ZGODOVINA ZA VSE 77 Mojega obiska je bila vesela, povedala je, da je Gestapo prišel ponoči s 15. na 16. april, od- peljal moža in, da ne ve, kje je. Pri njih doma se nahaja nekaj inventarja šahovskega kluba in prosila je, naj ga odnesem. Dala mi je ključ od stanovanja. Tisto popoldne sem šel v stanovanje, ki pa je bilo na široko odprto, vse je bilo razmetano, ver- jetno poropano... V nekem kotu sem našel par šahovnic, nekaj figur, v drugem pa tri zapisnike sej in seznam članov kluba. Spravil sem vse v kovček, ki je ležal zraven mi- ze, prazen in malo poškodovan ter vse skupaj od- nesel v kurilnico centralne kurjave Ljudske poso- jilnice, kjer sem bil tedaj zaposlen. Kovček sem skril pod premog, ki se je uporabljal za gretje. Ko sem prišel leta 1945 spet iz lagerja v Celje, kovčka ni bilo nikljer več. V stavbi je imel sedež Gestapo, pa ga je verjetno našel... Kako je klub 1945. spet oživel, ne vem natan- ko. Sam sem bil preveč okupiran z zadružniš- tvom in obnovo v Gornji Savinjski dolini, po 12 do 14 ur na dan. Kolikor mi je znano, mislim, da to tudi drži, so bili prvi med pobudniki Mirko Fajs, ki kot staroselec ni bil nevaren Nemcem, frizerski mojster Lorbek, ki je bil kot mali obrt- nik nujno potreben nemški ekonomiji ter nje- gov pomočnikjože Šnajder, ker Nemci niso pre- ganjali hrvaških državljanov. To je bilo prvo jedro, okoli katerega se je osredotočilo začetno šahovsko življenje. Vem še, da sem pristopil kot član, in da so mi prizna- li odgovarjajočo kategorijo, vendar se zaradi časa nisem mogel udeleževati šahovskega živ- ljenja. Vem, da je klub v začetku deloval v starih pro- storih Evrope, ko pa so parveniji prevzeli hotel in kavarno, so jim menda dali consilium abeun- di, češ, šah je luksuz in za kavarno ni pridobiten in prosperiteten. Tedaj je bil predsednik kluba Pipan, nekdanji šofer poštnih avtobusov. Ko je pred vojno pre- važal šahiste na razna gostovanja, je navezal stik z njimi. Vojno je preživel na pošti v Ljubljani, po povratku v Celje je postal sprva direktor Prevoz- ništva, kasneje pa Pošte v Celju. Šahisti so upali, da bodo z njegovo pomočjo rešili problem prostorov in res jim je priskrbel igralnico v Celjskem domu. Kasneje sem odšel iz Celja, proti svoji volji, a po razumu in nisem imel več stika ne s Celjem, ne s šahom. Moram pa reči, da se še danes, pri 93. letih, za- nimam za šah, sicer bolj za rezultate, vendar, mladostni spomini so v starosti dragi. To sem napisal v dobri veri, morda ni vse prav jasno, vendar, če še živi kakšen tedanji šahist, bo lahko potrdil vsaj jedro, čeprav ne detajlov tega pisanja. Ivanka Zaje Cizelj "SKUPNO STA PRISTOPILA K SRAMOTNI IZDAJI PARTIJE" Partijske kazni prva leta po drugi svetovni vojni' V fondu okrajnega komiteja KPS Krško se je ohranilo kar nekaj dokumentov, ki so nastali kot duplikati dopisov, karakteristik, življenjepisov in predlogov za kazenske ukrepe. Te kopije so navadno po določenem času izločili, ker so ori- ginale hranili v osebnih dosjejih in le naključju se lahko zahvalimo, da je nekaj teh "ocvirkov" ostalo v matičnem fondu. Pod drobnogled sem vzela partijske kazni v le- tih pred in po informbiroju, to je leti 1946 in 1947 ter leta 1949 do 1952 in ugotovila, da in- formbiro na področju delovanja okrajnega ko- Opomnim naj, da za posamezne osebe uporabljam enoten izraz tovariš ali tovarišica, ker nisem ločila med prekrški kandidatov in članov, kajti pri enih in pri dru- gih ni bistvene razlike. Oseb ne navajam z imenom in priimkom, ker gre za občutljivo tematiko - tako je prispevek napisan na pod- lagi obstoječih arhivskih dokumentov, vendar pa pripo- minjam, daje vsaka podobnost z "dogodki" in "oseba- mi" iz naše polpretekle zgodovine zgolj "naključna". Gradivo fonda Okrajni komite Krško je še v urejanju in ni signirano - uporabljeni so dokumenti, nastali v letih 1946 do 1952. VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE miteja Krško ni kaj bistveno vplival na število izrečenih partijskih kazni. V prvem obdobju je bilo število kazenskih po- stopkov občutno manjše kot v drugem, kar je či- sto razumljivo, saj gre za prva povojna leta, ko partija še ni bila številčno močna. Masovni spre- jemi so sledili po letu 1948 in kot posledica le- teh so sledile tudi masovne izključitve iz člans- tva oziroma iz kandidature. Za sprejem v članstvo je bilo potrebno predlo- žiti življenjepis, priporočilni izjavi dveh partij- cev, pristopno izjavo, karakteristiko, ki jo je na- pisal sekretar na osnovi predloženih dokumen- tov in izpolniti anketni list, ki je vseboval nasled- nje podatke: priimek in ime (tudi ilegalno ime); leto, kraj in okraj rojstva; narodnost in držav- ljanstvo (tudi za zakonskega partnerja); socialno poreklo; stan (če je šlo za ločene, so morali nave- sti priimek in ime bivšega zakonskega partner- ja); politično pripadnost in poklic zakonskega partnerja; kraj in čas sprejema v KPJ ( partijsko organizacijo in osebo, ki je opravila sprejem); trajanje kandidacijske dobe; članstvo v SKOJu in drugih političnih organizacijah in strankah (tra- janje članstva in vzrok eventuelnega izstopa); delo v množičnih organizacijah (sindikat, druš- tva...); partijske funkcije; partijske kazni (kdaj, zakaj in kdo je izrekel kazen); izobrazbo; znanje jezikov (katere in koliko); obiskovanje partij- skih tečajev in šol; študij partijske literature; ude- ležbo na partijskih konferencah in kongresih; raziskovalno delo; priznanja, pohvale, nagrade in odlikovanja; bivanje v inozemstvu (kdaj in kje ter način preživljanja v tem času); bližnje in dalj- ne sorodnike, ki so zaposleni ali živijo v tujini; obsodbo, pregon ali zapor; odnos do razredne- ga sovražnika; sodelovanje v sovražnih formaci- jah (kandidata in sorodnikov); služenje vojaške- ga roka; udeležbo v NOV. Sledili so še podatki o starših kandidata in starših zakonca ter o ostalih bližnjih sorodnikih. Koliko so takratni kandidati za članstvo v ko- munistični partiji razumeli komunizem in raz- redno borbo je najbolj jasno vidno v odgovorih, ki so jih dali na vpašanje: "Kakšno je bilo tvoje zadržanje pred razrednim sovražnikom?" Naj jih navedem le nekaj: - Nasprotnik kapitalistične politike. - Nisem bil pred razrednim sovražnikom. - Pred razrednim sovražnikom sem gojil mrž- njo. - Razredni sovražnik na mene ni izvajal pritiska, niti nisem imel priložnosti, da bi pokazal svoje zadržanje. - Kot član partije pred razrednim sovražnikom nisem odgovarjal. - Sovražno - vendar se radi svoje mladoletnosti tega v dovoljni meri nisem zavedala. - Pred razrednim sovražnikom nisem bil. - Pred razrednim sovražnikom sem se dobro za- držal. - Proti razrednemu sovražniku sem bila vedno sovražno razpoložena. - Pred razrednim sovražnikom sem imel dobro zadržanje, mrzil sem ga. - Proti izrednim sovražnikom se nisem imel pri- like izkazati. - Razrednega sovražnika sem obsojal. - Mrzil sem sovražnika. - Svojega razrednika sem sovražil. - Bilo je sovražno pred razrednim sovražnikom. - Razrednega sovražnika sem mrzil; z njim ni- sem imel nobene zveze. - Zadržanje pred sovražnikom /razrednim/ je bilo pozitivno, kolikor sem pač vedel o tej stvari preje. - Gledala sem sovražno. - Nisem bil na preizkušnji pred razrednim so- vražnikom. - Pasivna in aktivna rezistencija. - Radi svoje mladosti nisem proti razrednemu sovražniku zavzel nobenega stališča. - Razrednega sovražnika sem mrzil, ker me je preganjal. - V internaciji sem se dobro zadržal. - Pred sovražnikom je bilo moje zadržanje maš- čevalno. - Pred razrednim sovražnikom sem imel pravil- no zadržanje in nisem ničesar izdal. Iz povedanega je razvidno, da si kandidati v glavnem niso bili na jasnem, kaj naj bi razredni sovražnik sploh bil (sovražnik pač - tak ali dru- gačen - redni ali izredni, za enega od kandidatov je bil to kar razrednik); vsem pa je bilo "jasno", da ga je potrebno sovražiti, se do njega obnašati arogantno ali pa ga samo grdo gledati. V partijo naj bi sprejemali ljudi, ki so s svojo družbeno dejavnostjo dokazali, da poznajo in sprejemajo statut in politiko partije in so se pri- pravljeni organizirano in odgovorno bojevati za dosledno uresničevanje partijskih načel ter so si s svojo družbeno aktivnostjo, delovnimi in rao- ralno-političnimi vrlinami pridobili zaupanje delovnega in bivalnega okolja - izkazati so se VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 morali z zgledom, aktivnostjo in argumenti. Skratka morali bi biti brez napak - torej pridni, delavni, ubogljivi, neoporečni v moralnem in političnem pogledu ter imeti razčiščene pojme glede religije. Prestopke in "prestopke" so obravnavale os- novne partijske organizacije na pobudo enega ali več članov ali tudi na osnovi govoric po siste- mu "rekla kazala". Načeloma je moral biti obrav- navani član prisoten na sestanku, na katerem so obravnavali njegov primer, "da se mu kazen to- variško prikaže v cilju, da bo ista na njega vzgoj- no vplivala". Statut je zahteval, da osnovna orga- nizacija obravnavanega člana povabi na sejo - v primeru, da se seje ni udeležil, so njegov "prekr- šek" obravnavali v odsotnosti in tudi izrekli disci- plinski ukrep, s katerim so člana naknadno sez- nanili in mu dali možnost pritožbe. Če se je kaz- novani poboljšal, so mu kazen črtali ali znižali. Kazni, ki so doletele posameznike so bile raz- lične in niso bile odvisne samo od greha, ampak tudi od "grešnika" - tako so bile za enak prekršek različnim osebam lahko dodeljene različne par- tijske kazni. Kazenska lestvica se je začela z opominom, ki je bil lahko ustni ali pisni; sledil je ukor, strogi ukor in ukor pred izključitvijo; najhujša kazen, ki pa so si jo nekateri partijci privoščili na lastno željo, je bila izključitev (pozneje so to lastno že- ljo obravnavali kot prostovoljni izstop ali črtanje iz članstva, če je šlo za neplačevanje članarine in neudeležbo na sestankih), ki je tudi imela dve stopnji - izključitev z možnostjo ponovne vljuči- tve, če so menili, da se bo izključeni poboljšal in dokončna izključitev. Najbolj pogosti prekrški zaradi katerih so bile izrečene partijske kazni so bili: 1. Pasivnost - člani ali kandidati niso hodili na sestanke in niso plačevali članarine. 2. Religioznost - člani ali kandidati so se udele- ževali verskih obredov, se cerkveno poročali in krščevali svoje otroke. 3. Kriminalna dejanja - bili so udeleženi pri tatvi- nah, poneverbah, goljufijah in pretepih. 4. Nemoralnost - privoščili so si skoke čez plot, poskrbeli za kakšno "nepožegnano" noseč- nost, pijančevali... 5. Informbiro. 6. Netočni ali nepopolni podatki - navadno je šlo za zamolčanje sodelovanja v sovražniko- vih formacijah ali službah kandidata ali njego- vih ožjih sorodnikov. Nekatere osnovne organizacije pa so lestvici kazenskih ukrepov dodale še kakšno inovacijo - kar dokazuje naslednji dopis okrajnega komite- ja: "Z vašim dopisom z dne 12. 10. 1949 nas ob- veščate, da ste tov..., kandidatko KP, partijsko kaznovali s podaljšanjem kandidatske dobe iz razloga, ker je ob neki priliki imela nepravilen odnos do obsojencev brez odvzema prostosti in z njimi celo plesala. V vezi s tem vam sporočamo, da statut KPJ ta- kih kazni ne predvideva za kandidate KPJ." Ne- katere utemeljitve izrečenih kazni so tako "du- hovite", da jih navajam v nadaljevanju in pripo- minjam, da se takrat temu niso smejali. Ustni opomin - Tov. je zmerjal vojaka svoje enote (vodjo bata- ljonske kuhinje) z besedami, "ki niso bile pri- merne za komunista". Ozmerjani vojak je skri- vaj izdajal sladkor neki ustaški družini. - Tov. se ni udeležila partijske konference. Izgo- vorila se je, da ni prišla, ker se je pripravljalo k nevihti. - Tov. ni uspelo držati obljube, ki so jo dali parti- ji - šolski uspeh je bil namreč nižji od zastavlje- nega cilja. - Tov. je zmerjal sodelavce s članu partije nepri- mernimi izrazi in bil bolj redek gost študijskih sestankov. - Tov. ni opravila svoje dolžnosti pri obiranju koloradskega hrošča. - Tov. se je preveč družil s patrom in bil disci- plinsko kaznovan. - Tov. ni imel pravilnega odnosa do dela. "Ime- novani večkrat zapušča postajne prostore brez dovoljenja in se vrne v poznih urah... Ra- di tega, kadar je na postaji, nima nobenega ve- selja do študija in največkrat spi, kar je posledi- ca tega, da ne gre ob pravočasni uri spat...". - Tov. je na politični uri postavil "neprimerno vprašanje". Kazen mu je okrajni komite leta 1950 brisal z obrazložitvijo: "Tovariš je v letu 1949 bil na gradnji avtoceste, kjer je ob neki priliki pri politični uri v brigadi postavil pred predavatelja vprašanje, kako da Sovjetsko zve- zo, ki je s svojim delovanjem imperialistična in reakcionarna, lahko smatramo še za vodilno socialistično državo oziroma za voditeljico de- mokratičnega tabora. Dejal je, da si tega ne more razlagati. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE Tovariš je imel popolno pravico predavatelju staviti vprašanje za stvar, ki mu ni bila jasna ter se ga iz razloga, ker mu predavatelj ni znal odgo- voriti na njegovo vprašanje nikakor ne more partijsko kaznovati...". Pisni opomin - Tov. ni imel pravilnega odnosa do službenih obveznosti in do obsojenk. "V preteklem ted- nu je bil poslan s skupino obsojenk trgati ko- ruzo k raznim privatnim kmetovalcem. Pri tej priliki se je napil in nedostojno vedel in ob enem pri delu tudi zaspal". Zaradi tega prekrš- ka je bil najprej samo opozorjen in prestavljen na drugo delovno mesto. Ukrep je deloval "vzgojno", in ko se je naslednjič odločil, da bo spal na straži, "se je skril na skrivnostno mesto, da ga je kontrola komaj našla". - Tov. je partiji obljubil, da ne bo več pijančeval in obljube ni držal. Ob izreku kazni so verjet- no upoštevali olajševalno okoliščino - tov. je namreč "dobil hud zobobol in da bi ublažil bo- lečine je začel piti žganje, seveda se je pri tem napil. To je trajalo skoraj mesec dni...". - Tov. je bilo lepše v gostilni kot na partijskem sestanku. - Tov. ni poskrbel za delovno disciplino v kme- tijski delovni zadrugi. - Tov. je "ob neki priliki v letu 1949 brez dovolje- nja samovoljno odšla s skupino kaznjencev in paznic po krompir..., od koder so se vrnili vinje- ni in med potjo skupno z obsojenci prepevali". - Tov. je bil večkrat "v vinjenem stanju in se je pretepal na javnem mestu". - Tov. je šel za poročno pričo pri cerkvenem obredu - "Njega je ... prosil naj mu gre za tova- riša, da drugega ne more dobiti. Tov... mu je zaenkrat odklonil in ga sam opomnil na ne- pravilnost, ki jo hoče... storiti. Ker pa ni mo- gel... nobenega dobiti, se je vrnil... in ga lepo prosil, naj njegovi prošnji ugodi. Pri tem se je še izrazil..., da si ne bosta več prijatelja, ako nje- govi prošnji ne ugodi in ob enem mu je rekel, da mu ne bo treba iti v cerkev...". In tako je se- kretar osnovne partijske organizacije postal (cerkvena) poročna priča ter bil kaznovan s pismenim opominom. Ženin pa, ki je sekretar- ja "zapeljal" in sodeloval pri cerkvenem obre- du, je dobil strogi ukor. Ukor - Tov. v anketnem listu ni navedel, da je bil njegov brat belogardist in je padel v boju s partizani. Tov. "je v nedeljo popoldan popival v ženski družbi, v ponedeljek pa zamudil šolo in spal med poukom". Tov. ni bil dovolj pozoren in je zaradi "njego- ve nebudnosti prišlo do raznih malverzacij in ponarejanja računov". Tov. je hodil v cerkev namesto na partijske se- stanke. Partijski sestanki so bili tudi ob nede- ljah. Tov. nista prihajala redno na delo, eden je po- leg tega tudi lagal. • Tov. se je " večkrat zalotilo, da se je potikal po poljskih kozolcih in v avtomobilu gradbenega podjetja... in se tam nahaja s tovarišico iz KPD- ja kar celo noč zunaj." Ljudje so ju opazovali in "se zgražali nad početjem tovariša in tovariši- ce", ki sta bila " organizirana" (člana partije). • Tov. je nevestno in malomarno opravljala službo: " uničevala nerešene spise, pustila v peči nezažgane koncepte o obsojenkah in ta- ko kršila konspiracijo". • Tov. ni imel pravilnega odnosa do informbiroja. • Tov. ni imel pravilnega odnosa do okrajnega komiteja: "Ko se je nahajal v pijanem stanju v prostorih "rdečega kotička... je dal izjavo, da okrajni komitet ne pomaga podjetju in da ... sekretarja okrajnega komiteta sploh ne poz- na... V neki priliki je dal izjavo, da se je pri obi- sku tov. ministra Hriberja moral zlagati, da ko- mitet pomaga". • Tov. je imela nepravilen odnos do kaznjencev. "Ob neki priliki je celo dopustila, da jo je kaz- njenec prijel za kolena". • Tov. je preprodajal blago, ki ga je kupil v indu- strijskem skladišču. • Tov. je bila nenačelna - "pričela hoditi v cerkev toda ne iz kakega verskega prepričanja, tem- več je v tem iskala svoje osebne koristi in se tako hotela prikupiti tamošnjemu prebivals- tvu...". • Tov. ni obiskoval sestankov in plačeval člana- rine; pasiviziral pa se je, ker "mu partija ni nu- dila nobene pomoči pri dodelitvi primernega stanovanja". • Tov. je imel slabe delovne in moralne navade - sam je povedal, "da je resnično imel odnose z neko žensko..., večkrat zahajal k njej, kljub te- mu, da je vedel, da je poročena in da je na sil- no slabem glasu glede moralnega stanja. • Ob priliki obiskov omenjene ženske je jemal naš avtomobil... Radi spolne okužitve je moral po zdravniško pomoč, s čemer je izpostavljal v nevarnost celotno svojo družino...". - Tov. se je cerkveno poročil (nevesta je bila tu- di članica partije in je bila deležna enake par- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 tijske kazni). "Da bi prikril to nepartijsko deja- nje, se je poročil v cerkvi po 23. uri ponoč...". Tov. kot sekretar ni odpravil sporov med par- tijci. "Je partijsko še neprekaljen, zelo malo- meščanski vsled tega je tudi padel pod vpliv starišev svoje žene in pristal na cerkveno po- roko... Tudi je bilo več izjav in par primerov tudi cerkvenih porok na ta račun, češ, če se je poročil ta, zakaj bi se ne drugi. Kazen je na nje- ga po izgledih vzgojno vplivala in kaže znake, da bo skušal popraviti...". Strogi ukor Tov. je " raznim strankam po terenu razlagal, da je član uprave državne varnosti ter delal razne druge nepravilnosti z nepremišljenim govorjenjem". Tov. se je kljub poznavanju statuta in progra- ma KPJ cerkveno poročil. Dejanje je obžaloval ter "v svoj zagovor navaja težkoče, ki jih ima z "A" politično ženo". Tov., ki se je kot zakonski mož in oče nemoral- no obnašal, so dobili tako rekoč pri "prestop- ku". Uslužbenci odseka za notranje zadeve so ga "nekega dne" opazili, "ko se je sprehajal z neko žensko, ki je ravno odslužila svojo kazen poboljševalnega dela... Istega dne popoldne je... odpeljal to žensko v svoje stanovanje ter bil pri tem opažen od svojih sostanovalcev, ki so to javili poverjeniku za notranje zadeve..., ki stanuje v isti hiši. Isti je poslal na stanovanje... takoj dva preiskovalna organa, ki sta stvarno našla to žensko v njegovem stanovanju v spodnji obleki, skrito za vrati. Pri zaslišanju je omenjena ženska priznala, da sta... spolno ob- čevala...". • Tov. je "kratil pravice svoji ženi kot enako- pravnemu članu človeške družbe in ji ni dajal dovolj denarja, ki ga je zapravljal za nepotreb- ne stvari - med drugim tudi za pijačo". Ukor pred izključitvijo • Tov. si je protipravno prisvojila denar, "upo- števana je bila olajševalna okoliščina, da ima TBC in da je to njen prvi prekršek". • Tov. je bil neiskren in ni imel pravilnega odno- sa do žene - "...tovariš je bil na rednem partij- skem sestanku kaznovan s partijskim ukorom radi nemoralnega stanja njega samega, poha- janja z drugimi ženskami... Po izrečeni kazni se je popravil, ker je bila pravilno izrečena in objektivna. V nedeljo zvečer ... je v vinjenem stanju napravil prekršek iste narave. Poslužil se je službenega vozila in se odpeljal z neko žensko...". - Tov. je nevestno opravljal svoje delo - "Tako se ne drži redno uradnih ur in se popoldan hodi kopat... Do teh napak ga je pripeljala popustlji- vost proti njegovi ženi, katera ga odteguje od dela in ki ga je tudi pregovorila, da se je po 1 letu civilnega zakona cerkveno poročil, ter dal otroka krstiti, za kar je bil kaznovan s partij- skim ukorom. Okrajna partijska organizacija je stvari temelji- to pretresla in po dalji diskusiji prišla do slede- čih sklepov: 1. da tov ... temeljito popravi svoj odnos do de- la..., 2. da javno prekliče krst svojega otroka, 3. da pristopi k prevzgoji svoje žene, ki mu s svojim religioznim mišljenjem hromi partij- sko revolucionarnost, 4. da se ga kaznuje s strogim partijskim ukorom pred izključitvijo, pod pogojem, da gornje sklepe temeljito premisli in na nje poda svojo izjavo". - Tov. je kazen pozitivno sprejel, sklenil, da se bo poboljšal in vložil prošnjo na osnovno par- tijsko organizacijo z naslednjimi obljubami: "da bo odslej izboljšal svoj odnos do dela, dal javno preklicati krst svojega otroka in skušal prevzgojiti svojo ženo..." - Tov. se je cerkveno poročil. "Kljub temu, da je bil imenovani že enkrat partijsko kaznovan in sicer z ukorom radi tega, ker se je udeleževal petja na koru v cerkvi, je napravil to ponovno partijsko napako. - Imenovanega se je nameravalo izključiti iz članstva Partije, vendar se je od tega predloga zaenkrat odstopilo glede na prošnje prizade- tega in pa na podlagi soc. sestava, ker je kmeč- ki sin, a je napravil to partijsko napako pod pritiskom svojih starišev...". - Tov. je ljudem napačno razlagal odredbo o ob- veznem odkupu in je bil "prepirljive sorte". O njegovem "delu" na terenu priča tudi nasled- nji zapis, ko "... je imel 6 urni odmor, se je pri nekem kmetu opijanil in začel istega kmeta zmirjati in legitimirati, čeprav je tistega kmeta dobro poznal. Istega večera je zapadel sneg ter mu je rekel, da mora iz vseh dreves otresti sneg, da ne bo drevje polomilo. Zahteval je to, da bi šel kmet ponoči otresati sneg, akoravno ni bilo toliko snega, da bi bila nevarnost za drevje...". VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE Izključitev z možnostjo ponovne vključitve - Tov. je bil kot sekretar celice kriv za nediscipli- no, ki je vladala v celici, nesporazume in med- sebojne spore, "kateri so presegali že vsako partijnost". Izključitev Najbolj pogost vzrok izključitve je bilo nepla- čevanje članarine in neobiskovanje sestankov. - Tov. je "sektašil" in ni imel pravilnega odnosa do soljudi. "V svojih nastopih in razgovorih med ljudmi je uvrstil vsakega, ki je govoril o težavah za reakcionarja... Na terenu se je zelo rad ponašal in hvalil, da je član Partije in da kot tak ima pravico ukrepati kakor se njemu zdi potrebno. S svojo ženo živi v stalnih sporih in si ni znal življenja in razmerja z ženo tako urediti, da bi ljudstvo v njem videlo res poštenjaka..." - Tov. je bil "karierist s vprašljivo preteklostjo": "Njegovo zadržanje v Narodno - osvobodilni borbi ni bilo najboljše. Tov... je izjavil, da ga je tov... nagovarjal naj dezertirata... za borca ni bil sposoben, ker slabo vidi. Bil je tudi ujet od Nemcev. Njegovo zadržanje v zaporu nam ni znano. Pri njegovem delu po osvoboditvi se je opažalo, da ne dela radi stvari in pokreta, tem- več čisto radi karijerizma in osebnih ambicij. Opažalo se je tudi, da je vedno ščitil ali pa pro- težiral svoje sorodnike ali osebne prijatelje. V celico je vnašal nezdravi malomeščanski duh, ustvarjal razdor med samimi Partijci in de- konspiriral razne sklepe celice, predvsem je iznašal izvenpartijskim elementom karakteri- stike... Njegovo delo je bilo popolno frakcijo- naško in oportunističnega značaja..." - Tov. je bila "vihrave, nestanovitne in neznačaj- ne narave. Kot članica KP se je pokazala nedis- ciplinirano in trmasto. Odnos do nadrejenih forumov je imela nepravilni... je vnašala v Par- tijo tudi malomeščanski duh. Padala je pod vpliv nepartijskih elementov in tudi dekonspi- rirala partijske sklepe. V moralnem pogledu je tudi pokvarjena..." - Tov. je sodeloval v pretepu s smrtnim izidom. - Tov. je " nepravilno postopal z ljudsko imovi- no ter se je sam okoriščal z njo... Tov. ima še malomeščanske navade in se ni pokoraval partijski disciplini." - Tov. se je vdal "pijančevanju in zadane mu na- loge ni izvrševal. Je nagle jeze in tako je de- cembra 1946. zopet pijančeval ter napadel brez povoda nekega tovariša ga oklal, da je za posledicami nato umrl." Tov. je "po duhu social - demokrat, stvari opor- tunistično postavlja in rad veliko govori o ko- lonizmu. Kot sekretar celice je bil nedelaven, ustvarjal je tudi nasprotstva... Celične sestanke je vodil v gostilni, ter tako je sestanek potekal brez pravega smisla in brez resnosti. V drugih primerih pa je vodil partijce v grmovje za Sa- vo, češ, da je potrebno, da se skrivajo... Tov. je bil izključen zaradi "pasivnosti, oportu- nizma in egoizma." Tov. "pravi, da mu linija Partije sploh ni pozna- na in da se popolnoma ne strinja s tem, da Par- tijci ne obiskujejo cerkve ter ostalo kot poro- ka, spoved itd., dočim prizna sam, da veruje v boga, gre v cerkev redno, k spovedi in obhaji- lu in da ga od tega ne more nihče odtrgati. Ima pa isto sestro, katera se nahaja v Ameriki pri častnih sestrah (nunah), s katero ima pismene veze, ter mu isto piše kako, da so v Jugoslaviji sedaj pobili vse farje, porušili cerkve... ima bo- jazen ko sliši govorice, da bodo prišli sem amerikanci, ki bodo s pomočjo ustašov in vseh kvizlingov, ki se nahajajo izven naših me- ja, pobili vse aktiviste in partizane, ter s tem ima tudi strah, ker je sodeloval za NOV, da bo- do ubili oz. obesili tudi njega..." Tov. "večkrat pijančuje ter se kljub večkratnim opominom s strani okrajnega komiteta ni po- boljšal odnosno ni skušal odpraviti te svoje na- pake. Pred ljudstvom nima pravilnega nastopa ter se v pijanem stanju hvali, da je partije." Tov. je "na dan volitev, ko je bila dblžnost vsa- kega partijca, da nastopi kot aktivist in priteg- ne čim več ljudstva na volišče,... popival v žup- nišču..., zvečer pa je odšel pijan na volišče." Tov. je poneveril vozovnico s katero se je pe- ljala njegova žena in s tem " kvaril ugled cele partije"; Statut KPJ, člen 4, zadnji odstavek. Tov. se je cerkveno poročil "navzlic temu, da je dobro vedel, da to ni v skladu z odnosi Parti- je do religije, še posebno spričo tega, da je bil osebno o tej zadevi predhodno opozorjen od sekretarja naše osnovne organizacije ZKS. Po- leg tega ima navedeni... še druge slabosti, ki ni- so primerne liku komunista. Tako se je na pri- mer v sporni zadevi s članom naše partijske organizacije... izrazil sekretarju, ki ga je pozval na odgovornost, da se hoče napiti njegove kr- vi. Navzlic opozarjanju se ni hotel otresti teh osnovnih slabosti temveč nasprotno. Vedno bolj je razplamteval svojo mržnjo do člana na- še osnovne organizacije ter ga ob neki priliki po gostilni lovil z nožem v roki." VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 Še bi lahko naštevala, vendar mislim, da je bis- tveni namen prispevka - dati vpogled v delova- nje partijskih celic z drugega zornega kota - to je na področje, kjer so osnovne organizacije obravnavale "moralno politično oporečnost" svojih članov, dosežen. Direktive tu ni bilo; vrste kazni so bile predpisane s stututom. Osnovne organizacije pa so potem same odločale kakšna kazen pritiče določenemu prekršku. Svojo odlo- čitev z ustrezno obrazložitvijo so nato poslali na okrajni komite, ki je višino kazni navadno potr- dil in le redki so bili primeri, da se s predlagano kaznijo ni strinjal. To je bila Partija, kot jo je doživljal mali človek na podeželju; postavljen pred nove naloge in nove ideje, ki so mu bile tuje - vzgojen v veri, prekaljen v boju za svoj košček zemlje, se je sku- šal znajti tako ali drugače. Tradicije ni bilo mož- no kar čez noč prekiniti in tako se je dogajalo, da so tudi partijci obiskovali cerkvene obrede. Po- seben problem sta predstavljala krst in poroka, obredi, ki so jih navadno opravljali v drugih fa- rah ali v poznih nočnih urah. Kazen za ta prekr- šek je bila odvisna od osebe in tudi od osnovne partijske organizacije, kar je razvidno že iz zgo- raj povedanega. Ostalih prestopkov, mislim, ni potrebno ko- mentirati. VSE ZA ZGODOVINO