V LJubljani, dne 21. decembra 1939 Posamezna številka Din l« Št. 51 Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711. Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 polletno lt>, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar. DiOiCDBOOlCDBOlCDBCDlCDlCDlCDlCDlCDlCDlCDiCDBCDiCDiCDlCDlCDlC- 0 ■ o Vesel božič želimo vsem bralcem in bralkam! *CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD M CD ■ CD ■ CD ■ O ICDICDICDI Kdor širi „Domovino", krepi narodno zavest Letošnje božične praznike bomo praznovali precej podobno kakor med svetovno vojno. Nismo sicer v vojni, toda gospodarske posledice vojne v Evropi trkajo tudi na naša vrata. Draginja je in blaga ni na razpolago toliko kakor pred vojno. Vsa zadnja leta smo vzdihovali zaradi gospodarske stiske, a kaj naj storimo zdaj, ko smo kolikor toliko potegnjeni v draginjski vrtinec po krivdi drugih? Mislimo, da smo lahko kar Zadovoljni, da nam vsaj hrane ne manjka. . Tudi bati se nam ni treba ničesar. S sosedi živimo v miru, a za vsakogar, ki bi ogra-Žal našo svobodo, imamo pripravljeno vojsko. Jugoslavije, ki pomeni naše narodno življenje, ne damo nikomur. Bodimo narodno ponosni in ne poslušajmo malodušnih hlapčevskih duš, ki govori iz njih suženjska j kri. Prav tako zavračajmo izdajalce, ki nas hočejo zavesti na krivo pot. Naši prijatelji in prijateljice, ki že leta in leta berete »Domovino«, veste, da vam je naš list bil zmerom dober vodnik in dober svetovalec. Navezali ste se na naš list in zadovoljni ste z njim, kakor lahko presodimo iz ponavljajočih se pismenih izjav številnih naših naročnikov in naročnic, zato mu ostanite tudi v naprej 'zvesti in širite ga, da se bo z »Domovino« vred krepil tudi nacionali- zem, ki ga naš list dviga med narodom. Nacionalizem in neomajna nacionalna disciplina sta nam potrebni za obstoj narodnega življenja, kakor je potrebna ribi voda. Čim močnejši bo pri nas nacionalizem, toliko manj se nam bo bati kakršnegakoli zunanjega ne-prijatelja. Prijatelji in prijateljice »Domovine«, oprostite nam, da vas spomnemo še na častne dolžnosti do lista. Naj nihče ne ostane dolžan naročnine, od katere list izhaja. Majhen je znesek za naročnino, zato ga lahko vsakdo zmore brez težkoč. Zal nam je, da nekaj naših naročnikov in naročnic ni v vrstah tistih neomajnih naših prijateljev in prijateljic, ki zmerom vestno ob času plačajo naročnino. Zal nam je, da moramo to zapisati. Resnično bi bili veseli, če bi lahko rekli, da je vsa velika družina »Domovine« enako disciplinirana. Naj ne bo ta naš opomin zaman. Med božičnimi prazniki nam lahko pridobite tudi novih naročnikov in naročnic. To morete doseči brez mnogo besed in s preprostim sredstvom: dajte »Domovino« brati vsem, ki je še nimajo. Boste videli, da bo marsikje zaleglo. Ob koncu naj še ponovimo naše staro geslo: Naročnik za »Domovino«, »Domovina« za naročnika. Kmečko vprašanje se bo rešilo s kmetilskim napredkom Nihče ne dvomi, da je življenje našega kmeta težavno Njegova zemlja in ves njegov trud mu ne moreta nuditi primernega življenja, kaj šele, da bi mogel kmet izboljšati svoj položaj. Tako se godi kmetu ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu. Zato se vse države trudijo in preudarjajo, kako bi zaustavile nazadovanje kmečkega stanu, ki je močan steber vsake države. Nekatere države uvajajo skupno obdelovanje zemljišča posameznih vasi in tudi skupno opravljanje takšnih del, ki po nepotrebnem kratijo delovni silo in trosijo po nepotrebnem pripomočke za ta dela. Tako uvajajo na primer v Nemčiji skupne vaške pekarne in vaške perilnice. Drugod iščejo drugih načinov. < Našemu kmetu, ki živi na majhnih, pogosto prav raztresenih parcelah, ne more nihče očitati, da je len in da bi ga bilo treba vedno sproti opominjati, naj se čim bolj požene, da bi več pridelal. Splošno je poznan silen kmetov napor, ki ga vloži v svojo zemljo, da vzdrži njegova družina in mu ne propade gospodarstvo. Kmet marljivo in z vsem zanimanjem išče načinov, da bi mogel čim več pridelati. V malem in srednjem kmetijskem gospodarstvu, ki predstavljata nad 80 odstotkov naših kmetij, je možen samo en način povečanja pridelkov in ta je: boljše obdelovanje zemlje, uporaba odbranega semena in umetnega gnojila. Prvi in glavni pogoj pa je za vse to denar. Brez njega se ne da nič storiti za povečanje pridelkov niti ne za vzdrževanje pridelovanja na današnji stopnji. Brez denarja se tudi ne dajo setve zaščititi pred škodljivci in boleznimi. Večina kmetov nima denarja, zato pa tudi ne more ne povečati in tudi ne preusmeriti pridelovanja. Koliko je med nami kmetov, ki nimajo niti svojega semena in najemajo vse leto živino za obdelovanje. Od tega in takšnega kmeta ne moremo zahtevati napredka. Tudi pri nas so bili storjeni nekateri ukrepi za pomoč kmetu. Ni se tukaj mislilo na dvig kmetijskega pridelovanja kakor drugod po svetu, temveč so hoteli pomagati kmetu na povsem drug način. 2e povsem naravna reč je, da pač vsak dolžnik toži, da ga žuli dolg. Tudi naš kmet se je zadolžil v letih gospodarske stiske in je težko nosil breme dolgov. Ne rečemo, da ni bilo umestno, ker se je nekaj ukrenilo v smeri olajšanja tega bre- mena našemu kmetu. Toda način, kakor se e to izvedlo, ni bil prav posrečen. Posebno hudo je škodilo čutu pravičnosti in kmečkemu kreditu splošno črtanje dolgov do 25.000 din za polovico ne glede na postanek dolga in ne glede na večino dolžnikov, ki bi lahko plačali ves izposojeni denar. Ta uredba je imela za posledico vedno hujše pogoje za kmečki kredit in je v splošnem slabo delovala na plačevanju raznih drugih kmečkih obveznosti. Zadnji čas se spet čujejo same obljube. Sodimo, da je treba z vprašanjem kmečkih dolgov ravnati previdno ko z jajcem, da ne bo navidezna korist v resnici le škoda. V sosedni banovini Hrvatski so šli še za korak dalje, ko so onemogočili kmetu vsak kredit s tem, da so mu zaščitili pred rubež-nijo in izvršbo domačijo in pripadajoči del broto. Zdaj pa čedalje bolj spoznavajo, da šeno pozdravili to novost kot največjo do-posestva. Kmetje so tamkaj najprej navdu-niso • imeli tisti, ki so ga obdarovali s to ugodnostjo, pravega vprogleda v kmečke potrebe in koristi. Danes so polni kmečki listi po vsej Hrvatski ugovorov, pomislekov in ugotovitev proti tej uredbi. Hrvatski kmet ne dobi danes nikjer nobenega denarja, ne v denarnem zavodu, ne pri sosedu, niti pri sorodniku ne. Kmet pa ne more živeti brez kredita, ker pride do potrebnega denarja samo takrat, kadar ima kaj prodati, za vmesni čas pa mu je potreben kredit, posebno za primer bolezni ali smrti v hiši. Zgodilo se je tako, da je v bednem hrvatskem Zagorju umrl kmetu oče, pa ni bilo denarja za pogreb. Zaman je iskal kmet denarja povsod in so morali pokopati nazadnje njegovega očeta na občinske stroške. Pa ne samo to. Mnogo kmečkih zadrug je tamkaj pred pro-pastjo, ker ne morejo ne člani načelstva, ne dolžniki več neomejeno jamčiti, ker imajo vse svoje premoženje zaščiteno Uredba ško di vsakemu kmetu, ki ima posestvo manjše, kakor ga odreja zaščita, ker mu je odvzeta vsaka kreditna sposobnost, pišejo zagrebške »Seljačke novosti« in nadaljujejo: Uredba o zaščiti kmečkega posestva kvari kmeta in kmečko poštenost. Polno je primerov, ki kažejo, da more takšna nepremišljena uredba povzročiti strahotne krivice v sami kmečki hiši, saj ne more po tej uredbi nihče siliti prevzemnika posestva, da izplača svojim bratom in sestram, ki so leta in leta delali, doma, že prisojene dote. Prav tako pa tudi lahko vsak takšen zaščiteni kmet celo svojim rodnim staršem odreče preužitek. Iz vsega tega je jasno, da je treba za tako daljnosežna vprašanja, kakor je kmečko, mnogo vsestranskega poznavanja splošnih življenjskih razmer. Lahko je ugovarjati, te-žavnejše je dajati nove smernice in iskati novih poti za izboljšanje položaja našega kmeta. Res je to, toda mislimo, da je treba prijeti kmečko vprašanje povsem z druge strani. Kmetu je treba dati vso možnost, da poveča pridelek svoje zemlje, da bo imel večji dohodek in da bo mogel iz svojega plačati dolgove v manjših dolgoletnih obrokih. Namestu črtanja dolgov, ki je vzelo kmetu ves kredit in ga je potisnilo tako še bolj nazaj v njegovem razvoju, naj da država kmetu boljše orodje, preskrbi naj ga z dobrim semenom in mu zagotovi pravično ceno za njegove pridelke naravnost, brez vseh posrednikov preko njegovih zadružnih organizacij. To bo vzgojno za ves narod in bo cenejše od ureditve dolgov. Te zahteve niso nemogoče in tudi niso nič izrednega, saj so šle po tej poti vse tiste države, ki so zares hotele dvigniti kmeta iz njegove siromaščine in so ga na ta način tudi dvignile povsod okoli nas. Poleg vsega tega je pa kredit kmetu neogibno potreben kakor kažejo vsakdanje izkušnje v nesrečah, boleznih in drugih izrednih prilikah. Nikakor se ne sme vzeti kmečkemu posestvu vsak kredit, temveč je kredit le pametno omejiti glede na slabo donosnost naše kmetije. Denarni zavodi so imeli v tem pogledu svoje predpise, ki so dovoljevali posojila kmetom v vrednosti ene tretjine do po- Po končanem zasedanju zbora pravoslavne višje duhovščine v Beogradu je priredil patriarh Gavrilo kosilo, na katerem je govoril tudi podpredsednik vlade g, dr Maček. Izjavil je: »Strossmajer je bil eden izmed največjih Slovanov, kar jih je kdaj živelo. Mi Slovani smo danes žal razcepljeni. Kaže, da smo narod ne druge ali tretje, temveč desete vrste, toda jaz sem prepričan, da je to samo zato, ker smo še mlad narod. Bodočnost pa pripada mladosti. Mi vemo, da imamo Slovani velike prednosti, ki jih drugi narodi nimajo. Veliki ruski pisatelj Dostojevski je rekel nekoč: ,Vi Evropci se od nas razlikujete po znanju, toda mi imamo nekaj več kakor znanje, mi Slovani imamo intuicijo (to se Vendar pa so se mi prej, ko sem prišel domov in Nevenke nisem našel doma, zdele vse te nevšečnosti majhne v primeri z bolečino, ki sem jo začutil ob misli, da mi je draga žena pobegnila. Nevenka in sinko sta moj dom, sta osnovna pogoja mojega življenja, kakor zrak, kakor svetloba! Imaš lahko dovolj zraka in svetlobe, pa si vendarle včasih nezadovoljen. V trenotku, ko so ti osnovni pogoji obstanka vzeti, kričiš obupano: ^Pustite me gledati! Pustite me dihati!' Kaj me briga vse drugo! Dajte mi pisemce, rotim vas, da bom videl, kam je neumnica zbežala pred menoj! Hočem jo hitro najti in privesti nazaj!« Boža se je skušala smehljati, čeprav se ji je črno delalo pred očmi. Vsaka njegova beseda jo je zadela kot blisk iz jasnega. Bala se je, da ne bo zdaj zdaj divje zakričala, da ga ne bo zdai zdaj roke vijoč zaprosila, naj neha govoriti o svoji veliki ljubezni do Nevenke. Toda njen dekliški ponos ji je vendar dal moč, da ie molčala prav do njegovega vprašanja po Nevenkinem pismu, ki ga pa Radovan nikakor ne sme videti. Ne, pisma mu ne sme pokazati. »Zakaj želite pismo? Rekla sem vam že, kaj mi je pisal Kam je odpotovala, v pismu ni zapisano. Tudi rekla mi ni ničesar...« Radovan bi bil moral po njenem prepade-nem obrazu spoznati, da je pravkar dožive- lovice prometne vrednosti posestva. Kakor so pokazale izkušnje, je bil ta odstotek znatno previsok in je sopomagal k prezadolžitvi naših kmečkih posestev. Kreditna sposobnost naše kmetije bi ne smela iti nad 10 odstotkov prometne vrednosti in bi moralo biti odplačevanje v enakih obrokih prisilno. Tako bi se počasi uredile razmere na vasi in bi prišli že v doglednem času naši kmečki gospodarji do znosljivejših razmer in boljšega življenja. Vse druge poti držijo v pogubo in bi jih morali pametni kmetje sami odklanjati, kakor to zdaj delajo mnogi hrvat ski kmetje. pravi, da hitro, neposredno doumemo vsako reč). Vaše znanje si bomo lahko pridobili, toda naša od Boga dana intuicija nam bo ostala. Ta intuicija je vodila našega velikega škofa Strossmajerja, ki je spoznal, da obstoji bodočnost Hrvatov, Srbov in Slovencev samo v edinstvu in v skupnosti. Mi Hrvatje smo dvajset let vodili borbo. Toda bodite prepričani, da je nismo vodili ne proti Srbom, ne proti Slovencem. Vodili smo borbo za priznanje naše narodne samobitnosti, in ko se nam je to posrečilo, zdai ni več borb. Zdaj lahko s polno paro vozimo v slovanstvo in jugoslovenstvo.« Tem lepim besedam g. dr. Mačka so navdušeno zaploskali vsi navzočni gostje. la strašno razočaranje. V tem pa so se zaslišali zunaj na stopnicah razburjeni glasovi, ki so klicali upravnika. Bled od strahu Je planil Radovan iz sobe. ker je menil, da so mu ljudje prinesli kakšno slabo vest o Ne-venki. Toda ni šlo za Nevenko, ljudje so želeli od njega samo nasvetov. Potok je bil zaradi nočne nevihte zelo narasel. Storiti da se mora kaj proti grozeči poplavi. Radovan zdaj ni smel misliti nase. Moral je proč. Zato se je naglo poslovil od Bože. Boža se je nervozno zasmejala in nato krčevito zaihtela. Najrajši bi se bila v zemljo pogreznila od sramote Silno se je začela sramovati svoje ljubezni do tega moža, ki jo je že drugič zavrnil. Že drugič mu je ponižno i/rgla sama sebe pred noge, toda njemu ni niti na um, da bi se sklonil in vzel ta dar. Čisto krivo ga je razumela, ko je upala, da bo njen. Ni si želel nje, temveč je hrepenel le po vojaški suknji Nekaj časa je sedela na stolu čisto strta in Zvobema rokama pokrivajoča obraz. Nato pa je planila pokoncu, stresla glavo, kakor bi se bila hotela ubraniti neznosne misli, in zakričala kakor blazna: »Ne ne! Samo tega ne! Samo tega ne!« Toda tega strašnega skoro ne more preprečiti! Ne more preprečiti, da ne bi Neven- pokopališču na Olšanih odkrita skrivno radijska postaja. Bila je zelo spretno postavljena v neki grobnici. Obratuje pa še več oddajnih postaj, ki jih oblastva neprestano iščejo. Politična strnjenost češkega ljudstva je po zadnjih dogodkih postala še krepkejša. Od 143 starih plemiških rodbin se je 140 priznalo brezpogojno k češkemu narodu. Med njimi so stare plemiške družine Schonbornov, Strachwitzerjev, Schwarzenbergov in drugih. Nekaterim, katerih člani se mude v tujini, ! je bil zaplenjen ves imetek. Vendar pa so plemiči po večini zagovorniki podunavske federacije, češ da bi v taki zvezi držav vsak narod dobil to. kar mu gre. Sovjetsko-ruska vlada je dala mnogim Češkim podjetjem velika naročila in poslala v ta podjetja svoje zastopnike, ki nadzorujejo naročena dela. Pri naročilih Škodovi tvorni-ci so morali Rusi dobaviti tudi potrebni baker. Poslali pa so z njim komisijo, k istro go pazi, da se bo baker porabil samo za sovjetsko-ruska naročila. Člani teh komisij1 so jx>vsod navezali stike z delavstvom. Kakor vse kaže, so odnošaji med delavci in komisarji zelo prisrčni. Nemški narodni socialisti so v Pragi in po drugih čeških mest;h ustanovili kakih 150 tečajev za učenje ruščine. Nekatere tvornice, ki sicer nimajo ruskih naročil, so dobile nalog, naj svoje izdelke opremijo z napisi v ruščini Tako izdelujeta tvrdki Sana in Kubin v Ouvalih margarino in jo opremljata z ruskimi napisi. Prisotnost raznih sovjetsko-ruskih komisij, katerih člani se pojavljajo zmerom v uniformah, je spočetka zbujala splošno pozornost, sedaj pa so ti pojavi nekaj navadnega Pred dnevi so oblastva ukinila soodločeva-nje mestnega sveta v praških občinskih zadevah in mestni svet ima odslej le še posvetovalno pravico. Občinsko oblastvo izvršujeta zdaj župan dr. Klapka in podžupan dr. Pfitzner. Zadni ima kot Nemec seveda močnejši položaj, tako da lahko zmaga z vsakim svojim predlogom. Glasovi o izgredih žensk zaradi draginje v Pragi niso resnični, pač pa je v Budjejovi-cah policija po nalogu višjih oblastev že nekajkrat naložila skupine žensk na avtomobile in jih izkrcala daleč izven mesta, odkoder so morale potem peš domov. Toda tudi v teh primerih ni šlo za demonstracije, marveč za prepovedano zbiranje pred prodajalnami z ^'vHonitrkiTTM no+rph5čip;)jru pa povedala svojemu možu. zakaj je pobegnila. S kakšnimi zmagoslavnimi besedami je bila Boža rekla Nevenki, da Radovan obžaluje svojo zvezo z njo in da hrepeni po bogati tekmovalki. »Ne sme mu tega povedati. Radovan ne sme tega izvedeti! Nikdar, nikdar! Ne smeta me zasmehovati!« Vse bolečine, ki jih je ta trenutek čutila, so se ji zazdele prazen nič v primeri s sramoto, ki jo doživi, ko Radovan spet naide ženo in bo ta povedala, kaj jo je napotilo, da je zapustila moža Vijoča roke je neutrudno razmišljala, kako bi našla izhod iz zagate. Zdajci pa je nenadno dozorel v njej sklep. Prej mora govoriti z Nevenko kakor njen mož! Prositi jo mora, da bo molčala. To je edino, kar lahko reši njen ugled pred njim. Nazaj mu jo mora privesti Pozvonila je. Nekdo v hiši je moral opaziti, da je Nevenka šla od doma. In res je sobarica videla gospo Zemljiče-vo, kako je stopila v poštni avtobus s sinkom v naročju. »Hitro mi pripravite avto,« je zapovedala Boža. Sobarica se je hotela odstraniti, da bi izvršila ukaz, tedaj pa se je spomnila, da avto ni doma. Boža je bila obupana. Toda zdajci ji je padlo na um, da bi morda lahko dosegla počasi vozeči se poštni avtobus s konjem, če bi jahala p obližnici čez polje. Z vročičnimi rokami ie listala Boža po voznem redu. Vlak se odpelje proti Ljubljani šele jdo 15. uri. Mogoče je torej, da doseže s konjem postajo, preden se Nevenka odpelje. Dr. Maček o fugoslovenstvu In slovanstvu Kaj se godi na češkem Kakor znano so češke visoke šole zaprte. Visokošolci so torej zdaj brez posla m oblastva so razglasila, da bodo vsi nezaj>osljeni dijaki poslani na prisilno delo v Nemčijo. Zato so si dijaki preskrbeli najrazličnejše zaposlitve, da se lahko izkažejo pred obla-stvi. Mnogo jih je odpotovalo domov k staršem ali sorodnikom, kjer pomagajo pri domačem kmetijskem delu, mnogo pa jih je vstopilo v uk pri raznih obrtnikih, tako čevljarjih, krojačih, mizarjih, kleparjih in drugih. da so si izooslovali potrdila o zaposli- tvi, ki jih varuje odgona v delovno taborišče. Meseca novembra so bili mnogi češki zdravniki in živinozdravniki poslani v vojsko, kjer služijo kakor ostali nemški državljani. Vse šole v češkomoravskem protektoratu so dobile nalog, naj pripravijo potrebno, da se v danem primeru lahko takoj izpremene v bivališč? aa vojake. Na Češkem in Moravskem vlada popoln mir. Oblastva store vse, da onemogočijo vsako skrivno rovanenje. Nedavno je bila na v Po Merkovi J. M.! Žrtev velike ljubezni Slovani Imamo veliko bodočnost NLOVANS£E DRŽAVE LOVANI V TUJIH DRŽAVAH Le zakaj naj bi se učil cirilice, ki je nikoli v življenju ne bom potreboval! — meni siromašen kmetič kje na štajerski meji, ki mu tuji podpihovalci trobijo, da prihaja kultura bogve odkod drugod čez mejo. »Srbi in Hrvati, da so naši bratje? Kakšni bratje?« se usti pri žganju ali v krčmi tuj plačanec, ki je prodal dušo in narodno zavest za skledo leče in je ves srečen, če more hujskati slovenske ljudi. Slovenci smo radi samozavestni, domišljavi Kadar pa nam kdo zastruplja našo narodnost, nimamo toliko poguma, da bi ga česni-li po zobeh. Sicer imamo star pregovor, da človek tem več velja, čim več jezikov zna. toda med znanje jezikov ne štejemo na primer češčine ali poljščine ali bolgarščine ali ruščine. Ne, marsikateri naš človek je še zmerom srečen, če zna blekniti nekaj besed po nemški ali po laški. Le kadar je v sili, kakor je to bilo v svetovni vojni, brž razume vse slovanske jezike. In ume tudi cirilico brati. Stara politika razdvajanja in sejanja mržnje med Slovani gre pri nas še vedno v klasje. Toda vse skupaj nič ne pomaga. Verjemite, da bo odklenkalo vsem gobezda-čem in hujskačem, ki šuntajo Slovence zoper lastne brate in ki blatijo sIovansKO brarstvo». Le zakaj je toliko hrupa in rovarenja zoper slovansko zavest? Zato, ker se Evropa boji tistega, kar prihaja. Slovanska bodočnost je nezadržna. Ne komunizem, ne boljševizem, fnarveč slovanstvo. Številke nam govore o tem. Narodi rasejo in padajo Evropa je 1. 1810 štela vsega skupaj komaj 199 milijonov prebivalcev. Leta 1840 jih je bi lo 251 milijonov, a leta 1900 se je število ev- »Pnpravite mi konja! Jahala bom! Recite hlapcu, naj mi takoj pripravi žival!« je vzkliknila sobarici, ki jo je prestrašena pogledala. »Milostiva gospodična, jahanje vas bo preveč utrudilo. Gospod doktor vam je vendar zabranil. . .« si je upala pripomniti. Sobarica stavka ni končala, kajti bilo je nekaj zagonetnega, divjega v obrazu gospodarice. da si ni upala več ugovarjati. '' naglici se je Boža preoblekla in stala nexaj minut pozneje v jahalni obleki vsa drgetajoča od razburjenosti pred konjem. »Pot čez polje je čisto mehka od dežja,« je menil hlapec, ki je bil določen, da jo bo spremljal. Toda ni se brigala za njegove pripombe. Cez travnike in samotno polje je divje poganjala konja. Čim močneje ji je vlažni zrak pihal v lica, toliko prijetnejše ji je bilo. Hitro gibanje je omamljalo njene misli. Včasih ji je voda izpod konjskega kopita brizgnila kar v obraz Drevje ob poti je v vetru stresalo težke kaplje na njeno glavo, njene rame. Ni pazila na to. Samo motno je čutila, da je njen položaj obupen in samo eno misel je imela v glavi, ki ni dopuščala, da bi se poleg nje pojavila še kakšna druga misel. Ta edina misel je bila, doseči postajo še pred Nevenko. Ko sta s hlapcem jahala skozi neko vas, jo je nenadno obšla tolika utrujenost, da je skoraj omahnila s konja. Naročila je svojemu služabniku, naj ji prinese kozarec vina iz gostilne ob poti. Izpila ga je na en dušek. Majhno zamudo pred gostilno sta morala nadomestiti s še hitrejšim dirkanjem. Ljudje, ki so ju srečavali, so začudeni obstajali in zijali za dirjajočima, zlasti za mladim dekletom, ki je imela čisto bled obraz, a vročično žareče oči. V daljavi se je že videla rdeča streha postajnega poslopja. Vlak je zapiskal. Oblak dima se je pokazal nad zelenim travnikom. Da bi bilo vse zlo čim prej za njo, je divje zdirjala Boža s konjem proti postaji. Hlapec jo je s svojim konjem komaj dohajal. Poštni avtobus je pravkar dospel do postaje. Iz vozila so že stopali potniki. Boža ni mogla govoriti. Obrnila se je k hlapcu in mu namignila, naj jezdi naprej in pridrži Nevenko. Sama je bila naenkrat preveč upehana in je zdaj počasi jahala za hlapcem. Nevenka je bila pravkar zapustila vozilo in vzela otroka v naročje, ko je hlapec ves zasopljen skočil pred njo s konja in ji za-klical, naj trenutek počaka, češ da bi rada milostiva gospodična govorila z njo. Nevenka se je z žalostnimi očmi okrenila v smer, v katero je pokazal hlapec, m videla Božo jezditi nasproti. Boža, ki je včeraj z njo govorila tako krute besede, ji je kimala, kimala z mrliškim bledim obrazom, s katerega je bila izginila vsaka kapljica krvi, in jo pozdravljala z veliki, široko odprtimi, mrtvimi očmi. Nevenka je hitela, kolikor hitro je mogel sinko capljati poleg nje, proti Boži, ki ji je zdaj hlapec pomagal s konja. Boža je ople-taje se napravila nekaj korakov in se zgrudila v Nevenkine roke. »Prihajam, da te spet povedem domov!« je komaj izdavila iz sebe in se poskusila na- smehniti. »Povedem te k njemu nazaj! Tebe hoče, samo tebe! Jaz sem se motila, Nevenka... Ti mi moraš. Hotela je še govoriti, a ni šlo, kakor bi ji bil silen strah vzel dar govora. Z divjo kretnjo in loveča sapo je pritisnila roke na prsi. Oči so se ji začele vrteti, kakor se vrte umirajočim, in so se zapičile naposled v Nevenko z ganjljivo, strahu polno prošnjo. Z velikim trudom je vzdignila roko in pritisnila prst na obledele ustnice. Še zadnji drget, še nekaj gibov punčic, V ostetkleneli belini, hropeč glas, in bolno srce je nehalo biti. ★ Skoro dve leti sta minili od tistega časa. Pomlad je. Tudi nad (mestnimi ulicami, nad visokimi hišamii, nad mestnim vrtom je dih pomladi. Vsa narava se koplje v zlatem solnčnem morju. Pri oknu prvega nadstropja stoji mlada žena z dečkom v naročju in hrepeneče gleda v solnčni blesk. Pred njo korakajo po širokem trgu, kjer rasejo divji kostanji, polni rdečega in belega cvetja, vojaški oddelki Vračajo se z vaj v vojašnico. Sinko zadovoljno ogleduje uniforme in konje. Obraz mlade, lepe žene je poln veselega nemira. Toda njene oči so serne in gledajo kakor zasanjane v daljavo. V tej uri ji prihaja toliko reči na miseL Dnevi tam na posestvu, polni mučne ljubo-na mah spremenila v najgloblje sočutje, sumnosti, polni jeze na Božo, ki se je potem Vsakifcrat, kadar se spomni sestrične, ki je umrla v njenem naročju, se napolnijo nje- ropskega prebivalstva povzpelo že na 393 milijonov. Tjale do svetovne vojne se tolikšno naraščanje,ni prehudo občutilo, kajti od-višek raznih narodov je šel čez veliko lužo v Ameriko in v druge dele sveta, zlasti v različne kolonije velikih držav. Šele po vojni, ko so prekomorske države zaprle vrata tujcem, smo se v Evropi začeli spogledovati. Število prebivalstva v Evropi se je povzpelo do leta 1930 že na 496 milijonov. Vsi računi nam kažejo, da bo prebivalstvo Evrope naraslo v dveh desetletjih še za nadaljnjih sto milijonov. In to se pravi, da bo Evropa štela leta 1960 nič manje kakor 596 milijonov duš. Velikansko število! Ko pregledujemo naraščanje prebivalstva pri posameznih narodih, brž spoznamo, da narodnostne skupine ne naraščajo vse enako. Romanov, h katerim prištevamo Italijane, Francoze, Špance, Portugalce in Rumune, je bilo n. pr. leta 1800 okrog 64 milijonov, ali 34 odstotkov skupnega števila evropskega prebivalstva. Germanska skupina (Nemci, Angleži, Nizozemci, Švedi, Danci in Norvežani) je štela takrat 57 milijonov ali 31%. Slovanov pa je bilo 66 milijonov ali 35%. Čez sto let je bilo stanje že znatno spremenjeno, Vse tri skupine so leta 1900 številčno narasle, in sicer romanska na 103, germanska na 124 in slovanska že na 166 milijonov. Leta 1930 je bilo stanje še bolj zanimivo. Romanski narodi so takrat šteli 121 milijonov ali komaj 24%, germanski 149 ali 30°/», Slovanov pa je bilo že 226 milijonov ali 46%. Po teh številkah lahko zatrdno računamo, kako bo čez 20 let. Lahko povemo z gotovostjo, da bo leto 1960 pomenilo za slovanstvo važen trenutek, kajti izkazalo se bo naslednje stanje: romanski narodi bodo šteli 133 miljonov ali 22%, germanski 160 milijonov ali 27°/o, Slovanov pa bo že velikansko število 303 milijone ali 51% vsega evropskega prebivalstva. To se pravi, da bodo Slovani čez 20 let že dosegli popolno večino v Evropi. Slovani nevzdržno naraščamo Vsakomur, ki s količkaj večjim zanimanjem sledi svetovni politiki, je jasno, da je vprašanje naraščanja ali vprašanje narodov po naseljenosti ali prenaseljenosti posameznih držav tisto jedro, okoli katerega se sučejo vsa druga vprašanja. Tako je od nekdaj in tako bo ostalo. Vzemimo za primer Francijo. To je stara kulturna in napredna država. Toda stalno daje njenim tekmecem upanje, da bodo morda že v bližni bodočnosti začeli naseljevati njene kraje? Na ne oči s solzami. Izpolnila je zadnjo prošnjo rajnke: njen mož pač ve, da mu je hotela Boža privesti ženo in otroka nazaj, ne sluti pa, da je bila Boža tista, ki je prisilila Nevenko k pobegu. Smrtna ježa dekleta ®e Radovanu zdaj zdi samo kot čin velikodušnosti in prijateljstva, ne pa posledica kesa in pokore. Čist je pred njim značaj ranj-ke, kot poosebljena nesebičnost je, kakršne je od ženske deležen le redek moški. Neven-ka privošči rajnki Boži ta lep spomin in se varuje, da bi ga omadeževala. Tudi Neven-ke se zmerom loti velika žalost pri spominu na malo vaško pokopališče v bližini Papeževega posestva, ker so Božo pokopali, in pri spominu na ono veliko brezupno, preko groba trajajočo ljubezen, ki leži tam pokopana. Radovan in Nevenka sta bila kot sorodnika pokojnice oba prisotna, ko je notar odprl oporoko, in sta se s prestrašenimi očmi spogledala, ko sta doznala, da je Boža postavila svojega »bratranca in prijatelja«, kakor je imenovala Radovana, za dediča vsega premoženja. In notar je izjavil, da je bila oporoka narejena že pred nekaj leti, ker je ranjka gospodična zaradi bolnega srca zmerom mislila na nenadno smrt. Mladi zakonski par se je preselil v mesto v hišo, ki jo je podedoval. Nastanila sta se v bivšem Božinem stanovanju, kjer ju je vsak kotiček spominjal na ranjko. Ljubezen med njima se je poglabljala in čedalje manj je bilo oblačkov, ki so zagrinjali solnce njune sreče. Nevenka je morala večkrat misliti na tisti trenutek, ko je prvič stala pred očetom svo- Francoskem je leto za letom manj rojseev. Med leti 1931 in 1935 se je na 10.000 prebivalcev rodilo letno komaj osem otrok več, kakor je bilo smrtnih primerov. Lansko leto pa je število umrlih bilo že povsod večje kakor število rojstev. Tako začne umirati narod. In to silno škoduje političnemu ugledu francoske republike. Na drugi strani namreč prav Nemčija in Italija zmerom utemeljujeta svoja poželenja po deželah in kolonijah s prepričevanjem, da imata za svoje milijone premalo prostora. Treba je seveda priznati, da se posamezen narod ne sme bahati le s številom svojega prebivalstva. To še ni njegova moč in njegova veljava. Za Kitajce vemo, da jih je blizu 400 milijonov, in vendar se komaj komaj upirajo številčno šibkejšemu Japoncu, ki pa je mladostno žilav. Slovanski narodi morajo dalje ustvarjati svojo kulturo, široke plasti se morajo vedno bolj izobraževati, da se osamosvojijo in se rešijo raznih pogubnih tujih vplivov. Ne vemo, kako bo še v Rusiji, toda treba je vedeti, da se ruski narod skoraj med vsemi na svetu najbolj množi in bi se to zgodilo tudi, če bi danes namestu Stalina vladal še car, zakaj Rusija ima še mnogo prostora v Sibiriji, kjer je zemlje in kruha za neštete nove milijone. Rusija ima skoraj petino vse zemeljske površine in je strnjena od Evrope do zadnjih robov Azije. Nobena vojna in tudi nobena epidemija ne more kaj občutno zadržati naraščanja ruskega naroda, ki šteje danes že nad 180 milijonov duš in dobi vsako leta dva milijona prirast- Dolga desetletja pred vojno smo se Slovenci borili za svoje vseučilišče, a dobili smo ga šele v svobodni Jugoslaviji. Uzakonil je ustanovitev našega vseučilišča v 1. 1919. takratni minister za prosveto Ljuba Davidovič. Podpisal je zakon o novi ustanovitvi blago-pokojni kralj Aleksander I, takrat še regent, ki je tudi sicer podprl delo za njegovo ustanovitev ter ostal pozneje zmerom njegov zaščitnik, kar je na zunaj spričal zlasti z dovoljenjem, da si je nadelo ime Aleksandrovo vseučilišče (Aleksandrova univerza). Podpisan je bil zakon 23. julija 1. 1919. in je bila torej 201etnica že julija, vendar pa jega moža z grenko zavestjo, da je bila ona zakrivila spor med očetom in sinom. Za starega Zemljiča, ki je bil vojak z dušo in telesom, je prenehal živeti sin, ki se je prostovoljno odrekel vojaški suknji. Bil je zanj izgubljen, toliko kakor mrtev. Naključje je naneslo, da se je moral stari Zemljič preseliti v Ljubljano. Zdaj, ko sta oče in sin živela v enem mestu, je bilo nemogoče, da bi se ne sestala. Stari Zemljič je tudi izvedel, da so se Radovanu z dediščino premoženjske razmere izboljšale. Morda je prav ta okolnost pripomogla, da se je kazal spet bolj naklonjenega sinu. Bil je stare šole človek, ki je videl vso srečo na svetu le v premoženju. Morda ga je ganil tudi pogled na sina. ki ga že tako dolgo ni videl. Zato se je nekega dne odločil, napraviti obisk. Ko je prispel k mladima zakoncema, ga je mladi vnuk s svojim otroškim smehom prvi pridobil zase, da je pozabil vso jezo. Oče Zemljič si je mnogo prizadeval, da bi spet spravil sina nazaj v vojaško službo. Naposled se mu je to tudi posrečilo. Z razbijajočim srcem je gledala Nevenka skozi okno vojaške uniforme in poslušala vojaške korake. Naposled je vendar več ne muči misel, ki ji je grenila čase mlade sreče. Zaradi nje je moral njen mož sleči vojaško suknjo, a sedaj je vendar spet v svojem poklicu, v katerem ima bodočnost. Radovan je spet vrnjen svetu, v katerem se počuti dobro. »Očka, očka!« je za vriskal dečko in začel veselo mahati z ročicami. ka. Izmed ostalih Slovanov številčno najSiab-še napredujejo Čehi. Dosti močnejši je prirastek pri Poljakih in Bolgarih. Za Rusi pa ima mo Jugosloveni letno največje število rojstev v Evropi, namreč na vsakih 10 tisoč prebivalcev po 322 novorojenčkov. Na žalost pa je pri nas vsako leto tudi veliko število smrtnih primerov. Skupno ima Jugoslavija vsako leto na 10.000 prebivalcev 142 duš prirastka. Odstotek bi bil lahko še znatno večji. Treba pa je še mnogo prosvitljenosti, da se dvigne zdravstveno stanje, ki je v Sloveniji žalostno, v nekaterih krajih Jugoslavije pa še slabše. Treba je zatorej, da svojemu lastnemu zdravstvenemu in duševnemu napredku posvetimo največ skrbi Negujmo sebe, skrbimo za zdrav naraščaj in s prezirom zavrnimo hujskanja plačanih šepetal-cev. Leta 1960 bo Jugoslavija štela že 18 in pol milijona prebivalcev in bo torej prav častno zastopana v slovanski družini, ki bo v bodočnosti na vsak način odločala o usodi Evrope in nekoč zagospodarila nad vsem svetom. To niso sanje, tako kažejo računi. Uresničile se bodo prej ali slej preroške besede našega nesmrtnega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki nam je pred sto leti zapel: Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto vol'jo vero in postave. Če pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna smrt je v črne zemlje krilu, kot so pod svetlim solncem sužni dno vi! se je proslavila šele preteklo nedeljo. Vladi, ki je podpisana pod zakonom, je bil predsednik Stojan Protič. Minister za prosveto, v katerega stroko je spadalo to vprašanje, je bil kakor rečeno Ljuba Davidovič. V tej vladi so bili tudi trije Slovenci: minister za ustavodajno skupščino in za izenačenje zakonov dr. Albert Kramer, podpredsednik in minister za prehrano in obnovo dr. Anton Korošec in minister za socialno politiko Go-stinčar. Notranji minister je bil Svetozar Pribičevič. Predsednik komisije, ki je izvedla zadnje priprave za vseučilišče, je bil dr. Damlo In res, spodaj je jezdil na čelu svoje baterije kakor nekoč mlad in vitek z veselim obrazom poročnik Radovan. Zdaj je pogledal k oknu, k svojim, in s sablo pozdravil! Dva para oči sta se srečala za sekundo in četa vojakov je korakala dalje. KONEC NA PODEŽELSKEM ODRU V Blatni vasi igrajo gasilci napeto igro. Dve dejanji sta že končani, zdaj sledi tretje. V tretjem dejanju mora glavni junak z nožem zaklati svojega tekmeca. Ko pride ta prizor, pa glavni junak naenkrat ugotovi, da nima noža. Tedaj mu šine v glavo rešilna misel. Z vso močjo brcne svojega tekmeca v zadni del telesa, da se zvrne po tleh. »Joj,« zajavka zadeti, ki si tudi zna pomagati, in dostavi: »Umiram, čevelj je bil zastrupljen!« PREMETENEC V brivnico stopi mož in z njim fantek. »Prosim, da mi ostrižete lase, obrijete brado in umijete glavo.« Ko je delo opravljeno, reče mož: »Zdaj ostrižite še fantka; ta čas pa skočim v trafiko po cigarete.« Brivec fantka ostriže, toda moža ni nazaj. »Tvojega očeta pa dolgo ni,« reče naposled brivec fantku. »Saj to ni moj oče. Na cesti me je ustavil in mi rekel, da si lahko dam zastonj ostriči lase.« Ob 2o letnici ljubljanskega vseučilišča Majarun, že pred vo^no dolga leta neumoren borec za naše vseučilišče. Lden izmed glavnih predvo.jnih borcev za naše vseučilišče ie bil tudi Ivan Hribar Pred voino se je mnogo borilo zanj slovensko visokošolstvo, zlasti napredno, a se seveda stara Avstrija ni n ti najmfanj ozirala na naše zahteve, medtem ko so odgovorni činitelji v naši državi kmalu coumeli, da bo treba tej težnji Slovencev ustreči. Vseučilišče, ki mu je bil prvi rektor profesor dr. Josip Plemelj, je velika pridob tev za Slovence ne samo kot visoka šo'a zi naš izobraženski naraščaj, temveč tudi kot znanstveni zavod, kot znanstveno žarišče Seveda naše naivišie učilišče še ni, kakršno bi moralo biti. Ker verjamemo v naored°k ver-;amemo, da bo tudi liubljansko vs"u*;!isče počasi doseglo tako sto^nio znanstvenega za- da, da ga bo tuji znanstveni sve* visoko saj imamo že danes v vrstah naših »Koroški Slovenec« razpravlja o preselitvah nemških manjšin v Nemčiji in pravi med drugim: »Glede na mnoge nejasnosti, ki so se v zvezi z vršečimi se preselitvami Nemcev pojavile tudi med koroškimi Slovenci, se nam zdi važno, da poudarimo dvoje. O preselitvi koroških Slovencev ni govora in so vse te vesti prazne izmišljotine Nemčija kliče nemške manjšine v svojo državo, a nikjer ni govora o preselitvi nenemšk;h narodnih sku-p n v države njihovih maternih narodov. 3altski Nemci na primer so bili nekak nemški drobec, odtrgan od telesa maternega na- VtocucniSiVi.n pi.ui.esor.iev odncne znanstvenike, katerih imena so znana svetu. Da bo krepek razmah našega znanstvenega žarišča mogoč, mora seveda tudi za ljubljansko vseučilišče veljati načelo vseh pomembnejših svetovnih vseučilišč, da je znanost svobodna. V svobodnem raziskovanju napreduje znanost. Za naše vseučilišče pa še posebej velja, da mora iz njega prihajati tudi nacionalno zaveden naraščaj. Moramo si odkrito povedati: dokler ni nacionalizem pri nas tako sam po sebi umljiv, kakor je, recimo, pri Angležih, Francozih, Nemcih in neštetih drug:h narodih, tako dolgo moraio pri nas vse šole z najvišjo šolo vred s posebnim ooudarkom vzgaiati zavedne nacionaliste. Sai pač hočemo narodno živeti kot Slovenci in Jugosloveni. Kadar bomo enkrat v položaju kakor so na primer Angleži ki so vsi trdni Angleži, pa naj pripadajo katerikoli politični stranki, tedaj bo lahko po-seb°n poudarek izostal. roda. Med njimi in nemško državo so bila še druga tuja ljudstva. Mi koroški Slovenci sestavljamo s Slovenci v kraljevini Jugoslaviji slovensko kulturno ozemlje Noben zgodovinar ne more točno označiti nekdanjo slovensko pradomovino. Po pričevaniu znanstvenikov vemo le, da so bile sarmatske nižine pradomovina vseh Slovencev. Govorice o bližnji preselitvi koroških Slovencev so torej brez vsake podlage. Kdor jih bo širil zaradi morebitnih groženj ali vznemirjanja, ta ruši javni red in mir ter spada pod kazenski zakon.« STRAN 5 HnHHmnnmHBSi:. tj siužbo v mestu kakor tisoči njenih tovari-šic, ki jih domača zemlja ni mogla preživljati. Trkala je na vrata meščanskih h;š v Helsinkih in prosila za delo. S težavo je dob;la mesto pomožne kuharice. Ves dan je opravljala težka dela v h;ši, zvečer pa je v svoji podstrešni sobici prebirala knjige. V nekaj mesecih se je navadila citati in pisati. Požgala je knjige in se sama izobražen1 a. Kmalu je znala toliko, kakor ženske, ki jim je bila usoda naklonjena, da so lahko obiskovale šole. S svojo nadarjenostjo je služkinja Milna Sillamoaa kot samouk spoznal domačo in tujo književnost. Odprl se ji ie nov svet, videla je krivico in bedo ter se ie odJ.očila, da bo posvetila svoje življenje borbi za ženske pravice Posvetila se je politiki. Nekaj let kasneje je b;la mlada služkinia na čelu polit1 čnega ženskega gibanja, ki se je zelo razmahnilo, čeorav je policija carske Rusiie, pod katero ie takrat snadala Finska, bedela nad delovanjem borlke za ž^n<-1k ob ognju in strmel v plamen. Bercetov Gustav, gostilničarjev bebasti sin. Vsake tri korake je obstal in strmel v razbesneie zub'-e Potem je začel mahati z rokami, kakor bi bil hotel zagovarjati ogenj, naj bc še večji in še hujši. •O zmerom manjši je! Nič več ni velik! Oh, oh, vroče je, vroče —--!« Ženske so kazale na bebca in se mu smejale. Potem so ga poklicale. Počasi se je približal in kar naravnost rekel: »Bukovnik je zažgal!« Družba se je zganila in se zdrznila. »Gustav, ali ne boš molčal! Tega ne smeš reči! Gustav!« Bebec pa se ,je spačil. »Saj vem! On je zažgal! O, kako je lepo — lepo--!« Vrniti se je hotel k ognju, toda neka ženska ga je zadržala. »Kako moreš to reči, Gustav? Tega n» smeš —!« Zarežal se ji je v obraz. »Kako je lepo! Še nekdo bo zgorel! Glej! In nesli ga bodo. Ali ne vidiš? Glej! Tamle! O — o — o!« — | Hotel se je iztrgati, toda ženska ga je pre-trdno držala »Gustav, to nam moraš povedati, kako moreš reči, da gospod Bukovnik zažgal? Saj te bodo zaprli, če bo to kdo slišal!« Bebec jo je pogledal in napravil cmerav obraz. »Ne dam se zapreti! Ne dam! K ognju me pustite! Očetu bom povedal! Izpuftite me! Kai me tako držiš?« »Kako pa veš, da je gospod Bukovnik zažgal?« »Iz hiše me je hotel vreči. Zeblo me je. Tako me je zeblo!« »Pa on vendar ni zažgal!« »Rekel je! Rekel je da bo zažgal. Izpusti me! Rekel je! Kaj me ščiplješ — — stara gos!« Bebec je začel tuliti. Zastonj so ga ženske poskušale potolažiti. Iztrgal se jim je in zbežal proti domu. Oštir Berce je sopeč prišel proti ženskam. »Kaj pa delate s fantom? Kaj hočete nesrečnemu otroku?« Zelo razburjen je bil. Neki moški je stopil k njemu. »Gospod Berce, samo pomiriti smo ga hoteli. — Ker je nekaj govoril.«-- »Kaj je rekel?« Molčali so. »Kaj je rekel, hočem vedeti! Kaj imate z moiim otrokom, hočem vedeti!« Nekdo se je opogumil. »No, bom pa povedal. Pa je on rekel prvi! Mene naj nihče ne lovi za besedo!« »Kaj je rekel, hočem vedeti!« Berce je kar žarel v obraz. Tedaj je možak stopil k njemu in mu nekaj šepnil na uho. Drugi so bili tiho kakor miš. »To je neumnost! To je fant kar tako rekel. Morda ni prav razumel. Bukovnik je res nekaj rekel, pa je čisto drugače mislil.« Berce je šel za svojim sinom, množica pa je vsa razburjena ostala tam, kjer je bila. Ogenj je počasi pojemal, toda črni oblak je še zmerom visel nad Bukovnikovim domom. Prišlo je sivo jesensko jutro. Gasilci in vsi radovedni gledalci so se že davno razšli Matija Bernik in Rogelj sta nosila poslednje dele pohištva z vrta v hišo. Ko sta dvignila težko omaro, je videl Bernik, da je ležal pod njim zlomljen lesen knžec, na njem je bilo napisano: Tu počiva naš dragi piščanec! Finsko kmečko kopališče Milna Sillampaa se je z neverjetno odločnostjo potegovala ob ustanovitvi svobodne Finske za vse ženske pravice. Po njeni zaslugi in na njen predlog je bila sprejeta v državnem zboru gori navedena določba o pravicah in dolžnost5h finskega ženstva v obrambi domovine. Omeniti je treba, da je ta ustavna določba edinstvena na vsem svetu. Nekatere druge države imajo tudi določbe o ženskih pravicah, toda nobena država na svetu ni dala ženskam glede obrambe domovine iste pravice m dolžnosti kakor moškim. Milna Sillampaa je bila tudi prva finska ženska, ki je postala ministrica. Ustanovila je kot članica finske vlade Ligo za obrambo domovine in na njeno pobudo je včlanjeno ženstvo nabiralo članice po vsej Finski, tudi v najbolj zakotnih vaseh te čudovite severne države. V zadnjih dvajsetih letih je večina ženstva izpolnila svojo vojaško dolžnost kakor moški. Ne glede na družabni položaj izpolnjujejo Finke svojo dolžnost do domovine. Članice finske ženske vojske so oborožene s puškami in nosijo temno uniformo. V ligi je včlanjenih 100.000 žensk, ki sestavljajo prvo žensko vojsko v Evropi. Ženske na sodelujem tudi v finskem ge- kA:j.H.Vi r- . ; m- - . '"-it H>. ' • : '> $ ■ ■ i» : -.i ■ i. ' . 1152> 4 ■ ¿9$ j . ;-{ o Finska jezera pri lisiopiju. slika je uiačilna za Finsko, ki je vsa preprežena z večjimi in manjšimi jezeri neralnem štabu. Vojaške visoke oseonosti so spoznale pomembnost sodelovanja žensk pri izdelavi obrambnih načrtov. Ko je imel pred meseci finski generalni štab odločilna posvetovanja o načrtu za obrambo dežele, sta sodelovali tudi dve ženski. V borbi z napadalci je pred dnevi stopila tudi finska ženska vojska, katero sestavljajo posebni oddelki, ki so dodeljeni redni vo ski, in samostojni oddelki. Kakor 1. 1917 se finsko ženstvo spet bori s puškami v rokah ob rami svojih mož in sinov Gospodarstvo 1—— ■ - - • Tedenski tržni pregled GOVED. Kljub večjemu izvozu cene ne .naraščajo preveč. V Kranju so se za kg žive teže trgovali voli I po 6.25, voli II po 5.75, voli m. po 5, telice 1 po 6.25, telice II. po 5.75, telice III. po 5, krave I po 5.50, krave IL po 5, krave III. po 4.75, teleta po 8.50, teleta II. po 7.50 din; v Višnji gori- voii I. "o 5.50 do 6 50, II po 4.75 do 5.50, III po 3 do 4.50 krave do 2.50 do 4. teleta po 5 do 6 51 din; v Dravogradu: voli po 5.50. IL po 5. lipo 4, krave po 3 do 4, teleta po 5 50 do 7 dinarjev. SVINJE. Za kg žive teže: v Kranju: špeharji po 12.25, pršutarji po 9 do 10 50, v Višnji gori: šneharii po 9 do 10, pršutarji oo 8 do 9, v Dravogradu: špeharji po 10. pršutarji po 8, v Ljubljani, domači šoeharii po 9 do 9.50, sremski špeharji po 10 50 do 11 pršutarji po 8 do 8 50. v Brežicah: špeharji po 10 do 11, pršutarji po 8 do 10, v Krškem: špeharii po 9 do 14, pršutarji po 6 do 10 d:n. KRMA V Ljubljani- seno po 70 do 100, slama po 30, v Brežicah: seno po 75. slama po 35. v Kranju: seno po 125 slama po 75, v Višnji gori: seno po 50. slama po 30 v Dravogradu: seno do 70, slama po 50, v Krškem: seno po 75 do 100. slama po 30 do 75 din za 100 kg VINO: Povpraševanje po vinu je razmer-no živahno. Pri dolenjskih vinogradnikih se dobi navadno mešano vino po 3 do 4, fine'-še sortirano pa po 4 do 5 din in tudi več 7a liter Pri vinogradnikih v brežiškem okolišu se je dobilo navadno mešano vmo po 4 do 4.50 boliše pa po 5 do 6 din liter SIROVE KOZE. Goieve 14 do 15. telečie 15, svinjske 9.50 v Višnji gori goveje 12 ^o 1A 1 *? cTT^ri^cto O i^n 19 v n-^Tn^- Nikogar ni bilo videti v hiši. Gospa je ležala hudo bolna v postelji, Bukovnik pa se je zaklenil v izbo. Na klopi je spala v mokri obleki Bukiovnikova Lenka. Rdeča lica je imela in v sanjah se je smehljala Nekaj korakov od nje je ležal na tleh Janez. Henrik je stal sredi pogorišča. Neko dekle se mu je približalo hi ga gledalo z velikimi, zasanjanimi očmi. »Henrik!« »O, ti si — Bercetova Lota!« Stopila je k njemu in ga sočutno pogledala. Pobesil je oči in stisnil ustnice. Hptel se je obvladati. Tedaj ga je prijela za roko in njena svetlolasa glava se je dotaknila njegove rame. »Hudo mi je za vas Henrik! Vso noč sem jokala. Tvoja mama je bila pri nas in je tudi jokala.« Zaihtela je. Tedaj se tudi on ni mogel premagovati in obupan vzdih se mu je iztrgal iz grla. »Lota — Lota — zdaj ne vem več — kam pojdemo. « Grenko je zajokal. »Henrik — ljubi Henrik!« Toliko tolažie je bilo v teh besedah, da so Henrika nekoliko pomirile Se za drugo roko je priiel Loto in jo odvede! do prevrniene sa-mokolnice. kjer je ponoči sedel njegov oče. Tam sta oba sedla tesno drug k drin? S čudno izpremenjenim glasom je dejal Henrik: »Včeraj, ko sem se vozil proti domu. tam-le na cesti, in videl naš dom. sern bil ponosen in vesel Vsem svojim prijateljem v Ljubljani bi bil najrajši pokazal svoj dom in jim rekel: ,Vidite, vse tole je naše!' Potem pa je rekel oče, da smo na beraški palici in ponoči je začelo goreti...« Streslo ga je in dekle se je še bolj pritisnilo k njemu. S šepetajočim glasom mu je reklo: »Le nikari ne bodi žalosten, Henrik! Oče mi je rekel, da bom jaz podedovala naš i dom in naša polja! Takrat bom vse dala tebi « Fant se ni zganil. Toda začutil je kakor topel val, ki mu je žalil vse telo. Počasi se ;e obrnil in se zagledal v Loto, ki je proseče strmela vanj. Potem se je sklonil k njej in jo poljubil na ustnice. »Ko bom velik, boš moja žena, Lota!« To je rekel odločno, prepričano. Dekle se mu je srečno nasmehnilo. »Toda lepi prstan, sj podaril Liziki.« »Samo zato, ker me je bila sram pred Matijo in Janezom. Prav za prav sem ga bil namenil tebi.« Potem sta molče sedela. Povsod okoli je bila otožna jesen, veter je pihal skozi razvaline in se igral s prahom. Tedaj je dekle pogledalo po poti. »Henrik tvoj stari oče prihaja tamle!« »Da, on je,« je dejal fant. »Ponoči je moral biti plat zvona. Pomisli, Lota, kaj se to pravi: ponoči iti čez pokopališče in lesti v temni zvonik. In potem je z zvonika videl ogenj in mislil na mojo bolno mater--« Dekle si je z roko zasenčilo oči Henrik je še ostreje pogledal na cesto, »Glej, Lota, stari oče tako hiti — drugače mu pa zmerom sape primanjkuje. Kdo pa gre za njim?« »Orožnik je, Henrik!« »Orožnik? Kaj pa hoče on?« »Kai hoče?« ie v zadregi ponovilo dekle. Henrik je razburjen vstal »V hišo grem. Moram vedeti, kaj to pomeni. Se ti pojdi domov. Lota! Tako teman ob- laik je nad nama in rositi je začelo .« ★ Obtoženca so nehali zasliševati: Herman Bnkovmk ni priznal krivde, ki so mu jo s1-"-šali naprtiti. Vsa dvorana je bila op'- . Kdorkoli z vasi je mogel, je prišel posluj :, kaj bo. »Slabo kaže zanj,« je šepnil kovač branjevec. »In poglejte. kako ga je vzelo, kar i sedi!« ' »Zapor človeka zmerom vzame.« ie pritrdil branjevec. »Posebno pa še takšnega človeka, kakor je Bukovnik. Kar osivel je.« ; »In niti ne ozre se « je ugotovil Torba r. »Naibrž ga je sram.« »Sai ima tudi dovoli vzrokov —« »Mir med poslušalci!« Poklicali so gostilničarja Juliia Berceta. Z zariplim obrazom je stopil pred zeleno m -zo. Obtoženca, ki ga je prezirljivo opazoval, niti pogledal ni. »Onozarjam vas na svetost in važnost pri-ge! Ponovite za. mano!« »Prisegam, da bom govoril čisto resnco, da ne bom.ničesar zamolčal in ničesar dodali Tako mi bog pomagaj!« Ugotovili so osebne podatke priče in potem rekli Bercetu, naj pove vse. kar morda ve o nastanku ognja. Prav nerodno ie začel Pripovedoval je, da je bil Bukovnik popoldne pri piem sta najprej govorila o obtoženfevem slabem gospodarskem položaju. Potem je prišel Hra- du goveje 12, telečje 12, svinjske 8, v Kr-»kem: goveje 8 do 13, telečje 10 do 15, svinj-ske 8, v Ljubljani: goveje 12 do 15, telečje 16, svinjske 6 do 10, v Brežicah: goveje 18, telečje 18, svinjske 5 do 6 din kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 36, v Višnji gori: neoprana 17 do 20, oprana 20 do 24, v Dravogradu: neoprana 24, oprana 30 din kg KROMPIR. V Ljubljani 175 do 200, v Kr-fikem 125 do 175, v Dravogradu 150, v Brežicah 150 (slavonski krompir 125), v Višnji gori 100 do 150. v Kranju 150 din za 100 kg. FlZOL. V Brežicah 500 do 800, v Kranju 500 do 600 v Višnji gori 400 do 500, v Kr-Skem do 500 din za 100 kg. MED. V Ljubljani 18 do 21, v Brežicah 18, v Kranju 22 do 24, v Dravogradu 20, v Kr-ftkem 14 do 20 din kg. SIROVO MASLO. V Ljubljani 26 do 32, V Brežicah 32 v Kranju 34 do 36, v Dravogradu 28, v Krškem 24 do 25 din kg JAJCA. V Ljubljani 1 25 do 1 75, v Kranju 1.50 v Dravogradu 1.25, v Krškem 1 do 1.25 din za kos JABOLKA V Ljubljani 2.50 do 5. v Brežicah l do 3. v Kranju 2.50 do 5, v Dravogradu 2 do 3, v Krškem 0 75 do 3 din za kg SVINJSKA MAST V Ljubljani: slanina 16 do 18 svinjska mast 21 do 22. v Brežicah: slanina 18, svinjska mast 22. v Dravogradu: slanina 18 svinjska mast 20, v Kranju: suha slanina 24 do 26. svinjska mast 20 do 22 din za kg Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah dne 18. t. m (prve številke službeni tečaii druge V oklenaiih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174 do 177 20 (za 215 do 218 20) din. 100 francoskih frankov za 98 35 do 100.65 (za 121 58 do 123.88) din; 1 ameriški dolar za 44.24 do 44.85 (za 54.80 do 55 20) din; 1 švicarski frank za 9.95 do 10.05 (za 12.29 'do 12 39) din; 1 holandski goldinar za 23.52 do 23.90 (za 29 06 do 29 44) din; 1 belgiisko belgo za 7.32 do 7.44 (za 9.05 do 917) din , " Nemška klirinška marka 1e bila oo 14.30 din Vojna škoda np v > '»Miani. Dne 22 v prostorih Ljubljanskega velesejma dražba kožuhovine vseh vrst divjačine. Blagodejen vpliv naše nevtralnosti se opaža tudi na gospodarskem področju. Po naših pridelkih ne povprašujejo samo vojujoče se države, ampak tudi druge nevtralne, ki si ne morejo več zagotoviti dovoza iz prekomorskih držav. To velja tudi za kožuhovino, ki so jo prekomor-ske države v velikih količinah dobavljale Nemčiji, Italiji, Angliji, Franciji, Švici, Belgiji, Holandski, Danski in Norveški. To daje upanje, da bo letos možno lovski pridelek primerno vnovčiti. Treba je izkoristiti ugoden položaj, dokler ne bodo organizirani dovozi iz prekomorskih dežel kajti potem nam bodo spet uspešno tekmovale prekomorske države. Kdor ima kožuhovino. naj jo pošlje v komisijo lovsko-prodajni organizaciji »Divji koži«, Ljubljana, velesejem Seveda pa mora biti blago res prvovrstno ker slabo pripravljene kože samo kvarijo ceno tudi dobri kožuhovini. = Valilna jajca štajerske kokoši po znižani ceni. Banska uprava bo tudi prihodnjo pomlad oddajala valilna jajca štajerske kokoši po znižani ceni Valilna jajca bodo nabavljena od najboljših kokoši v rejskih središčih za štajersko kokoš Naša domača štajerska kokoš je od strokovnjakov in od rejcev samih priznana kot najboljša kmečka kokoš, ki edina ustreza našim krajevnim in gospodarskim razmeram, Naročila za valilna jajca zbirajo občine, kmetiiska društva in šol- ska vodstva. To zbiranje naročil bo trajalo do 25. januarja. Naročniki bodo plačali en dinar za valilno jajce. Natančnejša navodila dajejo ustanove, ki naročila sprejemajo. = Pred uvedbo obvezne rabe konoplje za izdelovanje vreč. Po nastanku vojne je nastopilo pri nas veliko pomanjkanje vreč. Vreče se izdelujejo iz uvožene jute, ta pa se je zelo podražila in se težko dobi, ker so Angleži in Francozi pokupili velike količine jute za izdelovanje vreč za pesek (za zaščito pred zračnimi napadi). Cena vrečam je zaradi tega znatno poskočila. Zavoljo tega je bila izdana odločba, po kateri smejo izvozniki prodajati v tujino blago v vrečah le tedaj, če stavijo pogoj, da bo tuj uvoznik vreče spet vrnil našemu izvozniku. Zdaj poročajo iz Beograda, da na pristojnih mestih preučujejo vprašanje obvezne rabe konoplje za izdelovanje vreč namesto jute, ki jo moramo uvažati za devize. Ta predlog utemeljujejo s tem, da dozdajšni ukrepi, ki so bili izdani, niso zadostni V zvezi z izvajanjem uredbe o zalogah živil in drugih predpisov, ki se nanašajo na oskrbo prebivalstva, je računati, da bomo morali imeti za najnujnejše potrebe okrog 10 milijonov vreč. Za izdelavo vreč moramo torej vzeti domačo si-rovino. Zaenkrat ni znano, ali bodo predpisali samo mešanje konoplje z juto, kakor je to izvedla že Madžarska, ali pa se bodo vreče izdelovale tudi iz čiste konoplje Politični pregled V soboto se je vršila v Rimu seja fašistične in korporacijske zbornice, na kateri je govoril italijanski zunanji minister grof Ciano o italijanski zunanji politiki. Iz njegovega govora je bila razvidno, da se Italija drži politike »čakanja s puško ob nogi« Ta postopek Italije je po ministrovih besedah v soglasju z Nemčijo. Albanijo da je Italija zasedla na željo albanskega naroda Naglasil pa je minister, da nemška zasedba Češke nima nikakršne zveze z italijansko zasedbo Albanije To sta bila dva dogodka, neodvisna drug od drugega. Glede odnošajev z Balkanom je dejal, da Italija želi. da se ohrani v Podonavju in na Balkanu red in mir Grof Ciano se je tudi dotakni' .^nniaipv Ttsliip dr» .Tusoslaviie in je iz- javil, da je italijansko-jugoslovenska nena-padalna in prijateljska pogodba jamstvo za iskren in trajen mir med obema državama. Ta sporazum, je rekel, izključuje vsako morebitno vojno med Italijo in Jugoslavijo. Na zasedanju Društva narodov v Ženevi, kjer se je obravnaval rusko-flnski spor, j® bila z večino glasov Rusija izključena iz Društva narodov. Glasovanja so se vzdržali zastopniki Grčija, Jugoslavije, Kitajske in Finske. Zadevna resolucija naglaša, da se je Sovjetska Rusija zavoljo svojega napada na Finsko sama izločila iz Društva narodov. VAtlantskem morju pri Južni Ameriki, in sicer ob ustju reke La Plate je bila prejšno sredo star m eovoril o požaru v sosedn vasi Tedaj je Bukovnik delal da n1 tako hudo če kdo pogori, saj mu zavarovalnica povrne Škodo in vsi liudje pogorelcu radi pomagajo »Kaj pa ste nato rekli?« »Rekel sem mu, naj ne govori tako pregrešno.« »Da. to je bilo tudi edino primerno, kar ste mu mogli reči Pripovedujte dalje!« »Hm, potem ne vem več dosti. Hrastar je idejal. da ie Bukovnikova hiša v dobrem stanju. Bukovnik oa 1e odgovoril, da hlev ni dosti prida in da so strehe slabe Da ie treba sploh zmerom povsod krpati in popravljati Bukovnik 1e bil že precej pijan Ob sedmih ie šel ob pol osmih oa je prišla Bukovnikova dekla In povedala, da gori« »Z Bukovnikom «¡te imeli denarne zveze?« »Da. dostikrat sem mu moral kai posoditi.« »Nazadnje le Imel obtoženec veliko Izgubo. ker 1e kupil neke delnice Pravijo, da ste mu vi prav prigovarjali, naj jih kupi. Kako je s tem?« Berce je prišel v zadrego. Povedal je, da se je pred leti ustanovilo neko tovarniško podjetje, ki je izdalo delnice. Takrat je Bu-kovniku svetoval, naj se udeleži. In Bukovnik ie to tudi storil. »Toda takrat je moral vzeti posojilo na hišo. da je lahko delnice kupil?« »To ni bilo nič hudega, saj je bil takrat le na trdnih nogah « »VaS nasvet je bil zelo tvegan. Toda mislili ste pač, da se bo kupčija izplačala, kaj?« »Da — da, tako sem mislil. Prav zares -—« #To ni fesi To j« laži« »Mir med poslušalci! Če bo še kdo motil razpravo, ga bom kaznoval!« Vaščani so se potuhnili in se nekoliko odmaknili od Matije Bernika, ki je stal za ograjo in zaklical te besede »Ali veste, gospod Berce, kdo bi utegnil biti požigalec?« »Ne!« Zagovornik je vstal »Samo kratko vprašanje! Gospod Berce, vi ste sosed in prijatelj obtoženca. Ali se vam zdi zmožen za takšen zločin?« Berce je bil hudo zmeden. »Hm — natanko ne vem — Toda — mislim — da je že moral biti —« »To ni res! To 1e podlost! Bukovnik ni bil! Prej je bil Berce sam!« Predsednik 1e jezen planil kvišku. »Sluga! Moža za ograjo, ki je to zakričal, pri vedite takoj sem!« Eden izmed slug je prišel med poslušalce in odvedel cunjarja Matijo pred sodnika. Vaščani so se komaj upali dihati. Ugotovili so njegove osebne podatke. »Kako ste se drznili, da ste že nekajkrat motili razpravo? »Nisem — nisem se mogel premagati, ko sem slišal, da je ta — lump — krivo in laž-njivo pričal!« »Tožil ga bom!« je zakričal Berce ves rdeč od jeze. »To pravico imate, priča!« Državni pravdnik je vstal. »Predlagam tri dni zapora za Matijo Bernika, ker je motil sodna razpravo. Kazen naj odsedi brez odloga.« ' Predsednik se je z njegovim predlogom strinjal in Matijo so odvedli Zunaj na dolgem hodniku je slonel ob oknu Henrik Bukovnik. Matija Bernik, ki ga je sluga držal za roko, je šel mimo njega in ga žalostno pogledal. »Matija — Matija — kaj je? —« »Henrik, tvoj oče je izgubljen.« »Matija — jaz bom — jaz bom —* Ves obupan se je oklenil cunjarja. »Pojdi, Henrik! Pusti me!« Toda Henrik ga ni spustil, da ga je moral sluga naposled odriniti. Fant je gledal, za njima, kako sta počasi izginjala na dolgem hodniku. Potem je spet stopil k oknu in se zastrmel na zapuščeno dvorišče. V dvorani pa so med tem zasliševali deklo. V hlevu je imela delo, potem pa je hotela iti na skedenj po seno in je videla, da gori. Takoj je zbežala v hišo. — »Kaj je rekel obtoženec, ko ste povedali, da gori?« Dekla je molčala. »Kaj je reikiel vaš gospodar, ko ste povedali, da gori?« Rekel — rekel je: »Gori!« in potem — potem se je začel smejati!« Vsi poslušalci so se zdrznili in obtožene« se je stresel. Potem so zaslišali še hlapca. Dejal je, da je prišel obtoženec k njemu v konjski hlev in da je bil dolgo pri njem. Zabavljal je čez vse, kar je videl, potem je pa šel.. Kam j« šel, tega pa ne ve. Dalj« prva nemško-angleška pomorska bitka. Najmodernejša nemška križarka »Admiral Graf Spee« je napadla skupino tovornih ladij, ki so bile na potu iz Južne Amerike v Anglijo in Francijo. V bližini so križarile angleške vojne ladje težja križarka »Exeter« in lažji križarki »Aiax« in »Achilles«. Nemška ladja je bila boljše oborožena in je bila tudi hitrejša, vendar se je Angležem posrečilo ladjo zelo poškodovati. Od angleških ladij je bil znatno poškodovan »Exeter«. »Admiral Graf Spee« je bil toliko pokvarjen, da se je umaknil v luko v Montevideo v Urugvaju. Koliko je bilo mrtvih na angleških ladjah; ni znano. »Admiral Graf Spee« pa je imel 36 mrtvih in 60 ranjenih Mrtve mornarje so pokooali v Montevideu. Urugvajska vlada je določila nemški križarki le kratek rok za bivanje v urugvajski lu-ki Vtem kratkem roku popravila niso mogla biti v redu izvršena. Zato je, kakor poročajo iz Berlina, kapitan Langshof na Hitlerjev ukaz križarko »Admiral Graf Spee« sam potopil. Bilo pa je tudi sicer nemogoče uiti, ker so Angleži dobili pomoč in so angleške ladje stalno čakale, kdaj bo priplula iz luke nemška križarka. »Admiral Graf Spee« je napravil angleškemu pomorništvu v teh vodah veliko škodo, ker je bil potopil vrsto tovornih ladij. Pri potopitvi nemške križar-ke ni izgubil življenja noben nemški mornar Po vesteh iz Londona je angleška podmornica potopila ob ustju Labe nemško križarko tipa Köln Nemci zanikujejo to vest kot čisto neosnovano Na finskem bojišču so sovjetske čete z vso močjo začele napadati Fince, češ da je treba za vsako ceno naprej. Finci hrabro odbijajo navale na karelijskih bojiščih. medtem ko postaja njih položaj na severnem bojišču čedalje usodnejši. Iz Helsinkov poročajo, da je priletelo nad mesto 18 sovjetskih bombnikov in mesto bombardiralo. Razen Helsinkov so sovjetska letala napadla še več drugih finskih mest. Po finskih vesteh je bilo sedem sovjetskih bombnikov sestreljenih Ob priliki proračunske razprave v belgijskem državnem zboru je belgijski zunanji minister Spaak naglašal strogo nevtralnost Belgije in vzajemnost s Holandsko Nevtralna in neodvisna Holandska da je življenjskega pomena tudi za Belgijo. Z zapadne fronte prihajajo nasprotujoča si poročila, vendar pa posebnih dogodkov na zemlji ni bilo. Pač oa se je vršila v ponedeljek doslej največja letalska bitka, in sicer med izlivom reke Emze in Labe ter otokoma Helgolandom in Syltom. Po nemškem uradnem poročilu je sodelovalo v tej bitki 44 angleških bombnikov in več eska-drilj nemških lovskih letal. Po nemških trditvi je bilo v tej bitki sestreljenih 34 angleških letal, medtem ko so Nemci izgubili le dve. Angleško poročilo pa pravi, da so angleška letala sestrelila 12 nemških lovskih letal. Hkratu priznavajo Angleiži izgubo sedmih svojih letal, ki se niso vrnila s poleta v svoia oporišča. Dopisi MIRNA. Tudi pri nas se širi draginja. Trgovci so povišali cene, čeprav je blago iz stare zaloge. Ljudstvo je zaradi tega zelo razburjeno in s strahom gleda v bodočnost. Res je, da ima krompir visoko ceno, ali kaj ko ga je pa tako malo, da ga nekateri niso dobili niti za seme. Mali posestniki so že zdaj brez živeža. Ze zdaj povprašujejo za koruzo. Svo-ječasno se je v tem času delila koruza za izvršena javna dela, zdaj pa tudi teh ni. Ljudje bi radi kupili, a nimajo denarja, niti zaslužka. Otroci malih ljudi prihajajo raztrgani in lačni v šolo. Nekateri od njih ostajajo opoldne brez kosila. Da se temu odpomore, je sklenil Sokol vsem takim preskrbeti najnujnejšo hrano. — Na cesti Mirna — Gorenja vas — Sevnica je most čez Vejeršce tako pokvarjen, da je nevarnost, da si v temi kdo zlomi nogo. Za promet je neuporaben, ni pa zaprt, niti ga ne popravljajo Pozivamo občino, da most nujno popravi. — Tudi pota po občini bi bilo treba popraviti. Ljudje bi radi izvršili kuluk, a občina se ne zgane. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Dramski VI. (Smrtna kosa.) Te dni je umrl posestnik g. Alojz Vrabl na Kogu. Pokojnik je bil domačin Murskega polja in zadnji brat znanega, prerano umrlega učitelja, pesnika ir pisatelja Ivana Vrabla. Na svetu si je izkusil | mnogo hudega. V svetovni vojni je bil ujet- I nik v Rusiji in rad je pripovedoval o ruskih stenah, sibirskem mrazu in tamošnjih razme- I rah. Veselil se je početka Jugoslavije in j« sodeloval pri utrditvi njenih severnih meja. Bil je tudi tajnik odseka tukajšnjih Maistrovih borcev. Naj mu bo lahka slovenska žemljica! SV.BOLFENK PRI SREDIŠČU. Dramski odsek tukajšnjega Izobraževalnega društva »Lire« uprizori na Štefanovo ob 18. v Solil Meškovo dramo v treh dejanjih »Pri Hrastovih« Vse vabimo, da si to lepo igro ogledate. IVANJKOVCI. Na praznik sv Štefana dne 26 t. m. priredi tukajšnja sokolska četa igro »Prisego ob polnoči« v tukajšnji dvorani, z začetkom ob 15 uri MALA NEDELJA. Sokolska četa priredi na Štefanovo ob 15 uri v svojem domu božično prireditev s krasno božično igro. petjem in telovadnimi točkami. — Na Silvestrovo ob 16 uri bo silvestrovanje z velezabavno burko »Krišpin in Fridolin«. Godba in ples. — Čitalnica in ljudska knjižnica sokolske čete poslujeta vsako nedeljo in praznik od pol 8 do 11. v Čitalnici. — Vodnikove knjige dobite pri poverjeniku. Z močno vojsko bo premagala Jugoslavija vse težave Prejšnjo nedeljo so odkrili v Nišu spomenik kralju Aleksandru I. Ob tej priliki je govoril tudi kraljevski namestnik g dr Radenko Stankovič in rekel med drugim : »Globoko sem prepričan, da boste vi, železni ljudje, varovali ta spomenik, ki predstavlja našega velikega kralja, zmagovalca in izvršitelja naše zaobljube, da se osvobodi in zedini naš celotni narod. Za to veliko misel je dal vse, kar more dati živ človek. Se v svoji smrtni uri nam je naročil, da varujmo in ohranimo. kar so nam dale stoletne žrtve. Zbrani okoli mladega kralja bomo varovali svojo veliko domovino, nam vsem drago Jugoslavijo, in bomo izpolnili zaobljubo največjega sina naše zemlje kralja, Aleksandra I. in največje žrtve med žrtvami, žrtve vsega našega troimenega naroda, srbsko-hrvaško-slovenskega!« Po dr Stankoviču je govoril minister za vojsko in mornarico armadni general g Milan Nedič in slavil zasluge kralja Aleksandra L za naše osvobojenje Po slavni zmagi v svetovni vojni je hitel zagotoviti naši skupni domovini obstoj in živo silo jugoslovenske vojske Pokojni kralj je dejal: Naj se naša domovina zagotovi in uredi pod zastavo naše vojske Z zdravo in močno vojsko bo Jugoslavija premagala vse težave v svojem življenju. Njegove zadnje besede .Čuvajte mi Jugoslavijo!' vsebujeio njegovo oporoko vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.« V takih časih je bil sporazum zelo potreben Predsednik izvršnega odbora Samostojne demokratske stranke g. Večeslav Vilder je imel te dni na posvetu zagrebških organizacij stranke daljši govor o političnem položaju. Med drugim je izjavil: »S sporazumom smo dokazali svetu, da se znamo sami vladati in da smo Jugosloveni državotvoren narod. Ko je pred nekaj dnevi govoril dr. Maček na kosilu pri patriarhu Gavrilu, je dejal, da se Hrvati niso nikdar borili proti Srbom, temveč samo za priznanje svoje samobitnosti. Zdaj, ko so to dosegli, je nastopil čas, da stopimo na pot slo-vanstva in jugoslovenstva. Dr. Maček je povedal s tem veliko resnico: našli smo osnovo, kako naj uredimo v bodoče svoje skupno življenje. Živimo v zelo nevarnih časih. Okoli nas divja vojna. Ce bo treba, bomo pokazali, da smo tudi mi pripravljeni, boriti se za svojo samostojnost in svobodo. Ce se ne bi bili v zadnjem trenutku sporazumeli, nas bi odnesel prvi večji vihar. Imeli smo že dovolj priložnosti videti, kako čez noč izginjajo države. V svetu se pojavlja zavoljo tega stremljenje po izgradnji čim večjih za-jednic. Mi siromaki pa tako dolgo nismo mogli razumeti, kako potrebna je nam vsem naša skupnost.« G. Vilder je nato obračunal z velesrbski-mi težnjami, s katerimi šarijo nekateri v poslednjem času po srbskih krajih. Ostro je zavračal agitacijo nestrpnežev na tej in oni strani, ki so sad naše domače neumnosti, zalivane in pospešene od vpliva tujih nam miselnosti.« Glede vlade je dejal, da »je taka, kakršni smo mi. Bližamo se volitvam. I Pred njimi pa moramo narod obvestiti o pravem stanju razmer, ker je med nami 90 odstotkov ljudi neobveščenih ali pa krivo : poučenih. Danes potrebujemo močno roko, ki bo vedela, kaj hoče, ter se opirala pri vseh svojih ukrepih na zaupanje naroda Za volitve bo treba povezati skupaj vse, kar je zdravega in dobrega med našim narodom.c Novice * Volitve v narodno skupščino bodo morda pomladi. V Rumi je bil te dni shod Hrvatske seljačke stranke, na katerem je govoril tudi minister Bariša Smoljan, ki je med drugim dejal, da se vlada bavi s sestavo novega volilnega zakona. Po želji dr. Mačka bo v kratkem izdelan tudi volilni zakon za hrvatski sabor. Volilni zakon za narodno skupščino bo širokogruden. Nameravane so volitve po okrožjih in srezih pod nadzorstvom sodišč. Dr. Maček je izrazil željo, da bi bil novi volilni zakon gotov že do božiča ali najkasneje do srede januarja. Ce ne bodo nastopili kaki izredni zapletki, bodo volitve v narodno skupščino že zgodaj pomladi. * Pred uredbo o nadzorstvu nad cenami. Poseben odbor za pobijanje draginje v ministrstvu za narodno zdravje in socialno politiko pripravlja uredbo za nadzorovanje cen. Uredba bi ne imela namena ovirati pravilnega razvoja našega gospodarstva, temveč bi samo t .. .ttvaia prelil aiu .tnc Kdaj naj bi se ta uredba izdala, še ni znano. * Nove določbe za prisilna bivališča. »Službene novine« z dne 16 t. m objavljajo uredbo ministrskega sveta o izpremembi in izpopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi Nove določbe se glase: Upravna politična oblastva prve stopnie lahko pošljejo na bivanje v kak drug kraj osebe ki motijo red in mir. Proti odlokom upravnega političnega oblastva prve stopnje je dopuščena pritožba na upravno oblastvo druge stopnje v roku osmih dni. Minister za notranje zadeve lahko kot nadzorovalno oblastvo razveljavi vsak odlok o pošiljanju na bivanje v kak drug kraj Uoravno oblastvo prve stopnje v kraju, kamor bo kaka oseba poslana, določi stanovanje pod nadzorstvom oblastev. Minis+er za notranie zadeve ie pooblaščen, d? ir>r»viln'k o bivanju teh oseb * Prioravlja se baje davčna oprostitev malega kmeta in obrtnika. V finančnem ministrstvu oripravliaio *aje daljnosežno davčno preosnovo v tem smilu. da bi se zemlja-rina na mala posestva ukinila Davčne olai-iave, ki bi iih bili deležni gospodarsko šibkejši sloif bi se morale na drugi strani nadomestiti Baje se ne misli toliko na spremembo davčnega načina samega, kolikor na njegovo vestneiie in Pravičnejše uveljavljanje Po vesti beograjskih listov se pripravlja boio tudi davčna oprostitev obrtnikov * Maistrovim borcem. Država bo dala vsem onim. ki so ob prevratu 1 1918 in 1 1919. sodelovali pri osvoboditvi, posebno spominsko kolajno Naj bi ta kolajna ne bila samo majhen spomin takrat sodeluiočim temveč tudi zgled njihovim potomcem naši mladini Vsi. ki so sodelovali, so torej dolžni predložiti potrebne podatke ali svojemu vojaškemu pristojnemu vojnemu okrožju ali pa združenjem borcev za osvobojen je severnih kraiev (Zveza Maistrovih borcev Legija koroških borcev), če so njihovi člani Zveza Maistrovih borcev bo vsem svojim članom ki oodatkpv niso predložili, poslala posebne Hskovine, v katere ie treba podatke natančno vpisati in jih takoj poslati na tajništvo zveze v Mariboru Nobeden Maistrov borec ne sme opustiti prijave in vsak mora dobljeno doIo s podatki takoj poslati Opozorite tud- druge Člane in nečlane Maistrove borce na to Ce tiskovine za prijavo ne dobite ored novim letom io zahtevajte Tajništvo v Mariboru v Narodnem domu, ki uraduie dnevno vsak delavnik, bo poslovalo tudi o božičnih praznikih * v*i državni upokojenci(ke), ki so zase in za rodbinske člane dobili železniške lepi tirnici je od dravske finančne direkcije, ne5 ru Ximpreje predlože tej direkciji za-r~ n 1:snpia veljavnosti za prihodnje leto, zlasti če nameravajo legitimacije uporabljati takoj v začetku leta 1940. Vsaki le-gitimac'ii ^e treba priložiti železniško znamko za 2 din, ki je v legitimaciji nihče ne sne np'°r>:ti sam P*wUo7Pne noštne znamke ali kotke bo direkcija upokojencem vračala. v«» -'h ne mo»-p uporabiti Tudi denarja za znamke direkcija ne bo spreiemala, ker znamk nima v zalogi Železniški 1egitfmaciii naj vsak upokoienec priloži tudi odrezek fkupon čekovne nakaznice, po k"t<»ri ie preiel pokoinino za zadnii mesec V"*- ie sicer mnogokrat težavno ugotoviti njegovo istovetnost. Tudi prošnii za novo želp7r;*Vri legitimacijo ie vsplpi treha priložiti odrezek (kupon) čekovne nakaznice, za stro?ko <^a ip trpba finančni direkciii poslati 20 v crn+ovini * Pred izplačilom vojne škode, nastale zaradi hnVv ob Soči in na Koroškem. Okoli 2000 voinih oškodovancev ki so zaradi bojev na soški fronti in na Koroškem pred 20 in več leti izgubili svojo imovino in mnogi prišli naravnost na beraško palico, je po 201et-nem pričakovanju z veseljem sprejelo v lanskem poletju vest, da se pripravlja ureditev tega vorašania. Naposled je vendarle že izdelan osnutek zaikona po katerem se bo od-Skodn:r*a plačala. * '»-"linnie jestvin v tujino. Kolodvorska po't') v Mariboru opozaria občinstvo, ki pošilja po pošti jestvine v tujino, da jih omota pravilno, kakor je to glede na vsebino potreb- no in predpisano Cesto pošiljajo stranke v pošiljkah kot blagovne vzorce maščobe, ki se rade tope in ki niso dovolj omotane. Vsebina takih pošiljk pokvari potem še druge. V korist strank je torej, da pošiljke pravilno opremijo, da se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in da ne ovirajo s tem poslovanja pošt. Pripomniti je, da je dovoljeno izročati po znižani tarifi kot blagovni vzorec le predmete, ki res služijo za vzorec dotičnega blaga Blago pa (jestvine in druge reči), ki je namenjeno porabi, je treba izročati na pošto kot pakete ah za tujino tudi kot male pakete. Za vsak paket pa mora stranka izpolniti sprem-nico za tujino in razen tega carinsko deklaracijo (za Nemčijo eno). Oba obrazca prodajajo vse mariborske pošte pri pisemskih okencih. Vsaka stranka mora paket s spremnico in carinsko deklaracijo predložiti carinarnici, ki pregleduje take pošiljke v carinskopoštnem poslopju na Aleksandrovi cesti v Mariboru in sicer na peronski strani, prva vrata levo in sicer samo ob delavnikih od 8 do 12 ure Po carinskem pregledu šele izročajo stranke pakete na pošto Občinstvo se opozarja da zna šajo poštne pristojbine za pakete brez vredno sti v Nemčijo 22 din do I kg, do 5 kg pa 34 din Mali paketi so pisemske pošiljke, katerih teža znaša največ 1 kg. Največje razsežnosti teh pošilik so- v dolžini 45 cm, v širini 20 cm. v višini 10 cm Kadar so v obliki zavitka, ne sme presegati dolžina 45 cm, premer pa ne 15 cm Pristoibina znaša za vsakih 50 gramov 150 din naimani pa 7 50 din Pri ooročljivo ie da prilepilo pristoibine strank« same v znamkah na oošiliko Na zavitek if napisati »Petit paouet« (mali paket) točen naslov in pošiliatelievo ime Malim paketom ■se ne smeio prilagati pisma ali katere koli listine. ki imaio značai osebnega dopisovania Mali paketi sp odpravliaio la^ko kakor druge nisemskp pošilike Prpd izroditvijo na pošto •p mali palrpti carinsko prpciodaio na kolo dvorski pošti in sicer v prostoru za stranke o t« ^plavnilfiV" orl 10 dn 11 ure * Cesta Jeperca—Labore začasno izročena prometu 20 t m ie bila začasno izro *pna oromptu državna cesta št 2 v odspku Jeperca — Labore Pomladi bo za kratko dobo cp°*a ponovno 7anrta zaradi dovršitvenih del Terenskotehnična sekciia v Kraniu posebno opozarja vse rabnike ceste, do previdno voziio in zlasti paziio na rob betonskega ^optis^a * Uredba o obveznem zavarovanju setev in nlodov proti toči v vardarski banovini ie bila te dni obiavliena v »Službenih novinah« in ie stopila v veljavo. * tfove lokomotive in vagoni. Tvornica vagonov. strojev in mostov v Brodu nadaljuie pogajanja z ministrom za prosveto glede 30 onvih lokomotiv in 30 vagonov Če dobi to naročilo, bo tvornica spet v polnem obsegu obratovala in mnogo delavcev bo spet sprejetih na delo * 30.000 iablan za spomin na ustanovitev banovine Hrvatske. Ban banovine Hrvatske dr Šubašič je izdal naredbo, da se iz vzornega banovinskega posestva v Modriču podeli brezplačno 30 000 mladih jablan v kraie, ki so bili priključeni banovini Hrvatski To so bosanski okraji Derventa. Gradačac, Brč-ko Fojnica in Travnik Ta drevesca se bodo posadila ob javnih cestah v drevorede, na občinskih pašnikih in šolskih vrtovih. * Škofja Loka ima dve važni zdravstveni ustanovi. Nedavno je bil v Škofji Loki od- t prt protiietični dispanzer. Prostori dispanzerja so nameščeni v prvem nadstropju občinske hiše 17 na Spodniem trgu. Sestoje iz čakalnice, ordinaciiske sobe in rvosebne sobe za rentgenski aoarat. Ordinariiske ure bodo vsak torek od 15. dalje. Članstvo protiie-tične lige bo imelo pravico do brezplačnih pregledov, ubožnim i etični m članom pa bo liga skušala omogočiti zdravljenje in pomagati prizadetim rodb;nam s podporami v zdravilih in živilih. Škofieloški srez pa ie dobil tudi svoi zdravstveni dom. ki nosluie v prvem nadstropju nove Šolske stavbe ob Pokopališki ulici. Kakor dispanzer bo služil tiiHi THrpv«tvoni dom n^iširšim nlas+pm * Družba za obnovo kmetijstva v treh Be-nečijah. Pred 18 leti je bila ustanovljena imenovana družba, ki si je zastavila nalogo obnoviti kmetijstvo v pokrajinah, Katere je svetovna vojna najbolj prizadela. Iz poročila, ki ga je družba zdaj objavila o svojem poslovanju do konca leta 1938., posnemamo: 5830 hektariev čisto neplodnega in 1770 ha delno neplodnega močvirja, skupno tedaj 7600 ha močvirja je bilo izsušeno :n urejeno za obdelovanje. Njeno delo za zložitev razkosanih zemljišč, za ureditev življenja zmožnih gospodarstev, za združitev malih, za obstoj nesposobnih posestev je bilo posvečeno zlasti goriški pokrajini. Tu je pokupila povečini na dražbi 300 malih in razkosanih posestev, (skupno okrog 3200 ha zemlje) in je iz teh zložila 106 kmetij, katere naj bi lahko preživljale družine, ki jih je na njih naselila. Od onih 300 kupljenih posestev je bila velika večina v slovenski lasti. Na povečane in združene kmetije so bile naseljene po večini italijanske družine iz starih pokrajin. Po podeželskih vaseh v Julijski Krajini imajo zato tu pa tam po nekaj doseljenih družin Družba je nekaj let v tem pravcu prav smotrno delala, zdaj je pa začela popuščati, ker se ta nova gospodarstva po večini težko vzdržujejo * Velikanska lipa. V obmejnih Markovcih raste orjaška lipa, ki je stara nad 500 let. Pred 43 leti so proslavljali njeno 5001etnico in so ob tej priliki zasadili novo lipo, ki se ie pa pred kratki mposušila, med tem ko častitljivi orjak še vedno iunaško kljubuje zobu časa. •Slinavka in parkljevka v Zavodni pri Celju je ponehala. Zaradi tega je mestno poglavarstvo v Celju zopet dovolilo živinske in sviniske sejme v Celju * Nemčija kupuje naše buše. Z izvozom bosanskih buš smo imeli doslej vedno težko-če in se je le redko posrečilo prodati v tujino nekaj te živine iz najsiromašnejših kraiev naše države. V zadnjem času oa smo pričeli v večjem obsegu izvažati buše v Nemčijo. in sicer zaklane. Težkoče pa so pri izvozu zaradi pomanikania vagonom meso s hladilnimi napravami * Demonstracije v Splitu. V nedeljo zjutraj se je kakor poroča AA, zbralo na obali v Splitu okoli fiOO ljudi. Ta skupina se je počasi povečala na tisoč oseb. Množica ljudstva se je zbrala z namenom, da bi demonstrirala in navalila na policijsko postajo Grad Na povelje policije, naj se demonstranti razideio. so nekateri iz gruče začeli metati kamenie in vzklikati v komunističnem duhu. Potem ko je bilo sedem varnostnih organov ranjenih in sicer eden teže s kamenjem. šest pa laže s kamenjem in kroglami iz samokresov je policija uporabila strelno in hladno orožie tako, da so bili prvi streli oddani v zrak. Množica je še dalie na-skakovala in ie bil pri spopadu hudo ranjen Vicko Buljanovič iz Splita, ki je med prevozom v bolnišnico umrl. Razen Bulianovi-ča je bilo od krogel in hladnega orožja laže ranjenih še sedem ljudi. Zatem sta bila v kratkem času vzpostavljena po vsem Splitu red in mir. Vicko Buljanovič je bil ~nan kot komunist, vlomilec in tat ter je bil že večkrat zaradi ka7niv;h deiani pred sodiščem obsojen. Drugače sta v Zagrebu in na področju banovine Hrvatske vladala ta dan Popo!n red in mir * Smrt zaradi železniškega mostu. V nedavni vesti o smrtni nesreči posestnika Hod-mika ie bilo več netočnosti. Rainkemu je bilo ime Janez in ie imel posestvo na Dolnem Leskovcu. Avtobus ie dobil pri Buršiču v Stari vasi, ne pri Jesenku v Krškem. Nesrečnik je bil pri udarcu v železniški most takoj mrtev, vendar mu glave ni od+rgplo. * Strašen dvojni samomor z električnim tokom na Jesenicah. Nedavno sta š!a prostovoljno v smrt na električni centrali v Ja-vorniškem Rrvtu električni mojster Janko Znidar, oče dvph otrok iz Slovanskega Ja-vornika in njegova ljubljenka Tinea Zupanova, žena gostilničarja in avtoorevoznika na Javorniku. Med njima je vladalo že dalj časa prijateljsko razmerje. V zadnjem ča*u ju je to razmerje privedlo že tako daleč, da nista več našla drugega izhoda, kakor nro- j stovoljno smrt. Usmrtila sta se s tokom visoke napetosti. Znidar je imel pri sebi po- slovilno pismo, v katerem prosi ženo in otroke odpuščanja ter pravi, da žal ni bilo drugega izhoda. Posebno pozdravlja otroke. V pismu je izrazil željo, da bi bil z Zupanovo pokopan v skupnem grobu. * Nova določila za taksiranje razglednic za praznike. Ministrstvo za pošto in brzojav je te dni spremenilo določila za taksiranje dopisnic s slikami (razglednic) zasebne izdaje, ki jih pošilja občinstvo za božič, novo leto in veliko noč. Ce so čestitke napisane z največ petimi besedami ali petimi običajnimi kraticami znaša pristojbina za tako razglednico 0.50 din. Velja pa ta ugodnost v primeru, da je razglednica predana na poŠto v času 10 dni pred prazniki, odnosno pet dni po njih. Za tiskar posestnice v odprtih ovitkih, ki jih stranke uporabljajo za čestitanja, zahvale in druge izraze vljudnosti in na katerih je besedilo napisano z največ petimi besedami (ali običajnimi kraticami), ostane pristojbina 0.25 din. Ce pa je na taki posetnici napisanih več ko pet besed, znaša pristojbina 1 din. Toliko občinstvu v vednost in ravnanje. * Požar v litijski predilnici. Te dni je začelo goreti v litijski predilnici. Na kraj požara so prišli litijski gasilci z motorko in ogenj pogasili. * Smrtna železniška nesreča pri Celju. Na železniškem mostu čez Savinjo v Tremerjih pri Celju je povozil tovorni vlak 721etnega tesarja Mihaela Zavška. Lokomotiva je staremu možu odrezala obe nogi in dvakrat presekala lobanjo. Bil je na mestu mrtev. Zaradi pobiranja vojnega materiala. Marko Skarabot iz Ozeljana je bil lani obsojen zaradi pobiranja vojaškega materiala na 20 dni strogega zapora, 300 lir kazni in 200 lir odškodnine. Pritožil se je. Po skoro poldrugem letu je bila pred dnevi pred priziv-nim sodiščem druga razprava. Prizivno sodišče je potrdilo prvo obsodbo, vendar jo je spremenilo v pogojno. Zaradi enakega prestopka so bili obsojeni Orest Kavs, Božo Vi-sintin in Bruno Sfiligoj. Odmerjena jim je bila slična kazen kakor Skarabotu. Prizivno sodišče je zdaj trojko oprostilo. Slabše jo je odrezal Josip Leban iz Ozeljana. Njegova obsodba je izvirala iz enakega pregrešita kakor pri zgornjih in je bila tudi enako odmerjena, vendar pa jo je prizivno sodišče v vsem obsegu potrdilo. * Ženska z naredniškim činom umrla. V Čačku je umrla Darinka Simičeva, ki se je balkanske in svetovne vojne udeležila kot prostovoljna bolničarka in dosegla naredni-§ki čin. Ko so se začela snovati četniška združenja se je včlanila tudi Simičeva, ki je med četniki uživala velik sloves hrabrega, drznega tovariša. * Zaradi naduhe je padel v Krko in utonil. V nedavni noči je v Čatežu ob Savi gozdar v pokoju, g Slavko Drešček dobil na poti proti domu napad naduhe. Oslabljen se je naslonil na ograjo nad Krko. Naenkrat je zaradi močnega napada in slabosti izgubil ravnotežje in je padel po strmem bregu naravnost v reko ter utonil. Krka ga je odnesla dalje v Savo Pokojnik je bil ugleden mož in zaveden narodnjak. Po rodu je bil iz okolice Kobarida na Goriškem Blag mu spomini * Velik meteor nad Zasavjem. V noči na četrtek so v litijski okolici opazili padec velikega meteorja. Pri padanju je žarelo vse nebo Gotovo je bil to meteor neobičajne velikosti * Tovorni avto se je razbil. Zaradi snega, ki je zapadel te dni po Gorenjskem, so postale ceste izredno spolzke in posledica so številne prometne nezgode. Tako se je pripetila šoferju Likozarjevega prevozniva iz Krania na nekem ovinku pri Pobrezjah huda nesreča Šofer, ki je vozil tovorni avto, naložen s gramozom, se je na ovinku znašel pred dvema kmečkima vozovoma, ki sta na cesti pretovarjala les Zaradi te ovire je zavrl avto in nesreča je bila tu Na snol-^ki cesti se je avto obrnil in prekucnil v jarek. Šofer se ie še pravočasno umaknil ;zza krmila na drugi sedež in si s tem rešil življenje. Tako pa sta šofer in njegov spremljevalec odnesla le lažje poškodbe. Lastnik avtomo- bila g. Likozar trpi občutno Škodo, ker je predni del avta razbit. * Smrtna žrtev prometne nesreče. Te dni so pripeljali v ljubljansko bolnico 531etnega delavca Janeza Bajžlja. Bajžlja je na cesti pri Smartnem podrl kmečki voz in je obležal s hudimi poškodbami na glavi in po životu. Se hujše pa so bile notranje poškodbe, za katerimi je v bolnici umrl. * Krava je povzročila smrtno nesrečo. Te dni se je pripetila na Ravneh pri Leskovcu huda nesreča. Osemletni Milan Račič, nezakonski otrok, je bil v reji pri Antonu Jancu na Ravneh. Pred dnevi ga je gospodar poslal past kravo. Privezal jo je na vrv za roge, a drugi konec vrvi si je ovil okrog roke Naenkrat pa je krava poskočila in potegnila za seboj otroka. Krava je vlekla otroka kakih 200 m za seboj, dokler niso prihiteli na klice nesrečnega dečka sosedje in rešili otroka. Deček je bil že nezavesten in je močno krvavel po vsem telesu. Ponesrečenca so takoj odpeljali v krško bolnico, kjer je naslednjega dne umrl. Nesreča je zbudila med prebivalstvom mnogo ugibanj, kdo je odgovoren za smrtno nesrečo. Gospodar je gotovo vedel, da je krava živahna, zato je nikakor ne bi smel zaupati komaj osemletnemu otroku * Samomor. Pri Sv Urbanu pri Ptuju so našli 401etnega posestnika Franca Požega obešenega. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. * Pri sekanju v gozdu se je ponesrečil. Mladi Ivan Kavčič iz Cekovnika pri Idriji je šel z nekaj tovariši sekat drevje v gozd Nesreča je hotela, da ga je podrlo težko drevo in hudo poškodovalo. Prepeljali so ga v idrijsko bolnišnico, kjer pa je po nekaj dneh umrl. * Utopljenec pri Renkah je iz Ljubljane. Zagorski orožniki so nedavno potegnili iz Save pri Renkah neznanega utopljenca, starega okrog 50 let. Ker pri sebi ni imel listin, niso mogli ugotoviti imena. Pač pa je kratka vest v »Jutru« napotila iz Ljubljane v Zagorje go Novakovo ženo pogrešanega Ivana Novaka, uslužbenega na univerzi v Ljubljani. Gospa je v utopljencu spoznala svojega moža. Ivan Novak je izvršil samomor baje zaradi bolezni. * Grozna smrt v plamenih. Na Krajnih Brdih, gorski vasici pri Blanci blizu Sevnice, je živela v svoji koči 55-letna Marija Pozu-nova čisto sama, odkar sta se sinova poročila drugam. Nedavno zvečer si je zakurila doma svojo železno pečico in legla k počitku. Peč se je najbrž preveč razblila in ie tako nastal požar, ki je hitro zajel vso h'šo Zenica ni mogla več ven in je zgorela. Eden izmed sinov je našel truplo uboge matere zoglenelo med gorečim tramovjem. * Tragična smrt direktorja Prizada. V zvezi s preiskavo ki jo vodi zaradi nekih komunističnih demonstracij, je uprava mesta Beograda ukazala, da se privede na policijo in zasliši med drugimi tudi Ranka Mar^ovi-čeva, slušateljica filozofije, stanujoča v Brankovi ulici 13 Na stanovanje so bili poslani dva civilna policista in en orožnik, da Ran-ko Markovičevo privedejo na upravo mesta Beograda. Ti organi so prišli v hišo v Brankovi ulici 13, v kateri je stanoval tudi dr. Edo Markovič, ravnatelj Prizada, s svojo družino. Ko jim je odprla kuharica hišna vrata, so organi oblastev zahtevali, naj jim pokaže, kje stanuje Ranka Markovičeva En civilni policist in orožnik sta šla v sobo. drugi civilni policist pa ie ostal na dvorišču. Čeprav ie kuharica videla orožnika in civilnega policista, je šla, kakor sama nravi, povedat gospodarju, da jo neki ljudje hočejo napasti. Dr. Edo Markovič je skočil k oknu s samokresom v roki in dvakrat ustrelil na civilnega policista na dvorišče ter ga hudo ranil. Toda policist, ki ni poznal dr. Marko-viča in tudi ni vedel, kaj se znotraj rlogaia, je v silobranu začel tudi streljati s svojim službenim samokresom. Pri tej priliki je ranil dr Markoviča ki je čez nekaj časa izdihnil. Zaradi tega tragičnega dogodka so prišli na kraj sam pristojni organi sodne komisije in državni tc*;1ec okrožnega sodišča za mesto Beograd Zaradi, tragične smrti direktorja Prizada dr. Eda Markoviča je uvedena preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik Dragoljub Avramovič Preiskovalna komisija se je takoj po dogodku napotila na lice mesta in zaslišala vse priče dogodka. Vsi so podrobno opisali, kako se je dogodek odigral. Splošno prevladuje vtisk, da je streljal Markovič na policista v domnevi, da gre za kakega vlomilca. Policist je bil sam hudo ranjen. V samoobrambi je uporabil orožje in je direktorja Markoviča zadel z več streli. • Dva vloma na Studencu pri Sevnici. V noči na nedeljo je bil izvršen vlom v Janče-vo trgovino na Studencu Tatovi so se po-služili kar domače lestve. Zlezli so po njej skozi okno v še nedodelano nadstropje pravkar zgrajene trgovske hiše in od tam spet po lestvi skozi odprtino v spodnje prostori do stranskih vrat. ki držijo v trgovino. S sekiro. ki so jo ukradli v sosedni gostilni, so odprli \rrata v trgovino in odnesli več kosov pletenin in perila, večjo množino špecerijskega blaga in delikates, nekaj škatel cigaret in še razne druge predmete. V predalu je bilo po naključju samo za kakih 100 din drobiža, kar so seveda tudi pobrali — Isto noč je bilo vlomljeno tudi v Marijino kapelo v Jegrišču. Tu so iskali denar, kajti drugih posebnih dragocenosti ta kapelica ninuu Razbili so leseni nabiralnik, ki pa je bil prazen, kajti prav tisti večer je tamošnji cerkovnik nabiralnik izpraznil • Hitro je dobil ieparja Število žeparjev v vlakih na Hrvaškem se je silno pomnožilo. Pred dnevi pa se je enemu od okradencev posrečilo priieti žeparja Sezonski delavec Sa-kič se je peljal iz Sombora domov. Na vlaku se je spustil v pogovor z nekim neznancem in mu med pogovorom tudi pripovedoval, da nosi s seboi 1800 dinarjev Ko pa je vlak pri-vozil v Vinknvce. je neznanec izstopil. Sakiču pa se je njegovo vedenje takoi zazdelo sumljivo in k sreči se je potipal po svojem žepu. Spoznal ie. da ga je neznanec okradel, in je zato brž skočil za njim. Dobil ga je v drugem vlaku in ga zgrabil. Zepar se mu le sicer izmikal nazadnie mu je pa ponudil denar in ga prosil, naj ga pusti pri miru. Šakič pa ga ji prijel in oddal orožnikom. • Odvedeni konji. Pred dnevi je kupil neki posestnik iz Ovsiš na Gorenjskem v Zagrebu 10 konj in jih odgnal proti Liubliani. Blizu Novega mesta se mu je pridružil neznan mo-«ki. ki ie deial da je doma s Primorskega. Posestnik in tuiec sta se zmenila, da mu bo ona] Štiri konje naprej, kakor ie tudi storil. T^«;o<;tr>:k ie tuicu z niegovimi konii sledil še Ho Skofliice, potem pa se ie za niim in za konii izgubila vsaka sled Oškodovani posestev -o fo-Hnno koni v Liublia"' tokoi priiaviL • Strpno tmljenie oohablienca. Orožniki iz Vel en i a so sodnim oblastvom prijavili ža-loigro že od rojstva pohabiiene^a Avgusta Šumliaka iz St Andraža pri vrenju Pohabljeni mož. ki iteie 43 let. ie bil ^postavljen hudemu preganjani od brata, svakinje in niegove matere Oro^nik^m ie pripovedoval da je dobival hrano le no enkrat na dan in ?e to skoro neužitno Spati je Da moral veHno v nezakurieni sobi na stari th>-stelii s fižolovo slamo in z nezadostnim no-krivalnm. Poleg vsega tega so ga še pre+e-oali Vse to ie na Ubožca tako delovalo dal ie boli podoben mrliču ko »ivemn *Weku. Milo je prosil orožnike, naj ga rešijo trp-lienia in ga oddaio drugam kar so orožniki res s+orili Njegovi sorodniki s° bodo morali 70-fldi takega postopanja zagovarjati pred sodiščem. • Štiri konie mu ie odoeli»l. Nedavno je kupil posestnik iz- Ovsiš pri Podnartu deset koni v Zagrebu in jih gnal čez Novo mesto proti Liubliani. Od Novega me«ta se mu je nridn^l neki moški, ki je deial. da je a Prim«kovega. Zmenila sta se, da mu bo pomagal gnati konie in neznanec je gnal konie nanrej Do Skofliice je ?el km^t še za sledio tuica, potem pa ie sled izgubi^ Uoal je da ga bo dobil na domu na Gorenjskem, vendar se to žal ni zgodilo. Ukradeni konji imaio na levih zadnjih nogah v dlako zastri-ženo č-r-Vo F J * Obsodba Roganovih pajdašev v Celju. Pred petčlanski msenatom okrožnega sodi- i,_ct v Celju je bila te dm razprava proti tovarišem zloglasnega, pred meseci ustreljenega razbojnika Alojza Rogana Obtoženci so bili 231etni na Češko pristojni Milan Pesa, 281etni delavec Karel Kupnik iz Studencev pri Mariboru 41 letni čevljar Ivan Jazbinšek iz Studencev, 291etni sodarski pomočnsani s orižnice v cerkvi na Tre-belinem. Ker je zdai znano, kje se Hace za-držire. mu ne bo težavno priti do živega. * TJboj v Sinji gorci. Te dni so bili ljub-lianrki reševalci poklicani v Sinjo gorico pri Vrhniki, kier so naložili na avto ?n prepeljali v bolnišn'co 251etnega posestnikovega s-'na Jožeta Jeraja. Jeraja je ziutraj še v mraku narel sosed na cesti v mlaki krvi. Takoj ie obvestil njegove domače ti pa ljubljanske reševalce. Jeraj je imeT vso razbito glavo in večkrat počeno lobanjo V bolnišnici so nesrečnemu fantu skušali rešiti življenje. a so bile poškodbe prehude in je kmalu umrl. Jeraja ie bil nekdo ponoči napadel in ga s kolom pobil na tla. * 400 litrov vina v Dravo. Neki posestnik od Sv Barbare v Slovenskih goricah je hotel spraviti v mesto tri sode vina. Pri preiskavi pa se je pokazalo, da gre za mešanico iabolč-nika in šmarnice Posestnik je bil ovaden državnemu tožilstvu Vseh 400 litrov vina so izlili v Dravo * Žrtve žganja na Hrvatskem in v Slavoniji. Iz Petrinje poročajo, da letošnja količina žganja terja čedalje več žrtev Zgodi se večkrat, da so cele vasi pijane. Ljudje se v piianosti spominjajo starih sporov, ki tako nanovo vzplamte in terjajo nove žrtve. Pokopališča in zapori se polnijo. V okolici Petrinje. je zadnjih 14 dni neprestano popival neki piskrovezec. Vseh 14 dni ni bil niti trenutek trezen. V eni izmed preteklih noči se je spet napil pri neki hiši, kjer so kuhali žganje. Pijan je zablodi na travnik, kjer je nadel v iarek Drugo jutro so ga našli k^otie zmrzlesa * Huda kazen za nasilneže. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 231etnega Janeza Drobnica iz Podlehni-ka na leto dni in osem mesecev robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. ker je letos 23. julija v Gorcah pri Podlehniku izvršil nasilje nad neko 171etno deklico. Zaradi podobnega grdega greha je bil oV-oien na tri mesece zapora 201etni An^n K. iz Dornave, ki se je spozabil nad neko 28-letno žensko. DOMOVINA mMKr Vesele božične praznike že?"-"»T' sem ;^ro£mkcm, prijateljem in znan ssm Beograd. Orožnik Kovačič Karel. Beograd. Slovenski fantje orožniki, fOu-žeči pri orožniški četi: orožniški naredn k Vrtačnik Franc (Šemnik pri Zagorju ob Savi), Kraševec Ignac (Št. Jernej na Dolenjskem), Kukovec Matija z ženo (Ptuj) in orož-nišiki kaplar Borštnar Stanko (Zavine pri Zagorju ob Savi). Beograd. Orožniki beograjske orožniške konjen.ce: Lupše Valentin in GubenSek Ivan (Pilštanj). Kočevar I/idor (Metlika), Starešini Anton (Kresnice). Bahorič Rudoif (Tribu-če), Prodnik Franc (Grosuplje), Zelenik Jožef (Št. Rupert v Slov goricah), Germek Janez (Ponikva) in Vidic Rudolf (Gorje pri Bledu). Beograd. Slovenski fantje orožniki, služeči v 7 Četi beograjskega orožni.škega polka: orožniški naredn.k Kos Pavel (Polajne pri Škof ji Loki), oiožniški podnaredn'ki: Mati-čič Matija (Ivanje selo Dri Rakeku), Grošelj Alojz (Med'ja-Izlake), Beja Bogomir (Sevce pri Litiji), Špenko Anton (Moše pri Kranju), Kavčič Gabrijel (Velen)e), orožniški kaplar-ji: Polajžer ložko (Donačka gora pri Rogatcu), Novak Ludvik (Vesela gora na Dolenjskem) ir^ Dolenc Ivan (Pragersko) Eecgicd. Fantje, ki služijo vojsko v konjeniškem polku kraljeve garde: Kušar Alo.'z (Notranje gorice), Peterlin Jožef (Dolščaki), Jenko Jožef (Suha pri Kranju), Auer Janez (Krašnji vrh), Vesenjak Alojz (Sv. Jožef), Su-povec Stanko (Plešivec), Polak Josip (Sedlarjevo), Komočar Anton (Boršt). Skale Anton (Laško), Goljubič Franc (Dobova) Turk Anton (Ptuj), Lešnik Janez (Sv Miklavž), Šker-janc Alojz (Matena). Stele Henrik (Sv Vid), Hanžek Stanislav (Pristava), Bukovinski Anton (Koritno), Ržen Anton (Podane), Škof Franc (Sv. Lenart). Pajtler Jožef (Sv Križ), Pezdirc T^noar Aloiz (Bazena pri Rušah) Š+ruVpli Frane (Ko"-ipoiie nod Lir^bar^ko pnroi Cps4tv'1'- Anton (fit Pavel nri Preboldu). Kranic Aloiz. M'tv'V To-ž°f (Trnovli« nri Ce14nV Kolman Emil (Radovljica). Pi»d"van Martin (Novo tr,"''o) Oš t i t- .Tožaf fRugpfo vasV Tgnao t* tu- la Ned^lint. Sl^nik An+on CR-Vna pri n-^r-pipjri prqcJu> Orlov F^no fC'^n'oa). PVonfr'ip^ (Jpreka), T "kan Janez (Tr^n), z^ii^aršič Avcniš+in (Š;ska\ Dr»" (V^ec) in orožnik Turnšek Stanislav (Trbov-lieV Dedinje. Slovenski fantie, služeči v pehoti kralieve garde: Andrei Š;le. Andrej Ule (?e-rovn^a). Franc Bavdek (Gradež). Jože Me-hle (Plešivica), Alozi Zunančič (Žužemberk), Anton Pečiak (Gradeneo). Anton Zupančič (Bi-ezie). Feliks Truden (NadieskV Jakob Ba-šni:k (Dolenia vas). Roman Mavčmk (Sv. Lovrenc na Pohorju1). Hmko L^znik (Rušo), Franc Burger (Cerkljanska Dobrava), Janko MegRč (Ptui), Alojz Brulc (HrušicaV Ienac Šegula (Pacinie), Franc Štrubel (Zden^ka vas) Franc Mlakar (Ravno brdo), Anton Podbregar (Črni vrh), Franc Perše (Sovjak), Adolf Kotnik (Suhi potok) Karel Kranec (Sv. Jakob v Slov gor), Franc Šacer ;Gajovci), Klunc Alojz (Boštjan). Dedinje Slovenski fantje, služeči v kraHe-vi gardi: Novak Anton (Banovci ori Ljutomeru) Mrak Franc 'Brusnice pri Novem mestu), Anžel Alojz (Rogoznica pri Ptuju) Ta-niš Jožef (Sv Ilj v Slov goricah). Horvat Peter (So Duplek pri Vurbergu) Vrbniak Fra-n jo (Sv Juri i ob Šravnici) Ožbolt Anton -(Pungart pri Čabrui. Škof Slavko (Slov gorice) Rupar Anton (Brkov vrh Dri Škof ji Loki) Jordan Jože (Krško) Delagožde-Struga. Orožniški podnarednik Franc Kajbič (Motnik) Divuša. Orožniški kaplar Razpet Anton (Podbrezje), služeč v banjaluški orožniški četi. Goransko Orožniški narednik Franc Pun-čuh z ženo Angeico (Sv Križ pri Kostanjevici), orožniški kaplar Znidar Jakob iNemški Rovt v Bohinju) Grubišno polje. Orožniški podnarednik Vik!or Praznik (Gomilsko) Javor. Orožniški podnarednik Tanšek Štefan (Tratna ori Grnbplnem) Majdan — Pek Rudarji Karlo Rotar (Zagorje ob Savi). Anton Meden (Sevšček pri Cerknici) Alojz Hiti (Osredek pri Cerknici). Naklo pri Kranju. Zveznemu nredsed" vu g. Pavlu Bolhi kakor vsem rojakom v Men-gedi in Brambauerju želim vesele bož^ne praznike in zadovolino novo leto. Rebernak Jakob Negotin. Orožniška kapi ar ja Sev°r An^n (Draga - St;čna! in Jarc Ienacii (Veliki Li-pov°c - Aidovec). Niš. Slovenski fantje voiaki Južna Ivan (Dragomlia vas), kaplar Kaste^c Matija (Vi-nji vrh) Škof An+on (Gornia Lokvica) Petrinia. Orožniški narednik Branko La-goia z ženo Mariio otrokoma Ernestom in. Vilkom in staro mamo Faniko Regitnikovo. Petrovsrad Orožniki iz orožniške šo1^: podnaredn;ka Rozman Janez (Horjui) in Os-redkar Franc (Dol pri Liubliani); kanlarii: Derganc Aloiz (Loka nri Novem mestu), ?a-kašek Ivan fPodlesnik). Jerenko Anton (Sv. Lovrenc na Dravskem poliu) Jelovšek Jakob (Vrhnika) in Pen Adolf (Sv Barbara v Slovenskih goricah): orožnika: DrevenšeK Vili (Maribor) in Znidarič Franc (Sv Marjeta na Ptuiskem poliu) Požarevac. Orožniški podnarednik Jezov-šek Jožko (Sv Vid pri Grobelnem) in orožniki kaplar Petelinšek Dominik (Vojnik pri CeHu) Preko. Orožn'ški narednik Zakraišek Josip z obiteMo (Mala Slivnica) in kanlarii: Krum^ak Martin (Vrh rri Šmariu pri Jelšah). Šebenik Franc (I.o^atec), Škodič Avguštin (Kostrivnica) in Z'gon Andrej (Vrhnika) Rogatica-Kukavica. Marijanca Ručmanova, roiena Frtinova (Sp. Gorje pri Bledu) Rianj Pavlic Valentin, Podjed Josip, Rifl Josip, Derčar Ivan, Zaic Ivan. Kink Iv-n, Uranič Franc. Čelič Anton in Prosenak Simon . Pmanj-Manastir. Orožniški podnaredniki Zajšek Anton (Ptui). Sušnik Valentin (Krani), Praunseis Aloiz (Planina pri Sevn:ci), orožniški kaplar Rot Jožef (Zupe^no nri Cerknici). orožnik Škurna Štefan (Krapina). Rtonj. Hrovatič Ivan in Terez:k«. Dober-šek Valentin in M;ci in Anton Renko. Rt*nj. Jo^e in RozaHia Z:bret s sinkom Penčkom (Troiane). Jernej in Tončka Muc s hčerama (Braslovče). Franc in Marica S>nk (Škofja avs) Franc Suša (Suhorje), Mart:n Vog^n (Vplike M=lence). Anton Šm't 'ca-viniska dolina), Julka in Andrej Lovrač (Trojane). Micka in Franc Vozel (Sv. Lampret pri Zagorju). Sam^bnr. Ofo'prec Anton (Dobova). Sarajevo. Malka Hrastovec (Križevci pri Lintomeru). Frančiska Žižek (Iliaševci) Sisevac. Trunkl Karel. Mariia, Karli in Vili (Poljčane), Allegra Bogomil, Anica, Er- na in Mili (Rajhenburg), Ferdo Ocepek in sestra Fani, Martin in Pepca Gerčinan (Velenje). Sisevac-Vrčič. Nežka in Jurij Jamnišek in Sin Alojz (Velenje), Micka in Tone Balant in sin Nesti (Velika Kostrevnica — Šmartno pri Litiji), Lenčka in Franc Končar (Šmartno pri Litiji), Micka in Matija Prašnikar (Zabukov-ca), Justi in Franc Jazbinšek (Pohorje), Jul-k- n Franc Gračnar (Laško). : emska Mitrovica. Orožniški podnared- j nik Letič Ignac (Sv. Vid pri Ptuju) in orož- j niški podnarednik Nikič Ivan z ženo Mari- j co ''Milje pri Kranju). Trogir. Orožniška kaplarja Kocbek Fride- i rik (Sv. Benedikt v Slovenskih goricah) in j Šetina Janez (Zapoge). Tresibaba. Angela in Jakob Bašel (Loke), Ivan in Antonija Napotnik (Kisovec), Jože in Tončka Kozole (Rajhenburg), Ciril in Frančiška Brodar (Podgorica), Ivan in Bri-gita Kunst (Ribče), Ivan in Marija Šerak (Podkum), Ivan in Angela Padežnik (Litija), Franc in Zofija Baš (Zagorje), Franc in Pepca Abram (Rajhenburg), Maks Pere (Podgorica), Vozelj Franc (Vače pri Litiji), Stanko Mahne (Krka), Stanko in Vida Klenovšek (Hrastnik), Josip in Minka Avsec (Rajhenburg). Zajača. Anton Podbevšek (Koreno), Ivan Rednak (Trbovlje), Ivan Zakšek (Rajhenburg), Franc Boštjančič (Ilirska Bistrica), Valentin Funkel (Celje), Rudolf Bauman (Sevnica), Janez Volavšek (Celje), Leopold Rednak (Slovenj Gradec), Anton Doberšek in njegova žena, Anton Gorjup (Konjice). * Husun (Nemčija). Pepca Škerlec, Ana in Ivan Pirher in Ivan Smid. Gutmadingen (Nemčija). Anton Istinič (Virštanj - Podčetrtek), Franc Kunej (Dobo-vec), Jože Geršak (Sv. Peter pod Sv. Gorami), Vincenc Šarlah (Virštanj - Podčetrtek), Franc Vidmajer (Virštanj - Podčetrtek), Franc Rozovinc (Virštanj - Podčetrtek), Miha Roje in Jože Tratnik (Griže), Janez Vol-čanjšek (Sromlje), Pepi Špan (Stari grad), Rudi Tekaučič (Hinje), Janez, Martin in Franc Zibre (Raka), Jožko Požar (Mihalovec), Jožko Obstetar (Mokronog), Alojz Božič (Raka), Ferdinand in Matilda Povše (Sv. Pavel pri Preboldu), Alojz Zelič (Sv. Jurij ob južni železnici), Alojz Hervol (Bukovšek), Blaže Urek (Dobova), Mici Božič (Raka). München (Nemčija). Šavor Jože, Bajuk Janez (trije )in Jože, Saje Jože, Riglar Jože, Fir Jože, Kuzmijak Jože in Pušič Marko (Radovica), Orlič Franc (Grabrovec), Fugina Jože (Deskova vas), Ratkovič Janez (Jugor-je). Slobodnik Alojz in Stankovič Marko (Bo-janja vas). Matjašič Marko (Rakovec). Gršič Janez (Dolenji Suhor). Barbič Janez (čurile). T-e sta*", j Kamni gorici še spomin na nekdanie veliko I blagostanje Fazajnarjeva Manca je bilo dekle, kakršnih ni najti devet far naokoli. Brhka, postavna, močna in rdeča, z eno besedo prava gorenjska dečva. Njena mati jo je včasih takole pohvalila: »Naša Manca je za tri dedce pri hiši. Močna je ko slon, gara ko vol, sne ti pa cel j pomivek. Še bika gre spuščat, če je treba. ' To pa rečem, vsak ni za našo Manco. Naj- ! manj tri grunte bo moral imeti, kdor jo bo hotel dobiti, našo Manco.« Zlobni jeziki so sicer trdili, da ni vse tako, kakor trdi Fazajnarica glede možitve, in da bi rada svojo korenjaško hčer obesila komurkoli na vrat, če bi se le oglasil kak snubec. Toda kdo bi vse verjel obrekljivim jezikom! Resnica pa je, da je nekoč prišel snubit Manco bojazljiv ženin iz daljnih hribov. Domače je dobil prav pri kosilu. Manca je otepala žgance iz velikanske sklede, ki jo je imela pred seboj. Še zmenila se ni za snubca, dokler ni bila skleda prazna Pri pogledu na izredni tek svoje bodoče zakonske polovice je ubogemu ženinu kar zagomazalo po telesu. Kar prešla mu je želja po ženitvi in prva beseda, ki jo je nesrečnež izustil, je bila ta. da je prišel kupovat — vola. Joj, to je Manco pogrelo! Saj vola še nikoli imeli niso pri hiši. Nesramnež se gotovo norčuje in misli s tem nanjo! Priduši-la se je prav po domače, in če bi se prestrašeni ženin ne bil umaknil skozi vrata, bi dobil skledo v glavo. Od tistihdob so se snubci ogibali Fazaj-narjeve hiše kakor sršenovega gnezda. Fazajnarjeva Manca je obsedela, starala se in venela. Garala je naprej, kadila ko Turek, ob poletnih večerih je vriskala po vasi kakor lačen jesihar. Še celo z domačimi fanti se je tepla. Vsi vaški fantje so se Je bali, in če je šla zvečer skozi vas, so se vsi poskrili. Če je Manca zavriskala pred hišo takoie v mesečnih nočeh, je na mah prenehalo vasovanje pod okni. Zaljubljene vaške punce so bile zavoljo tega na Manico silno gorke in so jo gledale postrani. Bližali so se božični prazniki. Povsod so se pripravljali, da dostojno praznujejo na -lepši čas v letu. Tudi Manca je šla sama \ -se Pomislila je na svoje življenje in ka-milo se ji je storilo. Dejala si je: »Ne, brez moža pa ne bom! Če ni drugače, si ga pa s-i ma poiščem!« Stara, brezzobna vaška klepetulja Sova ii je takole nasvetovala: »Na sveti večer, k<» odzvoni avemarijo, pojdi na gmajno. Tan . kjer so zare. stopi tako, da boš z eno no^o stala na domači njivi, z drugo pa na sosedovi. In glej v tla. Izvedela boš vse. kaj re čaka v prihodnjem letu Če boš slišala harmoniko v zemlji, je to znamenje, da se oino-žiš. Tisti, ki bo prvi prišel mimo, bo tvoj mož. Če pa nikogar ne bo. boš morala potrpeti še eno leto Toda postiti se moraš, ves dan ne smeš ničesar toplega zaužiti.« Manca je bila zadovoljna. Težko se je sicer zdržala jedi, pa je že šlo. Ko je odzvo-nilo avemarijo, si je ogrnila ruto in stekia proti gmajni. Bil je lep sveti večer, nebo jasno, luna je sijala. Snega pa še ni bilo. Prišedši na gmajno je Manca vse tako sto- rila, kakor ji je naročila Sova. Široko se jej vstopila, se sklonila v pasu in gledala v tla. Kmalu se ji je zazdelo, da sliši v zemlji godbo. Res jo je slišala, toda ne iz zemlje, ampak iz želodca. Post je bil hud in zato ji je začelo kruliti po želodcu. »Že slišim,« se je razveselila Manca. Hotela je zavriskati, pa se je premislila. Ozrla se je naokoli. Kaj ne prihaja nekdo tam po stezi čez njive? Glejte si no, moški jel »Ta bo pa moj!« je vzkliknila Manca in jo je ubrala proti neznancu. Mož, bil je Kočar Jernač, je zagledal, da drvi nekdo proti njemu. »Križ božji in vsi svetniki, vrag leti pome,« se je prestrašil in že so ga nesle stare noge, kar se je dalo. Vlanica pa za njim. Kmalu ga bi že bila dohitela, ko se je nenadno spotaknila ob zamrznjeno grudo in padla. Medtem ko se je pobirala, je zagodrnjala: «Nič ne de, ne odide mi, saj ga poznam. Jernač je, če ni dru Tako lepa jesen se je obetala, da ni nihče pričakoval ničesar zlega. Res so se že širile govorice, da bo nemara vojna. Toda kdo bi bil mogel verjeti! Dnevi so se nekoliko ohladili, solnce pa je sijalo kakor bo sijalo do tistega strašnega daljnega trenutka, ko bo večnemu všeč, da utrne luč nad vesoljem in bo spet zavladala tema, kakor je vladala v davnih, davnih časih... Da, govorilo se je marsikaj po koloniji. Rudarji so jeli vneteje prebirati časopisje, poslušali so -adio, nazadnje pa mahnili z roko: »Ah, kdo bi vedel, morda so pa le laži, kakor se to večkrat izkaže ...« Toda polagoma se je v duše bolj in bolj selil nemir. Tam nekje na Poljskem so začeli pokati topovi, Ni dobro, trašni prizori so se odigravali v mladem zakonu Prepiri so bili vsak dan in on je začel grdo ravnati z ženo To tem boli. '-er sta žalost in kes pustila sledove na nHenem zdravju in nienem obrazu B;la ie le še senca ne-kdanie Elizabete Molčala ie brez besede je ->»-enašala vse krivice in nasilnosti Toda v nienem srcu sta gospodarila zagrenjenost in hrepenenje. >mu možu je torej vse žrtvovala! Zoradi te°a moža ie zapustila očeta in mu nakopal žalost in sramo+o na sivo glavo! To je bilo prekletstvo, beda nienega ž;vljenia. "jet.a so minila. Brez veselia. brez orijate-]iev in brez miru je potovala Flizaheta s svo-fim možem, ki ga ni vpč ljubila, od kraja do kr°ia. od dežele do dežele. Kamor je prišel, povsod so ga občudovali. Ženske so ga častile, uboge, blede žene z žalostnim obrazom pa ni nihče videl In nek°ga dre ie prišlo to. kar je moralo priti Po nekaj tednih zmagoslavja v Parizu je leni goslač izcrirvl. Valc^r ne^oč iz grašč:ne v n;enem domačem kraiu — in z niim neka znana pariška lepotica Elizabeta je ostala sama, brez de-naria. Kajti, kar je imel denarja, ga je vzel s seboj *n vendar se je zapuščena žena oddahnila, k"kor bi bila odr-ešena. Zdai ie bila raztrgana poslednja vez! Prosta je bila! T-^ako ii ie to dobro delo! Domov, to je bila niena misel noč in dan. Domov! Toda kako? S čim? Morala ie delati. Znala je. Niena gosood:nia, dobrosrčna ženska, ii ie preskrbela delo. Flizab°t,a je ve-zM. da so io oči bolele, da ie nazadnie prsti mso več marali ubogati Novec za novcem si je prihranila in neki teden je z drhtečimi ro- i ; kami štela svoje prihranke. Naposled je bilo dovolj za pot domov. Pisati ni marala. Čeprav je bil njen oče tako dober, je vendar vedela, da ji bo prej in raje odpustil, če jo bo videl v vsej njeni bedi. Tako se je odpeljala. Njen denar je kopnel. Še za jed ji ni ostalo, toda na to ni mislila. Samo domov, domov! Zima, hladna zima je bila v domovini. Tedaj jo je komaj dni hoda od doma doleteia usoda. Ubita od lakote, mraza in duševnega trpljenja se je zgrudila. Cez nekaj dni se „e zoudila v bolnišnici, božič je bil pred vraa. Se nekaj časa je hoteia počivati, aa se maio opomore, potem pa je, ker jo niso nikamor pustili, češ da je še preslaba — na dan pred svetim večerom pobegnila iz bolnišnice ... Zdaj je bila tam blizu domača vas. Utrujena popotnica je pogledala tja. Takrat, ko je odsia od doma, je Pil lep, sončen dan. Danes je ležalo neDO Sivo kakor svinec nad ztm-ljo. Toda ne — prav tedaj se je utrgala s.va odeja in poslednji žarek sonca je siepeč obnl zemljo. Obstal je na stan cerkvi, da je zaza-rel križ na njenem vrhu. In tedaj so zaceli sprva tiho, potem pa čedalje glasneje doneti domači zvonovi: kako domače, kako praznično so se oglašali! Nik„er, nikjer drugje na svetu ni Elizabeta slišala taksnega glasu in blažen božični mir je legel v njeno hrepenečo dušo S sklenjenimi rokami je obstala v tihi molitvi, dokler ni zemrl poslednji glas. Potem je utrujena šla dalje, bolj vlekla se je kakor hodila Noge je niso marale več nesti, toda hrepenenje ji je dalo moči. Še nekaj korakov. Tu so vrata na pokopališče, tu počiva njena mati. Vidi zakristijo. Na oknu je zapuščen lonček z uvel:m cvetjem. Križ se lesketa belo skozi noč. Elizabeta napravi še nekaj korakov in na grobu ob cerkvenem z du se zgrudi. Stemni se ji pred očmi. Tihi, tihi glasovi, k~kor angelsko pet'e zvene v njenih ušesih potem nič več. Globok mir je okoli nje, v njej. Veie s snegom pokritih jelk šume onstran pokopališča. Tedaj pride nekaj po zasneženi poti in zavije na pokopališče. Ve^k riav in bel lovski pes stoji pred ženo na tleh. Ovohava 'o po rokah in obrazu — strese se. rotem pa se mu iztrga boleče cviljenje, ki se počasi izoremeni v obupano zavijanje, da zmoti svečano tišino na kraiu smrti. Pes je spoznal ženo, ki je nekoč pred leti skrbela zanj in mu dajala jesti. Ni je pozabu, dobri, stari pes. In iznenada je planil kvišku in še zmerom tuleč oddirjal čez pokopališče, po hribu, proti šoli, ki je bila komaj dobrih sto korakov stran. Na pol poti mu je prišel naproti starec sivih les in dobrega obraza. Pes je še zmerom tulil in cvilil. Začel je poskakovati okoli starega učitelja. »Kaj ti je, Sultan? Kaj hočeš, stari tovariš? Ali re b<>š miioval?« Toda Sultan ni maral mirovati. Vlekel je svo,ega gospodarja za suknjič. Potem ga ;e izpustil in tekel naprej. Nato se je spet vrnil in ga znova vlekel. Skratka — vedel se je, kakor bi bil zmešan. Nemir starega psa pa se je iotil tudi gospodarja. »No, Sultan, saj vidiš, da grem! Le pokaži mi pot, saj ti bom sledil. Nalašč se menda ne obnašaš tako čudno.« In šel je za niim. Čez pokopališče, za ctr-kev. Tam je pes nenadoma obstal razkorače-nih nog in spet zacvilil. Starec je zagledal ležečo ženo in se preplašen sklonil k njej. Potem so mu klecnila kolena. »Elizabeta!« Njegovo kričanje ie privabilo nekaj mož, ki so potem odhiteli po pomoč. Čez nekaj m -nut so se že vrnili z nosili in na njih so odnesli Elizabeto v domačo hišo. Žalostna je bila je bila vrnitev izgubljene hčere. Šele čez nekaj č?sa se je Elizabeta zbudila iz otrplosti. Njen prvi pogled je obvisel na obrazu starca, ki se je tako ljubezni polno sklanial nad njo. »Oče, — o. moi oče! Ali sanjam? Ali bdim? Ali ra sva oba mrtva?« »Ne. ne liubi, bubi otrok! Doma si! Tiho, tiho! Ne govori! Počivaj! Zaspi! Zdaj moram k ^o'nočn:ci. Orgle me čakajo ...« Šel ie. Potem se je nekaj mehkega, hladnega dotaknilo Elizabetine roke. Sultan 'e pomolil svo o kosmato glavo čez rob postelje. Nasmehnila se mu ie in ga pogladila. »Ali me poznaš, stari prijatelj? Ali me ms'' po'.ab5l?« Ni še slutila, da jo ie zvesta ž4val rešila smrti. Da se mo~> niemu zahvaliti, da leži zd"i tu v dcmači hiši. S"et ie 7rsliša'a zvonjenie. 7a iiolročmco. Š° Vp?e. še nriiptneife ie b;lo k^kor pred rekai uram'. Oči so se ii zaorie. »Domov sem se vrnila«, je šepnila in zaspala. Peter Koren kravi Stopil sem ničesar hudega sluteč v tisti vlak, ki drdra dan za dnem s pošastno počasnostjo po orleški ravnmi, in že sem moral poslušati živahno zgodbo Besedni vrelec je polnil ves oddelek vagona, da si sbšal do zadnjega kota tisto m^hko narečie. ki doni tako prijetno posebno iz ust mladih. cvetoč;h deklet tam gori nad zdrav;ln:mi slatinskimi vrelci. Govorila pa ga je žena srednjih let, močn;h in trd;h, krepkih rok Poslušalcev ie bilo več. Dva. starejša kmečka dvojica, naibrž tudi doma s tistih bla-goslpvlien'h gričev, .sta bila glavna, ostali z sprevodnikom, ki se ie tudi včasih pomudil pri nas, na smo bil' postranski poslušalci Govoriti ni bilo treba rrkomur, samo glavna poslušalca sta zdaj pa zdaj zinila kako vprašanje ali pripombo. Zgodba je tekla m žuborela in se vlekla kakor naša neskončna ravnica in naš vlak po njej. Bila je zgodba o kravi. Dremaie sem jo poslušal in, kar mi je nazadnie ostalo v medlem spominu, je tole- »Stara krava ie bila. Hotel je imeti za nio 900 dinariev Prišel ie lani avgusta k meni, sai ga poznate, tistega živinskega mešetaria z Galušaka Frgoia se piše, za čerepmka pa ga zovejo Eno oko ima pokvarjeno, zato oa tudi krivo gleda. Da bi ga le nikdar ne b^o prineslo k naši hiši! »Leno kravo imam. breja je, dobra doi.nica. za 900 dinarjev vam io dam. Vzemite jo, ne bo vam žal.« Tako ie govoril, pa silil v mene, naj jo vzamem. Meni je bila predraga. Če pa je že nočete kupi- ti, jo vzemite vsaj v vzreio; dobro ji polagajte, pa bo imela dosti mleka, potem bo -e tele vaše. No, sem si mislila: krme imamo zadosti Pa sva se pogodila in drugi dan je bila krava že v našem hlevu StregTa sem ji bolje ko svojim kravam. Tudi žival me je imela rada sai ie videla, kako skrbim za nio. Ko jo ie Frgoia odgnal, se ie solzila, veste .pa me tako milo pogledovala! Vi tega ne verjamete, da se je solzna, pa je le res! Tudi jaz sem se solzila in zdaj me obüiejo solze, če se spomnim, kako me je gledala. Obdržal sem jo za te'e. sai je Frgoia pravil, da ie breia. Samo dolgo ni začela vimjati Ze sem mislila, da me ie nabrisal z ia-lovico. Brcala je kak sam šent, pa še v jasli je stopila, če se je zazdelo. No, nazadnie sem videla, da se je ranila, ko sem io pasla no goricah in je zadpla v neki kol. Kuo'la sem žganiico za svoj denar — domače nismo več imeli, ker si je stari tako dolgo maznl ž^o-dec z nio. da je zmanikalo. V oštarijo s°'.n morala oonjo. da sem z nio mazala kra^o. Na zadniem levem z;7ku ie imela rano, i">z sem io morala vsak dan mazati z zanüco. P i tem na se niti ootipiti ni pustila, takoi 'e brcnila, in enkrat me ie celo vrgla, da se-n padla v gnoinico Zato se tudi ni pustila molzti. ;n zmerom je moral še nekdo drugi stati poleg nje. ko sem io molzla. da jo 'e udaril, če ie oreveč küubovala. Od kraia ii ie bilo treba samo 7ehtar pokazati, pa se je že sekala proti jaslim Tako sem imela s tem živinčetom toliko skrbi kakor z nobenim drugim v svojem življenju. Pa sem že dosti krav zredila No, pa še uši je imela! Bog ve, kje jih je dobila! Pri nas že ne — mi še človeških nimamo Vsak dan sem jo morala štrigljati, živo srebro sem kupila in ga zmešala med svinjsko mast. S tem sem jo mazala No. saj sami v^este, kako se to dela Vsi sosedi vedo, koliko strahu sem s to kravo prestala Zdaj pa pride tisti Frgola in gleda kravo od vseh strani. Nazadnje pravi, ji premalo polagamo, da je videti slabša m lažja. Jaz pa na to: »Kaj to pravite, saj ni mogoče, da bi bila slabša! Stregla sem ji lepše kakor svojemu otroku. Mazala sem ji ranjeno vime s kupljeno žga-njico, uši sem ji štrigljala in jo mazala Brcnila me je, ca vrgla v gnojnico Vsi sosedi so priča, kako sem jo negovala. Zdaj pa vi pravite, da se ni nič zredila, da je celo slabša. To pa že ne! Breja je, pa bi bila lažja! On pa je le gonil svoio dalje, da je zdaj na kva-ru, da bom morala plačati za vsako izgubljeno kilo štiri dinarje. Odgnal ^o je šment pa tehtnico in zdaj me toži za 320 d'narjev. Izgubila je pri nas 80 kg. Kilo po 4 din, p'a-čam mu naj 320 dinarjev. Jaz pa pravim takole: »Kje je plačilo za krmo, ki jo je krava v tolikih tednih pojedla? Kje je denar za žganjico, za mažo, za potrebno, pa za moje bolečine, ko me je vrgla? Če kravo kupim, to bi on rad, da bi se je iznebil, bi mi zara-čunil 250 dinarjev. Za postrežbo pa sem tako imela mleko Kai pa je s teletom, ha? Ali se nisva tako pogodila, da bo tudi tele naše? Najlepše pa je to, da Frgola o nesrečnem teletu ničesar noče vedeti! Prignal je pričo, ki ni čula, da bo tele naše. Takih prič bi lahko našel sto in sto Res je bil z njim neki človek tam od Kraljevcev, a govoril nič, ko sva se s Frgolo pogajala, samo poslušal je. No, ti pravi, da o teletu ni bilo govora Kako more pameten človek tako govoriti! Se krava je vedela, zakaj sem jo vzela, saj je bila pametnejša kakor marsikateri človek. Rečem vam. brez vojke je šla za menoj, kamor sem le hotela Zdaj me Frgola toži za 320 dinarjev odškodnine, kakor pravi. Pri vseh svetcih pri-sežem, da tega ne bom plačala, čeprav me sleče do nagega! Danes imamo v Mariboru razpravo, zato se peljem tja. Povedala bom pred sodnikom kako je s to kravo. Vse sem si dobro zapomnila, vse sem premislila, saj dosti noči nisem zavoljo tega mogla spati. Bom že povedala, da bo sodnik vedel, kako je s Frgolo in njegovo kravo. Tako bom rekla: »Gospod sodnik, hotel je imeti za njo 900 dinarjev Prišel je lani meseca avgusta k meni, saj ga zdaj poznate, tega Frgola tu. . « Medtem se je vlak ustavil v Ormožu, pripeli so nas čakovčancu za rep, a povest o kravi se ie vlekla dalje. Okoli Osluševcev je spet začela vimjati. proti Moškanjcem so jo mazali z žganjico, proti Ptuju jo je Frgola v drugič odgnal domov Za Ptujem jo je prišel ponujat — že v tretjič, pri Sv Lovrencu je brcnila žensko v gnojnico, na Pragerskem je bila iznova tožba na vrsti Do Maribora je ves vagon štirikrat slišal zgodbo o pametni kravi, kako so jo preštimavali, ali je breja ali ne, kako je imela uši, kako je žalostno gledala in se celo solzila. Vsakikrat pa je bilo malo drugače. Ko pa se je vlak škripaje ustavil v Mariboru in smo vsak lovili svoio prtljago, sem slišal za seboj še enkrat: »Zdaj grem naravnost na sodišče, pa bom povedala, kako je bilo. Takole bom povedala. .« In petič se je pričela zgodba o tej res neskončni kravi, ki se je vsa nedolžna skotila nekje ob bregovih bistre Ščavnice, se pasla zadovoljna tam nad slatinskimi vrelci, pa so jo nazadnje zavlekli po velikem ovinku mimo domačega Lotmerka, Ormoža in Ptuja v sam gosposki Maribor, da so si jo tam že živo razdelili tisti, dohtarji. ki zdrave ljudi »vračijo«. B. Zakaj je Milan ostal samec Prijatelj Milan nam je pravil: »Kar sem kdaj poznal žensk na svetu, mi živi v najlepšem spominu podoba slepe Lenke. To je bilo dekle, ki ga je udarila sovražna usoda kakor malo koga na svetu. "3ila je nekako mojih let, morda dve ali tri leta mlajša. Spominjam se je še iz prav zgodnjih let, ko smo se vaški otroci igrali po vr-teh in gozdeh ter uganjali svoje prešerne razposajenosti. Lenka, hčerka bajtarske vdove, je bila v naših vrstah menda najmlajša, hkratu pa izredno ljubek otrok. Bila je nežna, krotka in neverjetno bistra, tako da smo ji vsi otroci menda podzavestno dajali prednost pred njenimi vrstnicami in vrstniki. Njene oči so bile v senci kostanjevih kodrov čudovito tople in zlasti, kadar je pela, je bila podobna angelcu na starih Marijinih slikah. Kadar je prišlo med nami kaj navzkriž, kar se je seveda primerilo prav pogosto, in smo se jeli, razdeljeni v dva, tri ali celo več taborov otroci ravsati med seboj, je Lenka zmeraj iskala zavetja pri meni. Brž v začetku vsakega prepira je planila k meni, češ: »Kaj ne, Milan, da me boš branil?« Izgovorila je prošnjo tako prisrčno, da ji nisem mogel nikoli odreči. Potem se me je oklenila in se drhteče stisnila k meni. Vselej sem imel občutek, kakor da branim plaho ptičko, zato je odnesel nekatero bunko, kdor jo je v jezi hotel stresti za kuštrave kodre. Nekoč se je vendar primerilo, da smo se paglavci jeli obmetavati s kamenjem. Frčalo je po zraku, kakor da gre zares. Kar zame se skrijI pravim Lenki, v tem pa že prileti kamen od strani in zadene dekletce na čelo tik nad očesom. Mala zavrisne, otroci se razbeže. Ko se ozrem, je njen obraz ves krvav. Hitro se spustim z njo k potoku in ji začnem izpirati rano, kakor je vedno delala mati, kadar se je meni zgodilo kaj podobnega. Lenka s« kmalu umiri, ko pa vidi mojo je- zo, zaprosi: Saj ga ne boš pretepel? — Koga? — Lukca, ki mi jc zagnal kamen. Sai ni mislil tako hudo, modruje dalje, — najbrž me je hotel samo ostrašiti, pa se je naletelo tako. Kmalu po tem dogodku so me starši poslali v mestne šole. Ko sva z očetom pred hišo i sedala na voz in je hlapec nakladal poino > natrpan kovčeg, prileti od nekod Lenka Vsa ! je bila splašena in objokana. V zadregi je stopila k meni in mi stisnila na voz šopek poljskega cvetja. — Zdaj boš gospod, boš mašo bral, — mi pravi, — pa se tudi mene kdaj spomni. Veš, jaz bom zmeraj mislila nate. Sam ne vem, kako se je zgodilo, da so mi | ob tem slovesu stopile solze v oči, vem pa, da sem bil strašno jezen na hlapca, ki me je na postaji podražil: Salabolt, kdo bi si mislil, da si tak kavelj, Milani Tako mlečen, pa imaš že ljubico! Ko sem se ob božičnih počitnicah pripeljal domov in me je hlapec z vozom čakal na postaji, se je nekaj zganilo v snegu, kakor hitro so se premaknile sani. Bilo je proti večeru. Bil je meglen in pust dan. Pogledam in ostrmim. Ali si res ti, Lenka? — Telohov sem ti prinesla, — pravi in mi s premraženo ročico pomoli šopek telohovih popkov. — Kako si pa prišla sem? — Saj imam noge m sem ti jeseni povedala, da bom zmeraj mislila nate. — Sedi k meni, — ji pomagam na sani, odgrnem plahto ter jo stisnem k sebi, ko je drgetaje smuknila k meni. Hlapec se namuzne in požene konja, z Lenko pa vso pot kramljava o dogodkih in doživetjih teh mesecev, odkar se nisva videla. — Zdaj znam že lepo plesti, — mi pravi, — in sem tudi zate nekaj spletla, če ne boš hud. Izza nedrij potegne zavitek. Rokavice so, pletene iz pestrobarvne volne. — Da te ne bo zeblo, — pravi, — ko hodiš v šolo. Sem slišala, da moraš imeti strašno mnogo knjig, ki jih moraš vsak dan nositi s seboj. Hvaležno sem sprejel dar m stisnil dek.ci-ce k sebi, hlapec pa, ki se je prav tedaj ozrl k nama, se je hudobno namuznil. Hi. hi, faj-moštra pri nas ne bo! Hi! O velikih počitnicah se je začelo staro življenje. Skraja so se me vaški paglavci še nekam bali, kmalu pa smo bili spet domači ¡n enaki Igrali smo se skupaj po vrteh in po gozdeh, v vročih pasjih dneh pa smo se hodili kopat Fantiči zase, deklici zase. Tedaj na kmetih še nismo poznali kopalnih hlač in oblek, ampak smo poskakali v vodo takšni, kakršni smo prihajali na svet. Nenadno sem spoznal in začutil, da mi ;e v družbi tovarišev dolgčas Pomuznem se tedaj, pograbim svojo obleko in se ob grmovju splazim do tja. kjer so se kopala dekleta. Ostale družice so bile odšle m Lenka je bila čisto sama v vodi V nenadni prešernosti pograbim njeno obleko in jo skrijem v grmovju, nato se oblečem in v grmovju skrit čakam. Čez malo stopi mala iz vode in se hoče obleči. Vsa zbegana se sključi in z očmi išče obleko, toda zaman. Končno začne tiho ihteti. jaz pa k njej — Saj ne boš huda, — pravim in položim obleko prednjo, — hotel sem te samo malo ostrašiti. — Mala me skozi solze ošine z jeznim pogledom, češ: Beži! Kaj takega ne bi bila pričakova a od tebe! Pojdi zdaj, da se lahko oblečem Brez ugovora sem odšel v grmovje in čakal, dokler me ni poklicala. Tedaj pa mi pravi: — Veš. kaj to pomeni, če fant dekletu skrije obleko? Kar pomisli, kako jočejo vile, če jim kak gozdar skrije tančico. Potlej morajo ostati pri njein — Ostani tudi ti pri meni. — Ne morem, ker boš gospod. Medtem sem prišel v tista leta, ko otrok začne postajati fant Tedaj sem tudi jel premišljati, kako bi bilo mogoče pregovoriti vaške veljake, pa učitelja in župnika. Ko pridem na počitnice in se hočem lotiti tega dela, izvem, da je Lenka oslepela. Nekateri so pravili, da se je šla razgreta kopat in je zato zbolela, drugi so zatrjevali, da je pomotoma v gozdu zaužila neke strupene jagode in zaradi tega prišla ob vid. Vsekakor je bilo res le to. Preden sem se mogel odločiti sam, mi je prišlo na pomoč naključje. Ljudje so mi med drugim pravili, kako je Lenka zdaj plaha in kako zavrišči, ako na samem nenadno začuti človeka v svoji bližini Na sprehodu po polju jo nekoč zagledam Stala je v senci visoke tepke ob njivi in pletla. Bila je močno spremenjena Obraz je razodeval bolestne poteze, nekdaj jasne oči pa so bile medle in motne kakor voda, kadar jo krije prosojna megla — Dober dan. Lenka, — jo pozdravim, ona pa ne krikne in tudi ne zbeži. — Ali je to res Milanov glas? — se skuša nasmehniti in mi ponudi roko v pozdrav Potem sedeva in govoriva. — Vidim, da sem segla predaleč — mi pravi in z drhtečim glasom nadaljuje, kako me je izza detinstva imela iz vsega srca rada, kako me je hotela imeti vse življenje zase Tega ne bi bila smela, ker bom gospod, bom mašo bral, ne bom smel živeti z ženo. Prej tega ni hotela priznati, odkar je oslepela, pa ve. Udarec jo je zadel samo zato. da se bo odpovedala meni. Ta izpoved trpečega dekliškega srca me je tako presunila, da nisem mogel ničesar odgovoriti v dekletovo pomiritev, ona pa je nadaljevala: Naj bo, kar mora biti. Tudi to breme sprejemam, vendar mi nobena sila ne more ubraniti, da ne bi bila na svetu samo tvoja. Če ne smem biti tvoja s telesom, bom s srcem in dušo. Tam, kjer ni več telesa, bom lahko spet tvoja, Milan, in boš tudi ti moj. Kakor je rekla, me je tako hlastno objela in poljubila, kakor da hoče v tem samem kratkem trenutku izpiti vse življenje. Potem je hušknila kvišku in odbežala. Odtlej je nisem videl nikoli več. Znala se mi je izmikati vse poletje, ko pa sem prišel za božič spet na počitnice, so mi pokazali njen grob. Nisem postal gospod in nisem maše bral,« je končal Milan, toda zdaj boste razumeli, da po takem doživetju nisem nobene ženske več mogel sprejeti za svojo življenjsko družico. Zdaj boste razumeli, zakaj sem ostal sa mec, in me ne boste več izpraševali o tem. Ivan Albreht STRAN lt wmmmmmmm Prošnja božjemu detetu Sveta noč, prelepa noč, dete v jaslih, daj pomoč. Blagoslovi narod cel, da bo v složnosti živel. Vodi rod naš k sreči pravi, mir, edinstvo daj v državi. Usliši prošnjo plamenečo: Jugoslaviji daj srečo! Blagoslovi naša polja, naj zgodi se tvoja volja! Blagoslovi ves naš svet, da bo srcem bes odvzet D. A. Polnočni zvon Pripovedka Pred davnim časom je ž vela v prijazni vasi pri bogatem kmetu G&foerju zelo pobožna dekla Marjanca. ki je redno vsako jutro šla v cerkev 3ilo je v poletnem času, ko jo je prebudil xvon, vabeč > ceikev k masi. Marjanca je hitro vstala, se oblekla in šla ne da bi bila pogledala na stensito uro, koliko je kazala. ~>o poti grede pa se ji je vendar čudno zdelo, da je bilo še tako temno in vse tako tiho. Nikjer ni srečala nobenega človeka in nikjer se še ni oglasil petelin. »Kaj le to pomeni, da se je v cerkvi že začelo sveto opravilo?« je premišljevala Marjanca in si rekla: »Bodo pač gospod fajmošter kam šli, zato tako zgodaj mašujejo!« Zatopljena v take misli je prišla do cerkve, ki je bila vsa razsvetljena in iz nje se je slišal bučanje orgel. °rijela je za kljuko, odprla vrata in vstopila. Toda, strah in groza, cerkev ie bila polna ljudi, a vsi so bili brez glav, moški in ženske. Se boli čudno se ji je zdelo, da niso maševali domači gospod fajmošter, ampak je bil tudi duhovnik, ki je mašo bral, brez glave. Strah in groza sta jo obšla Sama ni vedela, kaj bi naredila. Med tem pa je bil prvi evangelij, ljudje so vstajali, k Marjanci pa je pristopila ženska brez glave in ji prijazno rekla: >Ljuba Marjanca, nič se ne boj, jaz sem tvoja krstna botra, in ker nisi prišla v cer- kev iz radovednosti, ampak iz pobožnosti, se ti ne bo ničesar zgodilo Prišla sem k tebi, d ati povem, kaj moraš storiti. Ko bo zadnji evangelij, hitro vstani in pojdi ven. Bog varuj, da bi pogledala nazaj. Vrata zapri za seboj in ako bi ti kaj padlo na tla, ne pobe-ri, temveč hiti domov Drugič pa ne pridi na polnočni zvon več v cerkev molit z mrtvimi.« mi.« Ko je to povedala, je spet šla. Marjanci se je po teh besedah nekoliko polegel strah. Molila je prav pobožno celo sveto mašo Opravilo se je končavalo. Prav zdaj bo zadnji evangelij. Duhovnik je že stopil na levo stran, ljudje so začeli vstajati. Marjanca, ki je doslej ves čas klečala je hitro vstala in ker ie bila blizu vrat, jih je urno odprla in stekla venkaj Med vrati ji je padla iz glave peča, ki so jih ženske takrat nosile toda ni je pobrala, ampak je šla hitro domov Ko je prišla domov v hišo, je pogledala na stensko uro. Bila je prav polnoči proč Mraz jo je tresel ko je mislila na ves dogodek. Dolgo ni mogla zatisniti oči. Sele po dolgem času je zaspala za nekaj ur. Ko se je zjutraj prebudila, ie vstala in šla v cerkev ponečo. Toda na istem mestu kjer ji je bila padla peča na tla, je bil samo kupček pepela Prav tako bi se bilo zgodilo z njo. če bi je ne bila njena botra rešila Gosnodična % lune Japonska Sanuki, stari nabiralec bambusovega trst j a, 6e je ustrašil: v trstju, ki ga je privabil zaradi čudnega bleska, je našel drobčkano deklico, ki se mu je z ljubkimi otroškimi očmi prijazno nasmehnila. Nesel je deklico domov in jo izročil svoji ženi. V veliko presenečenje je deklica kar vidno rasla in v nekaj mesecih je dosegla velikost odraslih. Svečenik ji je dal ime Najotake Kagujahime (po naše Vitek bambus). °revezali so ji lase kot dekletu, sposobnemu za možitev, in tri dni sta se oglašala petje in plesna godba iz Sanukijeve. nekoč tako tihe hiše. Sanuki se je pač lahko veselil najden-ke, zakaj odkar je bivala deklica v hiši, je sijala zvezda sreče nad njegovo hišo in vsak dan je našel Sanuki v bambusovem trstič-ju zlato, tako da je kmalu zelo obogatel. pripovedka Sloves o lepoti najdene deklice se je razširil po vsej deželi in prihajati so začeli številni snubci Sanuki pa je vsakemu rekel: »Ker Kagu- ■ jahime ni moj otrok, ji ne morem zapovedovati. Pišite ji sami'« Toda deklica ni odgovorila na nobeno pismo in je poslane ji pesmi metala neprebra- ■ ne v ogenj. Zaradi njene nedostopnosti so se snubci nehali oglašati. Le trije niso popustili. Bili . so to princi Icizu, Kuromahi in Otomo. Zad-! nji je bil mikadov svetnik Neprestano so silili Sanukiia, da se je ta naposled odločil izpregovoriti besedo s Ka-gujahimo. Deklica je molčala na vsa prigovarjanja, naposled pa je rekla: »Dobro, z enim izmed teh treh mož se hočem omožiti. Ker pa ne vem, katerega ljubezen je največja, naj sto- ri vsak eno veliko dejanje, • katerim naj pokaže silo svoje ljubezni.« Sanuki je stopil pred kočo, kjer >o val trije sedeli. Ko jim je povedal Kagujahimi» no željo, so ga vsi trije prosili, naj jim pov« naloge, ki jih želi imeti izvršene. Prinesel jim je tri tablice, na katere je bi* la deklica napisala tole: »Princ Icizu naj mi prinese plašč iz ko« žic kitajske ognjene miši.« »Otomo naj mi priskrbi peterobarvni žla-htni kamen iz zmajeve glave.« > »V morju na vzhodu stoji gora, ki jo no« sijo želve. Na gori rasejo drevesa, kateriN korenine so srebrne, veje zlate, a sadovi so sami žlahtni kamni. Od tega drevesa naj odlomi princ Kuromahi vejo in jo prines« meni, če me ljubi!« To obvestilo je spravilo prince v obup, in le ljubezen do lepe Kagujahime jim je daja-la pogum in odločnost, da so bili pripravljeni storiti zaželeno, pa naj jih stane, kat hoče. Princ icizu je pisal trgovcu Okeju, ki s« je pravkar pripravljal na potovanje na Kitajsko, naj kupi plašč iz kožic ognjenih miši. Okej je pač vedel, da takšnega plašča ni ne na Kitajskem, ne v Indiji in ne drugod na svetu Ker princa ni hotel užaliti, mu je po več mesecih poslal dragocen kužuhoVl-nasti plašč, spravljen v skrinji, okrašeni a žlahtnimi kamni Princ je rade volje plačal zahtevano ceno, nato pa je hitel v Sanukijevo hi." o in prosil, da bi smel dragoceni dar izročiti ljubljenemu dekletu. Kagujahime je rekla: »Dajmo preizkusiti, ali je ta plašč res iz kožic ognjenih miši. Ce ne bo zgorel v ognju, se bom omožila S princem.« Ko pa so položili plašč v ogenj, je zagorel z visokimi plameni kakor vsak navadni ko-žuhovinasti plašč Tedaj je veselo plosknila z rokami in vr« nila skrinjo svojemu snubcu. * • * Otomo je medtem zbral svoje ljudi in jim rekel, da bo tistemu, ki mu prinese žlahtni kamen iz zmajeve glave, izpolnil vsako željo. Ker se ni nihče javil, je poslal vse po svetu z ukazom, naj poiščejo zmaja in mu ugrabijo žlahtni kamen Prinčevi odposlanci pa so spoznali, da jim ta žlatni kamen ne bo mogoče dobiti, zato so si razdelili denar, ki ga jim je dal princ« in šli po svojih potih Medtem je dal Otomo zgraditi dragoceno hišo za Kagujahimo, odpustil je svoje ženo in živel samotno, vdajajoč se hrepenenju po ljubljeni mladenki Ko je leto dni zaman čakal povratka svojih ljudi, se je sam vkrcal na ladjo, da bi poiskal zmaja z žlahtnim kamnom. V morju pri Cukušiju je nastal strašen vihar, ki je grozil razbiti ladjo Z najveS-jim t m dom si je komaj rešil aolo življenje. Tedaj je spoznal da je naročilo, ki mu ga je dala Kagujahime nemogoče izvršiti Ves zagrenjen in nejevoljen je razdal vse svoje premoženje in se zatekel v samoto. * • * Princ Kuromahi pa se je napotil v samoten kraj, dal tam zgraditi delavnico, v kateri naj bi najspretnejši delavci izdelali zlato vejo z žlahtnimi kamni kot sadovi Ko je bila veja narejena, je stopil v popotni obleki pred starega Sanukija in rekel: »Svoje življenje sem izpostavljal velikim ne-1 varnostim, da sem jo dobil. Daj vejo svoji hčtiki in prosi jo, naj me usliši • Zdaj se je Kagujahime zelo ustrašila, zakaj mislila je. da bo res izgubila svobodo in se morala omožiti s princem. K.o so se tako pogovarjali, je stopilo v hišo šest služabnikov, se priklonilo Kuroma-hiju in najstarejši izmed njih je rekel: »Glej, gospod celih sto dni smo delali to zlato vejo z žlahtnimi kamni, toda do da- j nes nam je tvoj zakladnik zadrževal plačilo.« 1 Zdaj je Kagujahime vedela, kako je z vejico, in Kuromahi se je osramočen odstranil. Deklica mu je vesela vrnila vejo in služabnike izdatno nagradila. • • • Medtem je bil tudi mikado izvedel, kako očara joče dekle je Kagujahime. Zapovedal Je, naj jo privedejo na dvor. Toda mladen-:a se za zapoved ni zmenila. Ko so ji grozili z mikadovo jezo, je rekla Kagujahime: »Potem me pa takoj usmrtite, gakaj nikdar ne pojdem na dvor.« Odklonilni odgovor, ki ga je Sanduki moral dati mikadu, je vladarja Se bolj razdražil. Bil z mislil si je zvijačo. Med lovom v gorovju, na katerega vznožju je stala hiša starega Sanukija, je mikado nenadno stopil v njeno sobo in videl Ka-gujahimo obdano od žarkov v obliki venca. Ko jo je prijel za svileni rokav, si je skrila obraz in rekla: »Ne sili v mene I Če bi bila s tega sveta, bi bila prišla k tebi, tako pa ne morem.« Toda mikado jo je še čvrsteje prijel in jo hotel povesti s seboj. Tedaj pa je nenadno Izginila izpred njegovih oči. Zdaj je vedel, da ni zemsko bitje. Poprosil jo je, naj spet privzame človeško r »stavo, in ni več silil vanjo, temveč se je žalostnim srcem vrnil domov. Čez nekaj dni ji je poslal stihe polne goleče ljubezni. Kagujahime mu je odgovorila. To medsebojno dopisovanje, ki je bilo mikadu edina tolažba v njegovi žalosti, je trajalo tri polna leta. * • • Ko je bila spet pomlad v deželi In so če-8nje cvetele, je postajala Kagujahime čedalje žalostnejša. Pogosto je vzdihovala in solze so ji lile po licih. Zaman so jo krušni starši opominjali, naj ne gleda v mesec, da ne bo prehitro ostarela. Zaman so jo tudi izpraševali o vzroku njene žalosti. Ko je nekoč mesec vzhajal, je rekla: »Doslej sem iz usmiljenja do vas molčala, a zdaj vam moram vse povedati. Nisem se rodila na zemlji, temveč izviram z meseca. V glavnem mestu na mesecu imam očeta in mater in sem prišla po starih zakonih samo za nekaj časa na zemljo. Na dan polnega meseca bo moj čas potekel. Tedaj pridejo moji po mene in morala se bom vrniti, čeprav z žalostnim srcem.« Sanuki in njegova žena sta se začela bridko jokati. lol zaradi bližajočega se slovesa je bila tako velika, da je Sanukiju brada osivela in hrbet se mu je skrivil. Storil je vse, da bi jo pridržal. Naposled je orosil tudi mikada za pomoč. ^isti dan, ko naj se mladenka spet vrne v svojo nebeško domovino, je poslal mikado dva tisoč lokostrelcev in mečevalcev pod poveljstvom svojega vojskovodje Takoma Okunija pred Sanukijevo hišo, da bi zavrni' vsak napad luninih prebivalcev. mnukijeva žena je sedela s Kagujahimo v zaklenjeni podzemski kleti in jo držala čvrsto objeto. Aladenka se je seveda smehljala nad vsemi temi ukrepi in menila: »Z zemskim orožjem boste malo opravili. Kakor hitro pridejo prebivalci meseca, vas bo minil vsak pogum. Mene vaša žalost tako boli, da sem nedavno prosila svojega očeta, naj mi podaljša čas bivanja na zemlji, čeprav je mesto tam gori polno razkošja in bleska in ljudje na mesecu živijo veselo v večni mladosti. Prošnja mi ni bila izpolnjena.« O polnoči je zdajci postalo vse svetlo okoli hiše, kakor bi bila začela poWe in me-zec naenkrat svetiti. Z meseca so priplavala bitja na bleščečih se oblakih. Bila so tako lepa, da na svetu tako lepih bitij ni nikjer. Največje bitje izmed njih je pomignilo in takoj so se odprla vsa vrata. Vojščaki so ob tej prikazni kar otrpnili in niso bili sposobni za rabo orožja Eden izmed mesečevih prebivalcev je nosil skrinjo, v kateri sta bila obleka s perutnicami in sredstvo za nesmrtnost Kagujahime je zaužila nekaj tistega sredstva, napisala pismo za mikada, v katerem se mu je zahvalila za njegovo ljubezen, in priložila sredstvo za nesmrtnost Oboje je dala Takomu Okuniju in še enkrat objela svoje krušne starše Nato je slekla svojo zemsko obleko, se oblekla v obleko s perutnicami in stopila na enega izmed oblakov kakor puščica hitro je nato z drugimi luninimi prebivalci švignila v nebo Sanuki in njegova žena sta obupavala. Odkar ni bilo več Kagujahime, je postalo njuno življenje brez vrednosti. Kmalu sta drug za drugim legla na bolniško posteljo, s katere nista več vstala. Tudi vladar je bil zelo žalosten, ko je gi-njen bral njeno pismo. Dolgo časa se je postil, vse svoje žene je poslal proč in živel samo njenemu spominu. Sredstva za nesmrtnost ni použil, temveč ga je izročil s pismom vred zvestemu služabniku, ki je oboje zažgal na vrhu Fuzija-me Se danes, tako pravijo, se d vi ca s tistega mesta dim proti nebu Veverice in oreh Basen Pozno jeseni ste dve veverici pod nekim orehom skakljali sem in tja in si iskali hrane. Veter je potegnil in na tla je padel lep oreh. Hitro sta skočili obe za njim. Obe bi ga bili radi imeli. »Moj je,« je rekla prva, »jaz sem ga prva zagledala.« »Moj je,« je trdila druga, »jaz sem ga prva pobrala.« Tako sta se kregali in se tepli za oreh Kmalu pa je prišla mimo tretja veverica in ju vprašala: »Prijateljici, kaj pa se tako prepirata?« Obe naenkrat sta ji začeli tožiti, uovorill sta vse križem, da tretja veverica ni mogla ničesar razumeti Ko je naposled le ugotovila, za kaj je šlo, je rekla: »Meni dajta oreh hranit, potem pa naj vsak posebej pove svojo pravdo. Tako bom jaz najlaže razsodila, da bo za obe prav!« Ko je tretja poslušala tožbi, je oreh razklala na dva dela, in med pričkanjem obeh veveric jedrce pojedla Pravda se je končala tako, da je veverica vrgla vsaki pol prazne orehove luščine. O jedrcu pa jima je rekla, da ga je sama pojedla za plačilo. Zgodba zapuščenega otroka Saj več ne vem, kako se je zgodilo, da v sveti noči sva ostala sama. Ko k polnočnici je povsod zvonilo, bedel sem sam pri tebi, mrtva ma^ia. Šele ob zori so prišli ljudje, ki so na zadnji poti te spremili. Kot bi bolelo moje jih gorje, vso pot zvonovi glasno so zvonili. Ko te sprejela jama je globoka, na krsto dež je žalostno n>sil, potem pa kot bi tkala nežna roka, tvoj grob je z belim prtom sneg prekril Zonimivosti x Papež je obolel. Iz Rima poročajo, da je papež Pij XII. po nasvetu zdravnikov odpovedal vse splošne m zasebne avdience, ki jih je nameraval imeti pred božičem. Vojna in razširjenje komunizma v Evropi sta tako hu- j do vplivala na papeža, da se je njegovo ! zdravje močno poslabšalo. Papež se je tudi mnogo postil, kar je še slabše učinkovalo X Vsak mesec milijon cigaret za zavezniško vojsko. V Nemčiji so zaradi varčevanja izra- . žili željo, naj bi se kadilci v bodoče precej omejili ali pa celo odvadili kaditi, kar bi bi- j lo še najbolje, ker bi precejšne vsote, ki bi j šle drugače v zrak, lahko porabili v druge namene. To naj bi veljalo tudi za vojake na bojišču. V Angliji in Franciji pa zelo skrbe, da tudi tobaka ne manjka njihovim vojakom na bojišču. Anglija in Francija sta dovolj bogati, da vojakom že lahko privoščita tudi to veselje. Oglašati so se začeli bogatini, ki so iz lastnih nagibov začeli pošiljati velike množine cigaret vojakom za Maginotovimi utrdbami. Takšna in podobna darila so začeli pošiljati tudi iz daljnih britanskih dežel. Tako so na primer angleški vojaki na zahod-njem francoskem bojišču dobili za Miklavža iz Južne Afrike milijon najfinejših cigaret. Zadovoljili pa se niso samo z enkratno pošiljko milijona cigaret, temveč so celo obljubili, da bodo po toliko cigaret pošiljali vsak mesec. X Novi ukrepi v Nemčiji. Z odredbo nemškega ministrstva za prehrano bodo zmanjšali količino ječmena, namenjenega za varjenje piva. Prihranjeni ječmen bo dodeljen sladarnam za praženje žitne kave. Nemški usti objavljajo odredbo ministrstva za delo, da smejo v bodoče najemati gospodinje služkinje in kuharice samo z dovoljenjem ministrstva. Dovoljenja bodo izdajali ženam, ki so v blagoslovljenem stanju ali ki so stare nad 50 let. in ženam, ki z uradnim zdravniškim spričevalom dokažejo, da so same za delo nezmožne Ministrstvo za delo je spremenilo prvotno odredbo, ki je bila izdana takoj po nastanku vojne, da se morajo vse nagrade za nadurno delo odvajati v državno blagajno kot prispevek nemškega delavstva za vojne stroške. V bodoče bodo delavcem, ki imajo manj kakor 500 mark mesečnih dohodkov, spet izplačevali nagrade za nadurno delo. če bodo delali več ko 51 ur na teden. X Nemci izdelujejo kakao iz želoda. Poskusi nekega nemškega kemika so odkrili za želod novo UDorabo. Po primerni predelavi daje živilo, ki se odlikuje z okusom po ka-kaaku. Po znanstvenih ugotovitvah je to živilo celo redilnejše od kakaa. V mnogih delavnicah slaščic in peciva uporabljajo že želodov kakao. .... X Električne strojne puške. V zdajsni vojni uporabljajo Francozi in Nemci v betonskih zakloniščih električne strojne puške, ki jih lahko sprožijo po električnem kablu z večjih in bolj zadaj ležečih zaklonišč. Električne strojne puške delujejo brez spremnega osebja, dokler ne izstrelijo vsega traVa. Šele potem se mora priplaziti do njih vojak, da iih spet nadeva. Strojne puške so pred utrdbami Siegfriedove in Maginotove lin'je nameščene tako, da obvladajo s svoiimi streli vsak kvadratni meter pred utrjeno črto, ki je zasedena od francoskih odnosno nemški vojakov. Iz Prekmurja Kam pojde sezonsko delavstvo pomladi Murska Sobota, decembra Vojna v Evropi je hudo zadela naše Prek-murje, katerega gospodarsko stanje je odvisno od sezonskega dela. Večina Prekmur-skih sezonskih delavcev se je zavoljo nastalih razmer predčasno vrnila iz Francije in Nemčije v domače kraje. Mnogi izmed teh so izgubili znatne vsote zaslužka. S preostalim, krvavo prisluženim denarjem so se potem izmučeni vrnili Vprašanje je zdaj, kaj bodo storili sezon-ci po kratki zimski dobi, v kateri bodo porabili vsa prihranjena denarna sredstva, ko na pomlad verjetno ne bodo mogli v tujino. To je važno vprašanje, ker za enkrat pač še ne poznamo druge poti za pomoč Prekmurju. V našem listu smo že ponovno naglašali, da se je treba lotiti velike gospodarske pre-osnove, s katero bi bilo omogočeno, da Di imel vsak jugoslovenski državljan doma dovolj kruha. Gotovo ie velika škoda, če mora naša najboljša mladina delati za tujca m zanj žrtvovati svoje mlade moči. Pomankanje globokih vodnjakov v Prekmurju je vzrok, da je ob požarih toliko škode po vaseh v Prekmurju. To se občuti posebno v času suše. Gasilske čete ne morejo uspešno nastopiti pri požarih, ker skoro povsod manjka vode. Nujno je torej, da občinski odbori in vsi odgovorni činitelji store potrebno. Poglobitev vodnjakov pač ni tako težavno vprašanje, da bi se ne dalo hitro rešiti. Le malo volje je treba a. požaru v Adnjancih. Pišejo nam: Nedavno zvečer, ko je divjal močen vihar je nenadoma zadonel požarni rog tu zazvonila piat zvona. Goreti je začela najprej kopa slame, nato pa je ogenj prešel na blizu stoječe gospodarsko poslopje in dalje na hišo. Domači gasilci so takoj prihiteli z brizgamo in začeli omejevati požar, ki je grozil preiti še na komaj nekaj metrov oddaljeno sosedno poslopje. Ce bi se bilo užgaio to poslopje, bi zgorelo pol vasi. Na srečo so nam prihitele na pomoč sosedne gasilske čete z brizgalnami, tako iz Gor. Petrovcev, Lucove, Neradnovcev, Zeno-velj, Markovcev in Salovcev. Prav lepo so zahvaljuje poveljstvo domače čete vsem sosednim četam za njih požrtvovalno sodelovanje, posebno pa četam iz Salovcev in Markovcev za njih sodelovanje z motorkama, ker brez motornih brizgaln bi nam bilo težavno rešiti vas. Ubogemu pogorelcu posestniku Žižku Francu sta zgorela poleg gospodarskega poslopja in hiše skoraj ves živež in vse gospodarsko orodje. Tudi krma za živino je postala žrtev plamenov. V ledenomrzii Ledavi so se kopali trije privrženci vere sv. Duha. V versko selo mešani prekmurski pokrajini imajo ugodna tla razne verske ločine, ki v nekaterih krajih pridobivajo čedalje več privržencev V bližini Murske Sobote je središče adventistov. Njihove obrede hodijo gledat tudi Sobočanci iz radovednosti in zabave. Poleg te verske ločine so v Prekmurju še baptisti ali, kakor jih prekmurski krajevni list imenuje, »verniki krive vere sv Duha«. Pred kratkim so se po nauku te vere dali krstiti v Ledavi, glavnem potoku, ki zbira vodo Prekmurja in jo pri Dolnji Lendavi oddaja Muri, goreči verniki, trije ljudje: dva moška in ena ženska. Obred krsta v hudem mrazu je privabil številne radovedneže. Vsi trije pristaši nove vere so slekli obleko, in oblekli tenke dolge srajce ter stopili z duhovnikom v vodo. Duhovnik je vsakemu položil roko na glavo, izgovoril besede: »Krstim te po prepričanju tvoje vere v imenu Očeta, Sina in sv. Duha«, potem pa ga je potopil v ledeno mrzlo vodo, da je bil za trenutek ves pod vodno gladino. Ko se je novokrščenec prikazal iz vode. je odgovoril na duhovn kove be- sede »Amen« in bil s tem sprejet za člana i nove vere. Vera teh ljudi mora biti pač ze- j lo goreča, da se ne ustraši niti ledenomrzle vode v Ledavi Dolgoprstneži bodo čez zimo zaprti. Okrož- \ no sodišče v Murski Soboti je imelo te dni opravka s številnimi dolgoprstneži. France Vuk iz Male Nedelje je bil že večkrat obsojen zaradi tatvin. Vse kazni pa ga niso poboljšale. Posebno rad ima kolesa. V Morav-cih je sunil nekemu posestniku kolo, kd ga je pa pripeljalo naravnost pravici v roke. Obsojen je bil na pet mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo enega leta. — Cigana Jurij in Geza Kokaš iz Ku-keča sta verno hodila po stopinjah svojih prednikov in obiskovala kokošnjake po Can-kovi. Pri treh posestnikih sta tudi poizkusila vlomiti, pa sta bila prepodena in nazadnje zasačena. Jurij je dobil štiri mesce, Geza pa en mesec in 10 dni strogega zapora. — Ivanu Duhu iz Lipe, ki je služil v Murski Soboti, sreča že pri prvi tatvini ni bila mila. Odnesel je prijatelju lončeni hranilnik s 500 din gotovine in bil zasačen. Morda ga bo tri mesece strogega zapora izpametovalo. Na isto kazen je bil obsojen Franc Grubič iz Dolne Lendave, ki je dalje časa skrivaj zahajal v klet svojega soseda in rabil njegovo maZn.^\jbleči * gradu 40 vrat, kakor pravijo cesarjevi •alači v Tokiu, prebiva 124. japonski cesar, ljudje ga častijo ko boga in morajo hoditi mimo njega čisto tiho. Najmlajši cesarjev potomec je letos marca rojena princesa. Zdajšnja japonska cesarska rodbina vlada že 2598 let- oaponci so dolgo trepetali zaradi prerokovanja, ki pravi, da bo vladarski dom, čigar ustanovitelj je zasedel prestol 1. 660. pred Kristusom, izumrl s 124. vladarjem. Zdajšm japonski cesar naj bi bil torej zadnji. Toda to prerokovanje, ki je navdajalo vse podložnike s hudimi skrbmi, se ni izpolnilo, čeprav se je že zdelo, da bo vladarski rod izumrl. Dolgih devet let je čakala Japonska na prestolonaslednika. Cesarica je sicer rodila tri otroke, toda vse tri deklice, ki nimajo pravice do prestola. Šele 1. 1933. so se zjasnili obrazi Japoncev in vsa Japonska je preživljala trenutke radosti. Dne 23. decembra 1. 1933. se je namreč rodil prestolonaslednik Tsugu, ki bo 125. japonski cesar. Dve leti pozneje se je rodil še drugi moški naslednik in Japonska je bila rešena vseh skrbi glede prestolonasled-stva. Japonci svojega vladarja ne imenujejo z imenom in tudi izraza »mikado« ne rabiio. Cesarju pravijo »Njegova visokost« ali »Sin neba«. Japonski cesar zasede prestol med svečanimi obredi, med katerimi obvesti svoje podanike, da je zasedel prestol. Kronanja Japonci ne poznajo. Znak moči japonskega ce-saria so zrcalo, samoveznica in meč. Kako živi bogu podobni mož v svoji palači 40 vrat? Za stenami palače so krasni vrtovi, jezero, igrišče in razsežni travniki. Cesarska palača je edinstveno poslopje na svetu. Cesar se mudi v nji samo pozimi. Poleti se preseli v svoj poletni grad. V palači 40 vrat priredi cesar vsako leto dve veliki svečanosti, na kateri je povabljenih najmanj 7000 gostov. Ena dvorna svečanost je v maju, druga pa v novembru, in ta je obenem praznik krizantem. Šege in običaji, ki se jih mora držati japonski cesar, ga pa prav nič ne ovirajo v njego-vsem zasebnem življenju. Zdajšni japonski cesar je izboren plavač in jahač. Najljubša njegova zabava sta fotografiranje in proučevanje morskih živali in rastlin. Cesar Hirohito vstane vsak dan ob šestih, da ima dovolj časa za izprehod na svojem priljubljenem belcu. Hirohito ne pije alkoholnih pijač in ne kadi. Ima svoj lasten avto kostanjeve barve. Na vsem Japonskem ni avtomobila enake barve. Pravico imeti avto kostanjeve barve si je pri-držal cesar. Omeniti je treba še nekatere posebnosti. Ja-i ponski cesar ne sme obleči dvakrat iste oble-I ke. Svoje obleke daje dvornim uradnikom, ki visoko cenijo ta darila. Na vsem Japonskem ne najdete človeka, ki bi bil slišal svojega vladarja govoriti za radio. Nihče se ne upa cesarja fotografirati, kakor je to navada v drugih državah. Mikado ne sme biti preveč človek, ostati mora vedno vzvišen nad navadn:mi zemljani in ohraniti na sebi pečat božanstva. Janonski cesar je sicer najbogatejši človek na svetu, saj mu pripada vsa država z vsem premoženjem, vendar pa se nikoli ne sme dotakniti denarja. Tisočletja star okameneli gozd Blizu Batuma v Kavkazu so odkrili oka-menel gozd V tem gozdu so rastline, ki so že davno izginile s površja zemlje. Gozd pokrivajo plasti ognjeniškega pepela, ki je omogočil, da nam je ostal ta gozd iz pra-davnine ohranjen. Zavoljo kremenčeve ki- sline v pepelu so namreč pokopana drevesa v mnogih tisočletjih okamene'a. Pri tem so se ohranila tako dobro, da imajo še vsa debla, veje in liste. Domnevajo, da bodo v okamenelem gozdu našli tudi ostanke pred-potopnih živali. Kosti sesalca, ki je živel pred 25 milijoni let Ameriški naravoslovni muzej v New Yor-ku ima okostje orjaka sesavca, ki je živel po sodbi strokovnjakov pred 25.000.000 leti. Znanstveniki so mu dali ime bahuhite-rim...Sesrtavila sta okostnjak iz najdenih kosti učenjaka dr. Granger in dr. Gregory. Kako težavno je bilo to delo, priča dejstvo, da sta morala pregledati in razvrstiti 200 kosti in jih zložiti tako, da je nastal cel okostnjak ogromne živali Orjaški sesavec velja za sorodnika nosoroga, toda roga ni nikoli imel. Živel je v Aziji v časih, ko je bila puščava Gobi še poraslo ozemlje z mnogimi gozdovi, jezeri in rekami. Prvo ljudstvo, ki si je dan razdelilo v določene dele, so bih menda Asirci. O njih je znano iz zgodovine, da so uporabljali že ure na vodo. Bile so to kovinske posode, ki so jih polnili z vodo in je potem voda kapljala iz njih tako, da so morali vsako posodo v ene mdnevu šestkrat napohuli z novo vodo. Vse vodne ure v Ninivah so polnili istočasno na znak paznika v nekem stolpu in Ob zmagoslavnem Pompejevem povratku v Rim 1. 62. pred našim štetjem so kot najdragocenejši plen nosili v sprevodu vodno uro iz zaklad.iice pontijskega kralja. Ta velikanska posoda, ki so jo napolnili le enkrat na dan, je bila vsa iz zlata. Kazalci so ji bili obsuti z majhnimi rubini in vseh 24 dnevnih ur fe bilo vdelanih s safiri. Naval radovednežev, ki so si hoteli v Rimu ogledati to posebnost, je bil tako velik, da jih je morala močna straža držati v spoštljivi razdalji. Staroveške ure so bili v prvih stoletjih srednjega veka čisto pozabili, dokler ni bag-dadslki kalif Harun el Rašid Karlu Velikemu podaril dragoceno vodno uro. To teh-ničao čudo tedanjega čas je bilo iz brona z vdelanim zlatom; imelo je kazalnik in je bilo. Ustrezno število krogel je padalo v kovinsko posodo in oznanjalo ure. V istem času je menih Liutprand, ki je bil na novo odkril izdelovanje stekla, izdelal peščeno uro in Karel Veliki si je dal napraviti veliko uro te vrste, v kateri so bile ure dneva označene z rdečimi črtami. Vsakih 12 ur so to veliko uro obrnili. Na Kitajskem, ki se ponaša s toliko starimi izumi, pa je bil že dosti prej zvezdoslo-vec Hang sestavil uro, ki je kazala tudi mesece, dneve, tedne, tek sonca, meseca in petih premičnic in druge pojave na nebu. Te ure so se v sredniem veku počasi udomač"e. Baluhiterim je bil takrat največja žival na svetu. Tehtal je približno toliko, kakor tehtata zdaj dva orjaška slona, telo so nosile noge, podobne slonovim, visoke pa tako, da je mogel med njimi stati dva metra visok človek. Žival ni imela roga, le iz čeljusti sta ji molela dva orjaška okla, s katerima je lomila šibkejše drevje. Ime baluhiterim izvira od imena indijske pokrajine, kjer so našli kosti tega orjaka. Vseh kosti ni bilo, toda učenjaki so jih umetno dopolnili. Tako so po dolgem prizadevanju sestavili okostnjak, ki je bil menda največji na svetu. MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo taini NATAKARICA 251etna. želi mesta v boljši gostiln4, tudi na deželi, po novem letu. Ponudbe na oglasni oddelrk »~)nmovine« pod šifro »Fo_ rtena natakarica«. __ JAPl.US-JABOLČNIH. Ako boste imeli pijače za domačo rabo prem?'o ali pa je vaš sadjevec kise), si pomagate, če naročite staro preizkušeno snov jablus, iz katere lahko napravite odličen iabolčnik ali hruškovec tudi brez navadnega sadjevca po navodilu dr. I. Vo-šnjaka. S poštnino stane 50 litrov 39.50, 100 litrov 69, 150 litrov 98, 300 litrov 182 din. Cene veljajo, dokler so še stare zaloge. Že črez tisoč pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek_ ZA BUCNICE cele in zluščene, zamenjam čisto bučno olje. Priporočam specerijo in železnino, posebno peči in žganjarske kotile. Josip Jagodic. Celje, Gubčeva ul. 2. KUPIM VEČJO KOLIČINO OKROGLEGA LESA smrekovega, borovega in hojevega. Debelina od 12 cm naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine« pod značko »Več lesa«. V starih časih so poznali le vodne, solnčne in peščene ure tropa izklicevalcev je posamezne dele dneve naznanjala po vsem mestu. Vodna ura je bila poleg solnčne ure, ki meri čas po dolžini sence, mnogo stoletij edina merilka časa. V Aleksandriji so vodno uro izpopolnili s časovno razpredilnico in kazalcem. V starogrški dobi je bil Egipt velik trg za ure tedanjemu svetu. Svoje izdelke te vrste je Egipt prodajal po najvišjih cenah v vse dežele. SAMO Um J».— 63719 Po ceni In dobra zapestna ara Shodč Proof, lepo kromlrano ohišje n svetle* čim I številkami in kazalci . Din 98 — 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoč» s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s p rima anker kolesjem n» 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260.— Zahtevajte cenik, zastonj ta poštnine prost«. H. SUTTNER, Ljubljana 6 Lastna »rotekeUnuia tovarna n* v Avta*. NAPISAL M1BKO BRODNIK rce v okovih ROMAK 59 Dvome, ki so se mu zbudili, je hotel Branko takoj povedati svojemu gostitelju, toda ta, kakor bi bil uganil, kaj misli reči, je sam prišel z besedo na dan. »Ne zaupate mu prav, kaj?« se je zasmejal. »Nič se ne bojte! Li-King je sicer na zunaj videti kakor človek, ki ne zbuja zaupanja, toda v resnici je drugačen. Jaz ga poznam že dolga leta in vam to lahko potrdim. Kaj ne, Li-King?« »Gospod to sam videti,« se je odrezal Japonec v polomljeni ruščini in se zvito zasmejal. »Kam iti?« je pristavil. »Kakšno barko imaš?« ga je vprašal Branko, kakor bi bil preslišal njegovo vprašanje. »Li-King imeti džonka,* zelo, zelo velika džonka. Peljati lahko konec sveta.« »Peljal naju boš v Britansko Indijo, v Kal-kuto. Pripravi ladjo. Odpeljemo se še to noč. Popoldne se vrni, da se dogovorimo o uri odhoda in ceni. Velja?« Japonec ni odgovoril. Samo priklonil se je globoko, kar se da in izginil po stopnicah. Branko se je med tem lotil zelo kočljivega vprašanja. Preračunal je, da denar, ki ga ima s seboj, ne bo zadoščal za pot, zato se je moral pobrigati, da bo prodal kak drag kamen in tako prišel do denarja, ki ga bo potreboval. Hotel je to opraviti še tu, tem bolj,ker je bilo v Britanski Indiji, kjer na tujce zelo pazijo, sumljivo prodajati drage kamne. Prav gotovo bi ga prijeli in preiskali, in potem — Zaupno se je obrnil na krčmarja. »Vidim, da ste poštenjak,« mu je rekel. »Vse vaše zasluge vam bogato poplačam « Mislil je da je dobro začel, toda z začudenjem je moral ugotoviti, da je cigan samo hladno odkimal. »To niso bile usluge,« mu je mirno rekel, »to je bila moja dolžnost. »Dokler sta pri meni, sta mi dobrodošla gosta. Denarja pa od vaiu ne vzamem niti kopejke.« ■>Za'kaj ne?« ga je začudeno vprašal Branko >Ker bi se s tem pregrešil proti naši zvezi,« je odvrnil krčmar. »Človek, ki je rešil katerega naših, lahko razpolaga z mojim premoženjem, sploh z vsem, kar imam « »Je že vse lepo ... toda ...« »Nič ugovorov,« je odločno odvrnil krčmar. »Če imate še kake želje, mi jih samo povejte. Rad vam bom ustregel, če bo le v mojih močeh. Ali potrebujete denarja?« »Denarja? Da in ne. Naj vam povem. Nekaj dragih kamnov imam in bi tega ali onega prodal. Hotel bi pa dobiti draguljarja, ki ne bo poskušal izrabiti moje denarne stiske in izsiliti dragulje za vsako ceno. Ali poznate katerega?« »Ne bo vam težko pomagati,« je odvrnil krčmar. »Dve hiši odtod ima svojo trgovino star draguljar, ki je pošten od nog do glave. Čakajte,takoj ga pokličem!« Pomignil je hlapcu in ta se je res kmalu vrnil z debelim možičkom, ki se je urno pri-zibal po stopnicah. Branko je zjutraj, ko je vstal, vzel iz mo-šnjička, ki ga je nosil privezanega okrog vratu, tri demante. Čeprav je izbral najmanjše. so bili vendar vsi večji od lešnika. Pokazal je enega. Draguljar, ki je pri besedah »nekaj majhnih demantov« mislil, da bo res videl kako malenkost, je od presenečenja široko odprl usta in jih pozabil zapreti. »To pravite, da so majhni kamni,« je rekel ves presenečen in vzel demant v roko. »Človek božji, vsak med njimi je veliko premoženje. O meni pravijo, da imam v zalogi samo izbrano kamenje, pa česa takega nimam.« Obrnil ga je proti luči, da se je zasvetil v tisočerih žarkih, ki so se lomili in se kresali kakor iskre. * Džonka je japonska jadrnica. »In kako umetniško je izbrušen,« je dodal, ko si ga je ogledoval. Kar utrgati ni mogel pogleda z njega. »In to naj bo majhen kamen,« je ponovil. »In barva,« je še rekel. »Tako lepega še nisem videl, da vam po pravici povem. Ta rahla sinjina ga še bolj podraži. In ta kamen je na prodaj?« »Branko je pokimal. »Koliko mi daste zanj?« »Toliko denarja, da bi vam ga plačal, nimam,« je žalosto odkimal draguljar. »Sedemdeset tisoč jenov* je med brati vreden. Med brati, "vam rečem. Če bi ga kdo iskal, bi dal zanj še več.« »Sedemdeset tisoč jenov!« je vzkliknil Branko. Kar verjeti ni mogel, da je to mogoče. »Sedemdeset tisoč!« Da je demant dosti vreden, je vedel, da pa je vreden toliko, se mu še sanjalo ni. Kakor v dremavici je še slišal draguljarjev glas, ki je nadaljeval: »Silno rad bi ga kupil. Šestdeset tisočakov bi vam dal zanj, toda toliko denarja nimam v blagajni. Ali bi lahko nekaj dni počakali?« »Kako dolgo?« »En teden morda deset dni.« »Ne, tako dolgo ne morem,« je Branko odkimal. »Odpotovati moram. Koliko denarja pa imate?« »Komaj štirideset tisoč ... « »Štirideset tisoč? Naredila bova drugače. Za kamen bi dali šestdeset. Dam vam ga za pet in petdeset. Velia?« »Velja,« je vzkliknil draguljar presenečeno »Z vami se da trgovati Samo zastran de-naria je malo nerodno.« »Naredila bova. da bo prav. Vi mi prinesite štirideset tisoč jenov. Za ostali znesek napišite dve zadolžnici. Eno na ime krčmar-ia, eno na ime mladega moža, ki je z nami..« Pokazal je mladega cigana. »Vsaka se bo glasila na sedem tisoč pet sto jenov. To vama bo za nagrado,« se je obrnil k njima. »Ne smem vzeti denarja, se je prvi oglasil krčmar. »Od tebe ga ne smem vzeti.« »Tudi jaz ne,« je kakor zvest odmev pristavil mladi cigan »Čakaita malo!« se je zasmejal Branko. Kdo vama bo dal denar?« »Vi!« »Ne, dal vama ga bo draguljar, ki bo na vajini imeni napisal obveznici. Od njega ga bosta prejela, ne od mene.« »Je že res, toda....« »Od njega bosta prejela denar, ne od mene,« je trdovratno ponovil Branko. »Zame je stvar opravljena Vajina vest bo čista ...« je dodal in se nasmehnil. Potem se je obrnil k draguljarju in mu naročil, naj prinese denar. Pet minut nato je dragulj menjal lastnika, Branko se je oddahnil od misli, da je njegova listnica polna tisočakov. Šestindvajseto poglavje POSLEDNJI OPRAVKI Zdaj, ko sta bila Branko in Mitja založena z denarjem, jima je ostalo samo še to, da dobita kakršne koli dokumente, ki bi jima olajšali pot proti domu. Krčmar, kjer sta stanovala, jima je nasvetoval, naj se obrneta na angleški konzulat. Pol ure nato sta že stala v čakalnici. Konzul, prijazen mož, ju je takoj sprejel. Branko je v slabi angleščini povedal, da je begunec, ki bi se rad vrnil v domovino, in ga je prosil, naj mu pomaga s potnim listom, ki mu bo dovoljeval bivanje v Britanski Indiji. Pokazal mu je svoje vojaške dokumente, ki Jih na vso srečo na dolgi poti ni izgubil. V kratkih besedah mu je povedal, da sta se *Jen je japonska denarna enota. pretolkla skozi Sibirijo. Tedaj ga je konzul prekinil. »In ta mladi mož, ki je z vami? Ali je bil tudi on vojni ujetnik?« Branku je postalo vroče. Na to vprašanje ni pomislil. Toda hitro se je izmazal. »Tudi,« je potrdil. Moj sluga je bil, toča ko so ga ujeli, so mu pobrali vse listine. Ali ne bi tudi zanj lahko kaj storili?« Konzul je pritisnil na zvonec. Malo nato jima je prinesel tajnik dva potna lista. Ta pot je bila torej srečno opravljena. Ostalo je le še eno — dogovor z lastnikom ladje, ki ju bo odpeljala odtod. Stari Japonec je prišel že zgodaj popoldne. Hitro so se pogodili, da bo za vožnjo računal dva tisoč jenov. Branko mu je naročil, naj okoli polnoči pripravi ladjo in pride ponj. Hotel se je posloviti od mladega cigana, ki ju je spremljal na zadnjem koncu poti, toda ta je uporno vztrajal, da ne odide, dokler ne bo videl, da sta v varnem zavetju ladje. Popoldne sta se Mitja in Branko pripravila na pot. Ker se nista hotela kazati po mestu, je namestu njiju opravil vse nakupe cigan. Ko je legel večer na zemljo, sta bila pripravljena. Zdaj, ko nista imela nobenega opravka več, se ju je lotila nestrpnost. Čakala sta trenutka, ko se ločita od te dežele, kjer sta prebila toliko žalostnih, pa tudi veselih ur, toda ta trenutek ni hotel priti. Leno so se pomikale ure. Nikakor ni hotelo biti polnoči. Branko je ves čas stal ob oknu in čakal, kdaj se od daleč skrivoma prikaže postava starega Japonca, toda ni ga hotelo biti. Potem je prišel čas. Nekje v daljavi je bila ura in tisti trenutek so se odprla vrata v veži. Japonec je javil, da je vse pripravljeno. Prisrčen stik roke s krčmarjem in vzela jih je noč. Mladi cigan je nekaj prtljage že podnevi odnesel na ladjo. Tako so imeli zdaj s seboj le nekaj malenkosti, da niso zbujali pozornosti. Konje je Branko podaril ciganu. Po skritih ulicah jih je Japonec vodil proti pristanišču. Kmalu je ležalo pred njimi, tiho, pokojno. Nikjer ni bilo čuti glasu, ki bi bil motil tišino. Tudi razsvetljeno ni bilo na kraju, kamor so šli oni. Le v daljavi so se izmenoma prižigale in ugašale luči svetilnikov. Čeprav ni bilo nikjer čutiti nevarnosti, je bilo Branku vendar tesno pri srcu. Kar verjeti ni mogel, da bi se mogel ta beg posrečiti na tako enostaven način. Nekaj mu je reklo, da se bo še nekaj zgodilo, preden jim bo Vladivostok izginil izpred oči. Prišli so na pomol m Japonec je postal. »Počakajte malo, da grem naprej pogledat!« Odšel je in se kmalu spet vrnil z vestjo, da je vse v redu V temi so tipali naprej in se skrivali za kljuni neštetih ladij, ki so se ob pomolu stiskale druga k drugi. Končno je Japonec obstal pred eno izmed njih. »Evo moje barke,* iim je rekel. Pristavil je lestev in prvi zlezel na krov. Za njim je šel Branko Z Mitjo sta nesla svoje stvari v trebuh ladje in ko sta se vrnila, je Japonec s svojim mornarjem že razvijal jadra. Stopila sta na rob ladje in poklicala cigana. »Zdaj sva na varnem,« mu je rekel Branko. »Zdaj greš lahko mirne duše k poglavarju in mu poveš, da sva odpotovala brez vsake nezgode. In pozdravi ga!« Japonec je med tem že dvignil sidro. Ladja je bila pripravljena na odhod. Branko je že hotel poslednjič vikniti v slovo, tedaj pa je nenadoma z grozo opazil, da so se iz teme v bližini izluščile neke sence. »Stojte, policija!« je zavpil ukazovalen glas. Cigan se je naglo obrnil in odskočil. Pobegnil bi bil, da ga ni tedaj eden izmed policistov pograbil za suknjič. »Izgubljen je,« si je šepnil Branko. Vedel je, kako dela rdeča policija z jetniki Po bliskovito je segel v žep za pasom in potegnil revolver. V temi je videl obrise dveh ljudi, ki sta se ruvala. Pritisnil je na petelin in sprožil slepo v zrak. Pomeriti ni mogel, ker se je bal, da ne bi zadel nepravega. (Dalje) « a p a o LJUBLJANA od 24. do 31. decembra. Nedelja, 24. decembra: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Koncert tamburaškega septeta. — 9: Napovedi, poročila. — 9,15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). — 10: Koncert godalnega okteta (plošče). — 10.15: Samospevi Nade Udovč-Brejčeve, pri klavirju prof. Šivic. — 11: Kvintet pihal (flavta, oboa, klarinet, fagot, rog). — 11.45: Haydn: Godalni kvartet d-dur (Škrjančkov kvartet; plošče). — 12.05: Schubert: Nedokončana simfonija v h-inolu (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — '13.02: Radijski orkester. — 17: Božične pesmi bo pel Julij Betetto (pri klavirju prof. Šivic). — 17.45: Ksaver Meško: Henrik, gobavi vitez (božični misterij v štirih slikah). — 19: Napovedi, poročila. — 19.05: Božično zvonjenje. — 19.15: V čaru svete noči (petje in glasba). — 20.40: Recitacije. — 20.50 Božične pesmi bo pel trnovski cerkveni zbor, vmes koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta.. — 22: Božični nagovor (prof. Fran Ko-blar). — 22.10: Božične pesmi bo pel »Ljubljanski zvon« in igral Ljubljanski godalni kvartet. — 23.10: Božične čestitke iz raznih dežel (plošče). — 23.45: Pritrkavanje (prenos). — 24: Prenos polnočnice iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — Ponedeljek, 25. decembra: 9: Jutrni pozdrav. — 9.05: Napovedi- — 9.10: Božični spomini (plošče). — 9.45: Verski govor (pri-or Valerian Učak). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. —- 1,1: Tamburaški orkester: Božične pesmi. — 11.45: Božične pesmi in skladbe (plošče). — 12.30: Beethoven: Klavirski koncert v Es-duru s spremijevanjem orkestra. — 13: Napovedi. — 13.02: Praznični koncert radijskega orkestra. — 14: Otroški božič (izvajali in peli bodo otroci). — 17: Božični napevi (radijski komorni zbor in radijski orkester). — 18: Massenet: Werther, II. dejanje (plošče). — 19: Napovedi. — 19.20: Nacionalna ura: Hrvatske božične pesmi (Antun Dobrnič). — 19.40: Preludiji in melodije (plošče). — 20: Charles Dickens: Božična pesem (za zvočno igro priredil Ivan Pengov). — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Ci-traški trio »Vesna«. Torek, 26. decembra: 9: Napovedi. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (prior Valerian Učak). — 10: Priljubljeni napevi (plošče). — 10 30: Trboveljski pevski jazz in Cimermanov kvar tet. — 12: Orkestralni koncert (plošče). — 12.30: Objave. - 13: Napovedi. — 13.02: Narodne s spremljevanjem Kmečkega tria {pela bosta Svetozar Banovec in Vekoslav Janko). — 14: Vaški umetniki (plošče). — 17: Kmečka mladina in mesto (Ludovik Puš) — 17.30: Narodne s spremljevanjem radijskega orkestra (sodelovali bodo Poldka Zupanova, Poldka Rupnikova, Jarc Andrej, in Roman Petrovčič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Vesel večer: Fantje na vasi, Jo-žek in Ježek in tercet Stritarjevih (s spremljevanjem harmonike) vmes plošče (plesna glasba). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orkestra, ž Sreda, 27. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Poročila, napovedi. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz čeških oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Šramel »štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Obisk v uredništvu dnevnika (reportaža). — 18.40: Delavec in izobrazba (Krista Hafnerjeva). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Vpliv poslednjih med narodnih dogodkov na slovensko narodno gospodarstvo (Potočnik Drago). — 19.40: Objave. — 19.50: 30 let prve slovenske trgovske šole v Ljubljani (Stane Megušar). — 20: Violinski koncert: Uroš Prevoršek, pri klavirju dr Švara. — 20.45: Pisana šara (plošče). — 21.15: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče). — Četrtek, 28. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Poročila, napovedi. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Operni trio. — 14: Poročila. — 18: Veseli godci. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kola-rič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.30: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Ob 1501etnici slovenskega gledališča: 1. Anton Linhart in slovensko gledališče — govor (prof. Fran Koblar). — 2. Anton Linhart: Županova Micka, komedija. — 21: Reproducirán koncert simfonične glasbe. Mozart: Koncert za gosli in orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Dve harmoniki (Jurman Jože in Kotnik Alojzij). Petek, 29. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Poročila, napovedi. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz slovenskih krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Delovni tabor vi-sokošolk v Halozah (ga Ružičeva). — 18.20: Nikola Cvejič poje (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Beli šport v slovenskih planinah (Janez Grego-rin) — 19.40: Objave. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Zborovske točke (plošče). — 20.30: Solistični koncert: violončelo (prof. Čenda Šedl bauer: pri klavirju prof. Šivic). — 21.15: Orglice in harmonika (France Petan in Stanko Avgust). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. — Sobota, 30. decembra: 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Poročila, napovedi. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: a) dr. Magajna: Račko in Lija (bral bo avtor sam); b) Striček Matiček kramlja in poje. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust bo igral radijski orkester. — 18.40: Slovenščina in naši izobraženci. (Lojze Ur-šič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Njegoš in naša narodna duša (dr. Vladimir Dvornikovič). — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Pisan glasbeni večer (sodelovali bodo šramel »Škrjanček«, Štefka Koren-čanova sopran in Vilko Skok, citre), vmes plošče. — 22.: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec bo igral radijski orkester. NAGLUŠNI! Pred 2 ali 3 leti bi bil čudež, če bi mogli spet slišati. Sedaj morete doseči to z najmanjšim aparatom na svetu — 8 srebrnim Vibraphonom, aparatom lešnikove velikosti. Brez žic, brez baterije, brez toka, praktično NEVIDEN. Zahtevajte še danes brezplačne ln neobvezne prospekte, zdravniška uverenja kakor tudi pogoje za 30-dnevno preizkušnjo Kupon odrežite in pošljite še danes na: APARATI VIHRAPHON (D p. 18. O.) Zagreb, Tomlslavov trg 17. Preizkusite ga tudi Vi za 1 MESEC 50.000 jih zdaj posluša glasbo, radio, gledališče itd. Pošljite mi brezplačne in neobvezne prospekta kakor tudi pogoje za 30-DNEVNO PREIZKUŠNJO Ime Naslov APARATI VIBRAPHON (Dep 18. O.) Zagreb, Tomlslavov trg 17 Po Sloveniji gre glass »Domovina« fe za nas niiiniHiiiiiriiTiiiHiiNiEiHiHiiunninniTnTniiiniimíuiiTnimnininuniiijiiimiiüiiiiniEinTTmminnnimmiiTnnnm LJUDSKA SAMOPOMOČ zavarovalna zadruga z o. j. v Mariboru, Aleksandrova c. 47 v lastni palači NAZNANJA SMRTNE SLUČAJE SVOJIH ČLANOV V MESECU novembru 1939 LETONJA MARIJA, posestnica, Majski vrh; NOVAK ADAM, starinar, Ptuj; MERŠNIK MARIJA, prevžitkarica, Sv. Janž p. Vuzenlca; NEUWIRTH ANTON, vinlčar, Grušova, Sv. Peter pri Mariboru; BELIHAR JUSTINA, trgovka, Loke p. Trbovlje; TURK ANTON, prevžitkar, Žlebe, Preska— Medvode; FRAS ROZALIJA, prevžitkarica, Meljski hrib, p. Maribor; PRAPOTNIK MATEJ, trgovec, Ormož; LUŽAR FORTUNAT, ban. Sol. nadzornik v pok. Ljubljana; HRASTNIK MARIJA, prevžitkarica, Sv. Ru-pert nad Laškim; KROPIC MARTIN, strojnik, Celje; GOLE JOŽEFA, prevžitkarica, Maribor; NIKOLA KONRAD, brivec, Ptuj; KOŽUH FRANC, zasebnik, Košaki pri Mariboru; PORŠT MARIJA, posestnica, Bezena p. Ruše; KOLLER FRANC, zasebnik, Maribor; GORŠIC FRANC, vžitkar, Loperšice p. Ormož; KRALJ MARIJA, zasebnlca, Tržič; SAVNIK MARIJA, vžltkarica, Crnc p. Brežice; BROZOVTC ANA, zasebnica, Ljubljana; SCHLICK FRANC, orožn. narednik, Slov. Bistrica; MODER JOSIP, šolski ravnatelj v pok., Lip-nica; REJC JOŽEF, rudar v p., Retje p. Trbovlje; KREFT ALOJZIJA, viničarka, Grabonoškl vrh; ŠTRUKELJ JERNEJ, vžitkar, št. Jošt, Šmart- STOCEK ANA, vdova po tkalskem delovodju, Maribor, Krčevina; VIDIC IVAN, posestnik, Krčevina pri Ptuju; KREPEK GENOVEFA, posestnica, Ptuj; KELEMENIC ALOJZIJA, pos. hči, Trgovišče p. Vel. Nedelja; JEROVŠEK JAKOB, čevljar, Dravograd; KRANJC ANA, preužitkarica, Vojnik; VIDOVIC STANISLAV, posestnik in kroj. mojster, Maribor; PILIH JOŽEF, svetilnlčar drž. žel. v pok., Maribor; KOVAČIČ MARIJA, vžitkarica, šibenek, Sv. Jurij ob j. žel.; MUŠKA KARL, mestni stražnik v pok. Novo mesto; STREHAR KAROLINA, vdova po sod. kancli-stu Šmarje; GREIFONER MIHAEL, posestnik, Sp. Du-plek; CREMOŠNIK JOSIPINA, soproga zdravnika, Gornja Radgona; VREČKO MATIJA, prevžitkar, Golobinjek, p. Sv. Vid pri Planini; SLEMENŠEK MARIJA, vdova po učitelju, Podčetrtek; AMBROŽ HELENA, prevžitkarica, Začret, p. Vojnik; SCHTDLO GUIDO, vodja tiskarne v pok., Maribor; HRASTNIK MATIJA, prevžitkar, Gor. Duplek VIKOLINSKI ROZALIJA, vdova po strojevodju, Maribor; MERCHER IVANA, vdova po davčnem uradniku, Ljubljana; KOROŠEC ANTON, hlapec, Sp. Nova vas, p. SI. Bistrica. no ob Dreti; Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem znesku din 3553o8 Članom, ki so pristopili po 1. novemhrn 1933, se iznlača polna podpora — brez odbitka! — Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo! ZADRUŽNO NACELSTVO. |llll[IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII|llllllWIIIII[|lllllllllllllllllll!llffl Oglašujte v » Domovini << iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin CEPLJENO TRSJE sadno drevje, divjake, nudi Ziher Fra-njo, Zamušani. p. Sv Marjeta. Moškanj-ci Zahtevajte cenik! VAŽNO ZA PRAŠIČEREJO! Vsakemu, ki redi prašiče, pošljem brezplačno zavitek in navodilo »Mastelin«, ki je zakonito zavarovan tranko vašo pošto. Samo z enim poizkusom se boste prepričali. da dosežete pri polaganju »Maste-lina« velik uspeh Pišite na naslov Ivan ■nrloV- o., NOV REDILEN RPAŠEK ______»itKUlN« za prašiče — Vsak kmetovalec st lahko ^píwjliw* hitro in z majhnimi stro- škl zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 0 din, po pošti 12 din, 8 zav. po pošt) 24 din, 4 zav. po pošti 80 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerlla RANČ. I juhljana. Židovska nI. MOSTOVA ESENCA „MOSTIN" Z našo umetno esenco Mosttn si lahko vsakdo z majhnimi stroški pripravi Izborno, obstojno In zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 35.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 75.—. Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmnrje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO so lepe in zanimive knjige, ki bodo prijetno skrajšale dolgočasne zimske dneve. Doslej smo izdali tele: RAVLJEN: Zgodbe brez groze KLABUND: Pjotr - Rasputin RAVLJEN: črna vojna THOMPSON: Sivko MAJERJEVA: Rudarska balada Naše cene potrjujejo, da so knjige založbe »CESTE« v resnici najcenejše slovenske knjige kljub temu pa ao vsebinsko odlične, zelo okusno pa so tudi opremljene BROŠIRANA KNJIGA STANE 10 DIN VEZANA KNJIGA STANE 15 DIN »ri broširanih knjigah računamo za omot in poštnino samo 1 din, pri vezanih v celo platno pa 1.50 din. ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. 5 Brati se nav pa vam bo vsak prosti čas, ki ga boste preživeli ob knjigi, v srečo, izobrazbo in zabavo. Poleg telesnega odpočitka si boste okrepili tudi duha ter si širili obzorje na na,¡prijetnejši način. Omogočamo vsem neimovitim slojem nabavo najbolj zanimivih knjig s tako globokim znižanjem cen. da si jih bo mogel vsakdo nabaviti čim več. Opozarjamo pa, da veljajo znižane cene samo za Miklavžev tn božični nakup. Od L januarja dalje pa bodo veljale zopet običajne prodajne cene. Na razpolago so naslednje knjige: 1. Veridicus: Pater Kajetan roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 187 str. 2. James Oliver Convood: Onkraj pragozda Roman. 129 str H. Gustave ie tiouge: Misterija Roman 177 str. 4. Oevre Rlchtei Frlch: Rdeča megla Roman 108 str 5. Rene ta Bruyere: Hektorjev meč Roman 80 str. 6. J. O Corwood. Lov za ženo Roman. 194 str. J. E. U Sellgei — Brat: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 291 3tr 8. Philips Oppenhelm: Milijonar brez denarja Roman. 92 str. 9. Zane Grey: Železna cesta Roman. 219 str 10. Stanley Weyraan: Rdeča kokarda Roman Iz velike revolucije. 288 str. 11. Sinclair - Gluck: Zlati panter Roman 12. Marceli Prlollet: Seržant Diavolo Roman 344 str 13. EmersoD Hough: Možje Roman. 210 str. 14. Donato Keynhoe: Gusar v oblakih Letalski roman. 130 str. 15 Artur Bernede: Belfegor Pustolovski roman. 16 Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani 17. Me lik: Do Bitolja in Ohrida Upravništvu „JUTRA" v Ljubljani Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig) Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 17749. Knjige pošljite na naslov: GLOBOKO ZNIZANE CENE SO NASLEDNJE: Posa,r»e/.na o-oširana knjiga din 10,— Skupina 5 knjig po poljubni izberi din 30.— Skupina 10 knjig po poljubni izberi din 50.—