarskem nič ne veljajo, da omenimo samo naredbo, s katero je prepovedano nagovarjati ženske, kljub temu pa imajo tamkaj največ bordelov in največje število prostitutk, se splošno misli, da se bo kljub prepovedi beračenja število beračev še pomnožilo.
Pri povratku pred vežnimi vrati ustreljen. V Gradcu je prišel železniški uradnik Avgust Apath, ki se je pozno ponoči mudil na seji neke strokovne organizacije, domov, — Ker ni imel ključa od vežnih vrat, je poklical ženo, da mu gre odpret. Ropot pa je slišal hišni posestnik in trgovec J. Blumauer, ki je mislil, da so prišli tatovi v njegovo tobačno trafiko. Prišel je v vežo s svojim brovningom, katerega ima vedno pod zglavnikom in ne da bi se bil natančneje prepričal, je oddal tri strele v trenutku, ko je Apathova soproga odpirala, vrata svojemu možu. En strel je Apatha zadel v glavo in malo je manjkalo, da ni bila zadeta tudi žena. Apath je zapustil tri nepreskrbljene otroke.
Dve uradnici hamburške kriminalne policije izvršili samomor. V Hamburgu imajo nastavljenih tudi večje število ženskih moči pri kriminalnem oddelku policije. Uradnice pa so se zadnji čas med seboj sprle. Kriminalna nadzornica Dopfert ter višja tajnica Fischer sta v strahu pred posledicami tega spora izvršili samomor. Skočili sta zvezani v vodo ter se v vodi plavajoč ustreli.
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
MI POTREBA
skrbeti, kje si boste nabavili obleke, čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebščine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Maribor, Glavni trs Z.
Oglejte si izložbe in zalogo!
mnn sPreJ’me Jakob MULAVEC Julllfl urar. Kralja Petra trg 1.
SBBBSBBBBBBBBBBBBSBI
Pridobivajte naročnike
za ..Delavsko Politiko!
n
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
W	PAPIRNICA
MUD/KC *	TISKARNE
/IOH/IIOV TU C 6
nih in netivo iz
Halasaite saole prihranke
v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Glose obrestujemo po 6‘Al.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!! Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.