Kamniški {JBCAN Št. 2 S predvčerajšnje seje občinskega sveta »Ogrevanje« za proračunsko razpravo Občinski svet se je na svoji deseti seji v sredo, 28. januarja, največ ukvarjal s predlogom Pravilnika o spremembah pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik in predlogom Odloka o zazidalnem načrtu območij BI 2 - na Bakovniku in B7 - zahodnega dela Kovinarske ceste. Slednji zaradi številnih pripomb in vprašanj, na katera svetniki niso dobili zadovoljivih odgovorov, na glasovanju ni dobil zadostne podpore. Podobno kritični pa so bili svetniki tudi do informacije o uspešnem zaključku prisilne poravnave nad družbo Velika planina, d.o.o. Glede na to, da bi bilo za njeno sanacijo do leta 2008 treba zagotoviti 145 milijonov tolarjev občinskih sredstev, to tudi ni presenetljivo. Sprememba pravilnika o dodeljevanju občinskih proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva je potrebna zato, ker po obstoječem pravilniku do teh sredstev nekateri upravi čenči niso upravičeni. Doslej so bila namreč do posojil z subvencionirano obrestno Na povabilo župana Občine Kamnik Toneta Smolnikarja sta našo občino obiskala ministrica za kulturo, ga. Andreja Rihter in minister za obrambo, g. Anton Grizold. Skupaj s poslancem g. Maksimiljanom Lavrincem in predsednikom Društva General Maisler, g. Milanom Lovrenčičem so se pogovarjali o načrtovanih aktivnostih ob letošnjem občinskem prazniku, ko bomo med drugim proslavili tudi 130-letnico rojstva Rudolfa Maistra. Udeleženci pogovora so obiskali tudi Stari grad (na sliki), od koder je bil ob lepem zimskem dnevu čudovit pogled na Kamnik, Ljubljano, Kamniške planine in simbol Slovenstva — Triglav. Informativni dan je pred vrati PRED IZBIRO POKLICNE IN ŽIVLJENJSKE POTI Leto je naokrog in nova generacija osmošolcev bo skupaj s starši pred za marsikoga težko odločitvijo: kje in kako nadaljevati šolanje, kakšna so zanimanja, pričakovanja, možnosti izbrane šole in podobno. Sodobno opremljena šola, kvaliteten pouk, sodelovanje med profesorji in dijaki in najrazličnejše dodatne aktivnosti, s čimer se lahko pohvali Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik, so prav gotovo tista izhodišča, ki omogočajo razvijanje osebnosti, sposobnosti in kreativnosti mladih. Zato je informativni dan 13. in 14. februarja prava priložnost, da se osnovnošolci in starši seznanite z vsem, kar vas v zvezi s srednjo šolo zanima. Odločitev je le vaša - naj bo prava! SAŠA MEJAČ mero upravičena samo tista podjetja, ki imajo sedež in poslovne prostore v kamniški občini. S spremembo pravilnika pa bodo za ta sredstva lahko kandidirala tudi tista podjetja, ki imajo sedež in vsaj polovico zaposlenih s stalnim prebivališčem v občini Kamnik, poslovne prostore pa v drugi občini. Zazidalni načrt, ki območje BI2 (ob Ljubljanski cesti na Bakovniku) in B7 (zahodni del Kovinarske ceste) iz nekdaj industrijskega spreminja v stanovanjsko okolje, je bil s strani vseh svetniških skupin deležen številnih pripomb in vprašanj. V njih je bila izpostavljena problematika - bodočega razmerja med preostalo industrijo (predvsem gre tu za Titan, v manjši meri pa tudi za načrtovano trgovsko in storitveno dejavnost) in stanovanji, ki naj bi jih zgradili ob Ljubljanski cesti, - zadostnosti kapacitet obstoječe komunalne infrastrukture ter stroškov, ki bi bili potrebni za njeno morebitno povečanje in - bodoče prometne ureditve na Ljubljanski cesti in cestah, ki se nanjo navezujejo. Ker Borut Ulčar iz Kegij-ske razvojne družbe iz Domžal svetnikov s svojimi argumenti ni prepričal, odlok na glasovanju ni dobil zadostne podp< >iv. Seznanjanje z informacijo o zaključku prisilne poravnave nad družbo Velika planina, d.o.o. je ponovno opozorilo na nejasnosti v zvezi s cesto, ki pelje nanjo. Po besedah Daniela Kovačiča iz stranke Zelenih ta cesta Veliki planini jemlje status neokrnjene narave. Svetniki pa so si enotni v tem, da naj občina svoj, trenutno še 100-odstotni lastniški delež, čimprej proda in se s tem zavaruje pred, kot pravijo svetniki, metanjem davkoplačevalskega denarja skozi okno. O tem, kaj so o obravnavanih temah povedale svetniške skupine in svetniki, boste lahko prebrali v naslednji številki Kamniškega občana, občinski svet pa se bo ponovno sestal 11. februarja, ko se bo lotil obravnave občinskega proračuna za leto 2004. Z. J. Naslednja Številka Kamni škega občatia l><> izšla v potek. 13. februarja. Članke oddajte najpozneje do Četrtka, S. februarja; oglase, zahvalo in obvestila pa do torka, 10. februarja, v naše uredništvo v Kamniku. Glavni trg 23 (stavba mod obeino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311 in 041/662 1S0, »•.naslov: sasamejael nikar je v svojem nagovoru poleg zgodovinske vloge vstaje proti okupatorju opo- zoril na rast nestrpnosti, nerazumevanja. Spomnil je tudi na skorajšnjo vključitev Slo venije v Evropsko skupnost. Poleg pevcev Solidarnosti, ki SO zbranim zapeli več borbenih in partizanskih pesmi, so v programu z daljšim recitalom sodelovali šolarji iz Osnovne šole Marije Vere z Duplice. Matevž Košir, predsednik Območnega združenja Zveze borcev, je ob tej priložnosti Osnovni šoli Marije Vere izročil SREBRNO ODLIČJE ZVEZE BORCEV SLOVENIJE za aktivno sodelovanje pri vseh organiziranih spominskih akcijah. Več kot 50 Kamničanov je na Slovesnost prišlo peš po poli od Titanove brvi in se po njej tudi vračalo. Tudi letos so bili deležni izrednega gostoljubja Čcrinovih. Obe srečanji, na Kostavski planini in v Rudniku, dokazujeta, da so kljub odmaknjeno sti dogajanj, spomini še vedno živi, še več, spomini so se zapisali v srca naših ljudi kot častna dejanja ljudi v usodnih dneh'naše polpretekle zgodovine. STANE SIMŠIČ OBVESTILO Krajevno združenje ZZB NOB Tuhinj KS Tuhinj vabita ob praznovanju krajevnega praznika na TRADICIONALNI POHOD NA OSEKE NA MENINO PLANINO V NEDELJO, 8. FEBRUARJA, KJER BO OB 10. URI PROSLAVA PRI SPOMENIKU PADLIH. izrabiti V času porodniškega dopusta matere, torej v pivih 105 dneh starševskega dopusta matere. S 1. 1. 2004 pa lahko očetje izkoristijo še dodatnih 30 dni očetovskega dopusta in sicer v času porodniškega dopusta matere (pivih 105 dni), v ('asu dopusta za nego in varstvo otroka (nadaljnjih 260 dni) ali najpozneje do osmega leta otrokove starosti. Republika Slovenija jim v tem primeru zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Tudi ta del dopusta lahko i >iavice: - vk>go za pravico do očetov skega dopusta in nadomestila morajo vlagatelji (Kidati 30 dni pred nastopom la\ onemogočeno normalno delovanje ogrevanja vode. V kletnih prostorih Doma kultu- Kam s stalnija avtomobilov, ko se bo začela gradnja izobraževalnega centrale odprto vprašanje... proračuna Še nekoliko spreminja v prid odhodkom za redno dejavnost, manjši pa bo delež za naložbe. Tako bo pnlivbno za redno dejavnost Otroškega varstva z.ago lovili skoraj 600 milijonov SIT. Med investicijami je seveda na prvem mestU < is Stranje, nekaj več sredstev bo letos namenjenih tudi izgradnji kegljišča in celostni ureditvi stadiona v Mekinjah. Kolar je povedal, da predlog proračuna še ni povsem dodelan Indi zalo, ker država k'dni nalaga nove zaposlit ve na področju urejanja prostora. Po leh priporočilih bi morala občina zaposliti slin javne uslužbem e z. visoko izobrazbo. Preko 30 milijonov SIT bodo morali namenili za novo Strategijo prostorskega raz voja občine na podlagi ustreznega republiškega dokumenta. Župan Smolnikar je k temu dodal, da so pri pripravi predloga upoštevali večino predlogov svetnikov. Kot je povedal Anton Kantin, VOdja oddelka za okolje m prostor, ki je spregovoril o letošnjih n.ilo/ bah v družbenih dejavnostih, naj bi razširitev osnovne šole v Sira njah kc mčali clc i junija prihl" Injeg.i leta. V času gradnje bo pouk v vseh oddelkih moral potekali v dveh izmenah, i.ieunajo pa tudi na prostore' v gasilskem domu. kjer bi lahko začasno uredili dve učilnici. Sedanji piillirni del šolske Stavbe bo namreč predhodno I roba porušili, ker Statično ni sposoben za nadgradnjo. < .lavna gradbena dela do Strehe naj bi kom ali ze do le lošnje jeseni, /a la namen bo občina v proračunu letos zagotovila 10 i milijonov SIT, 26 mili|onov pa država, Celotna naložba bo veljala okrog 560 milijonov srp država bo prispevala petino Pri (is Marije Vere bo letos na vrsti še tretja laza, io je zunanja ureditev. En del je bil urejen ze la ni, za kai SO namenili 24 milijonov SIT. V predlogu proračuna je za la re nameravajo lelos urediti preko ISO kvadratnih, metrov prostorov za računalniško sobo, večnamenski prostor s čajno kuhinjo in glasbeno sobo. kjer bodo našli svoje mesto mladi za svoje programe, ki jih je pred časom že obravnaval občinski svet. Poleg pogodbenih obveznosti iz lanskega leta (4 milijone SIT) bodo v letošnjem prora-čunu namenili še dodatnih Ki mili Jonov SIT ( eprav je ol u inska uprav a ime'la precej pripomb k osnutku republiškega pravilnika o prispevkih star šev za storitve na področju Otroškega varstva glede na njihovo pre moženje, ministrstvo pripomb ni upoštevalo. Po besedah Aniona Kamina je la pravilnik napravil precej veliko zmedo. Minislrslvo namreč ni dalo nobenega navodila Za izpolnjevanje obrazcev, ki ga mora Izpolniti vsak vlagatelj za znižanje plačila vrtca. Največ pro-i ilcinc rv |)c ivzioča ocena vredni isti premoženja. Posebno pri avlomo bilih si i bile že na prvi poglei l DO sredovane dokaj nerealne ocene. Poleg tega ni jasno, kaj pomeni večja vrednost pri ostalih predme tih. Drug problem je, da se pri tiskan, ki gradi hišo, pri oceni premoženja ne upošteva vrednost njegove' gradnje < e odpla* uje posojilo, Pri tistem, ki pa je kupil gradbeno parcelo, pa se vrednost upošteva. Itd, itd, Če se bo občina v posameznih primerih odloČila za najetje sodnega cenika, bodo ti Stroški v mnogih primerih znatno višji, kol pa bo znašal tako ugotov ljen povečan prispevek staršev za otroški vrtec, Samo pošiljanje vpja šalnikov je stalo občino več kol štiri milijone sit. Seveda pa so tu še stroški z analizo v pia.šalniknv za okrog 850 otrok, kar pa samo ena delavka v doglednom c asu ne more opraviti. Kok za izdajo od ločb je namreč 60 * lui /ali > se po slavlja vprašanje ispiotmostl tako zasnovanega in nedorečenega načina Ugotavljanja premoženja. (ilecle gradnje novih prostorskih zmogljivosti za otroško varstvo, seje- občinska uprava med več variantami odločila za možno gradnjo v soseski B5 Perovo. Kot je povedal župan Smolnikar, je bila na nedavni javni obravnavi sprememb zazidalnega načrta za to območje večina udeležencev proti pozidavi območja med Svetilnikom in Mer-calorjem in s tem tudi proti vrtcu, Do I. septembra pa bodo urejeni novi prostori za otroško varstvo v podružnični šoli v Motniku, ki bodo lahko sprejeli od IS do 20 otrok. V zvezi z odmevno gradnjo izobraževalnega centra, ki ga po odkupu (iraelitelje-ve-ga Zemljišča poleg otroškega vrtca na Duplici namerava graditi skupnost Jehovovih prič, je direktor občinske uprave Ivan Pristovnik pojasnil, da je sedanje stanje rezultat spremembe zazidalnega načrta BS 0 Duplica na osnovi spremenjenega družbenega plana leta 1992. Ta sprememba je bila takrat podprta tudi s strani krajanov oz. sveta KS Duplica in izvršnega sveta občine Kamnik, s p« isebi« i anketo KS je bilo ugotovljeno, da krajani niso zainteresirani za nakup garažnih mest v treh predvidenih objektih tripleks garaž, Zato so bili s prostorsko ure ditvenimi pogoji črtani garažni objekti in omogočena gradnja katoliške cerkve, za katero pa so p« iznoje našli drugo lokacijo, S tem pa je I lili i ( .l.ldllelju ome lg( u em I, da je pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo izobraževalnega centra. V zvezi z. omenjeno pozidavo in glede problematike parkirišč na i Juplici, ki se bo s pozidavo omenjene parcele še zaostrila, bo župan Smolnikar na pobudo sveta KS Duplica v kratkem sklical zbor krajani »v. FRANC SVETEIJ Vi sprašujete, župan odgovarja 1 A R iz Zgornjega Tuhinja sprašuje, ali bonu* vsi prebivalci občine Kamnik plačevali takso za obremenjevanje vode? Odlok o gos[xxlarskih javnih službah v občini Kamnik, ki temelji na Zakonu o gospodarskih javnih službah in Zakonu o varstvu okolja, določa dejavnosti, ki so gospodarske javne Službe in ureja tudi način njihovega opravljanja. Izvajanje obvezne lokalne javne službe, do podelitve koncesije za celotno območje občine Kamnik, ojrravlja Komunalno podjetje Kamnik, d.d., ki je med drugim tudi registrirano za izvajanje tovrstne storitvene dejavnosti Izvajalec zagotavlja oskrbo s pitno vodo na celotnem območju občine, razen na delu, kjer delujejo tako imenovani vaški vodovodni odbori. To pomenit da ji' v občini Kamnik HO % občanov oskrix>vanih z zdravo pitno vodo iz vodovodnih sistemov, ki so v lasti občine in v upravljanju Komunalnega podjetja Kamnik. Ostali občani uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov ali iz vodovodnih sistemov, ki so v upravljanju krajevne skujmosti ali vodovodnih odborov. Obvezna lokalna javna služba oskrbe s j/ilnu vodo se jinan-cira iz cene storitev, ki mora biti oblikovana v skladu z veljamo Uredbo Vlade Ref>ublike Slovenije o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo. (Jena m' rode se dolini kot ekonomska cena na osnovi naslednjih kriterijev: - cena mora biti primerljiva s cenami vode v drugih jiodob-nih vodovodnih sistemih; - }m>dajna cena vode vsebuje stroške za čipanje vode, stroške . ujmivljanja, davka, do- odoi v-stroški s/c. bička ter eventuelna premoženjska bremena, ki izhajajo iz oskrlie z vodo. Stroške ujmivljanja z t dnimi sistemi sestavljajo vzdrževanja za zagoto nemotene oskrbe z vodo, st dela in drugi stroški p vanju. Na območju občine Kamnik, kjer imajo občani zagotovljeno oskrbo z vodo iz vodirvodnegu zajetja lverje in Pod skalco j>la čuje jo ob ceni voda rine, vodnega prispevka, vzdrževanja vodomerov še takso za obrerm 'nje vanje voda. ki jo je določila Vlada Rejntblikc Slovenije in je prihodek 'državnega- proračuna. Ta uredba določa višine, način obračunavanja, odmere in f'ločevanja takse za obremenjevanje vode z odvajanjem odpadnih voda v sladke, jx»r-šinske in podzemne vode. Po tej uredbi je odpada voda vodu, ki se />o uf>orabi nejx>sredno aH pO kanalizaciji odvaja v vode in je komunalna odj>adna voda. Ta nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev, zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi alt pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku ali sestavi ]>o dobna vodi po uj)orabi v gos-jiodinjslvih. Na osnoii drugima odstavku 4. člena omenjene uredite je zavezanec za plačilo takse za odvajanje komunalne odpadne vode, izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne m pada vinske vode na območju lokalne skujmosti in sicer za komunalno oclj>adno /'odo Usti!) npo rabnikov. ki so /Priključeni na kanalizacijsko omrežje ali imajo greznice. Višina takse je od visna od tega, ali se komunalna odpadiUt voda odvaja v ka- na odjMdna milu prebivalcev lokalne skup- be o taksi za obremenjeva-odr i občini Kamnik za orubljene vode znašala: i,84 Sfl za območja, kjer je lovi jen tistem odvajanja in •nja odpadnih voda in d< Kja. 'enut pad io iz - 109,1 kjer ni z, odvajanji nih txda javnih vodovodov. V občini Kamnih smo se odločili, da oskrbo s pitno vodo uredimo na način in jxxlfjogo-ji, ki jih jm'dj)isujejo rejrubliški predpisi ter se tako jiridružimo občinam ki imah sodobno it i in vsem ujiorumiikom pitne vode i nosilcem gospodinjstev) Indi Ir.lnii ki niso vezani na si stem javnega vodovoda hierje jioMcilovani računi za porabo vode, na katerem bo obračunana višina takse za obremenje vanje vode. ANION TONE SMOLNIKAR, ŽUPAN Tudi duhovniki spremljajo razvoj občine Zupan Tone Smolnikar je-tudi letos povabil na tradicionalno ponovcilelno srečanje- in klepet duhovnike kamniške de-kanije. Po dbbrodošlic i jih je seznanil s pomembnejšimi dogajanji m investicijami v lanskem letu, med katerimi je kol največjo investicijo izpostavil dokončanje druge faze gradnje osnovne šole- Marije Vere na Duplici. V letošnjem letu bodo ob njej uredili še otroška igrišča, kar I>ci zahtevali> io miliji>■ nov tolarjev. < >b uvedbi devet letne osnovne sole z letošnjim šolskim letom bodo nadaljevali z zagotavljanjem pogojev, ki jih z,.iliteva|o dev etlcike Se letos bodo začeli z deli v Stranjah, saj je potrebni > zgraditi novo šolo z večjimi kapacitetami in dva vadbena objekta, kai !><> zahte valo 320 milijonov tolarjev /alogaj bo razporejen v dve proračunski obdobji, saj država prispeva le slabih dvajset odstotkov potrebnih sredstev. Kol visoko proračunsko ob vezne isl je Zupan |zpl IStavil lile h solin.uh Iranje otroškega varstva, saj občina zanj zagotavlja kar 700 milijonov tolarjev letin i, Ker zakon nalaga občini in s tem županu skrb za zdravo i>ii no vodo občanov, načrtujejo c ibnc ive > vihIc ivi ><1.1 c >el Kamnika de i izvira v Iverju, ki napaja preko 17.000 prebivalcev kamniške občine. Kamničani pije* mo dobro vodo, vendar pa je župan izrazil zaskrbljenost nad tem, da je v občini še petdeset vaških vodovodov (preglede neoporečnosti vode opravljajo zdravstvene inšpekcijske službe v breme občine), ki jih bo potrebno predati v upravljanje izbranemu koncesionarju. V letošnjih sušnih obdobjih se je dogajalo, ela vaški vodovodi niso zagotavljali dovolj vode, tako, da so jo v določene vasi dostavljali gasilci in Komunalno podjetje Kamnik, kar je nedvomno visok strošek v primerjavi s ceno kubičnega metra vode iz priključenega vodovoela. Seznanil je z obveznim plačevanjem takse za kanalščino vseh gospodinjstev, torej tudi tistih, ki niso priključeni na kanalski sistem. Zakon namreč predvideva enotno takso za vzdrževanje vodovodnih sistemov prav z namenom, da se vodovodni sistemi poenotijo in preidejo pod upravljanje. Zbrane duhovnike, ki .se tudi sami vključujejo v dogajanja v svojih krajih, župnijah, je župan spomnil še na letošnji ol>čin.ski praznik, ko naj bi slovesnost ob 130-letnici rojstva generala, kamniškega rojaka Rudolfa Maistra tudi njegova rojstna hiša dočakala v prenovljeni podobi. Duhovniki spremljajo aktual- na dogajanja v naši občini, zato sej župana povprašali o perečih vprašanjih, med katerimi jih je zlasti zanimala gradnja izobraževalnega centra Jehovovih prič na Duplici (o potezi Graditelja na občini niso bili seznanjeni, bo pa župan sklical zbor krajanov), kjer je bila nekoč predvidena lokacija za gradnje; cerkve, o problemih ljudi, ki sej zaradi propada nekdaj velikih kamniških podjetij (Stol) ostali brez službe in prihodkov in se v stiski zatekaje; tudi k njim, o obno vi eerkva kot pomembnih kulturnozgodovinskih objektov... SAŠA MFJAČ Duhovniki so župana povprašali o aktuulnih dogajanjih, predvsem jih je zanimala načrtovana gradnju centru Jehovovih prič. In memoriam župniku Antonu Gosarju BIL JE VEČ KOT LE DUHOVNIK, BILJE TUDI NAŠ PRIJATELJ Navček iz lin mekinjske cerkve Marije Vnebovzete, ki kraljuje kot bazilika na obrobju mesta Kamnik in blagoslavlja mekinjska polja, se je v večerni mrak oglasil s svojim milim, žalostnim glasom. Njegov zven je potoval kot siva in temotna megla med hišami mekinjske župnije, od hiše do hiše, od vasi do vasi, in se z nemim odmšvom vračal od Kamniških planin - pel je svojo pesem in marsikdo se je zazrl in se vprašal z besedami največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ko je zvedel za smrt svojega prijatelja: »Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev zasula je že lopata, noč in dan so odprta groba vrata in tega dneva ne pove nobena pratkal« Mekinje so onemele. Gospod župnik Anton Gosar med podeljevanjem zakramenta prvega svetega obhajila. Umrl je naš gospod Tone, pod tem imenom smo poznali našega dolgoletnega župnika Antona Gosarja. Zasluženi pokoj je užival v polnosti služenja Njemu, ki je vse nad vsem in Njemu je daroval svoje življenje. Ob prvi jutranji sv. maši, ko nas je župnik mag. Pavle Pibernik s solzami v očeh in s tresočim, skoraj jokajočim glasom seznanil s pretresljivo novico, smo onemeli vsi prisotni. Novica je pretresla ne samo Mekinje, ampak vso Slovenijo. Gospod Tone je deloval med nami kot človek s posebno močjo in karizmo. Njegova drža je vedno dala vedeti, da je ponižen in vdan v službi nam vsem, kar je sprejel z zakramentom mašniškega posvečenja. Tudi med krajani, ki jim je bila cerkev tuja, je imel veliko zaupanje, saj je poleg izbranih besed uporabljal tudi moč čopiča, njegove slike smo si lahko ogledali na razstavi ob dnevu KS Mekinje. Prisluhnil je tudi Kamniku in razstavil svoja dela tudi v razstavišču Veronika in ob tej priložnosti je izšla tudi njegova monografija »Zgodovina odrešenja« z izbranimi besedili ob vsaki sliki, ki nam daje misliti kako živeti v jutrišnjem dnevu. Njegova leta so se približala številu 75 in takrat se je odpovedal župniji, a je z velikim veseljem ostal med nami in ko sta pred oltarjem stala skupaj z župnikom Pavletom sta delovala kot oče in sin. Gospod Tone kot očanec iz Stare zaveze in župnik Pavle kot Jezus Kristus, oznanjevalec Evangelija in naš Odrešenik. Da, gospodu Tonetu, ki je bil ob rojstvu zaznamovan z znamenjem križa, s katerim so ga blagoslovili njegovi starši, bratje in sestre. Sprejel je ta križ, ki ga je nosil celo svoje življenje in ga z veliko odgovornostjo sprejemal. Kolikokrat je z njim zaznamoval novorojenčka, blagoslovil otroka in z blagoslovljenim oljem naredil križ starejšim in umirajočim, to ve le On, kateremu je celo življenje služil. Nas v Mekinjah pa od 17. prosinca 2004 bremeni še ena težka in huda stvar, kajti naša cerkev Marije Vnebovzete je zaznamovana z znamenjem zločina, saj je bila prelita kri nedolžnega! Težko je slovo od človeka, ki nam je bil več kot samo duhovnik, bil je naš prijatelj in odslej je tudi naš mučenec in svetnik v nebesih! Tone, zbogom! Tvoji Mekinjčani Alojz Konda - osemdesetletnik Desetletja, posvečena gasilstvu... Ko se bo pisala zgodovina kamniškega gasilstva, kamniških tabornikov, organizacije zveze borce/', tekstilne tovarne Svilanit in še marsikaterega dogajanja v naši občni v zadnjih petdesetih letih, njen pisec gotovo ne bo mogel mimo imena Alojza Konda, dolgoletnega vodstvenega delavca v Svilanitu, gasilskega organizatorja, pisca mnogih gasilskih kronik, organizatorja taborništva in nenazadnje enega izmed začetnikov organiziranega obveščanja v kamniških delovnih kolektivih, pa tudi pisca, pogosto kritičnega, o dogajanjih v naši občini, tudi v Kamniškem občanu. Konec preteklega leta je la še vedno čil in živahen Belokranjec, ki ga je pred pol stoletja življenjska pot zanesla v naše mesto pod Kamniškimi planinami, praznoval svojo osemdeset letnico. Čeprav ne govori rad o sebi in je le s težavo privolil v pogovor, smo ob tej priložnosti vendarle skušali ujeti vsaj kakšen utrinek z njegovega razgibanega, pogosto težkega, a vendar vsebinsko bogatega življenja. Njegova življenjska pot je stekla 7. decembra 1923 V belokranjski vasici Črešnjevcc v občini Semič. Po osnovni šoli je obiskoval meščansko šolo v Črnomlju. Mlademu Lojzku je bila zelo blizu tehnika, zalo se je leta 1940 odločil za vpis na inženirsko vojno akademijo v Šabcu. kjer ga je leta 1941 zatekla druga svetovna vojna. Kmalu se je pridružil {partizanskim skupinam, ki so v Beli krajini napadale nemškega okupatorja, ta je namreč takoj začel z izseljevanjem naših ljudi. Partizanska />oi ga je z borci Tomšičeve brigade vodila iz boja v boj po Beli krajini, od Gorjancev preko Krke, na Kočevsko. Ntilranjsko. kjer je bil prt Cerknici ranjen. Ko se je zdravil v Črnomlju, se je lotil pisanja 0 dveh bratih, ki sta se borita na nasprotnih straneh. Za to igro, ki jo je Lojze uprizoril v Črnomlju, je zvedel Edvard Kocbek, ki je pri SNOSU odgovarjal za kulturo. Čestital mu je za uspelo delo in ga napotil v glavni štab k igralcu Lojzetu Potokarju, kije takrat v Črnomlju snoval /partizansko oz. fronto gledališče. Po krajšem tečaja seje Indi Lojze p re obrazil v pravega recitatorja in o rga n iza t o rja jia rt iza nskih mitingov. Pozneje so ga poslali še v tečaj za veziste pri Glavnem štabu NOV. Zaključni boji so terjali veziste na vseh koncih, zato je Lojze kmalu dobil noro dolžnost vezista v Starem trgu pri Ložu. Od velike bilke pri Kočevju ga je partizanska pot maja 1945 vodila preko (Prlja v osvobojeno Ljubljano in nekaj dni [pozneje v Kamnik, kjer je s soborci kot vezist zavzel pošto in tu ostal do konca leta /'Pip. Lojze je nato še do leta 1950 kot organizator zvez aktivno sodeloval v vojski, polku za zveze v Ljubljani. Ker je želel nadaljevati izobraževanje, je odklonil nadaljnje sodelovanje v vojski in šel v visoko (pravno šolo v Beograd, po treh letih je bil imenovan za predsednika senata za prekrške okraja Trbovlje. Po ukinitvi okrajev leta 1954 je prišel v tekstilno tovar no Svilanit za sekretarja podjetja, kjer je takoj {postal tudi urednik časopisa Kamniški tekstilec, ki ga je urejal kar 15 let. Kot dober organizator tovarniškega obveščanja delavcev je postal tako znan, da so k njemu hodili na posvete organizatorji obveščanja iz različnih slovenskih kolektivov. Postal je tudi eden prvih članov uredniškega odbora Kamniškega občana, ko je bil njegov urednik Adolf Čebulj. Njegova vsestranska zavzetost za družbena dogajanja ga je pripeljala v mnoge družbene organizacije in društva v občini Kamnik. Kar iz rokava je naštel skoraj 20 različnih dolžnosti in funk- cij, ki jih je opravljal v času, odkar je leta 1954 prišel, v Kamnik. /Jasli je bil aktiven na področju zdravstvenega in sik talnega varstva, varstva pri delu, požarnega varstva in civilne zaščite. Za svoje dolgoletno delo so Lojzetu izrekla priznanje in mit podelila številna odlikovanja mnoge organizacije in društva, zlasti Gasilska zveza Slovenije, gasilsko društvo v njegovem rojstnem kraju Črešnjevcu ga je (proglasilo za častnega člana. Žal j>a se ga doslej, v tem pogledu, ni spo mnil nihče v občini, ki ji je posvetil največji del svojega življenja... O tem, kako se je kol Belokranjec vživel v kamniško okolje pravi, da je treba razumeli, tla je svoje naredila tudi vojna, ki je posameznike odtujila od svojih rojstnih krajev in so se lažje vživeli v druga okolja. Po vojni je namreč kot aktivni častnik r desetih letih prebival najmanj v desetih krajih, od Kamnika, Šentvida, Litije, Maribora, Subotice, Beograda, Črne na Koroškem itd. Pravi, da sije v vsakem kraju, kjer je živel, hitro {pridobil veliko pri jateljev, ker je zelo komunikativen in zato ni čutil prevelikega domotožja. lepe spomine ima tudi na sodelovanje pri kamniških tabor nikih, rodu Bistriških gamsov, ki jim fe veliko pomagal pri njihovem delu. pomagal jim je priti do velikega šotora, oblek in druge opreme, iiazt.it/nje je prevzel še mesto starešine in poskrbel za razvitje prapora. V času njegovega deset let trajajočega starešinstva se je ta rod povet al otl 10 na 150 tabornikov. Čeprav je velik del aktivne delovne dobe zajnsal Svilanitu jiravi, da mu je bilo kljub dobremu sodelovanju z vodilnimi večkrat grenko pri srat, ker je moral prevzeti najmanj šest različnih dolžnosti in jih je vestno opravljal, pa so se neka teri delavci spotikali, češ, laki nič ne tlela jo. samo kavo pijejo. Pač niso razumeli, koliko dela ti naloži posamezna funkt tja, če jo hočeš dobro opravljati in Lojze je svoje naloge Opravljal dosledno in vestno. Zalo ni čudno, da sta republiški delov ni inšpektor in požarni inšpek tor Večkrat poudarila, da kdor hoče nabrali bogate izkušnje iz varstva pri delu in požarne varnosti, naj gre v Svilanil. Ker se je zavedal, kako velika je nevarnost požara v tekstilni tovarni, je leta 1979 dal pobudo in sodeloval pri ustanovitvi industrijskega gasilskega društva Svilanit, ki je edino med industrijskimi gasilskimi tint šivi, ki deluje še danes. Svilani-tovi gasilci in gasilke so veliko pripomogli k preprečitvi marsikatere škode, ki bi lahko nastala ob požaru. Čeprav si je Lojze naložil že deveti križ, je še vedno zelo aktiven kot predsednik kamniške mestne organizacije zveze borcev. Na pogovor o aktualnih družbenih vprašanjih je nedavno povabil nekdanjega predsednika predsedstva Repu Mike Slovenije Janeza Stanov nika, ki je prevzel j>retlsetlslvi> republiške organizacije Zveze borcev. Vloga zveze borcev je po mnenju Lojzeta v tem, tla pre naša izročila narodno osvobodilnega boja na mlajše rodove in še posebej sedaj, ko vstopa mo v evropsko skupnost, tradicijo ohranitve nacionalne zavesti, lako so lani so v mestno organizacijo vključili sedem novih mlajših članov. Program izletov, ki jih organizirajo vsa ko leto. je zelo zanimiv. S /pomočjo novomeškega /nositi. Alojz Konda, čil osemdesetletnik, še vedno aktivno sodeluje v našem družbenem dogajanju... sicer gorenjskega rojaka Lapa, SO obiskali novomeški ka/iilel/. kjer. jim je prijazni prost s pomočjo videoprikaza obrazložil dolgoletno zgodovino Novega mesta, obiskali />a so še noro meški muzej. Ne more pozabiti liitli lan-skega srečanja gasilskih velera nor ljubljanske regije, ki ga je pomagal organizirali kot predsednik odbora gasilskih veleva nov. Udeležilo se ga je preko 350 gasilskih veteranov otl Litije tlo Komende. Kot velik ljubitelj gasilstva je doslej napisal vet kronik objubi lejib mnogih gasilskih društev, med njimi P(,'/) Stranje. Molnik. Zgornji Tuhinj, Svilanil, Kol Brezje itd, Sedaj se loteva tudi kronike belokranjske občine Se mič, da ne govorimo o Rodbinskih vezeh rodbine Konda. Na koncu ne smemo pozabiti, da je Lojze tudi velik ljubitelj narodnega blaga, zato se že nekaj časa ukvarja z izdelavo turističnih /spomin kov. V njegovi pisani zbirki lahko vidimo rezl/ane lesene posode, kmečkepinje, t vetje /• lesa, stare lesene ključe in pt >dobno. Kako moraš živeli, t Iti čil do čakaš visoko starost? Na to Lojze odvrne: il)ržim se pregovora skromnost je lepa < ril nosi - Pravi, da nikdar ni bil pogolten, rad pa je ustvarjal, sodeloval in to mu je največje zadovoljstvo. Na korh n sva trt Ha s kupU o belokranjske , mine. ki jo je sam pridelal v domačem Črešnjevcu. Kar sem vložil v trto, mi je lelos bogato povrnila. Na zdravje Lojze in še na mnoga zdrava leta! FRANC SVFTFIJ Z ROKO V ROKI tudi v letu 2004 Kaj se dogaja v človeku, da prosi vbogajrrie; kaj se dogaja v sočloveku, da mu pomaga? Mora prvi imeti občutek krivde in dosmrtne hvaležnosti, sme drugi občutiti kako zadovoljstvo? Da ljudje pomagamo drugim zaradi sebe, beremo v kritičnih člankih o dobrodelnosti. Večina nas želi to zanikati, ker se nam zdi tako zadovoljstvo sebično in neetično. Pa je Bog najbrž že vedel, zakaj nam je poleg odprtih rok namenil še drobno takojšnje povračilo... V nedeljo, 4. januarja, je v kamniškem Domu kulture potekala dobrodelna prireditev za potrebe kamniške Karitas. Vabilu k nastopu so se odzvali priljubljeni in kakovostni glasbeniki, ki jim vedno radi prisluhnemo. Tudi tokrat so v veliko dvorano privabili številne poslušalce, ki so z vstopnino in z nakupom srečk posredno prispevali za ljudi v stiski. Že začetni akordi v izvedbi Brigite Vrhovnik Dorič, Joži Kališnik in Boštjana Doriča so izzvali navdušenje poslušalstva, ki ga je nato razvnel še bariton opernega in koncertnega pevca Matjaža Robavsa ob spremljavi citer Tomaža Plahutnika. Po njunem nastopu je poslušalce, nastopajoče in organizatorje pozdravil Tone Kompare, trnovski župnik in tajnik Škofijske Karitas. Njegove besede so izzvenele v spodbudo in popotnico vsem, ki prispevajo svoj prosti čas, denar ali dobrine za dejavnost te humanitarne organizacije. Večino nedeljskega popoldneva so s svojimi nastopi zaznamovali mladi glasbeniki. Najmlajšo generacijo sta zastopala odlična harmonikarja, osnovnošolca Tina in Matjaž Po-Ijanšek. Trije bratje iz Mekinj, Primož, Matic in Anže Smolnikar ter Samo Kališnik, člani skupine KRIK!!, so za tokratni nastop preudarno izbrali umirjen del svojega repertoarja. Mladinski pevski zbor iz Nevelj, ki ga vodi Mateja Kališnik, je poslušalce navdušil s svežino in razgibanimi skladbami. Svoje veselo oznanilo so z novoletno kolednico prinesli v dvorano kar štirje koledniki: Blaž Kladnik, Marko Prnaver, Domen Veternik in France Kokalj. Ob koncu je spregovorila Metka Mali, tajnica župnijske Karitas, o radostih in tegobah dela prostovoljcev, ki jih je, žal, vedno premalo glede na potrebe ljudi pod mejo revščine, in povabila vse navzoče k sodelovanju po njihovih močeh. Gruberjeva Sveta noč nas je nato pospremila v prvi nedeljski večer v novem letu. Tako smo sklenili popoldne, ki nam je ogrelo srca. MARTA ZABRET, povezovalka prireditve Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično informacijski center Tomšičeva 23,1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter,kamnik®siol.net http://turizem.kamnik.si KamniK V mrorm planin KOLEDAR PRIREDITEV KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 831 76 47, 831 76 62 e-mail: marko.kumer@guest.ames.si KULTURNI CENTER KAMNIK Galerija MIha Maleš, Glavni trg 2,1241 Kamnik Torek, 3. februar 2004 ob 19.30 v prostorih galerije: Boris Šinigoj - Solo koncert z lutnjo (od srednjega veka do baroka) Omejeno število sedežev. Vstopnina: 800 SIT. Informacije in rezervacije vstopnic: 8317 662, 031 592 125 in marko. kumer@guest.ames. si Sreda, 11. februar 2004 ob 17.00 v prostorih galerije: Ob slovenskem kulturnem prazniku: Miha Maleš - Razmišljanja o umetnosti. Literarni večer v interpretaciji dramske igralke Saše Mihelčič. Prost vstop. Informacije: 8391 616, 8317 647. ■ MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.slk.sl http://www.kam.sik.si > Torek, 3. februar 2004, ob 19. uri v dvorani knjižnice: Rok Kralj, profesor ekonomskih predmetov na ZUIM, bo imel predavanje in predstavitev svoje knjige K EKONOMIJI DELITVE. Torek, 10. februar 2004, ob 19. uri v dvorani knjižnice: Predavanje: ALI SMO IZGUBILI ZAUPANJE V LJUBEZEN. Predaval bo David Shead. Sreda, 11. februar 2004, ob 19.30 uri v dvorani knjižnice: V sodelovanju s študentskim klubom Kamnik pripravljamo potopisno predavanje z Matejem Vrenkom - TIBET. Torek, 24. februar 2004, ob 19. uri v dvorani knjižnice: Andreja Vukmir in Breda Podbrežnik bosta predstavili CAMINO DE SANTIA-GO, staro romarsko ppt, ki sta jo prehodili v juliju leta 2003. Torek, 02. marca 2004, ob 19. url v dvorani knjižnice: Predstavitev knjige PROSTRANSTVO LJUBEZNI, ki je nadaljevanje znane knjige Zveneče cedre tajge, o jasnovidki in duhovni učiteljici Anastaziji -knjigo bo predstavil Ivan Mešiček. 8 DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije In prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/ 580 - 818 www.domkulture.org; e-mail: lnfo@domkulture.org Nedelja. 1. februar. 2004 ob 16,00 uri Gledališka skupina Zeleni škrat SNEGULJČICA - lutkovna predstava za otroke, za izven vstopnina 800 SIT Petek, 6. februar, 2004 ob 20.00 url Kulturno društvo Jože Gostič MINISTER V ŠKRIPCIH - gledališka predstava za izven vstopnina 1000/1300 SIT Sreda, 11. februar, 2004 ob 19.30 uri Zijah Sokolović GLUMAC JE GLUMAC - gledališka komedija za Maistrov abonma in izven vstopnina 2500 SIT Četrtek, 12, februar. 2004 ob 17.00 url Gledaliašče Fru-Fru MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON - lutkovna predstava za otroke za Otroški abonma in izven vstopnina 900 SIT Petek. 13- februar, 2004 ob 19.00 uri Myra Locatelli LEDENA MAGNOLIJA - monodrama za Mladinski abonma in izven vstopnina 1500 SIT s JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna Izpostava Kamnik; Japljeva 2 Tel.: 01 831 75 56; Faks.: 01 831 98 31 E-mail; oi.kamniki»jskd.si Ponedeljek, 2. februar 2004, ob 20. url Galerija Veronika, Kamnik Nastop učencev solo petja iz razreda Pije Brodnik Glasbene šole Vič Rudnik. Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sreda, 4. februar 2004, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Dušan Sterle: ' IZ SODOBNE DRUŽABNE KRONIKE Razstava slik Avtorja in njegova dela bo predstavil dr. Mirko Juteršek. Glasbeni program: Marko Mozetič, kitara, Eva Hren, vokal Razstava je odprta do konca februarja 2004, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Vstop prost! Petek. 6. februar 2004. ob 19. url Bavarski oddelek Matične knjižnice Kamnik BESEDA JE MOST Literarni večer treh avtorjev iz treh prijateljskih dežel. Sodelujejo: Darinka Slanovec, Kamnik; Harald Grill, Bavarska, Nemčija; Dieter Krassnigg, Trofaiach, Avstrija Vstop prost! Sobota. 7. februar 2004, ob 19. url Šolski center R. Maistra, Kamnik Tradicionalna revija - OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV občin Kamnik in Komenda. Sodeluje 13 pevskih sestavov iz občin Kamnik in Komenda. Vstopnina: 1.000,00 SIT ■ MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, GSM: 041/ 957 609 Sobota, 7. februarja In 14. februarja 2004, od 10. - 12. ure/Šutna 38 PUSTNI BOLŠJAK - vabljeni kupci in prodajalci Sobota, 7. februarja in 14. februarja 2004, od 10. -14. ure / Dom Kulture Kamnik MAGIC TURNIR /tudi za začetnike/ Inf: 031/576 - 665 Anže Od 16. februarja - 21. felfruarja 2004 ZIMSKE POČITNICE Od 9. - 11- ure fitnes Vita - Fit (300 sit) Dom Kulture: delavnice, družabne igre, namizni tenis Mercator: Turnir YU - Gl - OH in druge družabne igre BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5 nad Kamnikom, Kamnik Inf. 041 545 580 ali 831 20 62 Nedelja. 8. februarja, ob 14. 30 uri Otvoritev razstave: REZBARSTVO Anice in Janeza AHČINA iz Tuhinjske doline. Ob 50-letnici smrti Marije Vere, prve slovenske poklicne gledališke igralke RAZSTAVA O ŽIVLJENJU VELIKE GLEDALIŠKE UMETNICE 2. januarja letos je minilo petdeset let od smrti kamniške rojakinje, prve slovenske poklicne gledališke igralke, prve režiserke in ene od ustanoviteljic slovenske igralske akademije Frančiške Eppich z umetniškim imenom Marija Vera. Učenci osnovne šole na Duplici, ki od leta 1988 nosi njeno ime, so na ta dan uredili in okrasili spominsko ploščo na njeni rojstni hiši v Kamniku in njen grob na ljubljanskih Žalah. V sodelovanju s Kulturnim centrom Kamnik pa so v četrtek, I S. jarma rja. na gradu Zaprice odprli razstavo o življenju in delu pomembne Kamničanke, ki bo na ogled do sredine marca. Ob odprtju zanimive in pregledne razstave, ki nam približa življenje in delo najslavnejše kamniške in slovenske gledališke igralke Marije Vere, so učenci osnovne šole Marije Vere pod vodstvom mentorice Jane Bratuž pripravili prijeten kulturni program z recitalom in predstavitvijo raziskovalne naloge. Šolsko leto 1')<)<> 2000 SO namreč" namenili projektu •Marija Vera«. V okviru lega projekta so spoznali življenje in delo igralke, ki ga Kampirani zelo skromno poznamo m /aln ludi ne < talimo v pravi meri. pripravili razstavo njenih fotografij in upodobitev, Izdali publika-cijo in odkrili doprsni kip velike umetnice. Rezultati ankete, ki so jo izvedli člani krožka za kreativno pisanje, so potrdili, da je poznavanje življenja in dela Marije Vere med Kamničani zelo skromno, zato so se odločili, da na gradu Zaprice odprejo razstavo za širše obiskovalce. Marija Vera oziroma baronica Frančiška Marija Ksavera von Osten Sacken, rojena Eppich, se je rodila 22. novembra leta 1881 v Kamniku. Njena življenjska pot jo je iz rodnega Kamnika vodila Sirom po evropskih gledaliških deskah in jo kot uveljavljeno umetnico ponovno pripeljala v njeno domovino. Umrla je 12. januarja 1954 v Ljubljani kol velika slovenska in evropska umetnica. Kot v pravljici se sliši zgodba o mladi Kamničanki, ki je bila učiteljica v Gorici, pa jo je klic po gledališki umetnosti zvabil v središče evropske gledališke kulture - na Dunaj. Pri 24-ih letih se je brez kakršnihkoli priporočil odločila za igralski poklic in se na Dunaju vpisala na konserva-torij za glasbo in gledališče. Z izredno vztrajnostjo, nadarjenostjo in disciplino si je priborila vstop v krog takratnih evropskih gledaliških velikanov. Kljub mikavnosti velikega sveta in tuji- Ob odprtju razstave na gradu Zaprice so učenci OŠ Marije Vere pripravili recital z zanimivimi odlomki iz igralkinega dnevnika, iz zapisov njenih igralskih kolegov in kritikov o delu in življenju velike umetnice slovenskih in evropskih gledaliških odrov. Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOLKDAR PRIRKDITKV GLEDALIŠČE sobota, 31. januarja, ob 20.00 IZVEN ponedeljek, 2. februarja, ob 20.00 abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 3. februarja, ob 20.00 abonma RUMENI in IZVEN Tone Partljič: ČAJ ZA DVE > komedija Drama SNG Maribor sreda, 4. februarja, ob 20.00 IZVEN Alejandro Casona: BARKA BREZ RIBIČA > drama Gledališka skupina Slovenske vasi, Argentina GLASKA sreda, 11. februarja, ob 20.00 abonma MODRI in IZVEN KOMORNI ZBOR IPAVSKA > koncert ZA OTROKE sobota, 7. februarja, ob 10.00 IZVEN KRUNDARI.IA > lutkovna predstava Lutkovno gledališče Papilu sobota, 21. februarja, ob 10.00 IZVEN ZAK.JI KRALJ > plesna pravljica Plesni klub Miki GALERIJA DOMŽALE 15. januar-9. februar: 10.00-12.00 in 15.00-19.00 VSTOP PROST STALNA ZRIRKA GALERIJE DOMŽALE INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev, Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 ne pa ni pozabila svoje domovine. V romantičnem zanosu in umetniški samozavesti si je že na začetku svoje poti nadela slovensko gledališko ime - Marija Vera in pod tem imenom nastopala vse svoje življenje. V letih 1907-1913 j je nastopala v vodilnih vlogah iz klasičnega in sodobnega sporeda na nemških, švicarskih in v dveh sezonah tudi na srbskih odrskih deskah, nato pa je s svojimi izjemnimi igralskimi stvaritvami tri desetletja bogatila spored ljubljanske Drame. Po drugi svetovni vojni, pa vse do svoje smrti, je poučevala dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Leta 1951 je prejela veliko Prešernovo nagrado za uspešno pedagoško delo in za vlogo Bernarde Albe v Lorcovi drami Dom Bernarde Albe. S svojim ogromnim igralskim znanjem in režiserskim iskanjem je bistveno prispevala k evropeizaciji gledališke kulture. Repertoar Marije Vere je izredno širok. Igrala je v skoraj dvesto vlogah. Bila je izrazita trage-dinja. Igrala je v antičnih dramah Sofokla in Ajshila in v klasicističnih dramah Goetheja, Schillerja Portret Marije Vere okrog letu 1905. V eni izmed svojih številnih gledaliških vlog ■ kol Vera v Sleherniku. irala i/, ogorčenega' odpora zoper družbeno pokvarjenost in potuhnjenost ter moralno malo-vrednost okolice. Kot prva slovenska igralka je leta 1913 zaigrala v nemem filmu, a je ta umetnost ni navdušila. Ostala je zvesta gledališču, kajti zanjo je bistvo igralčevega izražanja prav govor. Vse pohvale si zaslužijo prizadevanja učencev in učiteljev Učenci osnovne šole Marije Vere, ki od leta I9HH ponosno nosi ime prve slovenske poklicne gledališke igralke, so ob 50-letnici njene smrti uredili in s cvetjem okrasili spominsko ploščo na njeni rojstni hiši na (Havnem trgu v Kamniku. Z recitalom in glasbo so se poklonili njenemu spominu, o življenju velike umetnice je govoril tudi dr. Niko Sadnikar. in Grillparzerja. Ustvarila je obsežno galerijo Shakespearovih podob, igrala je v modernih dramah Ibsena, Hauptmanna, Su-dermanna in Strindberga. Nastopala je tudi v slovenskih dramskih delih, od Jelisavete v Župančičevi Veroniki Deseniški do Cankarjevih in Grudnovih likov. Po mnenju znanega gledališkega publicista Filipa Kalana Mariji Veri zasluženo pripada častni naziv evropske igralke. Nikdar ni igrala v komediji, saj ni bila igralka, ki bi izvabljala smeh, pač pa občudovanje in strah. Njene stvaritve na največjih evropskih odrih so bile izpoved velike človečnosti in srčne kulture. Fna izmed njenih najljubših vlog je bila Ibsenova Hedda Gabler, ki jo je igrala kar na osmih odrih. Njena Hedda je osnovne šole Marije Vere z Duplice, (v letošnjem šolskem letu je postala članica Unescove mreže šol ASPnet in se ob tem vključila v projekt z naslovom Dediščina v rokah mladih), da potegnejo iz pozabe in širši javnosti predstavijo življenje in delo Frančiške Eppich - Kamničanke in Slovenke, ki se je gledališkemu občinstvu po vsej Fvropi predstavljala z blago zvenečim slovenskim imenom Marija Vera. Z razstavo fotografij, na katerih se velika umetnica predstavlja v nekaterih izmed številnih gledaliških vlog in podobah iz zasebnega življenja, upodobitvijo umetnice izpod rok kiparja Miha Kača, z raziskovalno nalogo, dokumenti in pričevanji iz umetničinega časa. SAŠA MFJAČ Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Za vsakega konjička tudi štalca... Nenadzorovano odlaganje odpadkov Dol/ni smo tudi opozoriti na divja odlagališča, kot npr. gramoznica med < rodlčerh in Stranjami, v kateri je bilo mo goče opaziti pločevinaste sode, avto plašče, PVC za potrebe gradbeništva, črne madeže od iztočenega neuporabnega motornega olja in ostale odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih. Enako velja tudi za divje odlagališče na Vinskem vrhu (med i erkvijo in Zdravilnim gajem), kamor vozijo od padke znani in neznani storil ci. Zagnani organizatorji kulturnega dogajanja v kamniškem domu kulture so se odločili, da bodo -preobjedeni kiča in turbo smeha- v začetku leta ponudili Kamničanom bolj resen pmgram v obliki sodobnih plesnih stvaritev. Niso pa še analizirali, če bo občinstvo, ki se že pripravlja na predpustni čas, zaploskalo takim predstavam, še zlasti ne. ker je župan Tonti s svojim decembrskim sprejemom za izbrane predstavnike kamniškega javnega življenja in Čistilko Marijo dokazal, kaj je všeč naši "Smetani', da o širokih ljudskih množicah ne govorimo.... 5Hčer pa Pridni možici županu Tontiju hudo neutemeljeno očitajo, da nima posluha za kinopredstave in da si morajo zato platno in še kaj izposojati. Ne vedo pa. da je moral zadnjič iz občinskega žak-Ija odšteti kar šestdeset tisočakov za enomesečno bivanje pote-puškega psa -črne barve z rjavo glavo iz Kamniške Bistrice-, ki so ga mesec dni hranili v ljubljanskem živalskem vrtu. Pa tO ni edini primer. Kino />latno, ki je desetletje plesnih v dvorani kina dom. so pa odpel/ali na odpad, češ kaj bomo s kinom, saj imamo televizijo. Pa smo spet tam: Čez sedem let pride vse prav... ruhinjci s svojim tomfom vsako leto />oberejo kako priznanje, pa hkrati tudi vedno /poskrbijo za kakšen ocvirk, da jih je treba vsaj omeniti v naši lorbi. Tokrat jih /posebej 'hvalijo- penzionisti. ki morajo po novem za petnajst kart skupaj odšteti več, kot če bi kupili vsako posamič. Poleg tega pa jim po pretečenem roku še neporabljene karte zapadejo. Prav jim je, zakaj pa verjamejo, da jih po kopanju v tornju ne bo več zagrabilo v križu in jim ne bo treba ostati doma... r'e dni je Spet veliko vika in krika okrog pomanjkanja parkirišč na Duplici. Pa še več ga bo, ker se bo morala stotnija jeklenih konjičkov umakniti toliko let skrivnostnemu Graditeljeve m u i zo b raževa Inem u centru, ki ga bodo spomladi začele zidali jebovope priče. Na občini pravijo: f>arkirnih mest (pO normativu 1,2 avtomobila na stanovanje) je na Duplici dovolj. Kaj pa to //omaga, čepa de/anjsko prideta na stanova- nje najmanj dva, če ne celo trije jekleni konjički. 'Zanje pa je treba najti vsaj kak. del dvorišča, če ne že štalco. Zato bi morati njih/pri lastniki seči tudi v svoj Žep, kot so morali lastniki družinskih hiš. Občina pa bi morala 'prostorske možnosti zagotovili z družbeno plansko dokumentacijo-, kol rad reče naš Bojan, minister za prostor, ne /pa pred Icli kar zradirali edino večjo površino za te namene. Narobe je računati, da se v desetletju, navzlic takratni slavni anketi, ki je kazala dru guče razmere, le le ne bodo nič spremenile. Še vedno hi morala veljati lista: Najprej štalca, /potem /po kravat, vendar ne za občinske cekine... Krištofov Pepe II. Vse preveč je neosveščenih prebivalcev, ki odmetavajo odpadke kamorkoli in ne raz mišljajo o čistoči okolja v katerem prebivajo. Žal je mogoče tudi pogosto opaziti šoloobvezne otroke, ki toaletne robčke in uporabljeno embalažo odvržejo tam, kjer se v tistem trenutku nahajajo. Ob cestah in večjih stanovanjskih naseljih, na breži-nah. in v strugah Kamniške Bistrice, Nevljice in Mlinščice Opažamo vedno več odpad kov (papir, toaletni robčki, pločevinke, razna embalaža, PVC vrečke, kartone, akumulacije, kolesa, izrabljene aV toplašče, cigaretne ogorke, ki jih posamezni vozniki odvržejo i/, pepelnika v avtomobilu in še bi lahko naštevali), čeprav jih ob vsakoletni orga nizirani čistilni akciji počistijo osveščeni krajani ter ribiška in lovska društva, Odpadke, ki jih odvržejo občani v ožjem delu mesta, vestno odstrani delavec KPK, kar pa je premalo, zato bi moralo omenjeno podjetje skrbeti tudi z.a odstranitev odpadkov izven mestnega jedra, kot na primer v zelenih predelih ob zgoraj navedenih rekah, pri nekate rih stavbah, ki SO v postopku denacionalizacije itd... Velikokrat je mogoče tudi opaziti, da se v večjih blokovnih stanovanjskih naseljih poleg zabojnika za odpadke nahaja večja količina odpadkov. Menimo, da v tem primeru niso krivi stanovalci, temveč premajhno število teh posod. Pri izgradnji individualnih stanovanjskih objektov, obrtniki pustijo razne odpadke Izven stavbe, lastniki pa jih ne od peljejo na deponijo Piiblikusa v Suhadole, zato jih veter raz nese po celotnem delu območja, kar povzroči nesnago in nenazadnje slab izgled tega območja. Vse več je opaziti predvsem na in ob peš poteh, raznih travnatih površinah, pa tudi občasno na pločnikih, da ljubitelji domačih živali odpeljejo svojega ljubljenčka od doma zaradi sprehoda in da pusti svoje iztrebke kjerkoli. Vsak osveščen krajan bi moral počistiti iztrebke za svojim ljubljenčkom. Res pa je, da je mogoče občasno opaziti, kako predvsem posamezne osveščene kra-jankc počistijo te iztrebke. Tisti krajani, ki so ljubitelji gora in so osveščeni v tolikšni meri, da ne odmetavajo od padkov na poti do cilja in v nasprotno smer, opažamo manjša ali pa večja smetišča. Opaziti je tudi, da so v gozdovih smetišča, ki niso rezultat odmetavanja odpadkov posameznih neosvešc enih Iju blteljev gora, temveč je od> padke pripeljala necidgovor na oseba s traktorjem. Veliko odpadkov je tudi v nekaterih kotanjah na pobočjih Velike in Male planine (pločevinke, razbiti krožniki, neuporabne vilice - noži in žlice, razna embalaža iid.t, za katere pa ni mogoče natančno ugotoviti povzročitelja. Da ne bi v bodoče nekon-trotirano odmetavali odpadke, Zeleni Kamnika predlagamo sledeče: 1. Uporabljene odpadke odlagajte v posode, ki so temu namenjene. Te posode niso samo kontejnerji pred stanovanjskimi bloki in manjše posode pri individualnih stan. stavbah, temveč že postavljeni kontejnerji na ekoloških otokih, ki so namenjeni za: papir, plastiko, steklo in kartone. 2. Vozniki osebnih, dostavnih in tovornih vozil, ne odlagajte cigaretnih ogorkov, ki so se nabrali v pepelniku vašega vozila na parkirnih prostorih in cestnih križiščih, ko čakate na zeleno luč na semaforju, temveč jih odložite v temu namenjene posode. 3. Starši predvsem šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, ki poučujete v šolah, vsaj enkrat na mesec poučite otroke, kam je potrebno odlagati odvečne odpadke. 4. Vse krajane, ki prebivate na območju občine Kamnik prosimo, da ne odlagate odpadkov na brezine in v struge Kamniške BiStrice, Nevljice ter Mlinščice. Vse odpadke odpeljite na deponijo v Publikus v Suhadolah. 5. Ljubitelji gora, ne odmetavajte odpadke na svoji poti do cilja in na poti do doma, temveč jih odvrzite v posode, ki so namenjene za odpadke. V kolikor ste lahko lete na poti do cilja in v nasprotno smer nesli s polno vsebino, lahko do doma odnesete rudi prazne. Neznane storilce, ki upravljajo počitniške domove na območju Velike in Male planine, vljudno prosimo, da ne odmetavajo odpadkov v kotanje ter predlagamo, da jih odpeljejo na deponijo, kamor sodijo. V kolikor boste upoštevali ta navodila, ne bo v dolino pritekla onesnažena voda. 6. Vsem, ki vozijo odpadke na divja odlagališča preti lagamf), da s takim dejanjem prenehajo predvsem zato, da bodo sebi in drugim prebivalcem Kamnika omogočili zdravo in človeka vredno življenje. Zeleni Slovenije ()() Kamnik Daniel Kovačič PISMA - MNENJA - ODMEVI Kaj draži kamniški vrtec? Najprej naj povem, da večkrat povabimo ljudi v vrtec, kjer lahko razčistimo nejasnosti. Zares nerada in mislim, da je tudi precej neučinkovito o stvareh, ki so stvar zakonodaje, razpravljati po časopisih. Predšolska vzgoja je sestavni del vzgoje in izobraževanja in njeno izvajanje temelji na osnovi temeljne, strokovne -Specifične in normativne zakonodaje. Sumničenja, da smo predragi v našem vrtcu izhajajo verjetno iz nepopolnih in nezadostnih informacij o samem vrtcu in področju kot celoti. Delno seznanjanje z določenim področjem nam tudi v demokraciji ne daje pravice, izrekati negativno javno mnenje o stvareh o katerih nismo pridobili vseh ustreznih informacij. Na drugi strani pa imamo pravico in dolžnost, da na podlagi pridobljenih in preverjenih celovitih informacijah opozarjamo na nepravilnosti, če se pokažejo. Brez ustreznih argumentov je vsako negativno mnenje neodgovorno. Predvidevam in verjamem, da je za vsa področja življenja in bivanja v naši državi sprejeta in veljavna zakonodaja, ki temelji na ustreznih doktrinah, strokovnih argumentih, različnih strokovnih študijah in seveda tudi matematičnih izračunih. Odredba o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur. 1. RS, št. 57/97 in vse naknadne spremembe) je nastala na podlagi ustrezne temeljne zakonodaje in dejanskih izračunov in potreb, ki so stalno prisotne v procesu in tehnologiji zagotavljanja predšolske vzgoje v zavodih. Prej imenovana odredba v normativnih zahtevah v ničemer ne odstopa od normativnih zahtev v sorodnih področjih. Število in struktura zaposlenih v našem zavodu je povsem v skladu z omenjenimi normami in zahtevami. V primeru neupoštevanja zahtev po številu zaposlenih na kateremkoli področju dela v zavodu to pomeni neizvajanje določenega dela, ki smo ga po zakonodaji dolžni zagotoviti in izvajati. V takem primeru ne moremo več govoriti o izvajanju vzgoje in izobraževanja ampak to postane nekaj povsem drugega kar ne sodi več v področje, ki ga izvajamo. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se vsak od vas na svojem delovnem področju odloča, katerih predpisov in normativov ne ho upošteval in tako namerno zavajal potrošnike - kupce svojih storitev ali izdelkov. Predpostavljam, da hi kot uporabniki naših storitev hili zelo zadovoljni ob informaciji, da za vzgojo in varnost vaših otrok skrbijo polnoletne osebe s katerokoli izobrazbo oz. vsaj dokončano osnovno šolo. Število oseh, ki hi opravljale to delo pa hi bilo odvisno od volje in posluha vodstva lokalne skupnosti. Država je normativno poskrbela, da je v temeljih vsem otrokom pri nas zagotovljen enak standard na tem področju. To smo dolžni vsi spoštovati kot ustavno kategorijo, ki zagotavlja enotnost vzgoje in izobraževanja. Posamezni deli zakonodaje so tudi dejanski odraz stanja, ki je lastno nekemu področju. Izobraževalni sistem v naši državi je doživel že nekaj reform, ki so prinašale bolj ali manj ustrezno strokovno usposobljenost določenih kadrov. To so razlogi, da zakonodaja v prehodnih določbah zagotavlja enakovreden položaj vsem, ki pogoje iz teh določb izpolnjujejo, ne glede na to ali so dosegli V., VI. ali VII. stopnjo izobrazbe. Zato vzroke za posamezne navedbe o prevelikem številu zaposlenih ljudi in nepotrebnosti njihovega dela lahko pripisujemo samo nepopolni in neustrezni informiranosti. Dokazano in iz izkušenj vsi vemo koliko neposredne shode in škodljivih negativnih odzivov [povzročijo nepret ct jene in neargumetirane navedbe. Vsi si želimo odkrite in t tej pristranske informacije in komunikacijo. Na podlagi Zakona o vrtcih je minister za šolstvo, zna-nost in .šport izdal Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni lisi številka 97/03: v nadaljevanju pravilnik o metodologiji). Pravilnik o metodologiji jasno določa elemente za oblikovanje cen programov in postopek izračuna le-leh. Predlagane cene vrtcev po Sloveniji, ki so izračunane na enaki pravni podlagi, bistveno ne odstopajo. Sprejete cene /programov, ki so podlaga za določitev /plačila staršem, pa so odvisne od lokalne politike /pbčine in zato Hišo direktno primerljive med vrtci. Kip primerjamo cene /programov med občinami, moramo biti zelo /pozorni, da ne primerjamo neprimerljivih komponent. Npr. sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje Mestne < )bčine Ljubljana navaja satno sprejete cene programov, ki so podlaga za določitev /plačila staršev otrok, vključenih v vrtec, ne pa predlagane cene programov, izračunane po vrtcih. Le te se razlikujejo za cca. 30 %. Ko primerjamo kamniške predlagane cene s cenami ljubljanskih vrtcev, ugotavljamo: Cena 1. starostne skupine z normativom Id o/rok v od delku v WZ Antona Medveda znaša 99,611 tolarja, povprečna cena v Mestni občini Ljubljana [>a 97-647 tolarjev. Med cenama ni bistvenih razlik. Cena 2. starostne skujnne z normativom 24 otrok v oddelku v WZ Antona Medveda znaša 66.898 tolarjev, povprečna cena v Mestni Občini Ljubljana pa 62.116 tolarja. Pri primerjavi moramo upoštevati, da so oddelki 2. starostne skupine v Občini Kamnik razdeljeni na 11 loka cij (oziroma 8 lokacij z enim ali dvema oddelkoma), kar povečuje Stroške v /primerjavi z ljubljanskimi vrli i. Vendar tudi cena 2. starostne skupine VVZ Antona Medveda ni daleč najvišja, saj cena vrtca v Šentvidu znaša 67.928 tolarjev. O nižjem plačilu med poletnimi počitnicami (oziroma rezervacijah) ne odloča vrtec, ampak lokalna skupnost, ki tnora hkrati tudi zagotoviti plačilo celotne razlike med plači/oni staršev v času počitniške odsotnosti otroka in ceno [programa, razen stroškov živil. Pravna /podlaga je zapisana v 18. Členu pravilnika o metodologiji. Navedbe, da so vsi stroški previsoki, so preveč posplošene. WZ Antona Medveda deluje na II lokacijah v Občini Kamnik in ima vključenih v dnevne in poldnevneprpgra me 671 otrok. Preveč prostora v lokalnem časopisu bipora bili, če hi hoteli obrazložili porabo vsakega stroška posebej. Na primer, na ravni celotnega zavoda smo v /predlaganih cenah vkalkulirali 458.333 tolarja mesec m p za si roške igrač in materiala za vzgojno delo. če strošek razdelimo s Številom otrok, dobimo (>H ).()<) tolarjev mesečno na otroka. Ali je tO Še /previsok strošek/ Vrtec ima v svetu vrtca predstavnike ustanovitelja, ki so hkrati /predstavniki svetniških skupin. Člani sveta imajo možnost sproti spremljati naše delo hi predlagati nove rešitve. Zal mi je, d/t svetniki in novinarji čutijo skrb za najmlajše kot breme, čeprav bi se morali zavedati, da je to naložba v razvojni projekt, ko bodo te generai i je nadalje vale /poslanstvo naše občine, se enkrat vsi lepo povabljeni v kamniški vrtec. Marija Boroša, predstavnica za stike z javnostjo I \ Z. Aniona Medveda Kamnik. Mestno obzidje Vsem nam je ob imenu mesta Kamnik prav domač izraz srednjevt-Sko mesto. Kaj pravzaprav to pomeni? Pogoj za nastanek srednjeveškega mesta so okoliščine, v katerih pridi- do zdfUŽitve (crkvene in posvetne oblasti, trgovine in obrti. Srednjeveška mesta SO večinoma do danes obra nila nekaj bistvenih urbanističnih pole/, lislega časa. Najzgi k Inejša ven >d( >stojna listina, iz katere je moč razbrali obstoj mesta Kamnika nosi letnico 1229 in omenja meščane kamniške (»cives ste-inenses-). To je obdobje zgodnjega srednjega veka. i akral je Kamnik p< > vsej verjetnosti obsegal niz strnjenih hiš, stoječih ob ulicah in trgih, ki so v prostoru zaznavni še danes: Trg svobode, ki je po vsej verjetnosti najstarejši del Kamnika, Prešernova ulica, (davni trg, Maistrova ulica. Poselitev se je širila najprej proti jugu (predmestje Šutina i in pozneje proti severu I preci' t i«* mesije ( ,iabcn ) in proti vzh< >■ du, čez Kamniško Bistrico (Novi trg). Na Sutini je po listinah dokazano stala farna cerkev že leta 1275. Arheološke najdbe pričajo o legi tedanje cerkve. Stalna nevarnost turških vpadov je meščane Kamnika, tako kot meščane mnogih drugih srednjeveških mest prisilila, da SO poskrbeli za svojo varnost. Tako je nastalo obzidje. Ni znan podatek, kdaj točno je tO bilo, obstaja pa zapis, da je cesar Friderik III. leta 1451 ukazal utrditi * W 5 Obzidje mestnega jedra je potekalo kolje označeno. obzidje zaradi turških vpadov. ()bzidje je |>( itekalo od Malograjskega hriba proti zahodu do današnjih /al. Od tam proti severu in navzdol do območja Frančiškanskega samostana in cerkve sv. Jakoba, ki sta bila osnovana znotraj varovanega prostora prav zaradi nevarne poti do Šutne in tamkajšnje farne cerkve. Obzidje je objemalo vrt samostana, se od tam nadaljevalo proti zahodu do današnjega parkirišča za policijo, kjer še danes vidimo edini večji ostanek zidu. Pri stolpu (ki je nakazan v tleh) je zavil proti jugu in se po območju današnjega Mlakarjevega prehoda in še naprej v tej smeri priključil Malograjskemu hribu na območju najjužnejših hiš Trga svobode. Obzidje je imelo štiri mestna vrata: Šutenska vrata, ki so stala na vrhu klanca med me Stom in Šutno (klanec je da nes znižan), Grabenska vrata na severnem delu proti Grabnu, Mostna vrata na koncu današnje Maistrove ulice in Bričevska vrata pod Malim gradom na južnem delu današnjega Trga svobode. V času Valvazorja (1679) je Kamniško obzidje še ohranjeno. Na njegovi upodobitvi so pod Malim gradom dobro vidna Bričevska vrata med dvema stolpoma in objekt z mostnimi vrati. Viden je tudi okro-gel stolp na desni strani risbe. Prav ta stolp je danes z granit nimi kockami prikazan v tleh ob parkirišču za policijo. Danes obzidja ni več. Nje- Ohranjen del obzidja med rušitvijo skladišč na prostoru današnjih parkirišč z.u stavbo občine Kamnik. govo ka'menje je postalo gradbeni material za nove meščanske hiše, ki so jih skozi stoletja uničevali potresi, požari in gospodarske krize. Danes je viden le en del obzidja, ki je bil do nedavnega varno zaščiten v obodnem zidu skladišča, ki so ga med vojno, zgradili Nemci. V decembru 2001 je bilo skladišče porušeno za potrel>e novega parkirišča in obzidje je ponovno ugledalo luč sveta. Sveta, katerega večina v ostanku obzidja vidi le kup kamenja. Kup kamenja, ki bi ga marskido najraje zravnal z zemljo, da ne bi kazil okolice. Le malokdo ve, da je to kamenje prav tisto isto kamenje, ki so ga meščani Kamnika za svojo varnost tako zložili v 15. stoletju. Pred več kot 500 leti in preživel je vse požare, potrese in gospodarske krize. Ga bomo znali ohraniti in mimoidočim skozi njegovo podobo, ki je v idejni zasnovi že pripravljena, predstaviti delček bogate zgodovine srednjeveškega mesta Kamnika? SAŠA lAVKJNf konservatorka. ZVKJ)S OE Kranj Viri: Ljudevit Stiasny, Kamnik, Zgodovinski opis, Ljubljana 1894 Dr. France Štele, Umetnostni spomeniki Slovenije, politični okraj Kamnik. Ljubljana 1929 J. V. Valvasor, Topografija sodobne vojvodine Kranjske, Bo-genšperk na Kranjskem 1679 POSKUS POSILSTVA PRI AVTOBUSNI POSTAJI V KAMNIKU ALIJE PREMAGANA URBANISTIČNA REŠITEV ZA IZGRADNJO HOTELA NA »NUNSKEM KOMPLEKSU« URESNIČIJIVAf t tlorisnih in višinskih gabaritih predimenzioniran. Obravnavano ob V prostorih Občine Kamnik je bila od 16, 12.2003 do 14. 1,2004 predstavljena Javna razgrnitev odloka o spremembah in dopolni tvah ureditvenega načrta KI Kamnik Center- avtobusna postaja. Ureditveni načrt predlaga lokacijo novega hotela na območju »Nunskega kompleksa- južno od obstoječe avtobusne postaje med desnim bregom Kamniške Bistrice in spomeniško zaščitenim starim mestnim jedrom, ki ga predstavlja Trg svobode. Kljub temu, da je v tekstualni prilogi ureditvenega načrta navedeno, da se s predlaganimi rešitva- mi izboljšajo življenjske razmere V tem delu mesta, menim, da gre za načrt, ki, obratno, obstoječe razme re še poslabšuje. Predvsem me preseneča dejstvo, da so se občinski svetniki s potrditvijo naročila sprememb Ureditvenega načrta podredili pritiskom investitorja, ki je kot urbanistični nepoznavalec ozko usmerjen izključno v svoje lastne interese in lahko Z denarjem prisili stroko v prostorsko ureditev, ki je za utes njen prostor sporna in nuli neizvedljiva /a realizacijo. ()sebno menim m trdim, da je novi hotelski program v prikazanih Tlorisni pogled na urbanistično ureditev novega hotelskega kompleksa ob avtobusni postaji LEGENDA 1 PREDVIDENI novi lk itiiski OBJEKT ■ŠPENKO« 2 obst( »JEČA stan( )van|ska hiša ti« , s\ < )b< ll )l i 3 OBSTOJKČI NUNSKI HLEV i ki« >ŽISČE a\t< mi SNE POSTAJE 5 TRG SVOBODE (. ksnjakska ulica 7 uf.ka kamniška BISTRICA močje -Nunskega kompleksa- na komaj 1800 m2 površine je utesnjeno z vseh strani: na severu z avtobusno postajo in krožiščem tik ob hotelski stavbi, na jugu s prometno komunikacijo med Usnjarsko in Parmovo ulico, na vzhodu z reko Kamniško Bistrico in na zahodu s pozidavo Trga svobode. Zaradi hotelske dejavnosti jn predvidenega velikega števila tujskih sob je hrup še posebej proble-maiiien. Vprašljiv je UVOZ in izvo/ osebnih avtomobilov i/ kletnega prostora z garažami pod predvidenim novim hotelskim objektom, kar ne le ustvarja hrup, ampak je moteče tudi v ekološkem in prometnem pogledu zaradi mešanja avtobusnih vozil javnega prometa z osebnimi avtomobili. Na tem mestu bi bila ogrožena prometna varnost potnikov, ki uporabljajo javni potniški promet. Vredno je opozoriti, da pripelje dno no na avlobu- sno postajo preko mu avtobusov. Povzročen hrup bo še posebno moteč /a obiskovalce hotela, Dejstvo, da ima območje status avtobusne postaje in ne postajališča, nazorno zahteva, da se tu ne more odvijati promet z osebnimi vozili. Že tako utesnjena avtobusna postaja z zahtevnim manevriranjem pri uvozu v perone in problematičnem izvozu na Maistrovo ulico preko mostu so še dodatni argumenti, da je kakršnakoli "sprememba prometnega režima na prostom avtobusne postaje nemogoča in v smislu varnosti potnikov nespre jemljiva, V predloženem Ureditvenem načrtu KI Center - avtobusna postaja ni prikazana prometna ureditev, ki je osnovni pogoj za pravilno funkcioniranje hotela. Brez dovoza in izvoza za osebne avtomobile ter dostave bi bila funkcija hotela na tem mestu v vseli pogledih prizadeta m problematična, Prisoten je tudi problem parkirišč. Teh enostavno ni! Zamisel projektanta Ureditvenega načrta, da bodo gostje hotela lahko parkirali južno od »Nunskega hleva- ob Usnjarski ulici je nesmiselna, ker je ta površina rezervirana za uporabnike poslovno trgovske stavbe nove soseske Mali grad. Naj spomnim, da Ureditveni načrt KI Center, ki je bil leta 1992 izredno premišljeno izdelan, pod celotnim Trgom prijateljstva od tržnice do Občine ter od Malograjskega dvora do domačije Podgorška predvideva izgradnjo podzemnih parkirišč. Parkirišča pod zemljo naj bi bila namenjena predvsem dolgotrajnejšemu parkiranju zaposlenih v bližnjih javnih službah ter okoliških stanovalcev. Sorazmerni del parkirišč bi lahko pripadel v uporabo hotelu Malo-grajski dvor, katerega večinski lastnik je Občina Kamnik. Sicer je objekt Malograjski dvor prenovljen do 3- gradbene faze in bi ga bilo možno po zaključenem denaciona-lizacijskem postopku zelo hitro usposobili. Zaradi neposredne bližine predvidenega novega hotela »Spenko-pri avtobusni postaji se bo vsakemu investitorju, ki bo želel kupiti Malograjski dvor, porajal dvom o njegovi smiselnosti (donosnosti!. Prav tako je po sprejetem ZIL-ovem zazidalnem načrtu v južnem delu Malograjske soseske predvidena izgradnja novega hotela. Vkolikor se bodo sprejeli in izvedli vsi prostorski načrti, bomo v Kamniku imeli v neposredni bližini kar tri hotele, kar je celo več kot v turistično razvitejšem Piranu. Prostorsko načrtovanje tako pomembnega območja kot je -Nunski kompleks bi bilo nujno treba reševati v povezavi s celotnim mestom. Upoštevati je potrebno vse dejavnike, ki vplivajo na določene prostorske rešitve in predvsem vključiti tiste, ki bi dejansko Pogled na nunski kompleks z Malega gradu. vplivali na izboljšanje življenjskih kvalitet večine prebivalcev mesta. Obravnavani kompleks bi izboljšal razmere v mestu le v primeru, da bi načrtovani program sovpadal s programom avtobusne postaje (trgovski in gostinski lokali). V ■Nunskem hlevu- pa bi bilo potrebno realizirati tak javni program, ki bi ohranjal njegovo značilno podobo - opečnate teksture (npr. pivnica, dvorana,..) in peš prehod od železnega mostu ob desnem bregu Bistrice, mimo -Nunskega hleva- do Usnjarske ulice. Načrtovanje prostora v natančno začrtanih mejah območja in brez analize vsaj bližnje okolice lahko v prihodnosti privede do velikih prostorskih neskladij, ki v največji meri prizadenejo mesto in njegove prebivalce. Prav zato, da se prepreči podobne prostorske nesmisle, Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) v 29. členu navaja kot najpomembnejši sestavni del prostorskega načrta razčlenitev in prika/ vplivov, povezav in soodvisnosti s sosc dnimi območji Moja kritična ocena je, da je predloženo gradivo Llreditvenega načrta KI Center - avtobusna postaja tretjerazredno pripravljeno, predvsem pa izdelano izključno po sugestijah investitorja. Projektant bi bil dolžan oplemenititi dragoceni mestni prostor, na katerem sta urbanizem in arhitektura neločljiva. Kadar se arhitekt ukvarja z načrtovanjem nove stavlx- v ol>čutljivem mestnem jedru se mora vedno ukvarjati s širšim prostorom katerega je stavba umeščena. Ne nazadnje je potrebno opozoriti, da bi bila s predlaganim spremenjenim Ureditvenim načrtom in z novim hotelom bistveno prizadeta najpomembnejša veduta iz smeri železnega mostu in mestne obvoznice proti jugu z dominanto -simlx)lom kapele na Malem gradu. Mnenja sem, predvsem pa opozarjam, da bi bilo tretra za javni objekt na tako pomembni lokaciji obvezno razpisati javni urbani stično arhitekturni natečaj, ki bi z dobro rešitvijo lahko doprinesel k sožitju novega s starim mestnim jedrom. Morda bi natečaj celo opozoril na smotrnost izgradnje hotela na tako utesnjenem prostoru kot ga predvideva sprememba Ureditvenega načrta. BOJAN SCHIEGL U.D.I.A. V ŠPITAIIČU DVA NOVO ASFALTIRANA ODSEKA CEST Dobre ceste bodo privabile tudi turiste \ petek, 16. januarja, je kamniški župan Tone Smolnikar ob prisotnosti krajanov in gostov prerezal trak kar na dveh novih asfaltnih cestnih odsekih v KS Špitalič. PRI NAJSTAREJŠI KAMNIČANKI 103 leta Antonije Berdnik Za asfaltiranje cestnega odseka Jastroblje-Loka so si krajani prizadevali celo desetletje. Štirim lastnikom, ki so za ureditev ceste že prej cxlstopili zemljo, se je kot novi lastnik zemljišča v lanskem letu pridružil tudi Lojze Mošnik, ki je takoj prisluhnil željam krajanov. Pripravljalna dela so stekla in 360 m dolg odsek, ki povezuje prebivalce sedmih hiš. bila na nadmorski višini okrog 770 m, v zaselku Bela, od koder je čudovit pogled na Motnik z Jasovnikom v ozadju. Tudi za to cesto so veliko prispevali krajani sami (delo, denar, zemljo), manjkajoči delež je primaknila občina. Celotna investicija je vredna okrog 6 milijonov tolarjev. Ob asistenci predsednika KS Špitalič Marjana Križnika in vo in Klemenovo je ta cesta življenjskega pomena, še posebej sedaj, ko je Klemenovo domačijo kupila arhitektka Iva Šubelj Kramar, poznana kot upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše v Palovčah. Staro hišo namerava obnoviti, ji vdahniti življenje in jo obraniti zanamcem. Postala naj bi hiša odprtih vrat, zraven pa bo odprla tudi galerijo in le upa- Cesto do zaselka Nadlistnik so odprli Marija Križnik, župan Tone Smolnikar in Marjan Križnik, predsednik krajevne skupnosti Špitalič. je novo leto dočakal z asfaltno prevleko. Marko Drolc v svojem nagovoru ni skrival veselja, hkrati pa je zbranim občinskim možem izrazil željo krajanov, da bi uredili vsaj še 200 metrov ceste ob hudourniku, do odcepa h Kisovškovi domačiji, za kar bi bila seveda spet potrebna pomoč občine. Poudaril je, da so krajani tudi v prihodnje pripravljeni na udarniške ure, prispevati denar, pa tudi zemljo. Ta cesta vodi proti Lipovcu, pašniku, kjer je poleti zelo živahno (konjereja, pastirske igre), cesta pa vodi tudi naprej, vse do Trojan. Župan je povedal, da je v občini še okrog 100 km cest, ki čakajo na asfaltno prevleko. S skupnimi močmi in z dobrim sexle-lovanjem je doslej kar šlo, pa čeprav se ceste urejajo postopno in upa, da bo tako tudi v txxloče. Občina je k tej cesti primaknila okrog 4,5 mio SIT. Otvoritev drugega, 450 m dolgega cestnega odseka Nova reber - Nadlistnik je njegove mame Marije Križnik, ki je poskrila za škarje, je trak prerezal župan Tone Smolnikar. Cesto in obnovljeno znamenje s križem, ki stoji točno na meji med Hudomalovo in Klemenovo domačijo, je blagoslovil župnik Franc Hočevar, dogodek so ob Spremljavi harmonike popestrile kamniške Predice, ki so zapele nekaj starih pesmi. Marjan Križnik se je občinskim možem in drugim gostom zahvalil za pomoč!, hkrati pa tudi on izrekel željo, da bi z urejanjem cest v KS Špitalič še nadaljevali. Župan se je ob pogledu na motniško dolino pošalil: -Praviš, da hi nadaljevali proti Motniku, jaz sem pa mislil, da je tu začetek smučišča oz. da je tu smučarska skakalnica!-V a je bilo res tako videti: ob koncu asfaltne ceste se je v soncu lesketala zasnežena pokrajina, ki počasi prehaja v dolino! Za tri domačije na Nadlist-niku - Jernačevo, Hudomalo mo lahko, da bodo tudi v Špitalič kmalu začeli prihajati turisti i i.ue hIiio nošo in /apel splet slovenskih narodnih. D-|X' praznične dni in vse dobro v letu 2004 je zbranim zaželel župan Tone Smolnikar. VERA MEJAČ Zadovoljni obrazi krajanov povejo, koliko jim pomeni asfaltirana cesta. Lojze Mošnik je odstopil zemljo v Jastrobljah, Jernačeva mama in njen sin Dušan bosta lažje prišla na Nadlistnik, obeh odsekov pa se veselijo tudi drugi vaščani. V TRZIN VTOMARKEI PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01 562-33-00 • Faks: 01 562-21-63 CITROEN NOVA VOZILA LETNIKA 2003! VAŠA PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA! PREHmTE VIŠJE CENE EU! V Termah Snovik so praznovali drugo obletnico obratovanja zaprtega bazenskega kompleksa VEČ KOT 200.000 OBISKOVALCEV ^ V LANSKEM LETU Minulo soboto, 24.janudrja, so zaposleni v Termah Snovik skupaj z družbeniki, domačini, gosti in obiskovalci s ponosom in zadovoljstvom nazdravili drugi obletnU t pokritega bazenske ga kompleksa. S pridobitvijo sodobnega in atraktivnega zunanjega bazenskega kompleksa, kije prve kopalce gostil 7julija 2003, so se Terme Snovik. zapisale med sodobna srednje velika termalna kopališča. S skupaj preko tisoč kvadratnimi metri zunanjih in notranjih vodnih površin lahko dnevno sprejmejo dva tisoč obiskovalcev. Upravičenost projekta termalno-zdraviliškega centra v osrčju zelene Tuhinjske doline, kakovost storitev in odlične možnosti za nadaljevanje snoviške zgodbe o uspehu potrjujejo zadovoljni obiskovalci, ki so terme v Snoviku že vzeli za svoje. V letu 2003ji Terme Snovik. obiskalo preko 200.000gOStOV, 28.decembra jih je obiskal Drago Knavs iz Domžal kot dvesto tisoči obiskovalci v letu 200, >', ki so ga razveselili s prenosljivo vstopnico za. ><> 'obiskov. V drugo rojStnodnevnO torto Term Snovik />a sla minulo soboto zarezala zvesta obiskovalca -zakonca Šteblaj iz Zgornjih Stranj, ki sta v lanskem letu obiskalo terme vsak preko loo krat. V drugo rojstnodnevno torto Term Snovik sta zarezala njena .zvesta obiskovalca -zakonca Šteblaj iz. Zgornjih Stranj. Kot je povedal direktor družbe Terme Snovik-Kamnik d.o.o. Ivan Hribar, se je v lan skem letu število družbeni kov povečalo na osemnajst. 5K7 milijonov tolarjev SO namenili za ureditev zunanje ga bazenskega kompleksa, nudistične plaze, preureditev in razširitev garderob, novo recepcijo in pomožne prosto te, restavracijo s kuhinjo in prostore za zdravstveno tera- pijo, Od tega so 56% vrednosti Investicij pokrivali z lastni mi viri. Nove naložbe in pridobitve tudi v letošnjem letu * Tudi v letošnjem letu družba zavzelo nadaljuje / ure sničevanjem svoje vizije razvoja. Pripravljajo se na dokapitalizacijo družbe, ki jo VELIKA PLANINA V SLOVENSKI ISTRI Konec minulega leta me je pol zanesla v Krkavčc. To je slikovita istrska vas, ki se spo gleduje z morjem piranskega zaliva, pod njo pa šumi reka Dragonja. Vas ima več stoletno zgodovino. Vaščan, ki sem ga srečal v vasi, mi je povedal, da ima vsaka starejša hiša v vasi kroniko zapisano v temeljih. Najprej ga nisem razumel, pa me i<' odpeljal v svojo klet in pokazal, kako je njihova hiša rasla skozi stoletja. Nova Civilizacija in kultura je zasula predhodno in na tem temelju zgradila svojo. Tako so hiše rasle po nekakšnih civilizacij škili nadstropjih. V prid starosti kraja govori tudi znameniti krkavški kamen, ki sega v preclkrščansko dobo in predstavlja verjetno boga sonca. V vaški cerkvi vsako leto postavijo slikovite jaslice. Na moje veliko začudenje je bil božični dogodek postavljen v okolje Velike planine, /elo dobro je bil upodobljen del pastirskega naselja pod kape-tO na Veliki planini, Seveda sem bil na to postavitev pono sen in za spomin naredil tudi pc isnetek. DANIJEL BEZEK zahtevajo načrtovane nove naložbe. Stekle so že aktivnosti za izgradnjo apartmajskega naselja s 60 do 90 apartmaji v petnajstih hišah v hribovitem zaledju bazenskega kompleksa. Pozneje predvidevajo tudi izgradnjo penziona s 50 do 60 ležišči, recepcijo, |cclil nico, konkresno dvorano in zunanjim vrtom z ribnikom. • Po zagotovilu direktorja Hribarja, bodo še v letošnjem letu uredili piknik prostor, kjer bodo zgradili pomožna objekta in večnamensko ploščad. V osrednjem delu bo ognjišče in dvojni kozolec, poleg pa manjši servisni objekt z gostinsko ponudbo in sanitarijami, tako, da bo »pik-nikovanjc- možno ob Vsakem vremenu. Večnamenska ploščad bo namenjena rolanju in kotalka-nju poleti ter drsanju v zimskem času. Že zdaj pa lahko 'drsamo na naravni ledeni ploščadi. V dolgoročni načrt term Snovik so zapisali tudi izgradnjo zdraviliško-hotelskega dela, saj ima snoviška termalna voda, bogata s kalcijem in magnezijem, blagodejne bal-neološke značilnosti. Raziskave in večdeset letne izkušnje so pokazale, da ima voda zdravilne učinke pri zdravljenju težav lokomotornega sistema in sklepov, prav tako pomaga pri želodčnih in kožnih težavah. V teh dneh v Termah Sno Zadovoljni obiskovalci so najlepša potrditev in spodbuda za nadaljevanje razvoja snoviških term. V lanskem letu so gostile več kot 200.000 obiskovalcev. vik s polno paro potekajo zaključna dela ureditve savna centra in treh ordinacij, ki jih nameravajo odpreti čez, dober mesec dni. Y odprtjem ordinacij bodo obiskovalcem tako ponudili tudi zdraviliške storitve. Sodoben savna center bo vključeval celovito ponudbo tudi za najzahtevnejše goste -finska in turška savna, frigida-rium (snežni prostor, obdan s snegom in ledom), sprehajalna bazenčka za knajpanje nog, prhe, kad s loplo vodo, prostor za počitek, zračna kopel, fontana s slapom in pit-nik z akvarijem. Vizija'Term Snovik je v povezovanju z okoljem, z domačini Že od samega začetka projekta Terme Snovik pred več kot desetimi leti v sklopu programa CKPOV težimo k čimvečjemu povezovanju z okoljem. Tako so krajani Sno-vika v lanskem letu sodelovali pri izvedbi odprtja zunanjega kompleksa, kresovanja, imeli smo delovno srečanje s krajani in predsedniki krajevnih skupnosti Tuhinjske doline z namenom okrepiti dpdat- Drago Knavs iz Domžal, dvesto tisoči obiskovalec Term Snovik v lanskem letu. se je razveselil vstopnice za trideset obiskov, ki mu jo je na novinarski konferenci ob praznovanju druge obletnice obratovanja zaprtega bazenskega kompleksa izročil direktor družbe Terme Snovik Ivan Hribar. no turistično ponudbo. Tako v vasi Snovik že sprejemajo goste prijazni apartmaji Je-senuc-, poudarja Ivan Hribar. Optimistično gleda na njihovo prijavo za pridobitev sredstev iz strukturnih skladov evropske unije. V septembru so se namreč prijavili na razpis Ministrstva za gospodarstvo za področje turistične infrastrukture - za sofinanciranje evrop- ske unije - s projektom -Razvoj skupnih termalnih produktov v Termah Snovik z vplivom na bodoči razvoj Tuhinjske doline, ljubljanskega obm(x!'ja in Gorenjske-. Mnogi zadovoljni obiskovalci, ki se vedno znova vračajo, in dosedanji uspešen razvoj Term Snovik potrjujejo, da so na pravi poti! SAŠA MEJAČ kvr>oifA Masira UPAMO, UPAMO SI, ZAUPAMO Sli 0b koncil otnovnošolskegi izobriževanji ta otnovnošolci in starši sprašujejo, kam naprej. V »vodu iti dve soli: gimnazija, kjer h dijiki v štirih lotili izobražujejo v programih sploine in ekonomske gimnazije, ter ekonomiki ioli t programom ekonomike«,! tehniki, ki p rtv teko traja štiri lita. Gimnazija, tako tplotni kot ekonomiki, prihodnjemu maturantu omogoča intelektualno razgledanost, tpodbuji kreafivnoil, ranija individualna ipeeobnotti ta posamezni področja in daje temeljna menja ze uspešen študij na univerzi. Dijaki lahko v iploini gimnaziji izbirajo mod oddelki i poudarjenim ninvotlovjem, jerikoilovjem in drttfbotlovjem, v ekonomiki gimnaziji pa poleg iploinih viebln pridobivajo tudi veščine za dobro vodenje, podjetništvo in komunikacijo, ki to bittvenega pomena za utpešno delo v ketnejšem življenju. V tradnji ekonomiki šoli m dijaki v programu ekonomiki tehnik Izobražujejo in ospotabljijo za vključevanja v ekonomiko gotpodtrtke panogo, taj jim Štiriletno šolanje, ki t« konži i poklicno mitun, deja tako aplošna kot uporabni ekonomiki znanja, omogoči jim torej takojjmjo zapoilittv ali nadaljevanji izobraževanji v programih vi tokih ttmkovnih šol. Med šolanju«, m jezikoslovni in druJteslevni področja prepletajo t strokovnimi razvijamo zletti podjetniško miielnort, odgovomott, tpotobnott ze lemottojno delo. Poiebnott togi program ara praktični pouk v ioli in delovna prakaa v različnih podjetjih, delovne izkušnje pa dijaki pridobivajo tudi na itrokovnih ekekurrljoh in z drugimi dejevnoitmi, povezanimi i poklicnim področjem. Poleg učnega programa naši dijaki Izbirajo med več kot petdesetimi interesnimi dejevnoitmi, ki omogočajo dodatno razvijanje osebnosti in spodbojijo knathmoit. Ze Vpil V naše programi V zadnjih litih nimamo omejitve, to pomeni, di se pri nit ne šolajo tami odličnjaki z visokim številom točk iz osnovne šoli, vendar mature oziroma poklicno maturo opravijo izjemno utpešno. Uapoh na maturi in poklicni materi ji %%. Ztsluge za takšen utpeh gre prlpittti letnemu sodelovanju med dijaki, ttarši i« preteterji, izjemno kvalitetnemu pouk« tir sodobno, nedftanderdno opremljeni lili. Zato me vabimo na iiifomiothme dnom t? petek, uri. lahke pa mi pokličete Ur take pokuka* v mtkfOMm, epftfflQite pouk «11 aa ii|«gerHi t najhni dijaki bi pnefeorji. fMMMAafllA Tatjini Novak , rienteljiM •kanonika tol. Vironika Mttjišlč Kelišnlk aNfaktarla« ia*4a li rtvutiljlM {llMIlljl KAMNIK Deset let delovanja mreže skupin starih za samopomoč SREČANJA IN NOVA PRIJATELJSTVA LEPŠAJO JESEN ŽIVLJENJA Večina od nas se rada spominja začetkov in vedno znova se tračamo k njim, ker so tisti pravi vir energije in vzgibov, da vztrajamo na začrtanih poteh. Tudi skupine starih ljudi za samopomoč, ki na območju občine Kamnik in Komenda delujejo že deset let, se rade spominjajo svojih pnih korakov. Ob njihovem jubileju konec lanskega leta - deseti obletnici uspešnega delovanja jim tudi na naših straneh namenjamo posebno pozornost. Prvi skupini, ki sta si nadeli imeni Dobrovoljčki in Vaši dobri znanci, so pred desetletjem ustanovili strokovni delavci Centra za socialno delo Kamnik. Skupini Sta pomenili začetek se s srcem in predanostjo posveča starim ljudem. Starejši ljudje niso radi sami, še posebej, če so bili prej v središču številnejše družine. Skupine jim nudijo Voditeljice skupin, ki usmerjajo svojo energijo, zagnanost in prosti čas za delo s starimi ljudmi (z leve): Zofka Hančič, Helena Cepič Kočevar, Danica Kropivšek, Nevenka Kregar, Rezka Zore, Brigita Debeljak, Silva Bizjak. širjenja mreže skupin starih za samopomoč v kamniški občini, v katero so se pozneje vključile še skupine Jutranja zarja I, Jutranja zarja II in skupina Paglavec. V občini Komenda je pričela delovati skupina starih za samopomoč z imenom Jasmin pred tremi leti. Pridružila se ji je še skupina Klasje, ki pa je konec oktobra lanskega leta prenehala delovati. Skupine v Kamniku danes vodijo Danica Kropivšek. Helena Cepič Kočevar, Marjan Mali. Mira Knavs, Nevenka Kregar in Rezka Zore, skupino v Komendi pa Silva Bizjak in Zofka Hančič. In prav tem zavzetim prostovoljcem, ki vlagajo veliko svoje energije, zagnanosti in prostega časa v delo s starejšimi, gre priznanje in zahvala za uspešno delo skupin, ki lajšajo in lepšajo starost mnogim ljudem. Danica Kropivšek, ki ji je področje življenja starejših ljudi blizu, vodi program mreže skupin starih ljudi in sodeluje z Združenjem za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije, ki poleg občine Kamnik, občine Komenda, članarine in prostovoljnih prispevkov članov financira dejavnosti skupin. Danica pravi, tki je vloženo prostovoljno delo voditeljev poplačano z žarečimi obrazi in zadovoljstvom starih ljudi, ki s pomočjo prijetnega druženja v skupini najdejo svetlejše, toplejše žarke življenja. Spoznajo, da so še vedno zanimivi, pomembni, veliko jim pomeni, da je z njimi tudi mlajša in srednja generacija. •Ob rednih tedenskih srečanjih se skupina resnično poveže, ljudje začutimo eden dnigega. domov odhajamo vedrih, zadovoljnih obrazov, bogatejši za mnoga nova spoznanja, izkušnje, prava prijateljstva. Mnogim pomenijo naša srečanja prijetna pričakovanja, ki jih -držijo pokonci- do naslednjega srečanja, ki se ga resnično veselijo. In to je tisto, kar v nas, voditeljih, vzbuja še posebno odgovornost za delovanje skupine, s katero smo se povezali in bi enostavno težko izstopili,- pravi Danica Kropivšek in iz njenega obraza, ko mi vse to razlaga, je razbrati, da možnost, da občutijo življenje in ljudi okoli sebe. da razvijejo nova prijateljstva, ki lepšajo jesen njihovega življenja. Mnogi med njimi že kar težko pričakujejo srečanja v skupini s svojimi voditelji. Takrat je čas in priložnost za pogovore in dniženje z vrstniki, radi zapojejo, se odpravijo na izlet, praznujejo osebne praznike. Voditelji skupin so bili sprva vključeni v sekcijo voditeljev Spodnje Gorenjske, v letu 2001 so se z voditelji skupin iz upravne enote Domžale povezali v Medgeneracijsko dništvo Jesenski cvet. Od aprila 2002 so povezani v Sekcijo voditeljev skupin starih ljudi Kamnik-Komenda s sedežem na Centru za aodldno delo Kamnik. Med svoja poslanstva so zapisali tudi pridobivanje novih prostovoljcev, ki jim starost ni tuja, in se radi dnižijo s starejšimi ljudmi, saj bodo z ustanavljanjem novih skupin omogočili vključitev vseh starih ljudi, ki si to želijo. »Najstarejši« skupini starih za samopomoč sta s svojim desetletnim stažem skupini DOBROVOIJ-ČKI (ustanovljena 14.10. 1993) in VAŠI DOBRI ZNANCI (ustanovljena 18.11.1993). Skupino Dobrovoljčki, ki je 14. oktobra praznovala svoj deseti rojstni dan, sestavljajo stanovalci Doma starejših občanov Kamnik in gospa, ki se četrtkovih srečanj v domu udeležuje iz domačega okolja. Skupino sta ustanovili strokovni delavki CSD Kamnik Danica Kropivšek in Maja Gradišek. Voditeljico Majo je za 6 let nadomestila Vanda Mačkovšek. Zadnje leto skupino vodi Danica Kropivšek. Ob ustanovitvi je skupina štela 25 članov, z leti se ta številka nekoliko zmanjšuje. Povprečna starost članov je 83 let, a jim ni nikoli dolgčas. Za vsako srečanje skušajo najti posebno temo, primerno letnemu času ali pomembnim bližnjim dogodkom. Srečanja popestrijo s prepevanjem pesmi, ki so jih peli kot otroci, na paši ali v domači kamri ob mrzlih zimskih večerih. Posneli so celo kaseto s pesmimi, ki so postale klasika programa njihovih dniženj, z njimi želijo razveseliti bližnje in vzbuditi zanimanje med novimi člani. Tudi če ne praznujejo kakšnega rojstnega dne najdejo vzrok za dobro voljo in veselje - naj bo to dejstvo, da so spet skupaj, dober zajtrk, prijeten sončen dan ali kaj drugega. Z dnigimi medgeneracijskimi skupinami iz Kamnika in Komende hodijo na jzlete, se dnižijo s prijatelji, ki vztrajajo v domačem okolju, in seveda S svojimi družinami, ki se iz leta v leto širijo z vnučki in pravnučki. Z roko v roki in s pesmijo Mi se imamo radi zaključijo dniženje in že isti hip željno pričakujejo naslednji četrtek, ko se bodo takoj po zajtrku ponovno zbrali. Ustanoviteljica skupine Vaši dobri znanci Helena Cepič Kočevar se je pri svojem delu na Centni za socialno delo Kamnik vrsto let srečevala s starimi ljudmi, ki so v pogovorih pogosto izražali stiske zaradi osamljenosti in prikrajšanosti v starosti, še zlasti samski ali ovdoveli brez otrok. Na pobudo sodelavke Danice Kroprvšek je Helena po opravljenem usposabljanju za voditelje 18. novembra 1993 ustanovila prvo skupino starih za samopomoč iz domačega okolja. Pravi, da predstavljajo skupine starih za samopomoč vir energije, ki v skupnem dniženju, pogovorih, lepih doživetjih, razvijanju medsebojne skrbi in prijateljstva, pomagajo premagovati osamljenost in težave starih ljudi. Skupina Vaši dobri znanci, ki je na začetku delovanja štela le pet članov, je iz leta v leto rasla in povezovala vedno več članov, običajno nekje med 10 in 15. Kmalu se je skupini kot sovoditelj pridntžil socialni delavec Janez Pernuš. Po dveh letih delovanja pa so se pokazale potrebe po ustanovitvi nove skupine starih za samopomoč iz domačega okolja, ki so bili uporabniki pomoči na domu. To skupino sta vodila socialna delavca Janez Pernuš in Marjan Mali. 'Zaradi poslabšanja zdravstvenih težav in .si KDOR NE SMUČA, NI ŠTUDENT //""»"""/(A* www.studentski-klub.com Mesec februar je tako močno zaznamovan s smučarskimi oziroma snežnimi aktivnostmi, da bi težko izbrali boljši ali primernejši naslov. Študentje seveda tudi študirajo, velika večina pa jih ob tem še žura, hodi na zmenke, potuje, posluša glasbo, gleda filme, se ukvarja s športom... in že smo nazaj pri smučarskih aktivnostih. V mesecu januarju smo smučali predvsem na Rogli, tisti seveda, ki ste izkoristili možnost nakupa ugodnih smučarskih kart, pa ste v idilični smuki uživali tudi na Krvavcu ali na Veliki planini. Cenovno izredno ugodne smučarske karte so še vedno na voljo, a jih je zelo malo, zato kar pohitite z nakupom. Petega in sedemnajstega februarja imate možnost nočne smuke v Kranjski Gori in če boste uživali, v kar sploh ne dvomimo, berite dalje! Za Pohorje ste najbrž že slišali in za 40 km smučarskih prog tudi. Morda pa niste vedeli, da imate na raz- Uf, nočna smuka v Kranjski gori... čisti užitek. polago tudi 7 km dolgo progo za nočno smuko in pa odlično urejen snow park, kjer se lahko najbolj izkušeni boarderji podajo tudi na big air srednje velikosti?! Vse to vam ponujamo na Študentskem klubu Kamnik, kjer boste lahko v lepotah Pohorja uživali tri ali pet dni z nastanitvijo v hotelu Bellevue. Pohitite z rezervacijami, da vam ne bo potem žal! In če se še malce dotaknemo snega - sedmega februarja se nam lahko pridružite pri drsanju na Jezerskem, trinajstega februarja pa pri sankanju na Podljubelju. Neizkušeni drsalci naj s seboj vzamejo debel vzglavnik za vedno občutljivo zadnjo plat! In če se vam zdi smešno, nikar kasneje ne recite, da vas nismo opozorili! Lahko pa mi verjamete na besedo, da je sankanje po strmem in ledenem pobočju ne le zabavno in polno adrenalina, temveč tudi nevarno, zato previdnost ne bo odveč. . In kaj vam. še pripravljamo mimo snežnih in ledenih aktivnosti? Kišto, seveda. V soboto, enaintridesetega januarja obiščite KUD Franca Kotarja v Trzinu, kjer boste tokrat lahko poslušali predvsem ročk glasbo. Ogrevali vas bodo Egida, in pa Link, kjer kitaro igra Vedad Hadžiabdić, nekdaj član legendarne sarajevske skupine Teška industrija. Glavne zvezde večera bodo Nude, ki so na slovenskih glasbenih odrih prisotni že desetletje, njihova glasba pa je vedno bolj ročk in vedno manj pop. Bomo videli, če nam fantje pripravljajo kaj novega?! Razveselil bom tudi vse tiste, ki ste ljubitelji in poslušalci resne glasbe, saj so po krajšem zatišju vrača cikel Študent & Muzika. V soboto, enaintridesetega januarja bo v Salonu gradu Zaprice nastopil klarinetist Dimitrij Lederer, ki bo s koncertom proslavil diplomo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Pustite se presenetiti in uživajte! Izpolnili pa bomo tudi prvo obljubo in petega februarja začeli s filmskimi večeri v naših novih prostorih - na prvem filmskem večeru boste lahko uživali ob filmu Telefonska govorilnica in pa v tretjem delu Terminatorja, teden dni kasneje pa se boste lahko sprostili in nasmejali ob Divji dirki in Vsemogočnem Bruceu. In verjemite, še mnogo imamo na zalogi, a nam je zmanjkalo prostora, zato ne pozabite na kulturni praznik in C vitamin, saj gripa že napada! Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com Mlada liberalna demokracija Kamnik praznuje prvi rojstni dan OBLJUBLJAJO ZANIMIVA DOGAJANJA »V prvem letu delovanja kamniškega lokalnega odbora Mlade liberalne demokracije (MU)) SO bili doseženi vsi cilji, ki so si jih mladi zastavili za tO leto-, je v izjavi za javnost zapisal letos izvoljeni predsednik lokalnega odbora Uroš Sili. Po njegovih besedah je bil največji lanski projekt sodelovanje pri ustanovitvi in vodenju Mladinskega sveta Kamnik (MSKA), ki je v precejšnji meri že sedaj i/boljšal stanje mladinske politike v Kamniku, pospešil proces pridobivanja kakovostnih prostorov za mladinsko dejavnost, že v prvem letu pa pripravil tudi nekaj prireditev v Kamniku. MLl) LO Kamnik se je maja skupaj z, MSKA predstavil na Glavnem trgu, jeseni je ista zasedba na kamniški gimnaziji priredila okroglo mizo na temo boja proti drogarr) in aidsu, poleti je - tokrat skupaj z. Društvom aktivne mladine - s projektom Mokre sanje preganjal dolgčas na malce pozabljenem kamniškem bazenu. V prednovoletnem času so se mladi posvetili plemenitemu cilju pomagati sočloveku. V dobrodelni akciji Mladi mlajšim so s pomočjo ljudi dobrega srca - zbirali igrače za Otroke iz socialno ogroženih družin. Odziv občanov je bil navdušujoč, zato se drugo leto, po besedah predsednika MU), obeta ponovitev dobrodelne akcije. Med udejanjanjem projektov so člani MLI) našli čas za izobraževanje v Šoli podjetništva, mali šoli šaha, jezikovnih, računalniških in plesnih tečajih, ki še vedno trajajo, na nekdanji Dan mladosti so se udeležili srečanja mladih liberalcev bivše YU v Beogradu, pomagali pa so tudi pri ustanovitvi zveze gorenjskih lokalnih odborov MU). Praznovanje prvega rojstnega dne so v MU) združili ž delovnim vikendom in sankanjem na Veliki planini, obljubljajo pa še bolj zanimiva in pestra dogajanja za dobro Kamnika. MarK Šolarji iz osnovne šole Janko Kersnik z Brda pri Lukovici na obisku V SVETU TERMALNIH UŽITKOV - SNOVIKU... Prav je, da v sklopu šolskih programov že otroci v osnovni šoli, torej v zgodnji dobi odraščanja, spoznajo mnogovrstnost vrednosti, ki j<> predstavlja voda.., II. decembra 2003 SO učenci tretjih razredov osnovne šole Janko Kersnik z Brda pri Lukovici obiskali novo termalno središče, ki je zraslo v dolini Snoviščice - v Snoviku. Več ur trajajoči obisk, gre za spoznavanje narave, je prispeval vedenju o najpomembnejšem naravnem elementu, potrebnem za življenje. 42 učencev je že v šoli spoznalo osnovne podatke o vodi, vse osvojeno pa je bilo poglobljeno najprej z. ogledom na terenu: najprej toplega vodnega izvira, črpalke in območja v vasi Potok, kjer je mogoče doživeti naravno danost toplega izvira. Mini elektrarna Urankar v Snoviku je učencem omogočila vpogled v možnosti, ki jih voda, ko je ukročena, ponuja, da z. njo pridobimo potrebno energijo. Posebej navdušujoč je bil gotovo termalni kompleks term Snovik, kjer je bilo mladim Lukovčanom omogočeno, da niso videli le bazenskih in drugih zmogljivosti, omogočili so jim tudi, da so pogledali v ozadje zahtevne tehnologije vodenja vseh naprav, instalacij in opreme. Videli so čistilne naprave, opazovali kroženje termalne vode, postopek čiščenja s klorom in še veliko drugega. Sam po sebi obisk otrok v termah Snovik morda niti ni zelo veliko in odmevno dejanje, če pa upoštevamo dejstvo, da se na tak način že v mladih letih oblikuje vedenje, odnos in spoštovanje čiste vode, tako potrebne za prihodnje čase, ko bo z njo povezano morda celo preživetje človeštva, potem pa gre vsekakor za dejanje, ki potrebuje posnemovalce. Vsi otroci bi morali v obdobju odraščanja spoznati, kje so osnovne vrednote narave, vrednote, ki jih je treba ohranjati in kje so najpomembnejši vzvodi za zdravo in prijetno življenje prihodnosti. Terme Snovik so gotovo s pristopom, strokovnimi iztočnicami, zdravjem, ki ga omogočajo, higijeno in možnostmi za rekreacijo in regeneracijo (za že ogrožene) primer, ki je lahko za vzor drugim, vsekakor pa poučno mesto, kjer se lahko bogati mladost, da bo znala dočakati starost... JANJA T. AMBROŽ Mladi aktivisti so bili uspešni pri polnjenju darilnih zavitkov z igračami. Dobrodelna akcija Mladi mlajšim uspela in otrokom polepšala praznične dni Otrokom iz socialno ogroženih družin v Kamniku in okolici je Mlada liberalna demokracija CMLD) Kamnik s pomočjo občanov in občank dobrega srca skušala polepšati praznične dni z dobrodelno akcijo Mladi mlajšim. Dobri ljudje so v decembru prejšnjega leta z igračami napolnili ducate zbiralnih škatel po vsem mestu, igrače pa je MLD Kamnik predal Zavodu za socialno delo Kamnik, Mladinskemu centru, VVZ Anton Medved in Varni hiši, ki SO poskrbeli, da so igrače prispele do malih nadebudnežev? Pri MLD Kamnik so povedali, da so hvaležni vsem občanom in občankam, ki so prispevali k uspehu akcije, kakor tudi mnogim ustanovam in podjetjem, ki so podprli akcijo. Ob uspehu akcije in navdušenju otrok nad novimi pridobitvami za prihodnje leto napovedujejo ponovitev dobrodelne akcije Z besedami: Skupaj lahko izpolnimo otroške sanje. MarK BILI SMO NA POP TV! V začetku decembra 2003, smo se članice novinarskega krožka ()Š Marije Vere z mentorico Jano Bratuž, udeležile srečanja novinarskih In video krožkov SKL-ja (šolske košarkarske lige). Udeleženci, bilo nas je skoraj slo, smo si najprej ogledali prostote televizijske hi$e POP TV, Presenetilo nas je, da so v resnici studiji manjši, kol nam jih pokaže televizij ska kamera, Nekateri smo se lahko usedli tudi na vroči stol za milijonarja in na stol voditelja oddaje 2-1 ur. V prostorih šole za multimedije pa smo najprej prisluhnili časopisnima novinarjema Stanetu Trbovcu in Juriju Završniku ter radijskemu in televizijskemu novin.uju ( ,a,perju BOlharjU, ki so nam dali k.u nekaj napotkov za pisanje. Ravnatelj Višje šole za multimedije Marjan Mele pa nam je predstavil, kako poteka izobraŽevanje na tej šoli ter kakšno delo opravljajo njeni diplomanti. Televizijsko oddajo ŠKI, nam je predstavil urednik Miha Zakrajšek, mesečnik Magazin pa glavna urednica Maja Bizjak, urednica Zora Peruško ter oblikovalec in tehnični urednik Borut Kuk. Pozdravil nas je tudi dr. Srečo Zakrajšek, vodja šolskega dela pri Zavodu ŠKL, ter nam zaželel še veliko uspehov na športnem in novinarskem področju. Dan je bil naporen, a zelo poučen in zanimiv. KATARINA KAVČIČ, novinarski krožek OŠ Marije Vere OGLED POTUJOČIH JASLIC OS Marije Vere je ena redkih šol v Sloveniji, kjer se poučuje izbirni predmet Verstva in etika. Naša učiteljica je Andreja Vukmir. V okviru predmeta smo se pred novim letom odpravili na zanimiv izlet. V cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani smo si ogledali potujočo razstavo Mednarodnega betlehemskega muzeja jaslic. Razstavo sta v Sloveniji organizirala slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije. Razstava je potekala v sami cerkvi, kjer so s prijetno glasbo in svetlobnimi efekti pričarali prav pravljično vzdušje. Videli smo res čudovite jaslice z vsega sveta. Največ je bilo italijanskih, ki so od naših precej drugačne. Tudi druge jaslice so se med seboj razlikovale*. Videli smo jaslice iz Južne Amerike, Afrike, Azije... Nekatere so v ozadju uprizarjale mesta, vasi ali pa kar grajsko dvorišče. Najbolj všeč so mi bile jaslice izklesane iz enega samega kosa lesa. Tudi te so bile italijanske. In ne mislite, da so vse jaslice iz mahu. Sploh ne. Mah je značilen za naš in del nemškega prostora. Veliko drugih jaslic je bilo narejenih na pesku, kamenju, mivki, ali pa kar v mestu. Po čudoviti in nepozabni razstavi smo skupaj odkorakali v eno izmed sob. Tam nas je pričakal starejši gospod, ki je imel v naročju iz lesa iztesano podobo Jezusa. Vsi smo z navdušenjem čakali, kaj se bo zgodilo. Gospod nam je začel razlagati o tesarstvu. Ta obrt nam ni bila poznana. Govoril je o svojem življenju, o svojem delu in res ga je bilo zanimivo poslušati. Pokazal nam je svoje tesarske pripomočke, ki smo jih tudi uporabili. V spomin na srečanje je vsakemu podaril še ne povsem obdelano ovčko, da bi jo doma sami dokončali. Tega nisem storila, ampak ovčke vseeno nisem zavrgla. Še vedno mi krasi omarico. Ta dan se mi je močno vtisnil v spomin. Upam, da si bomo še kdaj na tak način polepšali dan. Zagotovo, saj imamo v načrtu že nov izlet. Trenutno se učimo o islamu, zato bo naš naslednji izlet obisk muslimanske molilnice v Ljubljani. LARA KAM NAR 7 c/9 OŠ Marije Vere OBVESTILO osnovnih šol na območju Občine Kamnik Vpisujemo v 1. razred 9-letne osnovne šole za šolsko leto 2004-2005. Vpisujemo otroke, rojene v letu 1998. Vpis bo 10. februarja, vabilo dobite osebno. Vsaka šola vpisuje otroke, ki imajo stalno oziroma začasno bivališče v njenem šolskem okolišu. Za vpis ne potrebujete dodatnih listin. Planinski kotiček Članarina 2004 PD Kamnik Po krnski množici različnih članarin (12) je letos Planinska zveza Slovenije zmanjšala njihovo število na 5, pri tem pa jih je nekaj tudi povišala. Za predšolske in osnovnošolske otroke je članarina 1.000 SIT, za srednješolce in študente do 26 leta 2.300 SIT in za ostale člane 3.800 SIT, za starejše od 70 let pa 2.200 SIT. Če so včlanjeni starši in njihovi otroci do določenega leta, je 20% popusta. S plačilom te članarine so člani nezgodno zavarovani, imajo popust pri prenočevanju v planinskih kočah večine planinskih zvez po vsej Evropi, popuste pri nabavi izdaj PZS in tudi pri nabavi planinske opreme v določenih trgovinah. Z doplačili pa lahko dobijo pravico do plačila stroškov reševanja do 650.000 SIT v tujini, zdravstvene asistence v tujini, 12 številk zelo lepe in kvalitetne planinske revije Planinski vestnik, planinski koledarček in intormatorček. Vse te ugodnosti pa že imajo tisti, ki plačajo članarino A, ki je tokrat 13.000 SIT. Članarino lahko poravnate v pisarni Pl) Kamnik na Šutni 42 vsak ponedeljek in petek med 9. in 12. uro ali vsako sredo med 13- in 16, uro, kjer se lahko tudi vpišete v planinsko društvo. Kdor ne bo prišel plačat članarine v Kamnik, lahko počaka na pobiralca, ki bo prišel po članarino na dom. Alpinistični sprejem na Kamniškem sedlu Tradicionalni alpinistični sprejem kamniškega AO je bil 13. decembra 2003 v koči na Kamniškem sedlu, ki je bila prav za to priložnost začasno odprta. Med alpiniste sta bila sprejeta Matej Kladnik in Franc Miš, medtem ko Marjan Drolc zaradi zdravstvenih vzrokov ni mogel priti na Sedlo in ga ta ceremonija še čaka. Franc Miš in Matej Kladnik, novo sprejeta alpinista Drago Leben - državni prvak za leto 2003 HUMAR IN KOŽELJ ODLIČNA V JUŽNI AMERIKI Drago Leban, državni upokojenski prvak. Že v predhodnem članku o delu in uspehih kcgljačev Društva upokojencev Kamnik je bilo izpostavljeno regijsko ekipno prvenstvo, na katerem smo osvojili prvo mesto in s tem tudi pravico nastopa1 na državnem ekipnem prvenstvu za leto 2003, ki je bilo oktobra organizirano na Ptuju. Ker je že znana zgodba o kegljišču in o tem, da je množično kegljanje v Kamniku zamrlo po zaprtju le-tega, smo se znašli v položaju, ko smo morali iskati pomoč pri bali-narjih DU Kamnik. Z rednim treniranjem se namreč ukvarjajo štirje upokojenci in ena upokojenka, ki so aktivni člani KK Kamnik »Calcit« in •Eta-. Našemu povabilu se je odzval Karel Klemen.šek, ki je z nami opravil tudi nekaj treningov na starem kegljišču Triglava v Kranju. Z nastopom zdravstvenih težav v ekipi pa smo morali na vrat na nos poiskati še enega člana iz balinarskih vrst ali pa ostati doma, ker s petimi kegljači na tekmovanju nimamo kaj početi. Na našo prošnjo se je odzval Franc Rutar in brez predhodnega treninga presenetljivo dobro opravil svojo nalogo, za kar se mu še posebej zahvaljujemo. Za skrpano ekipo keg-Ijačev DU Kamnik SO tako nastopali: Karel Klamenšek, Rudolf Vidic, Drago Leben, Jožica Vidic, Franc Novak in Franc Rutar. V ekipnem delu nam ni šlo najbolje, tako da smo s 452 podrtimi keglji osvojili sedmo mesto od desetih ekip. Po propozicijah pa smo morali izmed nas določiti enega, ki bo zastopal naše društvo v disciplini 2 % 30 lučajev mešano in se boril za posamično uvrstitev na tem prvenstvu. Glede na trenutno stanje forme je bil določen Drago Leben, ki je svojo nalogo opravil izvrstno. Pometel je z izbranci ter z 279 podrtimi keglji premočno zmagal, saj je že drugouvrščen za njim zaostal za 21 podrtih kegljev. Tega rezultata se ne bi sramovali celo kegljači v prvi slovenski kegljaški ligi. Dragu še enkrat iskrene čestitke vseh nas, saj se tako iz dosedanjih državnih prvenstev nismo še nikoli vrnili praznih rok. R. V. 28. decembra lani sta malo pred polnočjo prispela na Brniško letališče Tomaž Humar in Aleš Koželj. Dober mesec odsotnosti sta odlično izkoristila, tako da sta se vrnila domov prej, kot sta pa načrtovala (10. januar). Po prihodu v Santiago v Čilu sta se takoj odpeljala v argentinsko Mendozo, si kupila hrano in si izposodila opremo, ki je nista imela s seboj. Tam sta za t()() USD kupila tudi dovoljenje za vzpon na vrh Aconcague, ki je s 6.960 m najvišji vrh obeh Amerik in leži v narodnem parku. Nato sta se odpeljala v Punta del ln še veliki 1 prere za izpil psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v ur banem okolju in sirokovim iz, pitom za vodnika. Novost pri tem izpitu je predvsem preiz kus obnašanja v urbanem okolju, ki ga sestavljajo vaje. s katerimi se ugotavlja vedenje psa v odnosu do ljudi, živali in okolja. Preizkus zajema sest različnih vsakdanjih silu acij, ki se dogajajo vodniku in njegovemu psu v strnjenem naselju ob prisotnosti normalnega ali celo povečanega pro mela. Torej gre za situacije, ki jih vodnik in njegov pes dosli-kral doživljala že prej, preden se sploh srečala z resnim Šolanjem, Vsaka taka situacija, v kateri pes doživi negativno izkušnjo ali v kateri dobi od vodnika nap.u en impulz, pa lahko pomeni velike težave pri poznejšem vedenju psa v podobnih situacijah v urbanem okolju. Torej bo sedaj obvezno potrebno s pravilnim delom s psom začeli dokaj zgodaj, lo je že okrog tretjega meseca Starosti, ko je pes v pbdobju socializacije. V našem daištvu zgodnje šolanje psov uvajamo že več kol mo v KI- J .... T*' NOLOŠKEM DRUŠTVU KAMNIK skozi vse leto, vsako prvo nedeljo v mesecu, posvetili IGRALNIM URICAM, ki bodo namenjene lastnikom psov v omenjeni dobi. Te pse pa bomo pozneje po želji lastnikov, vključili tudi v programe male šole. Vsekakor nam pripravljenosti za delo v evropskem letu 2004 ne manjka, zato vabimo lastnike mladih in manj mladih psov, pa tudi lastnike pri nas že izšolanih psov, da se nam pri delu pridružite. RAJKO PUČNIK PREDSEDNIK KD KAMNIK DAJTE SVOJEGA PSA V DOBRO SOLO IN OBA SE BOSTA VELIKO NAUČILA V KINOLOŠKEM DRUŠTVU KAMNIK VAM NUDIMO: - IGRALNE URICE za pse do 12. tedna starosti - malo šolo za pse v starosti med 3. in 8. mesecem starosti; - začetne tečaje šolanja psov po programih A, B-BH in C, - nadaljevalne tečaje I, II in III, - agilitv in frisbee sport, - tečaje za reševalne pse (pogrešane osebe, lavine, ruševine). VPISI SO MOGOČI VSAKO NEDELJO V FEBRUARJU TER PRVI DVE NEDELJI V MARCU MED 10.00 IN 12.00 URO NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU. INFORMACIJE NA TEL: 031/261 503 in 031/607 692 Velika planin A Družba Velika planina - zaklad narave d.o.o. objavlja poziv za zbiranje ponudb za najem gostinskega objekta »Bife Žičnica« na spodnji postaji nihalne žičnice na Veliko planino s pripadajočimi funkcionalnimi prostori in funkcionalnim zemljiščem. Ponudbe pošljite na naslov Velika planina d.o.o., Glavni trg 23, i 240 Kamnik, najpozneje do 15. 2. 2004 TURNIR NK KAMNIK U-12 V MALEM NOGOMETU 27. decembr Se letU smo nir v Kamniku turi v iztekajočem li v športni hali ir v malem no- gometu, I elelezilo se ga |e kar K) ekip iz, Slovenije, od tega sta bili dve ekipi iz Kamnika. Turnir Z dobro mero tekmovalnosti in borbenosti je minil brez po škodb. Za dobro počutje in pri-jelno Ozračje smo poskrbeli s brano in pijačo, odmore pa smo popestrili z glasbo, v dopoldanskem času so se dečki NK KAMNIK pomerili z ekipo Mengša in jih z lahkoto premagali. Izidu 2:0 se moramo zahvalili strelcema Maniielu in Mediju. Tudi v drugi tekmi so domačini prema gali ekipo Lilije. Izidu v I so pri pomogli strele i: Avclo, Mccli in Malic Peiek. v tekmi pioii ekipi Arne Tabor je Kamničani' z od lunini strelom popeljal v zmagi i Matic Koinalai. ki so z rezultatom 1:0 prišli v pollmale Zal pa se druga ekipa NK KAMNIK zaradi porazov ni uvrstila v pol finale, V polfinalu se je ob 18 uri prva ekipa NK KAMNIK pomerila z, ekipo Žalca. Moramo priznali, da sci fantje imeli zelc> nioc iicg.i nasprotnik^ in Kamničani so tekmo izgubili. Na koncu turnirja se je na 1. mesto uvrstila ekipa Ilirije, 2. mesto so si pribrcali Kamniški muk i iz I loiiižal pod vodstvom trenerja Mileta. Na 3- mestu pa je bila ekipa iz. Žalca. NK KAM- NIK se je uvrstila na odlično 4. mesto. Z rezultatom smo lahko zelo zadovoljni. Vsem organizatorjem in staršem otrok U-12, ki so pomagali pri turnirju, se zahvaljujemo. Da je jesenski turnir tako lepo uspel, se moramo zahvaliti le trenerju Mateju Dreniku, ki je vso organizacijo vodil od začetka tega turnirja. Dečki NK KAMNIK U-12, v novem letu 2004 napovedujejo še boljše nogometne uspehe. ČESTITKE!!!! DARJA Stojijo (z leve proti desni): trener Modrijan, trener Drenik, Jantol, Dedič, Poljanšek, Laharnar, Veršnik, Učakar, Petek, Komatar, Osmanovu; Hokič, Škrijelj, Logar, predsednik kluba Svajger. Čepijo (z leve proti desni): Hribar, Modrijan, Milic, Agovič, Lukanc, Koritnik, Hasimovič, Prašnikar, Gradišek, Golob, Lavrič. 37^6 35 let delovanja Foto, kino, in video kluba Mavrica FESTIVAL LJUBITELJSKEGA FILMA IN VIDEA RADOMLJE 2004 Iz decembrske črne kronike Neuspešni pobegi s kraja nesreče 31. januarja bo V prostorih radomeljskega kulturnega doma potekal FESTIVAL LJUBITELJSKEGA FILMA IN VIDEA RADOMLJE 2004. Datum festivala, s katerim člani Foto, kino in videb kluba Mavrica obeležujemo 35-letnićo svojega delovanja, smo tako prestavili za en teden, saj so se svetniki Krajevne skupnosti s predsednikom Metodom Marču-nom odločili obnoviti notranjost približno SO let starega Kulturnega doma še pred Festivalom, ki ima zelo velik pomen tako za Radomlje kot tudi za Slovenijo. Je namreč eden od večjih slovenskih filmskih festivalov. To dokazuje tudi dejstvo, da je na razpis prispelo 86 filmov šestnajstih samostoj- nih avtorjev, osmih klubov in društev ter štirih krožkov na šolah in dijaških domovih, med katerimi je predsednica žirije, filmska režiserka Maja Weiss posebej pohvalila KUD POZITIV -skupino Dijaškega doma Ivana Cankarja iz. Ljubljane. Zaradi tako velikega števila prispelih filmov je imela strokovna žirija, v kateri sta bila poleg Maje Weiss še filmski režiser Franc Ar ko in filmski ljubitelj Boris Salobir, precej zahtevno elelo, saj je žiriranje trajalo polnih 13 ur. Maja Weiss je kljub temu izrazila navdušenje, da iz leta v leto ne taste samo količina filmov, pač pa tudi kakovost: od izvirnih idej, do različnih struktur in oblik pripovedi. DOM V KAMNIŠKI BISTRICI 6 3. febmarjem dom ponovno odpira vrata. Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri na« lahko prenočite. VABLJENI NA PU6TOVANJE ob živi glasbi v soboto, 21 februarja Najboljše maske čakajo nagrade! Informacije: « 01/832 55 44, 031/684147 Dom je redno oskrbovan, razen ponedeljkov, ko je zaprt CMprto: od 8. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 22. ure. POSLOVNE PROSTORE, v centru Kamnika cca 100m2, kompletno prenovljene, ugodno prodamo ali oddamo. Biro za arhitekturo d.o.o., Maistrova ulica 16, Kamnik tel.: 041/683 661 AV T OŠ O LA LONČAR d.o.o. na novi lokaciji Slamnikarska 1a, Domžale (pri stanovanjskem objektu Krizant - bivši Toko, za Kitajsko restavracijo) GSM: 041/785 735, 031/209 501 Organiziramo: • TEČAJ CPP s pričetkom 16. februarja ob 18. uri • TEČAJ ZA TRAKTORISTE - F KATEGORIJE s pričetkom 23. februarja ob 17. uri - PO STAREM PROGRAMU LE DO 1. 5. 2004 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik "Za raznolikost in razvoj amaterskega filma na Slovenskem se ni bati. Ustvarjalni dub filmskih-video ustvarjalcev razlici uh starostnih obdobij in izobrazb, nosi v sebi nekaj skupnega -hiti aktiven, ustvarjalen, narediti film in z njim nekaj pokazali, povedali. Svet je velik in ljudje so različni, zanimivi in lepi. lakšni so tudi filmi," je še povedala Maja Weiss. Žirija je nagrade in pohvale podelila sedmim dokumentarnim, štirim igranim, dvema eksperimentalnima in enemu animiranemu filmu, skupno torej štirinajstim filmom. V festivalskem delu pa si bomo poleg teh ogledali še osemnajst filmov, ki jih je žirija uvrstila v festivalski del ter posebno spominsko projekcijo - izbor najboljših filmov iz. zla tega obdobja- slovenskega amaterskega filma. V času festivala bo na ogled postavljena tudi zbirka najboljših fotografij članov Foto sekcije Mavrice, ki so požele uspehe na različnih razstavah po Sloveniji in v tujini. Vabljeni torej to soboto, "31. januarja, na FESTIVAL LJUBITELJSKEGA FILMA IN VIDEA RADOMLJE 2004. Ob 14.30 uri bo na ogled projekcija nagrajenih in pohvaljenih filmov, ob 17. uri spominska projekcija, ob 19- uri pa bo skupina vi-olončelistov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana pod vodstvom prof. Zdenke Kristl - Marinič uradno odprla festival, podeljene bodo nagrade, ogledali pa si bomo še preostale filme, ki SO se uvrstili v festivalski del. JANEZ KOSMAČ in ANA STANOVNIK V zadnjem mesecu preteklega leta S€ je na naših cestah zgodilo 61 prometnih nesreč, od katerih se je ena končala z najhujšimi posledicami, s smrtjo peške na prehodu za pešce, v petih nesrečah pa so udeleženci utrpeli telesne poškodbe. Policisti so zabeležili tudi dve prometni nesreči s pobegom. Prvega pov zročitelja, ki je S.12. na parkirnem prostoru na Bleji e\ i trčil v parkirano vozilo in nato pobegnil, SO policisti kmalu izsledili. 15. 12. je v Šmarci voznik osebnega avtomobila zapeljal na nasprotni vozni pas in oplazil nasproti vozeči avlo in pobegnil, a so ga policisti MATIČNI PODATKI ZA DECEMBER 2003 SMRTI: - BARONIK FRANČIŠKA, roj, OvijaČ, Kamnik, Kajubova pol i, npok.. stara 89 let - DOLINŠEK ANA, roj. Gruden, Kamnik, Šulna 2«, stara 77 let - OSOLNIK DINO DOMINIK, Kamnik, Ul. Matije Blejca 4, 67 let - PRAPROTNIK DRAGO, Kranj, lil. Juleta Gabrovška 21, star 53 let - FRANKTIČ IVANA, roj. Jernec, Domžale, Obrtniška ul. 9, u pok., stara 93 let - VRHOVNIK FRANC, Hrib pri Kamniku H, npok. star 59 let - MATV'IISIIINA MAKIJA, Moskva, Rusija, stara 68 let - ŽIBERT APOLONIJA, roj. Mušič, Podgorje, Podgorje 100, druž. u pok., stara 93 let AHČIN KAKOL, Okrog pri Molniku 4, upok., star 66 lei - GRADIŠEK MARIJA, Kregarjevo 1A, upok., stara 77 let - CERAR JOŽE, Špitalič 26, star 43 let - ŠAREČ KATARINA, Homec, Bolkova ul. 12, upok., stara 95 let - NOVAK JOŽEFA, Rogaška Slatina, Zdraviliški trg 1, upok., stara 97 let - SLAPNIK PETER, Veliki Hrib I, star 3« let - TOMŠIČ MARIJA, Šmarca, Bistriška C. 24, npok., stara 74 let -TREBUŠAK ANTON, Srednja vas pri Kamniku 22, upok., star 78 let - KREGAR RADO, Domžale, Ljubljanska c. 103, upok., star 83 let - PORAVNE JANEZ, Kamnik, Jakopičeva ul. 20, upok., star 71 let - JUVAN MARIJA, Spodnje Stranje, upok., stara 88 let - BERKOPEC MARIJA, roj. fagOdiC, Klanec ti. upok., stara 59 let POROKE: - ŠTER PETER, Hraše 4, vodja nač. in osk., star 29 let in RAVNIKAR DAMIJANA, Gabrje pod Limbarsko goro 4, učiteljica ang. jezika, stara 32 let - BREZAR GREGOR, Ljubljana, Na Korošici 2, ing. za varovanje, star 28 let in ČRNIČ MIHAELA, Kamnik, Livarska ul. 7, ekonomistka, stara 36 let - KOREZ JURIJ, Spodnje Negonje 13D, delo v proizvodnji, star 27 MALKOČ SABINA, Kamnik, Ljubljanska c. 3B, stara 25 let Gostišče GTC 902 Črnivec Vabljeni, da sobotne večere preživite pri nas s plesom ob živi glasbi. To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ... Pravočasno si zagotovite rezervacijo za VALENTINOVO v soboto, 14. februarja in PUSTOVANJE v soboto, 21. februarja Vabimo vas tudi na nedeljska in praznična kosila. Sprejemamo rezervacije za praznovanja do 120 oseb, poroke - še nekaj prostih terminov! Informacije po w03/839 46 02 041/689 865 ali osebno v gostišču. kmalu izsledili v bližini doma. 30. 12. sla v Bistričici žara di prevelike hitrosti vozila dve osebi dobili telesne poškodbe, na vozilu pa je -^ Denarna nagrada za podatke o nesreči na cesti Kamnik -Godič Kot smo že poročali, se je It. septembra lani na lokalni cesti Kamnik -Godič pri Zcluši zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 18-letni pešec Aleš Močnik iz Bistričice. Ker policisti z dosedanjim ob sežnim delom še niso dobili koristne informacije, ki bi pripeljale do razjasnitve prometne nesreče, policija razpisuje denarno nagrado v višini do 500.000 SIT za informacijo, ki bi pomagala razjasniti nesrečo. Višina denarne nagrade bo določena glede na oceno koristnosti informacije. Policija prosi vse, ki bi karkoli vedeli o leni do godku, da lo sporočijo naj bližjemu policistu ali p;i pokličejo številko I 13, lahko pa tudi na anonimno številko 080 1200. Policija bo sporočiteJju v vsakem primeru zagotovila anonimnost. nastala vri ja škoda, malena Ina V decembru so na območju policijske postaje Kamnik zabeležili 53 kazni vih dejanj, med njimi je bilo 24 vlomov in 27 tatvin. Med najbolj oškodovanimi SO bili stanovalci bise v Novem trgu, od koder je I I. I 2.vk>milee odnesel za 650.000 SIT računalniške Opreme in lastnik kombija Peugeot Boxer, ki je 10.12. izginil s parkirišča ob Ljubljanski cesti in so ga čez pet dni našli praznega, brez. okrog 5,7 milijona SIT vrednih predmetov. Zaradi kršitev javnega reda in miru so polic isti inlerveni rali 20 krat, od tega 15-krat na javnih krajih in petkrat v zasebnih prostorih. Čeprav pravijo, da je bilo letos manj metanja petard kot prejšnja leta, je na Veliki planini 25.12.vseeno prišlo do poškodbe pri uporabi pirotehnike, Ker udeleženci niso upoštevali navodil pri spuščanju rakel , Policisti so sodniku za prekrške prijavili več fantov, ki so 21.1 2.metali petarde sredi naselja na Fužinah. F.S MALI OGLASI InStruiram matematiko in (Iziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. Ugodno prodam SMREKOV OPAŽ cca 100 m2 debeline 12 in 19 mm in šir. 7 in 9 cm ter LADIJSKI POD cca 100 m2 debeline 19 in 22 mm in sir. 7 in 9 cm. Tel.: 031/687-885. Mlada družina najame enosobno stanovanje. Tel.: 031/818-688. Kjerkoli o:remo se, naša Ani. tebe m več med nami, po kruti usodi zđaj zaspiš, nam dela prepustiš. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustila naša dobra žena, mami, stara mama, sestra in teta ANI SMOLNIKAR Kaplanova Ančka iz Tunjiške mlake Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje, sveče in za svete maše. Hvala sosedom, še posebej Bitenčevim in Košiševim za pomoč v težkih trenutkih, župniku za lepo opravljen obred, tunjiškim pevcem za zapete žalostinke in Valentinu Zabavniku za besede slovesa. Žalujoči: mož Slavko s sinovoma Janezom in Slavkotom, vnučka Vana in Tirni ter drugo sorodstvo December 2003 Jaz še Živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih. ZAHVALA V 70. letu življenja je odšel od nas naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric FRANC TIVADAR /, Gore pri Komendi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste našega Franca pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalja. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči: družina Tivadar Januar 2004 VSf na SVetU H spreminja stalnega tu najti ni človek za človekom zginja V krilo Zemlje v sen hiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega KARLA VIDMARJA iz Kamnika, Ljubljanska c. 7 se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu poklonili cvetje, sveče in ga spremili na zadnjo pot. Hvala obema župnikoma za lepo opravljen obred, sorodnikom, sosedom, pevcem, delegaciji Društva upokojencev in vsem lovskim tovarišem. Posebna zahvala LD Sela in g. predsedniku za poslovilni govor. Vsem in vsakomur posebej še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi Kamnik, januar 2004 Vedno znova, ko jutro se rodi. v dan zazrem se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da tebe veČ med nami ni. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila draga žena, mama. babica, prababica, sestra in teta MARI VRHOVNIK iz, Tunjic 22/b Topla zalivala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljeno slovo, govorniku Ždravcu Zabavniku, gasilcem in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njeni Tunjice, januar 2004 Utihnit je tvoj glas. Obstalo jt tvoje srce. m čeprav utaj r grntu tpil, z nami kakor prej iiviš. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 59. letu življenja zapustil naš dragi FRANC JERMAN iz Kamnika, Klavčičeva 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogreb ni Obred ill Krtovim pevcem za zapele žaloslinkc. Žalujoči: vsi njegovi Januar 2004 Megla pade nu ravnine, meni ialost na srce, megla iz ravnine izgine, ialost iz srca ne gre. (Simon Gregorčič) ZAHVALA 4. januarja 2004 je v 84. letu starosti umrla PEPCA ZABUKOVEC oskrbovanka Doma starejših občanov v Kamniku Kakor je tiho živela, tako je tudi liho odšla. Zahvala osebju doma, še posebej direktorici Mojci. S hvaležnostjo Ivan Kosmač Soha. ialost, koiećina te zbudila ni. Tiha. nema je gomila, kjer počivat, Igor. ti. V SPOMIN 9. februarja bosta minili žalostni leti, ko nas je / zamahom krute usode nepričakovano zapustil naš dragi IGOR ZLATKOVIC Iskrena hvala vsem, ki našega Igorja nosite v srcih, obiskujete njegov prezgodnji zadnji dom in mu prižigate svečke v spomin. Neutolažljivi: mami Zlaliborka. brata Robert in Ivan Kamnik, februar 2004 Zaman je bil Ivoj boj. zaman vsi dnevi, upanja, trpljenja, Holezen je bila močnejša od iivljenja. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, ofie in dedek JANEZ HRIBAR iz Šmarce * Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom in Znancem za izreče na sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala ožjim sorodnikom in Rupnikovim. ki sle mi bili v pomoč v najtežjih trenutkih, g. župniku Gerčarju za lepo opravljen obred. g. Andreju Llrbaučiču za pogrebne storitve in zaigrano žalostinko in (ioicnjskemu kvintetu za lepo zapete pesmi. Iskrena hvala gasilcem, filatelistom in vsem. ki sle našega Janeza pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, sinovi Janko, Marjan in Branko i, družinami Januar 2004 i Mama od.Šla si tja. kjer ni gorja ne bolečine, nam jniMila si spomine. ZAHVALA Na zadnji dan leta je v 89. letu ugasnilo življenje naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE JUVAN iz Sp. Stranj Zahvaljujemo se župniku g. Berčanu, cerkvenemu pevskemu zboru Stranje, gospodu Jermanu in gospe Lukanc iz Svilanita ter vsem za izrečeno sožalje. podarjeno cvet je, sveče in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: hčerke Slavka, Mari, Boža in Vanda z družinami ter drugo sorodstvo Sp. Stranje, Kamnik, Moste, Količevo, januar 2004 Solza utrne se iz oči, sree Se upa, sliiali tvoj glas si ieli, nekje globoko v nas Se upanje tli. ker resnica preveč boli »med iiiiim te vei m ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 44. letu življenja zapustil naš dragi sin. brat in stric MARJAN JERIN i/, Podgorja 3/B Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Učakarjevim in Ogrinčevim. prijateljem in znancem, ki ste nam v teh Icžkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter besede tolažbe, za darovano cvetje in sveče, darove za sv. maše Ici spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem Varnost Ljubljana, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: oče, mama, brat Jane/. /. družino in ostali sorodniki Januar 2004 Spoštovani! Nudimo vam Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, kompletne so vam naše usluge na voljo pogrebne storitve Neprekinjeno Noč in Dan! POGREBNIK DVORJE št 13, 4207 Cerklje POGREBNE STORITVE Tel.: 04/252 14 24 ' Dvorje, d.o.o. GSM: 041/624 685 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) /AHVALA V 54. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in očka MILADIN VUKOVIĆ - PRLE iz Kamnika Dragi sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje in vsi dobri ljudje, ki ste nam stali ob strani, ko smo obnemeli in otrpnili od žalosti - HVALA, ker ste pokazali, da nismo sami in ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot ter ponovno dokazali, kako izjemen je bil. Skupaj ga borno ohranili v srcih. Iskrena hvala za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Vaše sočutje in nesebičnost sta nam vlili pogum in nas navdali z močjo in optimizmom, da bomo zmogli. Lepo se zahvaljujemo g. parohu Peranu Boškoviču za iskren in čustven pogrebni obred, pihalnemu kvintetu Mestne godbe Kamnik za lepo izved bo, g. Marjanu Sitarju za zaigrano Tišino in cvetličarni Flere. V žalosti: žena Vera, hči Ana i. Rokom in sin Nikola /. Natalijo ter drugo sorodstvo Kamnik, januar 2004 Ko tvoje zaietimo si hliiine. gremo tja. v mirni kraj tifine. Tam srce se tiho zjoče. saj verjeti noče. da te več med nami ni. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA POISKRUH roj. ROSEC i/ Dola pri Gornjem tiradu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše ter izrečena sožalja. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za dolgoletno oskrbo in nego. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi ter tamkajšnjim gasilcem za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Olga, Silva. Marija in Sonja / družinami ter drugo sorodstvo. Januar 2004 ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta MARJETA VIDMAR iz Črne Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljeno zadnje slovo, nosačem in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Žalujoči: sinova Valentin in Ciril z družino in drugo sorodstvo Januar 2004 Za tisti dan ali uro pa nihče ne ve, niti angeli v nebesih niti sin. ampak le oče. (Mt 241 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica JANKOTA KONCILJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi. mu darovali cvetje, sveče in za svete maše. ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Radonjič-Logarjevi in patronažni sestri Darji Vrtačnik za vso zdravstveno oskrbo. Posebna zahvala g. župniku Pavletu Piberniku za duhovno oskrbo, darovano sveto mašo in lepe besede ob njegovem slovesu. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim nekdanjim sodelavcem, pevcem in trobentaču za spremstvo v njegov prerani grob. Žalujoči: vsi njegovi Mekinje, januar 2004 4& pride, /»a ž: POPUSTI ZA LETNIK 2003 VELIKA NAGRADNA IGRA Ura vašega obiska vam lahko prinese čisto novega Hyundai Getza do 28. februarja 150.000 SIT do 250.000 SIT Et-ANTRA 250.000 SIT MATRDC do 400.000 SIT ClJlifJE do 800.000 SIT SONATA 300.000 SIT TRAKT 300.000 SIT S/\NTA fEte do 350.000 SIT Teccacan 500.000 SIT HI 250.000 SIT Količina vozil omejena! • KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDITI DO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO www.avtocenter-subelj.si Obrtniška ul. 8, Domžale IT 721 62 21, 724 42 34 BORTAN Žagar & Co. dno. t22, 1241 Kamnik Organiziramo BREZPLAČNI tečaj CPP za kategorije A, B & H v ponedeljek, 2. in 16. februarja, ob 18. uri. Tečaj bo potekal v moderni multimedijski učilnici v Novem trgu (nasproti ŠCRM) v Kamniku. Čakajo \as udobna vozila; dve vozili Polo SDI, Peugeot 206 Hdi, Fiat Punto, Polo Comfortline & Renault Megane CEN \ URE VOŽNJE B KATEGORIJE: 3800 sit 1NFORMACUE: 01/83 11 012, 041/517 118 www.avtosola-smarca.com ŽELITE ZA SVOJ DENAR KUPOVATI NAJCENEJE?! TEHNIČNA TRGOVINA &)£RNBft,7y' lM«4»GEIV7Epj^* twoovwm* ,0,J Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83 17 203 FEBRUARSKE UGODNOSTI m BARVNI TELEVIZOR GORENJE, 55 cm. ttx I „ STEREO. RAVEN EKRAN m ^LBOCTsit 51.920 sit •* BELA TEHNIKA GORENJE - 5% popust (blago iz zaloge) ~ MALI GOSPODINJSKI APARATI 4 - RADIOKASETOFONI - SVETILA, LESTENCI '-«s VODOVODNE ARMATURE BARVNI TELEVIZORJI NAJNIŽJE CENE AVTOZVOČNIKI NAJUGODNEJŠE CENE MIKROVALOVNIH PEČIC AKCUSKE CENE IN POPUSTI VEUAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO V MESECU FEBRUARJU 2004 OZ. DO ODPRODAJE ZALOG. - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI 1 mm ■i,,, Spoznajte ga in vedeli boste. Dnevi Golfa nagrajujejo! Z novim Golfom ima vožnja povsem nov pomen. Poln inteligentne tehnologije postavlja novi (Jolf nova merila za nove čase. S številnimi tehničnimi novostmi in z bogato serijsko opremo vas udobno in varno popelje na razburljivo doživetje edinstvene vožnje. Obiščite Volkswagnove salone, kjer bodo 6. in 7. februarja potekali Golfovi dnevi. Preizkusite ga in sodelujte v nagradni igri. Naj se novi Golf k vam odpelje. Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE ŽIVIM. DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS Sik* www.avtocenter-subelj.si h Obrtniška 8, Domžal« ■ tel.: 01/721 62 21 01/724 42 34 ♦ KREDIT NA POLOŽNICE ♦ BANČNI KREDITI DO 60 MESECEV ♦ STARO ZA NOVO sam TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Spoštovani kupci, obveščamo Vas da smo trgovino preselili na novo lokacijo v IC JARŠE. SAM d.o.o. Preserska 1, Radomlje 1235 Radomlje telefon trgovina: 729 88 31 www.sam.si TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! Vse cene so v-S IT • krompir, 10 kg 999.90 • domači jušni rezanci • čebula, 10 kg 1.100,00 -čas kuhanja 15 sekund, 500 g 299.90 • česen, 1 kg 199.90 • koruzni zdrob, 1 kg , 149.90 • banane, 1 kg 149.90 • piknik keksi, 1 kg 379,90 • jabolka gloster, na zaboj 1 kg 100.00 • jajca 10/1 A kv., razred M 199.90 • jabolka ajdared, jonagold, zlati delišes, • margarina delik. Zvezda, 250 g 99.90 na zaboj 1 kg 130,00 • alpsko mleko 3,5% m.m., 11 139.90 • pšenična moka T500 Mlinotest, 1 kg 99.90 • barcaffe, 100 g 154.90 • pšenična moka T400 Žito, 1 kg 119.90 • ekstra olivno deviško olje, 11 999.90 • toast 330 g 129.90 • rastlinsko olje, llstekl. 219.90 • testenine Ceres-več vrst, 500 g 139.90 • rastlinsko olje Cekin, 2 1 PVC 499.90 • korenčkovi rezanci, 250 g 139,90 • destilirana voda, 2 1 89.90 • domači jušni rezanci 500 g 249.90 • detergent za posodo Mr.Piati, 3 1 299,90 Ponudba velja do prodaje zalog. Odprto: od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od K. do 12. ure. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8 do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo , in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) - JABOLKA za ozimnico Na zalogi seno - BRIKETIRANO Kamniški Občan 01/839 1311,041/662 450 Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstr. OD I.JANUARJA DO 13. FEBRUARJA izkoristite izredno priložnost za ugoden nakup letnika 2003. Ker verjamemo,da želite dobro preračunati, zakaj se vam splača januarsko-februarski nakup Peugeota, vas vabimo, da nas čimprej obiščete v naših prodajnih salonih. Ponudba velja za vozila dobavljena do 13, februarja. Količina vozil je omejena. m^i} ČAS JE ZA MODRO ODLOČITEV PtUCEOT RODEX d.o.o. - Rova. Rovska cesta 2, 1235 Radomlje - tel.: 01 722 70 10 tel.: 01 722 77 98. 722 88 68, 722 81 31 www.rodex.si