SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
48. KNJIGA 1997
ISSN 0374-03S5 LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 48/1997
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 48/1997
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
48. KNJIGA 1997
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
VOLUME 48/1997
LJUBLJANA 1998
SPREJ ETO NA SEJ I PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 24. FEBRUARJA 1998
Po mnenju ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije št. 415-01-137/94 (z dne 26, 4, 1994) Je ta publikacija uvrsecna med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa.
Naslov - Addrcss SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOST! 1000 LJUBLJANA / Novi trg 3 / p.p. 3 23 1 telefon (061) 125 60 6& / telefaks (061) 125 34 23
VSEBINA
t ORGANIZACIJA SAZU	7
Skupščina SAZU, redni, izredni, dopisni člani	9
jtt. ČLANI	17
Razred za zgodovinske in družbene vede	19
Razred za filološke in literarne vede	24
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede	28
Razred za naravoslovne vede	34
Razred za umetnosti	37
Razred za medicinske vede	41
Novi člani	46
T. razred	46
Vasilij Melik	46
Alenka Šelih	48
Marijan Zadnikar	50
Thomas (Tomaž) Luckmann	52
Gian Carlo Meniš	54
II.	razred	55 Kajetan Gantar	55 Jože Pogačnik
Jože Toporišič	57
Matjaž Kmecl	58
Stanislav Hafner	59
III.	razred	60 Alojz Kralj	60 Ivan Brat ko	62 Janez Leveč	65
IV.	razred	67 Alojz Sercelj	67 Ivan Kreft	69
V.	razred	70 Dane Zaje	70
Lojze Kovačič Savin Sever
71
72
VI. razred	73
Dušan Ferluga	73
Matija Horvat	74
Erik Va 1 d e mar S tal berg	76
Bibliografija nekaterih članov Akademije	za leto 1997 78
Umrli člani	127
Fried rich-Karl Beier	150
Lujo Šuklje	152
IIT. POROČILO O DELU V LETU 1997	155
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 1997	157
Delo skupščine SAZU	15 9
Razred za zgodovinske in družbene vede	186
Razred za fj I o loške in literarne vede	187
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede	187
Razred za naravoslovne vede	188
Razred za umetnosti	189
Razred za medicinske vede	190
Svet za proučevanje in varstvo okolja	191
Valvasorjev odbor pri SAZU	192
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo	193
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja	195
Tiskovne konference	196
Predavanja na SAZU	196
Zaključni račun za leto 1997	203
Zaposleni na SAZU	204
Biblioteka SAZU	206
IV. PUBLIKACIJE SAZU	215
V SUMMARY	243
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU	2SO
I
ORGANIZACIJA SAZU
SKUPŠČINA SAZU
Predsednik	France Bern i k, redni član
Podpredsedn i k	Robert Blinc, redni	član
Podpredsednik	Ciril Zlobec, redni	clan
Glavni tajnik	Matija Drovenik, redni	član
Trije člani predsedstva S AZU po 22. členu Zakona o S AZU:
Janez Batis, redni član Primož Ramovš, redni član Lojze Vodovnik, redni član.
REDNI ČLANI (73)
Lidija Andolšek - Jeras, Aleksander Bajt, Janez Batis, France Bernik, Janez Bertiik, Robert Blinc, Miroslav Brzin, Fmilijan Cevc, Davorin Dolar. Vinko V. Dolenc. Matija Drovenik. Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Janez Fettich, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Ferdo Gestrin, Josip Globev-nik. Ljubo Golič, Peter Gosar, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Franc Jakopin, Vinko Kambič, Taras Kermauner, Janko Kos, Kajetan Kovic, Alojz Kralj, Jože Krašovee, Uroš Krek, Rudi Kyovsby, Lojze Lebič, Valentin Logar, Jože Maček, Boris Majer, Ernest Mayer, Vasilij Me-lik, Janez Menart, France Mihelič, Milan Mihelič, Lev Milčinski, Ivan Mi-natti, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Janez Orešnik, Boris Paternu, Janez Peklenik, Mano Pleničar, Janko Plelerski, Jože Pogačnik, Stojan Pretnar, Primož Ramovš. Veljko Rus, Janez Slanonik, Branko Sta-novnik, Alojz Šercelj, Miha Tiller, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tr-šar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Lojze Vodovnik, Anton Vratuša, Igor Vri-šer, Franc Zadravec, Dane Zaje, Ciril Zlobec, Boštjan Žekš, Andrej O. Župančič.
IZREDNI ČLANI (23)
Ivan Bratko, Rajko Bratož, Matija Gogala, Igor Grabeč, Andrej Hteng, Matija Horvat, Valentin Hribar. Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel. Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Lojze Kovačič, Andrej Kranjc, Ivan Kreft,
Janez Leveč, Milko Matičetov, Jože Mlinaric, Savin Sever, Saša Svetina, Alenka Šelih, Marijan Zadnikar, Mitja Zupančič.
DOPISNI ČLANI (86)
Krešimir Balenovič, Derek H R. Barton, František Benhart, Nikolaj A. Borisevič, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Zoran Bujas, Johann Cilenšek, Henry R. Cooper jr, Aleksandar Despič, Milan Dimitrijevič, Arnold Feil, Kurt von Fischer, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Ivo Frangeš, Branko Fučič, Gerhard Giesemann, Drago Grdenič, Irena Grickat - Radulovic, Stanislav Hafner, Erwin L. Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Milan He-rak, Lukas HoUingcr, Vil Hrymyc, Milka Ivič, Pavle lvič, Stevan Karamata, Zoran Konstantinovic, Georg Kossack, Miroslav Kravar, Leopold Kretzen-baeher, Anne McLaren, Abel Lajtha, Henry Leeming, Rado L. Lenček, Florjan Lipuš, Zdravko Lorkovič, Thomas Luckmann, Radomir Lnkič, Juraj Martinovič, Janez Matičič, Gian Carlo Meniš, Mylon Eugene M ercha.nl, Pavle Vferkü, Kiril Micevski, MihailoLj. Mihailovič, Slavko Mihalič, Joseph Milič-Emili, Andre Mohcrovičič, Zoran Mušič, Hermann Müller Kar-pe, Karl-Alexander Müller, Vladimir A. Negovski, Rudolf Neu hau s er, Boris i'ahor, Branko Pavičevič, Martern Pecsi, Slobodan Perovič, Jože Pirjevec, Boris Podrecca, Livio Poldini, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Otto Prokop, Stanojlo Rajičič, Chintamani N R. Rao. Alojz Rebula, Karl H. Rechinger, Helmut Rumpler, Peter Safar, Jakov S i rot kovic, Lojze S pat al, Erik Valde-mar Stälberg, Jan Stankowski, Dimitrije SLefanovič. Petar Stevanovič, Jože Straus, Ivo Supičič, Gunnar Olaf Svane, Rajko Tomovič, Felis Unger, Msti-s lav Volkov, John Waugh.
Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi dopisni člani.
ORGANIZACIJA SAZU V LETU 1997
A. PREDSEDSTVO
Predsednik	France Bernik
Podpredsednika	RoberL Blinc
	Ciril Zlobec
Glavni lajnik	Matija Drovenik
Tajnik I. razreda (zgodovinske m družbene vede)	Zdravko Mlinar
Načelnik oddelka za zgodovinske vede	Raj ko Rtatož
Načelnik oddelka za družbene vede	Zdravko Mlinar
Tajnik II, razreda (filološke m literarne vede)	Janez Orešnik
Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske	
in tehniške vede)	Boštjan Zckš
Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede	Boštjan Zckš
Načelnik oddelka za tehniške vede	Peter Fajfar
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede)	Jože Maček
Tajnik V razreda (umeLnosti)	Kajetan Kovič
Tajnica VI. razreda (medicinske vede) Lidija Andolšek - Je ras	
B. POSLBNE ENOTE SAZU	
1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO
Vodii ga je akademik Miroslav Brzin.
2. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič,
3 SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
Vodi! ga je znanstveni svetnik v pokoju prof. dr. Avguštin Lah.
4.	ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Vodil ga je akademik Anton Vratuša.
5.	VALVASORJEV ODBOR
Vodil ga je izredni član Matjaž Kmecl.
6.	ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE
C. UPRAVA SAZO_
Upravni direktor je bil Zoran Mezeg.
SKUPŠČINA SA2U
POSEBNE ENOTE
1.	ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE iN ZNANSTVENO KOORDINACIJO
2.	BIBLIOTEKA
3.	SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
4.	OD BO R ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN
5.	VALVASORJEV ODBOR
6.ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE
PREDSEDSTVO
RAZREDI
I.	razred za zgodovinske in družbene vede
Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede
II.	razred za biološke in literarne vede
III.	razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Oddelek za niaieimth'ne, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede
IV.	razred za naravoslovne vede
V.	razred za umetnosti
VI.	razred za medicinske vede
UPRAVA SAZU
Upravna pisarna Kabinet predsednika Pisarna predsedstva Tajništvo razredov Oddelek za tisk in publikacije Fin a nc nora č Linovo dska služba
Tehničnonabavna in investicijska služba Oddelek za gradbene zadeve
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu ¡997.
KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Predsedniki
Nalillgail, Rajko, od 1939 do 1942. Član tliozofsko-filološkohistoričnega razreda.
Vidmar, Milan, od 1942 do 1945. Član matentaiično-prirodoslovnega razreda.
Kidrič, France, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948 in član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950.
Ramovš, Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne vede.
Vidmar, Josip, od 1952 do 1975. Član razreda za filološke in literarne vede.
VI ilčinski, Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede.
Bernik, France, od 1992. Član razreda za filološke in literarne vede.
Podpredsedniki
Lavne, Božidar, od 1950 do 1961. Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede.
Kuhelj, Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede.
Ziherl, Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Kreft, Bralko, od 1976 do 1992. Član razreda za umeLnosti.
Bitne, Robert, od 1980 dalje, Čian razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994. Zlobec, Ciril, od 1992. Član razreda za umetnosti,
Glavni tajniki
Krek, Gregor, od 1939 do 1942. Član pravnega razreda,
Ramovš, Fran, od 1942 do 1950, Član filozofsko-filološko-historienega razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in niologijo od 1945 do 1948, član razreda za filološke in literarne vede od 1948 do 1950.
Kos, Milko, od 1950 do 1971, Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Kušej, Gorazd, od 1972 do 1980, Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Goričar, Jože, od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Batis, Janez, od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede,
Drovenik, Matija, od 1992. Član raz.Teda za naravoslovne vede,
II
ČLANI
REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI
L RAZRED	zi? zgodovinske in družbe ne vede
Redni člani
Bajt, Aleksander, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. februarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Plete rs ni kova 32, tel, 312-160 Shtžbeni naslov: Ekonomski inštitut PF, 1000 Ljubljana, Prešernova 21, te! 221-688, faks: 218-776.
Cevc, Emilijan, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umet-noslnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU v pokoju. Rojen 5. septembra 1920 v Kamniku. Izredni član od 24. aprila 1981, rediti član od 23, maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I. razredu SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda od i. marca 1995 do 7. maja 1996,
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ziatek 55 a, tel 575-904. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 12534-23.
Gabroiec. Stane. dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju, Rojen iS, aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24. tel. 126-18-16.
Gestrin, Ferdo, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 8. oktobra 1916 v Ljubljani, Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23, aprila 1987. Predsednik upravnega odbora ZRC SAZU od 23. aprila 1992 do 21. novembra 1995 in nato njegov član. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, G e stri nova I. tel. 321-313.
Kjovskjf, Rudi, dr, prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17, avgusta 1906 v Roču, Istra. Hrvaška. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Jezerska 4, tel. 310-426.
Majer, Boris, dr. filozofskih znanosti, redni profesor sodobne filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 24, aprila 1981. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dohno 18 f, tel. 226-440.
Melik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva U, teL 222-544.
Mlinar, Zdrav ko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 1. aprila 1995 dalje in tajnik I. razreda od 7. maja 1996. Privatni naslov- 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 331-032-Službeni naslov; Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel 168-14-61, faks: 168-23-29, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 125-34-23.
Pleterski, Janko, dr znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 19 IS Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen L februarja 1923 v Mariboru, Iz.redni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 219-162. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 12534-23.
Pretnar, Slojan, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 23, januarja 1909 v Bovcu. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 24. aprila 198!. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Prijateljeva 11 a, tel. 218-808.
Rus. Veliko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in
socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen S. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991T redni član od 6, junija 1995.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel. 573-589. Službeni naslov- Inštitut za družbene vede. 1000 Ljubljana. Kardeljeva ploščad 1, tel. 168-31-18, 168-31-22, faks: 168-34-21.
Vratu s a, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985, Privatni naslov: ¡000 Ljubljana, Rimska 14, tei, 210-188, Službeni naslov. ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 168-23-31, faks: 168-27-75.
Izredni člani
Bratu ž. Raj ko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I. razredu SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39. tel, 263-315. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17692-00, faks: 125-93-37.
Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologi jo in Filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od 6. junija 1995, Privatni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 1 A, tel. 662-516,
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, lel 17692-00, faks: 125-93-37.
Mlinaric, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru Rojen 13, marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 062/ 311-394. Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor. Koroška C. 160, tel, 062/ 22-939, faks: 062/ 281-80.
Seli h, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997.
Privatni naslov: Peričeva 37, teh 136-30-20.
Službeni naslov,- Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 12, tel. 125-40-86, faks: 125-40-65, e, pošta: alenka.selih@unMj.si
Zad nikar, Marijan, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo v poboju. Rojen 27. decembra 1921 v Novem mestu. Izredni član od 27, maja 1997. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Švabičeva 7, tel. 338-473.
Dopisni člani
Bujas. Zoran, rojen 27, decembra 1910. Redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985.
Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925, Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tiibingenu. Nemčija, v pokoju. Dopisni član od .30. maja 1991.
Fischer von, Kuri, rojen 25. aprila 1913. Redni profesor za muzikologijo Univerze v Zurichu, Švica, v pokoju. Dopisni član od 29. marca 1979.
Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985,
FnČic, Branko, rojen 8. septembra 1920. Znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Rijeka, Hrvaška. v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989.
Kossaek, Georg, rojen 25. junija 1923. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Munchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1990,
Luckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927. Redni profesor za sociologijo religije, sociolingvistiko, sociologijo znanja ter teorijo komunikacijskih zvrsti Univerze v Konstanzi, Avstrija. Častni doktor Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 27. maja 1997.
Ltikič, Rad o mir, rojen 3 i, avgusta 1914. Redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član oti 23. aprila 1987.
Meniš. Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27. maja 1997,
MUUer-Karpe, Hermann, rojen L februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27, maja 1993.
Pavičevič. Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze vTitogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977.
Perovič. Slobodan, rojen 10. septembra 1930. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Piijevee, Jože, rojen 1. junija 1940, redni profesor za evropsko zgodovino Filozofske fakultete v Trstu in Fakultete za politične vede v Padovi, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Sirotkovic, Jakov, rojen 7. oktobra 1922, Vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979.
Stefanovič, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929, Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZR,1. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Straus, Jože, rojen 14. decembra 1939. Redni profesor in predstojnik oddelka za inozemsko in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Inštitutu Max Planck, München, Nemčija, Dopisni član od 6, junija 1995
Supičič, [vo, rojen 18, julija 1928. Predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Zagreb, Hrvaška, Dopisni član od 24. aprila 1981.
II. RAZRED
Redni člani
zajilološke in literarne vede
Bertiik, France, tir. znanosti, znanstveni svetnik v inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, naziv ni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Rojen !3. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani, Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23, aprila 1987; tajnik razreda za fiki-loške in literarne vede od 16- februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14, maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992.
Privatni našlo v: 1000 Ljubljana, Židovska ul. 1, tel. 125-03-65. Službeni naslon SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, 125-5247. faks: 125-34-39, 125-34-23.
Cantar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel, 140-90-60 Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17694-03, faks: 125-93-37.
Jakopin, Franc, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v pokoju Rojen 29. septembra 1921 v Dram-ljah pri Celju. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Vodnikova 4, tel. 553-288.
Kei mauner, Taras, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za drama-turgijo v pokoju. Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani, izredni član od 30. maja 1991. redni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov: 6210 Sežana, Avber 8.
Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani, Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 3983. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1. tel. 314-614. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel.176-92-00, faks: 125-93-37,
Krašovcc, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze
Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30, maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Delničarjeva 1, tel, 310-785. Službeni naslovTeološka fakulteta, 1000 Ljubljana. Poljanska 4, tel. 312593. 132-91-97, faks: 133-04-05.
Logar, Valentin, dr. filozofije, redni profesor za dialektologiju in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 11. februarja 1916 v Horjulu. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 4. tel. 321-004.
Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4 oktobra 1920 v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 216-792.
Orešnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II. razreda SAZU od 26. maja 1992. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 125-54-45, e, pošta: ja-nez.oresnik® uni-lj.si
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17693-92, faks: 125-93-37, e. pošta: janez.oresnik® uni-lj.si
Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, Tedni profesor za zgodovine: slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 5, junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel. 554^628. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17692-00, faks: 125-93-37.
Pogačnik, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 14. marca 1933 v Kovorju. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Privatni naslov; 2000 Maribor, Koroška 1 IS, Lel. 062/ 223-401. Službeni naslov. Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška 160, tel. 062/ 229-939, faks: 062/28-180, e. pošta: dekanat.pfmb@um-n1b.5i
Stanonik. Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 21. aprila I98L redni član od 23. aprila 1987.
Privatni naslov: ¡000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 216-692.
Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilisLiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. oktobra 1926 na Moslecu pri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel. 341-197. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17692-00, faks: 125-93-37.
Zudravec, Franc, dr znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru, izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985 Privami naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 218-820.
Izredna člana
Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1231 Črnuče, Pot v Ceželj, tel. 374-014.
Matičetov. Milko, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6, junija 1995,
Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Langusova 19, tel. 126-51-86. Dopisni člani
Couper, Henry R. jr., rojen 30. septembra 1946. Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6 Junija 1995.
Fi ¡iker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redili profesor za slovanske književnosti Filozofske fa kulte le Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Franges, Ivo, rojen 15. aprila 1920. Redni profesor za novejšo brvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni élan od 6. junija 1983.
Giesemami, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član Od 18. maja 1989.
Grickat - Radulovič, Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ, Dopisna članica od 6. junija 1983.
Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916, Redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija v pokoju Dopisni član od 27, maja 1997.
Ivic, Milka, rojena 11, decembra 1923. Redna profesorica za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu. ZRJ. Dopisna članica od fi. junija 1983.
Ivic, Pavle, rojen I decembra 1924. Redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 29. marca 1979,
Konstanrinovie, Zoran, rojen 5- junija 1920. Redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbruckti, Avstrija, v pokoju, Dopisni član od 18, maja 1989
Kravar. Miroslav, rojen 6, aprila 1914. Redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru. Hrvaška, in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 19N5.
Kretz en bac her, Leopold, rojen 13 novembra 1912. Redni profesor za etnografijo Univerze v Munelmu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993,
Leeming, Henry, rojen 6, januarja 1920. Redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija, v pokoju, Dopisni clan od 23, maja 1985.
Lenček, Rado L,, rojen 3. oktobra 1921. Redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991.
Martinovi i, Ju raj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985.
Neuhauser, Rudolf, rojen 17, junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Svane, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Lrhusu, Danska. Dopisni član od IS. maja 1989.
HI. RAZRED	za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Redni člani
Kline, Robert, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik 111. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, tel. 315-213, Službeni naslov: Institut Jožef Štefan, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel. 177-3344 ali 177-39-00, faks: 219-385, e. pošta: robert.blinc@ijs,si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. tel, 125-60-68, faks: 125-34-23.
Dolar. Davorin, dr kemijskih znanosti, redni profesor za Fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen L februarja 1921 v Kranju, Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10, marca 1977, Privatni naslov,- 1000 Ljubljana, Igriška 2, tel, 210-828.
Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženi rstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27,
maja 1993. Načelnik v oddelku za tehniške vede [11. razreda SAZU od 7. maja 1996.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjcva 6. tel. 219-852. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 125-06-80, 176-85-00, faks: 125-06-93, e. pošta: peter. fajfar@ ikpir. fagg.uni-lj.si
Globevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985. redni član od 18. maja 1989. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 212-067. Službeni naslov,- Oddelek za matematiko in mehaniko Fakultete za matematiko in fiziko. 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 176-65-48, faks: 217-281; e. pošta: jnsip.globevnik@fmf.uni-lj.si
Golič, Ljubo, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 2. julija 1932 v Vrensbi Gorci. Izredni clan od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Privatni nastop: 1000 Ljubljana, Na peči 4, tel. 140-40-07. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 176-05-39, faks: 125-82-20. e, pošta: ljubo.goltc@uni4j;si
Gos ar. Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel. 211-019,
Gyergyek, Ludvik, dr. uporabnih znanosti {Docteur en Sciences Appliquées), častni doktor Univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 2, septembra 1922 v Vidoncih. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, tel. 334-893.
Hadži. Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusla 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja
1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 125-47-59.
Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehani-ko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Rojen 12, marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Rektor Univerze v Ljubljani od 25. septembra 1995. Privatni naslov: 1231 Ljubljana-Crnuče, Planinska 26, tel. 374-825. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 176-84-11, faks: 126 46-30.
Peklenik, Janez, dr ing. habil, dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11 junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5, februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Privatni naslov; 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 348-500.
Službeni naslov- Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel,
177-12-00. 223-224, faks: 218-567,
Stannvnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11, avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995.
Privatni naslov: 1360 Vrhnika, Tičniea 26, tel. 751-140. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel, 176-05-00, faks; 125-82-20.
Tišler, Mili a, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10, marca 1977.
Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani. Lukovi ca pri Brezovici, Pod gradom 32, tel. in faks: 653-264, e. pošta miha.tisler@uni-Ij-si Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5. tel. 176-05-00, faks: 125-82-20.
Vidav, Ivan. dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor.
Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu. iLalija. izredni član od 17, oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Ilirska 8, td. 321-303.
Vodovnik. Lojze, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokiberne-tiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 6, septembra 1933 v Mariboru. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik II). razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik v oddelku za tehniške vede III, razreda od 5. oktobra 1994 do 7, maja 1996 ter član predsedstva SAZU po 22. elenu Zakona o SAZU od 7, maja 1996,
Privatni naslov,- 1231 Ljubljana, Pol v Čeželj 16, tel. 372-213, Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 176-84-59, faks: 126-46-58: e. pošta: vodovnik@sva-run.fe.uni-lj.si
Žekš. Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani- Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede II1. razreda SAZU od 5, oktobra 1994 in tajnik ID. razreda od 7. maja 1996. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, tel. 329-293. Službeni nas tov.■ Inštitut za bio fiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 314-127, faks: 131-51-27 e. pošta: bostjan@biofiz.mf.uni-lj.si
Izredni člani
Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel. 213-911. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 176-83-87, fax: 126-46-74.
Grabeč, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 17. novembra 1939. Izredni član od 6. junija 1995, Privatni naslov: 1000 Ljubljana. Kantetova 75, tel. 263-718. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel, 177-12-00, faks: 125-31-35, e, pošta: igor.grabec@fs.um-lj.si
Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995,
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 125-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in Fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 176-65-74, 177-37-95, faks: 125-70-74, 217-281; e. pošta: gabri,tel. kernel@ijs.si
Leveč, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27. ma ja 1997. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel. 333-351. Službeni naslov; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel: 176-02-80, 176-04-13, faks: 126-45-77,125-92-24; e. pošta: janez.levec@kt.si
Dopisni člani
Balenovic, Krešimir, rojen 17. maja 1914, Redni profesor za organsko in bioor-gansko kemijo Univerze v Zagrebu v pokoju in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976,
Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918. Redni profesor za kemijo na Texas Univerzi A&M in njen zaslužni profesor, College Station. Texas. ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985.
Borisevič, Nikolaj A,„ rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku. Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Redni profesor za fiziko. Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Despic, Ale ks an d ar, rojen 6, januarja 1927. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu. ZRJ. Dopisni član od 25. marca 1976.
Grdenic, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976.
Hahn, Erwin Louis, rojen 9- junija 1921, Redni profesor za fiziko Univerze v Barkeleyu, California, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923 Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913. Višji svetovalec Inštituta za pospeševanje proizvodnje, Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio. ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987.
MUuulovič, Mihajlo Lj„ rojen 22. januarja 1924. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matemaiične fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976.
MiiLler, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zurichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidclbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Pre log. Vladimir, rojen 23. julija 1906. Predstojnik laboratorija za organsko kemijo Švicarske visoke tehniške šole v Zurichu, Švica, v pokoju. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975, Dopisni član od 29. marca 1979
Rao, Chintamani Nages Ramacliandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in direktor ter predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Cenlra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, indija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Stankowski, Jan, rojen L januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti. Poznanj. Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993.
Tomovic, Rajko, rojen 1. novembra 1919. Redni profesor za računalništvo in bio-
medicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, ZRJ v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989,
VVaugh, John S., rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachuselts Institutu za tehnologijo, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989,
i V. RAZRED	za naravoslovne vede
Redni člani
Drovenik, Matija, dr znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov 1er geološko karliranje 11 Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani, Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZUod 14. maja 1992,
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel, 343-435, Službeni naslov. SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 12534-23.
Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 5. julija 1923 v Smartnem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 341-846.
Grafenauer, Stanko, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani, Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV razreda SAZU od 26. maja 1981 do 28. februarja 1989. Privatni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel. 064/ 57-984.
Maček, Jože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fito-farmakologijo Biotehniške fakultete Un i verze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 6. junija i995. Tajnik IV. razreda SAZU od 7. maja 1996.
Privatni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid, Jerancičeva 12, tel. 152-35-31. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 123-11-61, 263-770, faks: 123-10-88.
Mayer, Ernest, dr. filozofije, botanik-taksonom, znanstveni svetnik v Biološkem inštituLu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10, novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član od 2L marca 1974. redni član od 6. junija 1983. Tajnik ïV, razreda SAZU od 15, februarja 1989 do 7. maja 1996.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 214-659. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. tel. 125-60-68, laks: 12534-23.
Pleničar, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafi-jo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani, Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 064/ 714-112.
Šereelj, Alojz, dr, znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah, izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27. maja 1997.
Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 263-224.
Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Pa le ontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članica od 27. maja 1993.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zelena pot 13, tel. 331-834,
Vrišer, Igor, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, in njen zaslužni profesor Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani, Izredni član nd 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.
Privatni naslov. 1000 Ljubljana, V Murglah 205. tel, 334-39$, Službeni naslov. Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 2, tel 17692-00, 176-92-44, faks: 125-93-37.
izredni člani
Gogaía, Matija, dr. znanosti, muzejski svetnik, direktor Prirodos lov nega muzeja Slovenije; habilitiraní redni profesor za fiziologijo živali Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 1L decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991.
Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnieo 6, tel. 654-444. Službeni naslov: Prirodos lovni muzej Slovenije, 1000 Ljubljana. Muzejska 1, tel. Í25-84-72, 218-BS6, 211-670, faks: 218-846, e. pošta: matija.gogala@imi-Ij.si
Kranje, Andrej, dr. znanosti, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani. Rojen 5, novembra 5943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel. 067/21-502, Službeni naslov: IZRK ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2, tel. 067/24781, faks: 067/23-965, e. pošta: izrk@zrc-sazu.si
Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27, maja 1997.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, tel. 159-95-82. Sluibent, naslov. Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 123-11-61, faks: 123-10-88, e. pošla: ivan.kreft@guest.arnes,si
Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, litocenolog. znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZR.C SAZU. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 132-41-66. Shtžbeni naslov: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, tel. 125-60-68, faks; 125-52-53.
Dopisni člani
Herak. Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni čian od 30. maja 1991.
Hottinger. Lukas Conrad. rojen 25. februarja 1933. Redni profesor zapaleonto-
36
logijo v Geološko-paleontološkem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja J 993.
Karam a ta, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudar sko-geološke fakultete v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 30, maja 1991.
Lorkovic, Zdravko, rojen 3 januarja 1900. Redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Mieovski, Kini, rojen 29. aprila 1926. Redni profesor za rastlinsko sistemizacijo in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Pecsi. Mar ton, rojen 29. decembra 1923. Profesor-raziskovaiec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od IS. maja 1989.
Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, ftalija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Rechinger, Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906. Dvorski svetnik in direktor Priro-doslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija, v pokoju, Dopisni član od 30 maja 1991.
Stevannvic, Petar, rojen 3. junija 1914. Redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 20. marca 1975.
V. RAZRED	za umetnosti
Redni člani
Iternik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27, maja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, te), 311-766 ali 4274 Žirovnica, Breznica 41A, tel. 064/802-105.
Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra
1931 v Mariboru, Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, maja 1995.
Tajnik V. razreda SAZU od 7, maja 1996.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Plcteršnikova 13. tel. 310-589.
Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 21, maja 1922 v Ljubljani Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23, maja 1985. Tajnik V. razreda SA2U od 12, januarja 1993 do 7, maja 1996, Privatni naslov: 4248 Lesce, Na vrtači 5, tel. 064/ 718-091.
Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23, avgusta 1934 na Prevaljah na Koroškem, izredni član od 30, maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bratov Učakar 134, tel. 571-281, Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tet 125-60-68, fax: 12534-23.
Menart, Janez, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 29, septembra 1929 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23, aprila 1987. Tajnik V. razreda od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, tel. 313-331.
Vlthelič, France, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 27. aprila 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Redni član od 6, februarja 1965, Privatni naslov 1000 Ljubljana, Aškerčeva 15, tel. 221-183.
Mihelič, Milan, dipl, ing. arhitekt, samostojni kulturni delavec v pokoju Rojen 20, julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Privatni n aslo v. 1000 Lj ubij ana. Peric eva 22, tel. 320-515. Službeni naslov,- AB Arhitektni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 311438.
Minatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga, Ljubljana v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvon a rs ka 7, tel. 216-735.
Ramovš, Primož, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU v pokoju. Rojen 20. marca 1921 v Ljubljani, Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983 in član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996.
Privatni naslov,- 1000 Ljubljana, Slovenska 1, tel. 125-33-66.
Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30 maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1111 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel, 213-928, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva I.
Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani, Rojen 26. oktobra 1929 v Zgornji Javorščici. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Praproinikova 5, tel. 125-16-56.
Zlobec. Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik, v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 19S5, redni član od 18, maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14, maja 1992. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, VoŠnjakova 10, tel. 312-876, Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 12534-23.
Izredni člani
Hieng. Andrej, pisatelj. Rojen 17. februarja 1925 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995,
Privatni nas/ov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 24, tel. 342-472.
Jančar, Drago, pisatelj, tajnik Slovenske matice v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948. Izredni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Štihova 2, tel. 132-33-22. Službe rti naslov. Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel. 214200, faks: 214-227.
Jeincc, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umelnost Univerze v Ljubljani. Rojen 29. novembra 1934. Izredni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel, Ln faks: 064/802-166, Studio, 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 125-56-76. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 23. tel, 212-726, faks: 219-071,
Kovačič, Lojze, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih, v pokoju. Rojen 9. novembra 1928 v Bas Ju, Švica. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vojkova 85/6, tel, 343-123.
Sever, Savin, dipl. ing. arhitekt, svetnik v Slovenija projektu, v pokoju. Rojen 21. junija 1927 v Krškem. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Lambergerjeva 1, tel. 342-701. atelje: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 1, tel, 125-42-95.
Dopisni člani
Bcnhart, František, rojen 10. septembra 1924. Slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka. Dopisni član od 23 maja 1985.
Brajdič, Ivan, rojen 16. junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Cilenšek, Johann, rojen 4. decembra 1913. Skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 7, februarja 1967,
llandke, Peter, rojen 6. decembra 1942, Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila ¡987,
Hrymyč, Vjj, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave Kijev-ske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lipuš, Florjan, rojen 4, maja 1937, Pisatelj, učitelj osnovne šole Šentlipš na Slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985,
Matičič, Janez, rojen 3. junija 1926. Komponist in honorarni docent za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, Pariz, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Merkü, Pavle, rojen 12, julija 1927, Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia "Trst A" v pokoju. Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Mihalič, Slavko, rojen 16. marca 1928. Pesnik v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 6. junija 1995.
Mohorovičič, Andre, rojen 12, julija 1913, Redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983.
Mušic, Zoran, rojen 12. februarja 1909. Akademski slikar v Parizu, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Podrecea, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. ing. arh i Lektüre. Direktor Inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične Univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija, Dopisni član od 23. aprila 1987.
Rajičit, Stanuj Jo, rojen 16. decembra 1910 Skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 20. marca 1975.
Rebula, Alojz, rojen 21. julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Spacal. Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907. Samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
VI. RAZRED	za medicinske vede
Redni člani
Andolšek - Jeras, Lidija, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njena zaslužna profesorica. Rojena 30. julija 1929, Brvace, Grosuplje. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Župančičeva 14, tel. 216-044.
Službeni ftaslov: Ginekološka klinika Kliničnega centra, 1105 Ljubljana, Šlaj-
merjcva 3, tel. 140-31-01 (im. 200) ali 140-11-51, faks: 140-11-10.
Batis, Janez, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 15. marca 1919 na Konju pri Litiji, Izredni član od 10, marca 1977, redni član od d. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992 in član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Slovenska 55 c, tel. 326-526. Službeni nastop SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 12534-23.
Brzin. Miroslav, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. aprila 1923 v Ljubiji, Bosna in Hercegovina. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU od 22 februarja 1979 dalje. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pre se In i kova 1, tel. 344-502. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, faks: 12534-23.
Dnlenc, Vinko V,, dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržah pri Ptuju Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Palmejeva 12 (A-10), tel. 168-30-82, Službeni naslov: Klinični center, Klinični oddelek za nevrokirurgijo. Zaloška 7, 1105 Ljubljana, tel. in faks 133-41-63.
Fertuga, Dušan, dr, znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 111, tel. 333-375. SMbeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete. 1105 Ljubljana, Korjftkova 2, tel. 140-30-42, 446-373, faks: 301-816, e. pošta: ferluga@ib-mi.mf.uni-lj.si
Fettich. Janez, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 9. oktobra 1921 v Ljubljani.
Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Pri m! ni naslov. 1000 Ljubljana, Veselo va 19, tel. 12643-00.
Kamilic, Vinko, dr. znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 7. aprila 1920 v Metliki. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Levčeva 6, tel. 213-868
Milčinski, Lev, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 23, junija 1916 v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6 junija 1983.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Beethovnova 12, tel. 210-839.
Novak, Frane. dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 2. junija 1908 v Kranju. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik VI. razreda SAZU od 25. februarja 1976 do 27. maja 1992.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 7, tel. 214-523,
Trontelj, Jože, dr. znanosti, višji zdravstveni svetnik, redni profesor za nevrologi-jo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja oddelka za nevrnbiološke raziskave in razvoj Inštituta za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center v Ljubljani. Rojen 1. junija 1939 v Kamniku. IzTedni član od 30. maja 1991. redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1355 Polhov Gradec 99. tel. 645-009 Službeni naslov: Inštitut za klinično nevrofiziologijo. Nevrološka klinika, KC, 1000 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 316-152, 131-32-06, faks: 302-771, e. pošta: joze trontelj @uikn. mf.uni-lj.si
Župančič, Andrej O., dr. mcdicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. januarja 1916 v Ljubljani Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.
Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, tel. 216-974. Službeni naslov: Kabinet prof. A. O. Župančiča, Patofiziološki inštitut Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 312-721, 310-841, faks: 302272.
Izredni člani
Horvat, Matija, doktor znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakutete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Izredni član od 27. maja 1997.
Privatni naslov: 100D Ljubljana, Jakčeva 38, tel. 448-806.
Službeni naslov: Klinični center, 1000 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 131-71-55,
329-061, faks: 131-71-55, e. pošta: matija,liorvat@mf,uni-lj.si
Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17, avgusta 1931 v Čupriji, Izredni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 322-496.
Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete. 1105
Ljubljana, Zaloška4, tel. 310-S41, faks: 302-272; e. pošta: marjan. kordas@pa-
fi.mf.uni-lj.si
Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6. junija 1995.
Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6,
Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 314-127, faks: 131-51-27.
Dopisni člani_
Dimitrijeiic, Milan, rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, Baylor College of Medicine, Houston, Texas, ZDA. Dopisni clan od 24. aprila 1981.
Lajtha. Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v N.S. Kline inštitutu, Orangeburg, N.Y., ZDA. Dopisni član od 18, maja 1989.
McLaren, Anne, rojena 26. marca 1927. Redna profesorica v Wellcome CRC inštitutu. Cambridge in podpredsednica Kraljevskega društva v Londonu, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995.
Milič Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redili profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo, redni profesor za eksperimentalno medicino in direktor
Meakins-Christie Laboratorijev McGUl Univerze, Montreal P.Q., Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.
Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909. Direktor Inštituta za splošno ream-matologijo Akademije medicinskih ved. Moskva, Rusija, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983.
Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Hum-boldtove Univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924. Redni profesor za reanimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu. PA, ZDA. Dopisni član od 6, junija 1983.
IJnger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokimr-gijo in predsednik F.vropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6, junija 1995,
Stälberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevro-fiziologijo Univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27 maja 1997.
Volkov, M s tis lav Vasiljevič, rojen leta 1923. Direktor Centralnega inštituta za travmatulogijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
NOVI C LAN J
I. RAZRED
VASILIJ ME Lik
Za zgodovinske in družbene vede
V obsežnem poročilu ob izvolitvi prof. dr. Vasilija Me lika za dopisnega člana SAZU (27. maja 1993) so bile poleg njegove specialne teme o volitvah na Sio venskem v avstrijski ustavni dobi, ki jo vztrajno dopolnjuje z novimi specialnimi raziskavami, podčrtane še njegove analize slovenske narodne zgodovine od narodnega prebujenja do prve svetovne vojne, ki zadevajo p red marčno dobo, program zed i njene Slovenije 1848, "taborsko gibanje" in omenjene številne druge razprave, deloma namenjene reviziji zgodovinske podobe Slovencev do 1879, kakor je bila podana v delih Ivana Prijatelja, deloma pa svojemu lastnemu izrisovanju te podobe do 1918, v posameznih vidikih pa tudi za čas med obema vojnama. Omenjene so bile študije o slovenskih politikih, Josipu Vošnjaku, Ivanu Hribarju, Mihajlu Rostoharjuidr. Ugo t ovij eno je bilo, daje dr. Melik svoje raziskovanje tematsko poglobil z analizami struktur vsakdanjega življenja ljudi različnih slojev in z odkrivanjem nekaterih potez gmotne podlage slovenske družbe 19, stoletja. Ter da si je s svojimi nastopi v drugih državah pridobil velik ugled in upoštevanje. Tako tudi v Avstriji, kjer je
prejel Gindelyjevo nagrado 1991 in avstrijski častni križec za znanost in umetnost.
V	letih po izvolitvi je dr. Melikdelo na svojih uveljavljenih temah zgodovine Slovencev v 19. in 20. stoletju še plodno nadaljeval. Po obnovljenih "Spominih" Ivana Hribarja je pripravil za novo objavo tudi spomine Frana Šukljeta, tj. najpomembnejše memoarsko delo za zgodovino Slovencev v avstrijski ustavni dobi Izjemna stvaritev je vrsta orisov zgodovinopisja in zgodovinarjev na slovenskih tleh, Josipa Mala, Milka Kosa, Ferda Hauptmanna, Drago ti na Lončarja, Marjana Britovška. In lako tudi delo za ovrednotenje historičnih revij, ki so izhajale na Slovenskem v zadnjih 150 letih, od prve številke Mitteilungen des Historischeu Vereins fuer Krain, 1. januarja 1846 naprej. Svoje temeljno raziskovanje pa je dr. Melik še razširil na čas med obema svetovnima vojnama, za kar je značilno njegovo delo "The Representation of Gen nans, Italians and Slovenes in Ljubljana, Trieste, Manbor and other neighbouring towns from 1848 until the Second world war" (prispevek h komparativnim razpravam, ki jih pripravlja Evropska znanstvena fundacija). Podobno tudi njegov pogled na Slovenijo v dvajsetih letih, ki gaje pripravil za mednarodni zbornik o "Milteleuropi" Ob tem je nadaljeval s prispevki k spoznavanju mesta Katoliške cerkve v slovenskem razvoju v okviru znanih "Simpozijev v Rimu". Tako zlasti prikaz političnih razmer na Slovenskem v času škofov Wolfa in Napotnika. V zvezi z osebnostjo politika Lovra Tomana pa se je obenem vrnil tudi k začetkom slovenskega političnega življenja. Tematsko je svoja preučevanja širil še na območja kulture, zlasti slovenskega meščan s Iva (referat na posvetu "Modind" o kulturni orientaciji slovenskega meščanstva okoli leta 1910), V letu 1996 je Melikova knjiga "Volitve m Slovenskem 1861-19W (Ljubljana 1965) dobila imenitno priznanje v Avstriji z uvrstitvijo v zbirko nemških prevodov reprezentativnih historičnih del, napisan i h v nemških jezikih nekdanje habsburške monarhije, ki jo ureja akademik prof, dr. Gerald Stourzh. Sploh je v tem času nemško govorečemu okolju predstavil svoje izsledke še za vrsto tem: vpliv reformacije na proces socialne afirmacije slovenskega jezika, odnos grofa Antona Alexandra Auersperga do Slovencev, reformni načrti Avstroogrske in stališča Slovencev, stališča političnih strank v avstrijskem državnem zboru in avstroslavizcm, narodni programi Matije Majarja-Ziljskega, pa tudi tema o Slovencih in Dunaju.
V	bibliografiji novoobjavljenili del do izvolitve ža rednega člana SAZL, 27. maja 1997, je zapisanih 44 razprav in komunikacij. 11 recenzij in deset člankov za Enciklopedijo Slovenije. Kakor vsa ta dela je tudi najnovejša še v letu 1997 objavljena razprava. "Problemi v razvoju slovenske narodne identitete (do ¡941 )'\ značilna za priznani plastični stil, ki ga dr. Melik zna ustvariti, ko prikazuje izbrano temo, obenem pa pomeni tudi novo potrdilo njegovega slovesa pravega poznavalca moderne slovenske zgodovine.
Janko Pleterski
ALENKA ŠE L [H
Alenka Šelih seje rodila 2,10.1933 v Mariboru. Maturirala je 1952, na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala 1957; tuje 1963 doktorirala. V1.
1958 in 1959 je delala kot sodna pripravnica in kot sodnica na okrajnem sodišču. Od oktobra 1959 do 1973 je bila najprej asistentka (1959-1963) in nato znanstvena so delavka (1963-1973) na inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1973 je bila izvoljena v docentko za kazensko materialno pravo na tej fakulteti; 1978 pa v izredno profesorico. Od I. 1983 je redna profesorica za kazensko materialno pravo in kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri je bila v 1. 1985-87 tudi dekanica, v 1. 198789 pa prorektorica Univerze v Ljubljani; od I. 1993 je direktorica Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Znanstveno delo prof. Alenke Selili, kot je razvidno iz bogate bibliografije, raziskovalnega in pedagoškega dela. ni bilo omejeno le na domovino, temveč se je uveljavila v svetu kot strokovnjakinja za kazensko pravo in kriminologijo.
V obdobju 196! -90 je objavila 18 samostojnih raziskav v soaviorstvu z drugimi avtorji, izdelala 18 neobjavljenih raziskovalnih poročil, izdala 20 samostojnih publikacij, 8 poljudnih člankov, 50 recenzij, ocen, poročil, skupno 105 naslovov. V obdobju 1990-96 pa obsega njena bibliografija še 42 novih naslovov, med njimi 7 v Eujih revijah in publikacijah.
Raziskovalno delo prof. Alenke Še lih se nanaša na več področij, od katerih velja omeniti zlasti naslednja:
- mladoletniško prestopništvo in mladoletniško kazensko pravo. Tu je temeljna smer njenega raziskovanja upoštevanje in spoštovanje mladoletnika kot osebnosti; zagotovitev njegovih pravic in hkrati takšno reagiranje na mladoletniško prestopništvo, ki zagotavlja prevzgojo po eni strani in primerno varstvo družbe na drugi. Prva v slovenskem prostoru je opozorila na pomen otrokovih pravic pri obravnavanju otrok in mladostnikov izven kazenskega prava: na po-
dročju prekrškov (1973) in pred organi socialnega varstva (1981). Svoja spoznanja je uspešno prenašala iz slovenskega okoJja; sodelovanje na mednarodnih kongresih in kot ekspert OZN kaže na uspešnost te dejavnosti;
-	kazensko pravo, ziasti področje kazenskih sankcij: tu se je zavzemala za uporabo sodobnih sankcij, pri katerih je mogoče tudi z manjšo stopnjo represiv-nosti zagotoviti temeljne postulate kazenskega prava, preprečevanje ponovne kriminalitete in zagotovitev možnosti za resocializacijo storilca. Nekateri od teh predlogov so bili sprejeti v zakonodajo;
■ kazensko pravo, varstvo zasebnosti-Šeiihovaje analizirala okvire in obseg kazenskopravnega varstva pravice do zasebnosti (1977), Opozorila je na pomen te tedaj šele oblikujoče se samostojne pravice ter na nevarnosti, ki zanjo obstajajo pri vedno večjem nadzorovanju s strani države in v času računalniške tehnike. V ta okvir sodi tudi raziskovanje kazenskopravnih problemov varstva časti m dobrega imena (1996);
-	viktimolosko raziskovanje: Šeiihova je bila ena prvih v Sloveniji (1963, 1985), kije raziskovala vlogo in pomen žrtve pri kaznivem dejanju - smer, kije v zadnjih dveh desetleljih postala ena najbolj inovativnih v kriminologiji in tudi kazenskem pravu (varstvo pravic oškodovanca). Prispevala je k odkrivanju problematike trpinčenega otroka v naših razmerah;
-kazensko pravo in njegovo razmerje do drugih disciplin, zlasti do medicine in socialnega dela. Na tem področju raziskovanja se je lotevala poklicnodeonto-loških vprašanj strok, ko pridejo v stik s kazenskim pravom: zdravniški eksperiment, privolitev pacienta (1966), poklicna skrivnost socialnega delavca (1986) in pri tem zagovarjala stališče, da mora pravo v čim večji meri spoštovati poklic-no-deon to loške norme. Svoja spoznanja uporablja tudi pri delu v Komisiji za medicinsko etiko;
-	kazensko pravo in pravo o prekrških - s problematiko prekrškov kot dela kaznovalnega prava se je Šeiihova ukvarjala od 1973 dalje. Tedaj je ugotovila razlike pri obravnavanju kaznivih dejanj (hujše kršitve) in prekrškov (lažje kršitve) mladoletnih delinkventov. Obravnavanje kaznivih dejanj je bilo pravno prevzgojno naravnano, pri prekrških pa represivno. Spoznanja so vplivala na oblikovanje drugačnih izhodišč za obravnavanje prekrškov mladoletnikov v novi zakonodaji o prekrških. Razmerje med kazenskim pravom in pravom o prekrških je predstavila na mednarodnem kongresu Association mternationale de Droit Pčnal (Dunaj, 1989), kjer seje zavzela za izenačitev pravnega položaja storilca kaznivega dejanja in prekrška. Takšno stališče je sprejela slovenska zakonodaja o prekrških (1983), pri njenem oblikovanju je bila vodja delovne skupine za pripravo zakona. Ta stališča so od srede 80. let prevladala tudi drugod v Evropi, zlasti v judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.
Pedagoška dejavnost Alenke Selili se ni omejevala samo na domačo fakulteto, kjer je predavala na dodiplomskih in podiplomskih kurzih; predavala je tudi na različnih fakultetah v Evropi; 1990 pa je bila gostujoča profesorica (v okviru priznanega Fulbrighlovega programa) na eni izmed najboljših ameriških univerz - na univerzi Wisconsin v Madisonu; pravna fakulteta te univerze pa se uvrščamed25 najboljših v ZDA. Predavala je o evropskih sistemih mladoletniškega kazenskega pravosodja. V ZDA je predavala ludi o drugih temah in na drugih univerzah {University of Southern California).
Alenka Šelih je organizirala mednarodne konference (oktober 1995: Forum Role Conference Sveta Evrope v Ljubljani o temi Prispevek visokega šolstva k strpnosti v družbi, kjer je bila tudi glavni poročevalec; september 1996 na Bledu skupaj z Inštitutom Maxa Plancka za tuje in primerjalno kazensko pravo iz Freiburga v Nemčiji V. Evropski kriminološki kolokvij o temi Problemi kriminalitete na vzhodu in zahodu Evrope), Bila je znanstveni direktor mednarodnega simpozija o otrokovih pravicah na Institut Universitaire Kurt Bosch v Sionu (1995), Švica, in direktor 21. Kriminološke konference Sveta Evrope novembra 1996, Strasbourg.
Šelihova je članica najpomembnejših mednarodnih organizacij s svojega področja. Bila je tudi članica glavnega odbora Association inLernationale des magistrati de lajeunesse etde famille, je članica mednarodne žirije za podeljevanje nagrade na področju raziskovanja mladoletniškega prestopništva in članica uredniškega odbora mednarodne zbirke o zakonodaji visokega šolstva in njenem uresničevanju v Evtopi (pri priznani založbi Kluwer Law International).
Alenka Šelih je široko in temeljito obdelala vrsto tem s svojega znanstvenega in pedagoškega področja. Njena teoretična dognanja niso ostala omejena le na domače pravo in kriminologijo, temveč so tudi v tujini izzvala odmevnost in priznanje. Med njenimi deli je 20 objav v tujih in mednarodnih revijah v francoščini, angleščini, nemščini in poljščini.
Alenka Šelih je dosegla tudi priznanja v tujini, z uveljavitvijo v mednarodnih strokovnih organizacijah in kot ekspert v OZN in pri Svetu Evrope,
Stoja n Pretnar, Zdrav ko Mlinar
MARIJAN ZADNIKAR
Dr. Manjan Zadnikar se je rodil 27. decembra 1921 v Novem mestu, od 1922 pa živi stalno v Ljubljani. Leta 1940 seje vpisal na Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani in 1949 diplomiral. Doktoriral je 1955
s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem in si z njo zarisal osrednje področje svojega raziskovalnega tlela. Že 1947 je nastopil konservatorsko službo na tedanjem Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov in nato kot redni konservator dosegel 1972 naslov znanstvenega svetnika. 1982 pa je stopil, raziskovalno se zelo aktiven, v pokoj.
Temeljni Zadnikarjev interes je vpet v raziskovanje naše romanske arhitekture. Prvi jo je topografsko, tipološko in slogovno opredelil v pomembnih monografijah: Romanska arhitektura na Slovenskem (1959), Romantika na Slovenskem (1962), specialne razprave pa je posveti! stiski baziliki iti ob njej zgodnji eisterci janski arhitekturi (1977) ter pri tem določil Stični ključno mesto v razvoju cister-cijanske redovne arhitekture. Nato je sistematično raziskoval kartuzijansko arhitekturo, romansko in gotsko Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in--- - --
slovenske, kartuzije (1972), Die frühe. Baukunst der Kartäuser (Köln. 1983), S temi deli, ki jih dopolnjujejo še nadrobne specialne študije, se je Zadnikar uvrstil med pomembne m on as te rio loge, opisane arhitekture pa dvignil v mednarodno umetnostno zgodovinsko zavest.
Prav tako pionirsko delo je Zadnikarjev skrbno razčlenjen pregled slovenskih znamenj kot spomenikov med s logt) v no in gotsko umetnostjo. Knjiga Znamenja na Slovenskem (prvič 1964) je doživela kar
tri izdaje. Že 1947 je zbral in eildo----—---- -
stirano objavil spomenike cerkvene
arhitekture na Kočevskem; to delo ima danes že značaj vira. Zavzeto se je posvetil arhitekturi in freskam cerkve v Hrastovljah, pomurskim spomenikom (pose hej rotunda na Selu in cerkev v Martjancih). Temeljnega značaja so študije o cerkvi na Ptujski gori, ptujski minoritski cerkvi, o kripti v Hočah, o vzhodnih romanskih zvonikih in druge, širšemu krogu je namenil doživljajsko napisane izdaje Spomeniki cerkvene arhitekture In umetnosti na Slovenskem v dveh delih (1973 in 1975); posebej moramo omeniti vodniško ubrane knjige (tudi v nemščini) o koroških umetnostnih spomenikih (1979, 1984). Tudi njegova daljša in krajša poročila, kijih je objavil predvsem v Varstvu spomenikov, prinašajo vrsto novih dognanj, predvsem pa bude med bralci smisel za srečevanje z umetnostnimi spomeniki preteklosti in za njihovo varovanje-saj jih je pisal kot njihov zavzet
strokovni varuh. Tudi več lokalnih zgodovin spremljajo Zadnikarjevi topografski prispevki, prav tako pa je napisal številna umetno stnozgodovinska gesla v leksi-kainih izdajah. Svoje znanstvene rezultate je živo posredoval tudi tujini v stikih s kolegi, s predavanji na kongresih, z objavljenimi študijami in tako vednost o naši umetnostni preteklosti vnesel v svetovno obzorje. Študij v Centru za študij srednjeveške civilizacije v Poitiersu in avtopsično spoznanje pomembnih evropskih spomenikov sta zaznamovala in poglobila njegov študij.
Dr. Marijan Zadnikar spada med najvidnejše slovenske umetnostne zgodovinarje, ki so kot prva povojna generacija dozoreli pod mentorstvom prof. dr. Franceta Ste leta. Svojemu učitelju je ostal spoštljivo zvest. Z jezikovno prečiščenimi besedili in pogosto z esejističnim načinom podajanja je strokovno pritegnil mnoge bralce.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je dr. Marijana Zadnikarja na skupščini 27. maja 1997 izvolila za izrednega člana.
THOMAS (TOMAŽ) LUCKMANN
Prof. dr. Thomas Luckmann, nosilec častnega doktorata ljubljanske univerze, spada med najvidnejše osebnosti sodobne sociološke misli. Uvrščen je v sam vrh svetovne sociologije. Že več ko tri desetletja odločilno vpliva na razvoj sociološke vede, nanj pa se sklicujejo tudi teoretiki z drugih področij: od kullurne
Emilijein Cevc
antropologije in zgodovine do komu ni kologije in filozofije.
Rodil se je 14. okt, 1927 na Jesenicah, Tuje obiskoval tudi osnovno šolo, dva letnika gimnazije pa je opravil v Ljubljani. Po koncu druge svetovne vojne je odšel v Avstrijo, študiral na univerzi na Dunaju in v Innsbrucku, se nato preselil v ZDA, kjer je študij nadaljeval na New School of Social Research v New Yorku. Doktoriral je iz sociologije religije. Luckmannov najpomembnejši učitelj je bil Alfred Schutz, utemeljitelj fenomenološke smeri v sociologiji. Zaradi tesnega sodelo-
vanj a je po njegovi smrti 1959 dobil njegovo katedro in postal tudi urednik njegovih izbranih del. Na New School je ostal do leta 1965, ko je dobil profesuro v Franklurtu in se tako vrnil v Evropo. Leta 1970 je bil imenovan za stalnega profesorja na pravkar ustanovljeni univerzi v Konstanzi ob Bodenskem jezeru. Obenem je bil kot gostujoči profesor vabljen na vrsto znanih univerz, med drugim na Harvard in Stand ford.
Konec osemdesetih let se je prof. Luckmann odzval povabilu Fakultete za družbene vede (tedanje FSPN) in bil Lu 1989 izvoljen za rednega profesorja. Poleg častnega doktorata, ki mu ga je podelila univerza v Linkopingu na Švedskem. je nato 1992 postal tudi nosilec častnega doktorata Univerze v Ljubljani,
Znanstveno raziskovalno delo prof. Luckmann a je vezano na sociologijo religije, soeiolingvistiko, sociologijo znanja, teorijo komunikacijskih zvrsti, zadnja leta pa je posvetil največ pozornosti eplstemoloskim vprašanjem sociologije oziroma utemeljitvi protosociologije. Znan je postal že s knjigo Zum Problem der Religion in der modernen Gesellschaft iz leta 1963, zlasti po njenem prevodu v angleščino, kjer je 1967 v dopolnjeni obliki izšla z naslovom The invisible Religion in bila nato prevedena v več drugih jezikov, tudi v japonščino. Dokončno pa se je uveljavil s knjigo The Social Construction of Reality, ki stajo napisala skupaj s Petrom Berger-jeni in je prevedena v 12 jezikov, v slovenščino z naslovom Družbena konstrukcija realnosti (Cankarjeva založba, Ljubljana 1989). Tretje pomembno delo je dvodelna knjiga z naslovom The Structures of Life-World oz. Strukturen der Lebenswelt (Suhrkamp. Frankfurt/M 1979 in 1984), nastala pa je na podlagi zapiskov in fragmentov, ki jih je zapustil Alfred Schulz. Vzporedno je v okviru zbirke UTB, torej kot učbenik, izšla Luck man nova knjiga Lebensweit und Gesellschaft (Schoeningh, Pade born/München 1980). Na podlagi svojega znanstvenega dela je prof. Luckmann postal član vrste mednarodnih profesionalnih združenj, gremijev, uredništev strokovnih revij itn.
Kljub bivanju v tujini je bil prof. Luckmann vseskozi povezan z domovino. Tudi na ta način, daje npr. prevzel mentorstvo dvema slovenskima sociologoma v okviru znane Humboldtove štipendije za po doktorsko specializacijo na nemških univerzah. Brž ko je prišlo do liberalizacije, je z veseljem prevzel tudi predavanja na ljubljanski univerzi, se začel udeleževati diskusij v okviru Slovenskega sociološkega društva in začel objavljati v slovenskih revijah.
Skupščina SAZU je Titomasa Luckmanna 27. maja 1997 izvolila za svojega dopisnega člana.
Zdravko Mlinar, Tine Hribar, Veijko Rus
GIAN CARLO MEMS
Mons. prof, dr, Gian Carla Meniš je bil rojen 10. 12. ¡927 v kraju Brna pri Vidmu (Udine). Po študiju teologije, cerkvene zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine v Rimu (objavljena disertacija nosi naslov: La basílica paleocri-s tla na nelle diócesi settentrionaii della metropoli d Aquí lela. Studi di anüchitá cristiana 24, Cittá de! Vaticano 1958) je z vrsto interdisciplinarno zasnovanih raziskav in velikim številom objavljenih del postal vodilni strokovnjak za starejšo zgodovino Furlanije in eden vodilnih strokovnjakov za zgodovino krščanstva v pozni antiki m zgodnjem srednjem veku na območju severne Italije in sosednjih dežel.
Menisove raziskave posegajo na vrsto raziskovalnih področij. Na področju zgodnjekrščanske arheologije in umetnostne zgodovine je Meniš eden vodilnih strokovnjakov, ne le za območje oglejske cerkvene province, temveč tudi za celotno območje severne Italije. Med najbolj opaženimi so njegove študije o kompleksu Teodorove bazilike v Ogleju s posebnim poudarkom na interpretaciji talnih mozaikov in na raziskavah najstarejše krstilnice. Meniš v svojih interdisciplinarno zasnovanih študijah povezuje znanje arheologije, zgodovine in umetnostne zgodovine s temeljitim poznavanjem teologije zgodnjekrščanskega obdobja. V vrsti arheoloških raziskav je segel na območje oglejske cerkvene province, pri čemer seje posebej posvečal vprašanju cerkva v višinskih utrjenih naselbinah 5. in 6. stol., torej s tematiko, kije zelo opažena tudi v slovenski arheološki vedi.
Kot zgodovinar (v prvi vrsti strokovnjak za cerkveno zgodovino) je napisal vrsto študij, v katerih je obravnaval nastanek in razvoj cerkvene organizacije v pozni antiki in v zgodnjem ter visokem srednjem veku. Posebej velja izpostaviti pomen njegovih študij o Oglejskem patriarhatu, ki se nanašajo zlasti na naslednja področja: ozemeljski razvoj, organizacija, liturgija, literarno izročilo, začetki meništva.
Ne da bi se spuščali v predstavitev izredno bogate bibliografije, ki se nanaša na številna raziskovalna področja in je avtorju prinesla velik mednarodni ugled,
naj na kratko pred s Lav i mo M eni sovo soočenje s slovenskim prostorom in slovensko znanostjo.
G. C. Meniš je posegel v zgodovinske, arheološke in umetnostnozgodovin-ake raziskave našega prostora že v uvodoma navedeni disertaciji in se je tem vprašanjem posvečal še velikokrat kasneje (vprašanje cerkvene arhitekture, posebej dvojnih cerkva, razvoj cerkvene organizacije, furlanski (oglejski) viri za zgodovino slovenskega prostora v srednjem veku itd.), Z vrsto slovenskih znanstvenikov vzdržuje intenzivne strokovne in tudi prijateljske stike. Ne le kot vodilni furlanski raziskovalec starejše zgodovine, temveč kot vodilni organizator zgodovinskih, arheoloških in umetnostno zgodovinskih raziskav v Furlaniji, ki je vodil številne mednarodne projekte (tudi s slovenskimi arheologi), je vseskozi podpiral tiste slovenske znanstvenike, ki so raziskovali starejšo zgodovino slovenskega prostora v luči virov iz bližnjega furlanskega prostora. Njegovo večkrat izraženo prepričanje, da bi študij teh virov lahko bistveno obogatil poznavanje slovenske zgodovine srednjega veka, se vse bolj kaže kot povsem utemeljeno. Ob tem velja poudariti, da je v veliki meri prav po njegovi zaslugi to gradivo urejeno in dostopno za znanstveno delo in da se v veliki meri prav zaradi Menisove slrokovne in človeške odprtosti odpirajo za slovensko zgodovinsko vedo možnosti raziskovanja doslej malo poznanega ali celo nepoznanega arhivskega gradiva.
Skupščina SAZU je Giana Carla Menisa 27, maja 1997 izvolila za dopisnega člana.
Slane Gabrnvec, EmiUjan Cevc, Rajka Bratož
II. RAZRED	_ za filoMke in literarne vede
KAJETAN GANTAR
Akademik prof. dr. Kajelan Gantarje postal izredni član SAZU 1993, od 1997 pa je redni član. Predstavitev njegovega dela do izvolitve za izrednega člana je podana v Letopisu SAZU 44, 1993, 44-45.
V obdobju po izvolitvi za izrednega člana SAZU je prof. Gantar objavil 4 knjige, 16 člankov oziroma razprav in veliko drugega. Dve knjigi, namreč Študije o Horaciju in izbor Gantarjevih prepesnitev Horacijevih lirskih pesmi, sta izšli ob 2000-lelnici I loracijeve smrti. (Akademik Gantar sodeluje tudi v jubilejnem mednarodnem projektu Eneiclopedia Oraziana.) Dve nadaljnji knjigi sta izbor iz
Homerjevc Odiseje z izčrpno spremno besedo in izdaja Nikomahove etike, v kateri je nov uvod z naslovom Aristoteles in njegova etika.
Več Gantarjevih razprav je izšlo v tujini, tako razprava o cesarju Marku Avreliju in njegovi poti v samega sebe in razprava o Ciceronovih pogledih na
začetke filozofije v Rimu. V vrsti člankov opozarja Kajetan Gantar mednarodno humanistično javnost na bogastvo slovenskega latinistič-nega izročila. V nadaljnjih delili obravnava vlogo klasičnih jezikov v slovenski kulturni preteklosti in odmeve antike v literarni ustvarjalnosti na Slovenskem,
Od 1980 je prof. Gantar sodeloval pri pripravi novega prevoda Svetega pisma in zanj prevedel štiri knjige ter jih opremil z uvodi in opombami.
1994 je bil izvoljen za člana Görres-Gesellschaft zur Pflege der Wissenschaft v Kölnu in za člana ustanove Istituto per gli incontri cullurah mitteleuropei v Gorici. Je član Stalnega komiteja za humanistiko pri Evropski znanstveni fundaciji v Strasbourgs
Dva semestra je imel redna predavanja za slušatelje klasične filologije na Univerzi v Gradcu. Tudi sicer je imel več nastopov na tujih univerzah in znanstvenih srečanjih. 1996 je ugledni znanstveni časopis Živa antika (Skopje) izdal zbornik v čast akademiku Gantarju.
Janez Oreintk
JOŽE POGAČNIK
Prof dr, Jože Pogačnik, upokojeni in zaslužni profesor Univerze v Mariboru, je bil izredni član SAZU od 1993. od 1997 je redni član. Predstavitev njegovega življenja in dela do 1993 je objavljena v Letopisu SAZU 44, 1993, 46,
Akademik Pogačnik je bil 1996 izvoljen za člana akademije znanosti v Gottinge-nu in ima kol tak veniam legendi za vse nemške univerze. 1996 je dobil tudi Herder-jevo nagrado,
V obdobju po izvolitvi za izrednega člana SAZU je izdal dve knjigi ter 30 razprav in študij, V monografski knjigi Slovensko slovstvo v obdobju razsvetljenstva je obravnaval idejno-esteiska vprašanja in stanja razsvetljenstva ter ustvarjalne obraze avtorjev in njihovih del. Gre za novo osvetlitev obdobja na jasni in trdni kompozicijski podlagi z upoštevanjem evropskega prostora in časa. filozofije in poetike obdobja, v ospredju pa so slovenska iskanja ter duhovni in slovstveni dosežki. V knjigi Ponoreli kompasi skuša avtor trdneje začrtati literarno zgodovinsko metodologijo in njene meje v prostoru in času, prepoznati zgodovinsko in zato razvojno določenost književnozgodovinskih pojmov, premisliti sobitje med zgodovino in poezijo ter razmerja med ideologijo in umetnostjo.
Razprave in študije zunaj obeh knjig raziskujejo si oven i stične, slavistične, primerjalne in literarno teoretske probleme, V slovenističnih so opazna vprašanja literarnosti starejših besedil do razsvetljenstva, tradicijske vrednosti nekaterih naših vrhunskih ustvarjalcev v sedanjosti ter analize domače in zdomske književnosti. Med slavističnimi temami sta v ospredju ilirizem in podobe Slovencev v hrvaški književnosti. Sestavki so natisnjeni v vidnih časopisih slavističnih institucij in akademij.
Janez Grešnik
JOŽE TOPORIŠIČ
Akademik Jože Toporišič je redni profesor v pokoju za slovenski knjižni jezik (na Filozofski fakulLeti v Ljubljani). Od 1991 je bil izredni član SAZU, od 1997 je redni član. Njegovo delo do 1991 je predstavljeno v Letopisu SAZU 42, 1992, 82-83.
Po 1991 je akademik Toporišič pomnožil svoj znanstveni opus s petimi knjigami, nadaljnji dve sta izšli v soavtorstvu, objavil je več ko 20 razprav in številne krajše zapise in polemične članke, vse o slovenskem knjižnem jeziku. Novih bibliografskih enot je 130.
Izdal je knjigo svojih sestavkov (ok, 50) o položaju slovenščine v zadnjih desetletjih z naslovom Družbenost slovenskega jezika - sociolingvistična razpravljanja. V tej knjigi se je izkazal kot vztrajen in nepopustljiv bojevnik za pravice slovenščine (v nekdanji Jugoslaviji) in za njeno izvirno slovensko samobitnost.
Posebno pomembno mesto v njegovem opusu zadnjih let ima Enciklopedija slovenskega jezika, v kateri je predstavil in na podlagi svojih dognanj in izkušenj razložil ter z zgledi osvetlil glavnino slovenskega jezikoslovnega izrazja. Na ta način je zajel domala vsa vprašanja slovenskega jezika. segel pa je tudi v območje širše slavistike in splošnega jezikoslovja, Izšel je tudi njegov šolski učbenik Slovenski jezik in sporočanje i (1994, 1995, 1996). Več knjižnih del akademika Toporišiča je bilo v tem času ponatisnjenih.
Akademik Toporišič je pripravil tri mednarodne simpozije, in sicer o Franu Miklošiču, Stanislavu Škrabcu in Jerneju Kopitarju (uredil je tudi zbornike teh simpozijev) ter znanstveno srečanje o Pleteršniku. Pri SAZU vodi delo za slovarski del Slovenskega pravopisa; v tej zvezi je kot glavni avtor in urednik oskrbel več izdaj pravil Slovenskega pravopisa. Nastopal je na simpozijih, srečanjih, seminarjih m na RTV Slovenije. Kot profesor gostje en semester predaval na celovški in en semester na graški univerzi. Bil je glavni urednik Slavistične revije za jezikoslovje.
Janez Oresnik
MATJAŽ KMECL
Dr. Matjaž Kmecl, upokojeni redni univ, profesor, seje rodil 1934 na Do-bovcu. Od 1976 do 1993 je bil profesor za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 1983 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Od 1997 je izredni član SAZU. Razen kot znanstvenik je širši javnosti znan kot pisatelj, še posebej kot dramatik in esejist.
Literarnozgodovinsko iti literarno teoretsko delo prof. Kmecla zajema številna področja, glavno težišče pa je na raziskavah slovenske pripovedne proze 19. in 20. stoletja, ki mestoma sežejo tudi v starejše obdobje. S teb področij so njegove glavne knjižne razprave.
Kmeclovo znanstveno delo najkrajše predstavljajo naslovi naslednjih njegovih knjig; Slovenska književnost 1945-65, Nove ta v literarni teoriji, Od pridige do krimtnalke, Rojstvo slovenskega romana, Fran Levstik, Babji mlin slovenske literarne zgodovine z esejem Kratka kulturna zgodovina Slovencev, Mala literarna teorija. Ta hiša je moja in vendar moja ni. Knjigi Od pridige do krimtnalke in Rojstvo slovenskega romana sta posvečeni genezi slovenske prozne klasike in sodila med temeljna dela stroke.
Drugo znanstveno in strokovno delo prof. Kmecla je raztreseno po zbornikih, revijah, časopisih in v spremnih besedah. Objavljenih enot je več sto. V njih se posebna pozornost posveča književnosti koroških Slovencev. V kulturnozgodovinsko esejistiko sodijo predvsem njegovi Zakladi Slovenije.
Prof Matjaž Kmecl se je v slovensko literarno zgodovino zapisal z izvirnim historiografskim, teoretskim in duhovnim deležem. Je ena najbolj ustvarjalnih osebnosti sodobne slovenske humanisti ke.
Janez Grešnik
STANISLAV HAFNER
Prof. dr. Stanislav Hafner seje rodil 1916 v Šentvidu na Glini na Koroškem. Po študiju slavistikc na Dunaju, v Beogradu in v Gradcu ter po vojaški službi in ujetništvu seje 1963 habiliterai na graški univerzi s samostojno razpravo Studien zur altserbischen dynastischen Historiographie. Od 1964 je bil profesor za slovansko jezikoslovje na univerzi v Gradcu, med drugim ravnatelj Inštituta za tolmače in je tam ustanovil lektorat za slovenski juridični jezik. 1987 se je upokojil.
Kot gostje predavaj na številnih univerzah in sodeloval v uredništvih več znanstvenih časopisov.
1975 je v Gradcu ustanovil veliki raziskovalni projekt inventarizacije slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, pri katerem sodelujejo njegovi nekdanji učenci, 1982 je z E. Prunčem začel izdajati Thesau ms der slowenischen Volkssprache in Kärnten, največjo in najpomembnejšo publikacijo v slovenski dialektologiji. (Doslej izšli 4 zvezki in Ključ.)
Prof. dr. Stanislav Hafnerje dopisni član SANU in dunajske akademije znanosti ter nosilec vrste odlikovanj in priznanj za pomembno znanstveno in organizacijsko delo. Od 1989 je častni član Slavističnega društva Slovenije. Univerza v Gradcu mu je 1991 obnovila doktorat v zlatu, dežela Štajerska pa mu je naklonila veliko zlato odlikovanje.
Slovenci smo prof. dr. Stanislavu Hafnerju hvaležni za vse, kar je stori! za nas kot jezi ko slove ein poznavalce slovanskih literatur. Posebej izpostavljamo njegove številne predstavitve slovenskih jezikoslovcev Jerneja Kopitarja, Frana Miklošiča in Vatroslava Oblaka ter mnogih naših pesnikov in pisateljev v Lexikonu der Weltliteratur. Hvaležni smo mu tudi za njegove prevode iz slovenske književnosti, zlasti pa za knjigo Slowenische Novel/en.
Janez Grešnik
lil. RAZRED_za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
ALOJZ KRAiJ
Dr. Alojz Kralj, redni profesor naFakulLeti za elektrotehniko, je bil izvoljen za izrednega člana 27. maja 1993.
Njegovo znanstvenoraziskovalno delo poteka v Laboratoriju za biomedicin-
ske tehnične sisteme in roboLiko, ki ga je tudi ustanovil. Za njegovo delovanje sta značilna interdisciplinarni pristop in Umsko delo v povezovanju z vrsto institucij tako v Ljubljani kot v evropskem prostoru. To je lepo razvidno iz liste prejetih mednarodnih raziskovalnih projektov in se odraža tudi v objavljenih delih. Dr. Kralj že desetletja dela na področju robotike in na področju funkcionalne električne stimulacije (FES), biomehanike ter tehnologije FES-sisterciov, Teoretično znan s t vene raziskave na področju robotike usmerja v temeljna znanja sinteze aktivacije in mehanske sestave nove generacije robotov, pa tudi v razvoj robotskih celic za praktično uporabo v industriji. Teoretične raziskave na področju robotike pomenijo tudi tehnično uporabo raziskovalnih spoznanj na področju FES in biomehanike gibanja, to je principov gradnje in delovanja gibalnega sistema pri človeku. Znanstveno delo dr. Kralja lahko zgoščeno prikažemo in razdelimo v naslednje raziskovalne usmeritve:
-	Raziskave, usmerjene v izboljšavo tehnologije FES-sistemov in implantibilnih sistemov s pristopi temeljnih raziskav sprotnega merjenja parametrov gibanja in senzorna odvisne sinteze gibanja oziroma krmiljenja. To znanje je osnova za nove načine multikanalnega draženja oziroma večelektrodno stimulacijo perifernih živcev,
-	Temeljne raziskave, usmerjene v funkcionalno klinično izboljšavo metodologije FES spin al no poškodovanih bolnikov. Te raziskave so logično nadaljevanje in poglabljanje metodologije, kije bila utemeljena in v mednarodni strokovni javnosti sprejeta kot originalna ljubljanska metodologija. Njena značilnost sta preprostost in vključevanje FES izzvanega refleksa urna k nit ve nega giba. Te raziskave, ki so usmerjene v funkcionalno in klinično izboljšavo FES-metodolo-gije, so temeljno podprte s klasifikacijo in sistematično obravnavo matematičnih definicij gibov. Na tej podlagi so podane razlage funkcij vstajanja, stoje, ravnotežja in hoje ter razvoj novih pristopov pri sintezi zavestnega krmiljenja naštetih funkcij.
-	Raziskave, usmerjene v antropološko, funkcionalno sestavo gibal nega aparata pri človeku z orodji biomehanike in iskanjem temeljnih teoremov te gradnje oziroma principov s teoretično zasnovo krmiljenja gibanja. Za te raziskave dr.
Kralja je značilen interdisciplinarni pristop ob uporabi orodij kinemaLike, kincti-ke, teorije informacij in optimizacije, skupaj z matematičnimi orodji robotike,
-	Raziskave, usmerjene v funkcionalno izboljšavo in principiaino sintezo ustroja in principov krmiljenja robotov naslednje generacije. Te raziskave uporabljajo temeljno znanje osteo- in nevroni i šične sestave gibalnega aparata pri človeku ob upoštevanju teorije upogibnega razbremenjevanja dolgih nosilcev in sklepov, izhajajoč iz funkcionalno in ' in vivo" še ne dokazane teorije in teoremov upogibnega razbremenjevanja, kot jih je predlagal Pauwels v 40, letih Na tej osnovi dr. Kralj raziskuje nove principe sinteze krmiljenja in sestavo mehanizmov, ki bi uporabljali še danes v tehniki nepoznano in neuporabijano gradnjo mehanizmov z mnogimi vzporedno nameščenimi akt i vato rji. Prav tako proučuje pravila sinteze polimotorne namestitve in aktivacije kinematičnih parov z eno ali več prostostnimi stopnjami. Ta originalni pristop na področju FES, za razliko od danes raziskovanih in uporabljanih metod, vsaj teoretično omogoča sprotno sintezo mišične aktivnosti in stimulacijskih sekvenc.
-	Teoretične in temeljne raziskave kvazidinamične in dinamično stabilne dvonožne in štiritočkovno podprte hoje človeka. Te raziskave so usmerjene v sestavo matematičnega opisa modeliranja in razumevanja dvonožne dinamično stabilne hoje ter seveda v sintezo in možne načine krmiljenja. Glede na pristop in že dosežene rezultate je ljubljanska skupina na tem področju nedvomno vodilna. Opisane raziskave se logično dopolnjujejo, kar lahko razberemo iz objavljenih del.
Od časa izvolitve za izrednega člana je dr. Alojz Kralj skupaj s sodelavci napisal 14 člankov v reeenziranih revijah in dve poglavji v knjigah, Na konferencah je sodeloval z 41 referati in šestimi vabljenimi predavanji,
Če upoštevamo še to, daje bil v tem času dve leti prorektor in je sedaj rektor univerze ter predsednik znanstvenega sosveta rektorske konference univerz s področja Alpe-Jadran, dobimo zaokroženo sliko o dejavnosti prof. Kralja.
Skupščina SAZU je prof. dr, Alojza Kralja dne 27. maja izvolila za rednega člana,
Lojze Vodovnlk, Janez Pektenik
IVAN BRATKO
Dr. Ivan Bratko, rojen leta 1946, je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Leta 1978 je doktoriral iz računalniških znanosti na Fakulteti za elektrotehniko, od leta 1989 pa je redni profesor.
Predava številne predmete iz umetne inteligence, program s fciii jezikov in programiranja. Od 1985. leta vodi Laboratorij za umetno inteligenco, od 1995 pa je predstojnik Katedre za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter vodja Odseka za inteligentne sisteme.
V obdobju 1977-1983 je skupaj 18 mesecev (več obiskov) delal kot gostujoči znanstvenik na Machine Intelligence Research Unit univerze v Edinburgu, Škotska. 1985-1986 je bil na enoletnem raziskovalnem obisku na Turing Institute, Glasgow, Škotska. V obdobju 1990-1993 je bil po tri mesece na leto gostujoči profesor na Stratliclyde University. Glasgow, Š kots ka. V zimskem semestru 19931994 je bil gostujoči znanstvenik na Sydney University, 1994-1995 pa na University of New South Wales, Sydney, Avstralija.
Raziskovalno delo Ivana Bralka sodi na področje računalništva, natančneje umetne inteligence. Lahko ga štejemo za utemeljitelja raziskav iz umetne inteligence v Sloveniji. Ukvarjal se je s temami izna-slednjih ožjih področij: strojno učenje, hevristično programiranje, nepostopkov-no programiranje, kvalitativno modeliranje, avtomatizirana sinteza znanja. Najpomembnejši rezultati tega raziskovalnega dela so:
Sistem KARDIO za diagnostična nje srčnih ariLmij (v sodelovanju s skupino zdravnikov pod vodstvom prof Matije Horvata in več drugimi sodelavci, predvsem Igorjem Mozetičem in Nado Lavrač). KARDIO vsebuje kvalitativni logični model srca, kije omogočil avtomatsko generiranjc diagnostične baze znanja. To zagotavlja logično pravilnost glede na nivo detajlnosti modela srca in s tem zanesljivo obravnavanje vseh možnih kombiniranih srčnih aritmij in njim pripadajočih EKG-signalov Raziskava je med drugim dokumentirana v knjigi KARDIO: a study in deep and qualitative knowledge for expert systems (M IT Press 1989).
K nj i ga Prolog Programming for A rtificia! Intelligence (Addison-Wesley 1986, druga izdaja 1990; skupaj devet natisov). Knjiga je pomembna predvsem kot učbenik prologa in umetne inteligence, vsebuje pa tudi nekatere originalne raziskovalne prispevke iz strojnega učenja in hevrističnega preiskovanja Velja za enega najbolj razširjenih učbenikov prologa in umetne inteligence in se uporablja na več sto univerzah v svetu.
Metoda za rezanje odločitvenih dreves pri strojnem učenju iz šumnih podatkov (1986, skupaj s T. Niblettom) je postala kasneje znana pod imenom "nutii-malerror pruning" ali 'Niblett-Bralko pruning" in je refcrencirana in primerjana z drugimi pristopi v večini razprav o učenju iz s umnih podatkov. Metoda je bila kasneje izpopolnjena (skupaj z B. Cestnikom 1991) s t, i. m-oceno verjetnosti.
Razvoj in aplikacija nepo stop kovnega programiranja v "jeziku nasvetov" (Advice Language, v letih 1977-81) na področju šahovskega programiranja. Najbolj odmevni publikaciji iz tega dela sta Proving correctness of strategies in the A L 1 assertional language (1978) in Knowledge-based problem solving in AL3 (1981), Slednja je bila kasneje osnova za vsaj tri doktorske disertacije v ZDA. Mehiki in Franciji.
Matematična analiza praktičnih prednosti principa minimaks v programiranju iger (1982, skupaj z M. Gamsom), Tu je bil matematično pojasnjen fenomen, ki je veljal kot empirični paradoks v programiranju iger in je ostal nepojasnjen dolgo vrsto let. Praktično istočasno sla ta paradoksa pojasnila še D. Beal ter J. Pearl v sodelovanju z D. Nau. Ta tri dela so redno citirana v kasnejših delili o tej tematiki.
Številne so zgodnje aplikacije strojnega učenja. V še zgodnji fazi razvoja metod avtomatskega učenja je skupaj s sodelavci (predvsem T. Kononenkom in B. Cestnikom) pokazal njihovo praktično pomembnost.
Odmevnost del se kaže v številnih citatih. Velika večina teh citatov ni zajetih v SCI. Število SCI citatov je bilo od junija 1996 najmanj 419, od tega 328 na dela, pri katerih je Bratko prvi avtor. Imel je številna vabljena predavanja, od tega več kot trideset na pomembnejših mednarodnih konferencah v tujini.
Je predsednik organizacije ISSEK (International School for the Synthesis of Expert Knowledge: sedež v Udinah, Italija; od 1990), bilje predsednik društva SLAIS (Sloveninan Al Society) v letih 1991-96 in je slovenski predstavnik v ECCA1 (European Coordinating Committee for Artificial Intelligence). Je član Scientific Advisory Committe pri IFIP TC-I2 (Attificial Intelligence) od 1990. V letih 1994-96 je bil član mednarodnega odbora ECCAI Board. Od 1993 je član društva SATENA in od 1996 član Inženirske akademije Slovenije.
Ivan Bratko jcali je bil član uredniških odborov naslednjih pomembnih revij: Applied Intelligence (od 1991), Machine Learning Journal (od 1994), JAIR (Journal of Al Research, od 1995), Artificial Intelligence Journal and Society (19881990). Bil je predsednik programskega odbora mednarodne konference EWSL-87 (Bled 1987) in član programskih odborov številnih konferenc, med katerimi so najbolj pomembne: ECAI (v letih 1988, 1990, 1992, 1994, 1996), European Conference on Machine Learning(1988, 1989, 1991, 1992, 1994. 1995), Int. Machine Learning Conference (1992, 1995, 1996).
Prejel je naslednje nagrade in priznanja; Prešernova nagrada za študenLe
{skupaj z L Lajovicem (1971); nagrada sklada Borisa Kidriča za raziskovalne rezultate iz h evri stičnega in ne postopkovnega programiranja (1980); priznanje Društva kibernelikov Jugoslavije za razvoj ekspertnega sistema za srčne ariLmije (skupaj z Nado Lavrač in Igorjem Mozetičem, 1982); nagrada Sklada Borisa Kidriča za metodo kvalitativnega modeliranja in njeno uporabo v ekspertnem sistemu KARDIO za diagnostiko srčnih aritmij (s skupino soavtorjev 1985); nagrada Borisa Kidriča za iznajdbe in tehnične izboljšave (skupaj z B. Cestnikom in L Kononenkom, 1988) v programu za avtomatsko učenje Asistent; priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije (1991); nagrada Milana Vidmarja za predavateljsko delo (1995),
Bibliografija profesorja Bratka zajema 10 samostojnih publikacij in okoli 150 znanstvenih in strokovnih sestavkov. Je nedvomno med vodilnimi znanstveniki na področju umetne inteligence z izjemno mednarodno odmevnostjo. Skupščina SAZU je Ivana Bratka dne 27. maja izvolila za izrednega člana.
Lojze Vodovnik, Ludvik Gyergyek, Rajko Tomovič
JANEZ LEVEČ
Dr. Janez Leveč je redni profesor (1984) za kemijsko reakcijsko inženirstvo in tehnično termodinamiko na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. J'o-leg tega jc vodja laboratorija za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo. Raziskoval je tudi na Oddelku za kemijsko inženirstvo kalifornijske univerze v Davi-su, in sicer 1974/75 kot štipendist lREX-a in 1981/82 kot štipendist Fulbrighto-vega sklada, S štipendijo Evropske unije je 1, 1989 delal 6 mesecev na Univerzi v ČrJangenu. Leta 1994 je prejel štipendijo Nacionalne akademije znanosti ZDA za pripravo skupnega ameriško-slovenskega programa COBASE.
Področje raziskav prof. Levca je kinetika katalitskih in nekatalilskih reakcij ter povezava med transportnimi pojavi in kemijsko reakcijo v večfaznih sistemih kot osnova za razvoj večfaznih kemijskih reaktorjev,
V začetnih raziskavah je obravnaval kataJizirane reakcije v sistemih plin-trd-no. Zelo odmevna je bila ugotovitev, da lahko ksenon in fluor reagirata eksplozivno v prisotnosti ustreznega katalizatorja. Nadaljne raziskave so bile usmerjene na dvo in trifazne reaktorje, v katerih vlada mešalni tok. Pomemben rezultat je bila potrditev Lamontovega modela vrtmčastih celic, ki napoveduje, da je koeficient snovnega transporta skozi Ta z no mejo plin-tekočina premosora zmeren četrtemu korenu energije, ki jo v sistem vnašamo z mehanskim mešalom. Raziskal je Eudi pogoje obratovanja laboratorijskega trifaznega reaktorja s stacionarnimi košaricami, ko zunanji transportni pojavi ne zastirajo kinetičnih parametrov
Veliko pozornost je posvetil proučevanju hidnodinamike dvo faz nega toka (plin-kapljevina) skozi porozni medij, ki najčešče nastopa v obliki sloja katalizatorja v heterogenih katalitski h kemijskih reaktorjih {kapalni reaktor). RezulLate teh del je objavil v vodilnih mednarodnih časopisih, zelo odmevne pa so ko relacije, ki jih je razvil za napoved koeficientov snovnega in toplotnega Iran športa med plinasto, kapljevinasto in trdno fazo ter ko relacije za napoved deleža zadrževane kaplje vi ne in padec tlaka plinaste faze v sloju katalizatorja. Objavljene korelacije se uspešno uporabljajo pri dimenzioniranju komercialnih kapalni h reaktorjev. Bil je med prvimi, ki je v kapalnem tokovnem režimu eksperimentalno dokazal h i sterezno obnašanje hidrodinamskih parametrov, kot sta padec tlaka in
Prof. Leveč spada med raziskovalce, ki so katalitski oksidaciji v vodni fazi dali kinetične osnove; pokazal je, da različni tipi eksperimentalnih reaktorjev lahko vodijo do različnih oblik hitrostnih enačb. S tem je naredil odločilen korak v smeri definiranja eksperimentalne naprave za določanje kinetike katalitske oksidacije v vodnih medijih. Pomembna je njegova posplošena oblika kinetične enačbe za oksi-dacijo organskih spojin v superkritični vodi, ko je namesto koncentracije vode, ki so jo predlagali drugi avtorji, uvedel molski volumen su p erkri Ličnega fluida.
Proučevanje katalitski h procesov oksidacije v hidrotermalnih pogojih je privedlo do dveh patentov in patentne prijave pri evropskem patentnem uradu v Miinch-nu. Predmet patentov je katalizator in proces katalitske oksidacije (CALIPJ10X), medtem ko prijava obravnava bisekcijski visokotlačni reaktor za termično oksida-cijo organskih snovi raztopljenih v vodi. Pilotna naprava in katalizator, ki jih je razvil prof. Leveč, so v konstrukciji pri svetovnih podjetjih KTf in S ud Chemie.
delež zadrževane kapljevine, in predlagal metodo, ki zagotavlja stabilno obnašanje sislema in eksperimentalno določitev njunih pravih vrednosti. S pomočjo te metode, ki je v literaturi dobila ime "Levee's mode", je mogoče razložiti velike razlike med vrednostmi parametrov, ki so jih predstavili različni laboratoriji oziroma avtorji.
Z vidika osnovnih in tehnično uporabnih dosežkov so pomembne raziskave, ki obravnavajo oksidacijo v vodi raztopljenih organskih polu-lantovvpodkritičnih in nadkritičnih pogojih vode, bodisi v prisotnosti trdnega katalizatorja ali brez njega.
Prof. Leveč je objavil preko 50 originalnih člankov in poglavje v obsežnem priročniku Handbook Tor Heat and Mass Transfer Operations (Gulf Publishing, 1986). Imel je številna vabljena predavanja na mednarodnih kongresih, univerzah po svetu in razvojnih oddelkih velikih industrijskih podjetij. Omeniti je še treba njegovo mednarodno svetovalno dejavnost: Siid Chemie, Muncben, 1989-*; Kinetics Technology International (KTt), Run, 1993—ï; Catalyst & Chemical Europe, Bruxelles, 1993-1995; H AN WH A, Taejon. J. Koreja, 1995-»; članstva v recenzijskih odborih (A/ChE Journal, New York; Chemical Engineering Science, Oxford; Industrial and Engineering Chemistry, Research, Washington; Applied Catalysis, Amsterdam; Chemical Engineering Journal, Lausanne) ter članstvo v delovni skupini za kemijske reaktorje pri Evropski federaciji za kemijsko inženirs-tvo ( 1979—*},
Prof. Leveč je prejel tri skupinske nagrade Sklada Borisa Kidriča (1977, 1978, 1985) in Kidričevo nagrado (1988).
Dušan Hadži
IV. RAZRED_za naravoslovne vede
ALOJZ ŠERCELJ
Po izvolitvi za izrednega člana SAZU dne 18. maja 1989 je nadaljeval s palinološkimi in makropaleobotaničnimi, t. j. karpološkimi in ksilotomskimi raziskavami kvartarnih sedi m en tov v Sloveniji in zahodnem delu Balkanskega polotoka. Te raziskave odkrivajo zgodovinski razvoj vegetacije tega prostora. S svojimi raziskovanji je segel še v starejše obdobje, v terciar, kolikor so mu to omogočile redke najdbe pri nas, in reševal probleme kronologije teh plasti.
Glavni cilj njegovih raziskovanj je spoznavanje razvojnih faz kvartarnih flor in postopnega prehoda vegetacije iz terciarja v kvari ar. Raziskave so pokazale, daje imela vsaka anatermna doba v kvartarju svojski tip vegetacije po floristični sestavi, kije tako postala stratotip za posamezna obdobja. V odličnem sintetičnem delu Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji (1997) ugotavlja in dokaže spoznanje, da ni t,i. trajnih, stalnih in končnih gozdnih združb. Nasprotno, upravičeno trdi, da se gozdne združbe nenehno spreminjajo. Na osnovi številnih lastnih in drugih palinoloskih raziskav ter raziskav makroskopskih ostankov iz paleolitskih najdišč je rekonstruiral mozaično podobo vegetacije iz raznih obdobij holocena. Dokazal je, da je primarni razvoj gozdov ob koncu zadnje ledene dobe poiekal po točno določeni sukcesiji. Po kulminaciji pred 7000 leti pa seje razvoj vegeta-
cjje spontano ali zaradi antropozoogenih vplivov v podobnih fazah ciklično vračal na nižje stopnje in nato spet na višje. Termofilno drevje, kije preživelo ledeno dobo v refugijih, pomeni začetek postglacialnih gozdov. Dokaz za to je spora-dično pojavljanje peloda vpelodnih diagramih, ki sežejo v pleistocen. Še trdnejši
gozdnim fitocenologom vpogled v razvoj gozdov v preteklosti. To jim omogoča razumevanje sedanjega stanja gozdnih fi točen oz in razmišljanje o posegih v p rili od nos t. Pri teh raziskavah je poudarjal, da vegetacija in s tem tudi gozdovi niso odvisni zgolj od podnebja in tal. V postglacialu so nanje postopoma vplivali zelo negativni antropozoogeni dejavniki, kar se jasno zrcali v pelodnih diagramih, S temi raziskavami je prešel tudi na novejše raziskovalno področje, v paleoetnobota-niko, ki ugotavlja razmerja med vegetacijo in človekom v preteklosti. Na osnovi raziskav o spremembah vegetacije je dokazal, da je mogoče rekonstruirati poselitveno zgodovino določenega območja in človekovo paleoekonomijo.
V najnovejšem času se skupaj s sodelavci ukvarja s taksunomsko problematiko smreke na podlagi pelodnih analiz in zgradbe lusk stor'ev, Tako ugotavlja, da je v nekaterih slovenskih smrekovih gozdovih poleg navadne smreke Pičen abies subsp. abi.es tudi sibirska smreka Picea abies subsp. obavata.
Njegov znanstveni opus obsega preko 100 objavljenih publikacij v tujem in domačem tisku. Akad. Alojz Šercelj je v tujini in doma priznan znanstvenik in vodilni palinolog v jugovzhodnem evropskem prostoru, -
Skupščina SAZU gaje 27. maja 1997 izvolila za rednega člana.
dokaz je oglje termofilnega drevja, kije med ogljem iglavcev v paleolit-skih nahajališčih. Skladno z rezultati se je A. Šercelj kritično dotaknil nekaterih nedefiniranih, pogosto ohlapno uporabljanih pojmov, kot so relikti, refugiji, pragozdovi ipd.
O priznanju njegovega raziskovalnega dela in rezultatov govori povabilo k sodelovanju pri mednarodnem projektu UNESCA (1GCP 158B) in zajetni monografiji o pa leoekologiji in paleovegetaciji zadnjih petnajst tisoč let v Evropi.
Pomembna so njegova raziskovanja mlajših postglacialnih plasti in gozdnega humusa, ki so omogočila
Ernest Mayer
IVAN KREFT
Rojen 23. novembra 194! v Novem mestu, dr agronomskih znanosti, redni profesor genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1965 je diplomiral na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete, leta 1968 pa iz genetike in fiziologije rastlin magistriral na matematično-naravoslovni fakulteti Univerze v Lundu, Švedska,
Od leta 1968 je zaposlen na B iotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 19S3 redni profesor genetike, predava genetiko na agronomiji in genetiko cvka-riontov na biologiji. Z 51 prispevki je sodeloval na znanstvenih srečanjih z mednarodno udeležbo, na vrsti tujih in mednarodnih srečanj pa je imel vabljena □vodna predavanja ali predsedoval zasedanjem. Od leta 1981 je glavni urednik mednarodne revije za raziskave ajde Fagopyrum in član uredniških odborov drugih mednarodnih znanstvenih publikacij. Leta 1976 je bil pri Evropski znanstveni fundaciji (European Science Foundation) član odbora za rekombinantno DNK in je soavlor prvih evropskih priporoči I v /vezi z varnostnimi ukrepi pri delu z genetsko manipuliranj mi organizmi.
Leta 1968 je bil imenovan za honorarnega predavatelja na Univerzi v Lundu, Švedska. Predaval je tudi na več drugih univerzah v Evropi in na Kitajskem. V letih 1983 do 1997 je na povabilo obiskal in predaval na več univerzah na Japonskem. v študijskem letu 1992/93 pa je en semester delal kot gostujoči pro fes or na Univerzi v Kyotu, Japonska,
Je član senata Univerze v Ljubljani, soustanovitelj Društva genetikov Slovenije, soustanovitelj in prvi predsedujoči International Buckwheat Research Association, stalni tuji član Sveri-ges Utsadesforeningen, član American Association of Cereal Chemistry, član EUCARPIE (evropsko združenje za raziskave žlahlnjenja rastlin), predstavnik Slovenije v ICC (mednarodno združenje za raziskave žit) ter predstavnik Slovenije v več mednarodnih projektnih odborih s področja genetike in biotehnologije.
Raziskoval je kromosomsko inverzijo pri ječmenu in ugotovil z njo povezane spremembe na materinskih celicah mikrospor in na mikrosporah. Sodeloval
je v mednarodnih raziskavah visokolizinsklh genov pri ječmenu in odkril vzročne povezanosti pleiotropnih lastnosti. Izoliral je genotipe z recesivnim genom za determinantno rasi ajde in teoretsko utemeljil pleiotropno ekspresijo gena deter-minantiie rasti. Na osnovi svojih raziskav je prvi objavil predlog sodobnih izhodišč za žlahtnjenje ajde; ta zajemajo tako genetske, fiziološke in morfološke posebnosti ajde kot metode, ki jih nudi sodobna biotehnologija. Tako je sestavil in utemeljil ideotip za žlahtnjenje ajde. V skladu s tem je vodil slovenski projekt raziskav in žlahtnjenja ajde ter uspešno sodeloval pri mednarodnih projektih (Danska, Japonska. Avstralija), Raziskuje vsebnost in kakovost beljakovin, poli-fenolov in škroba v žitih in ajdi ter biotsko vrednost poljščin. S sodelavci je prvi dokazal retrogradaeijo škroba pri ajdi in ugotovil način razporeditve rutina in selena v semenih,
Svoje razprave objavlja v domačih in tujih znanstvenih revijah in zbornikih. Številna dela s področja genetike, eitogenetike in raziskav kakovosti rastlinskih pridelkov imajo velik odmev v znanstvenih krogih in so pogosto citirana v mednarodni znanstveni literaturi.
S sodelavcema je leta 19 86 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe in izpopolnitve, leta 1987 pa nagrado Sklada Borisa Kidriča. Leta 1997 je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani. Skupščina SAZU ga je 27. maja 1997 izvolila za izrednega člana.
Jože Maček
V. RAZRED	za umetnosti
DANE ZAJC
Pesnik in dramatik Dane Zaje je bil izvoljen za izrednega člana 27, maja 1993. V zadnjih štirih letih je svoj opus razširil in poglobil z novimi deli, med katerimi velja posebej omeniti dramo Grmače, ki je izšla v knjigi in bila uprizorjena v ljubljanski Drami ter leta 1995 nagrajena z veliko nagrado Borštnikovega srečanja. Delo je bilo prevedeno v nemščino in so ga 1996 ob gostovanju ljubljanske Drame na tretjem Bon tiske m bienalu razglasili za najboljše tuje delo na tej elitni prireditvi. O nepretrgani navzočnosti Zajčevega opusa v slovenskem prostoru pričata tudi izid pesniškega izbora Kepa pepela v zbirki Klasiki Kondorja ter uprizoritev njegove prve drame Otroka reke v obliki zvočnega oratorija na
Radiu Slovenija. Med tujimi objavami velja omeniti knjigo pesmi v švedskem prevodu Trade! och winden, ki je izšla v Stockhol mu leta 1995. Tako kot v vseh ustvarjalnih obdobjih je pesnik tudi v zadnjih štirih letih dograjeval svoj opus doživeto in premišljeno, prisluškujoč vase in v svet ter raziskujoč svoje pesniško orodje: jezik, V sodobni slovenski književnosti je, čeprav ga kritika že prišteva med moderne klasike. navzoč kot živ in dejaven avtor, ki s svojim delom bogati in plemeniti sedanji življenjski utrip in je nepogrešljiv del njenega živega tkiva.
Skupščina S AZU je Daneta Zajca dne 27. maja 1997 izvolila za rednega člana,
Kajetan Kovic
LOJZE KOVAČ 1Č
Lojze Kovačič seje rodil 9. novembra 1928 v izseljenski družini v Baslu v Švici, od koder se je leta 1938 preselil v Slovenijo. Zaradi teh dvojnih korenin je njegov pogled na naš prostor in čas samosvoj. Slovenijo sprejema kot Slovenec po srcu in duši, hkrati pa z odkrivateijskim začudenjem prišleka slika ljudi in dogodke v deželi, ki je po volji usode postala njegov človeški in pisateljski kozmos. Med njegova najpomembnejša dela sodijo romani Resničnost, Deček in smrt, Pet fragmentov, Base!, Kristalni čas, Vzemljohod in trilogija Prišleki, ki se jim pri
družuje vrsta novel, radijskih iger, mladinskih del in esejev. Kot ustvarjalec vrhunske kvalitete je v slovenski književnosti navzoč že pol stoletja. Njegova dela se odlikujejo z umetniško dognanostjo, s preciznim oblikovanjem podrobnosti, prodorno psihologijo, z zgoščenim izrazom in širokim spektrom stilnih sredstev, ki segajo od realizma in naturalizma preko reizma do nadrealistične fantastike. Tako doma kot v tujini so bila sprejeta z nedeljivo naklonjenostjo, o čemer pričajo tudi številne nagrade, med njimi Prešernova za roman Resničnost in japonska nagrada m i ris h igo za radijsko igro Zgodbe s panjskih končnic.
Skupščina SAZU je Lojzeta Kovačiča 27.maja 1997 izvolila za izrednega člana.
Kajetan Kovic. Dane Zaje
SAV1N SEVER
Savin Sever seje rodil 27.junija 1927 v Krškem. Na Oddelku za arhitekturo ljubljanske univerze je leta 1955 diplomiral pri profesorju Edvardu Ravnikarju.
Kot eden vodilnih članov svoje generacije je izoblikoval izpovedno prepoznavno in prepričljivo umetniško govorico, ki je pomenila stvaritelj s ki prodor k uveljavljanju in utrjevanju modernističnih arhitekturnih nazorov na Slovenskem. Med njegove najpomembnejše stvaritve sodijo v Ljubljani Učne delavnice za gluhonemo mladino. Tiskarna Mladinske knjige, poslovni stolpnici Astra in Commerce, poslovno tehnični center AMZS, veleblagovnica Merkur, garažna hiša na Poljanah in v Kranju razstaviščni objekt Gorenjskega sejma. Dosledna ustvarjalna silnica njegove arhitekture je načelo poudarjene strukturne in kostrukcijske izraznosti, ki se z impresivno vizualno učinkovitostjo razkriva kot znakovno in avtorsko značilen besednjak, iz katerega je mogoče razbrati čas in prostor udejanjenja arhitekturne zamisli. Severjevi ustvarjalni dosežki so bili s priznanjem in zanimanjem sprejeti
lato doma kol v tujim ter odlikovani z vrsto nagrad, med katerimi naj posebej omenimo Prešernovo m Plečnikovo.
Skupščina SAZU je Savina Severja 27. maja 1997 izvolila za izrednega člana.
Milan Mihetič
VI. RAZRED_za medicinske vede
DUŠAN FERLl/GA
Profesor Dušan Ferluga je bil leta 1993 izvoljen za izrednega člana SAZU. Istega leta je bil ponovno izvoljen za predstojnika Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljublja-	_
ni in leta 1994 za predsednika Sekcije patologov Slovenskega zdravniškega društva. S svojim delom, pobudami, izkušnjami in ugledom je pomembno prispeval k razvoju modernih metod dela, dvigu strokovne ravni kadrov in raziskovalne de javnosti na inštitutu kakor tudi k uveljavitvi inštituta in svoje stroke doma in v svetu.
Kandidat je v matični ustanovi odgovorni nosilec raziskovalnega projekta, ki ga financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo, V okviru mednarodnega povezovanja na _ _ _
področju biomedicinskih raziskav
uspešno sodeluje z raziskovalnimi centri v tujini, zlasti pri raziskavah balkanske endemske nefropatije in imunsko povzročenih boleznih ledvic. V zadnjih štirih letih je bil prof. Ferluga med drugim mentor pri treh zaključenih doktoraLih znanosti in treh magisterijih. Kandidat je bil predsednik organizacijskih odborov treh uspešnih memorialnih sestankov profesorja Janeza Plečnika z mednarodno udeležbo.
Publicistični opus dr. Ferluge v obdobju od predloga za njegovo izvolitev za izrednega člana SAZU obsega 93 bibliometričnih enot. Skupaj s sodelavci je kot
prvi avtor napisal poglavje v prvem slovenskem učbeniku interne medicine in poglavje v monografiji o balkanski end ems ki nefropatiji. Med strokovno-znans-tvenimi prispevki je 10 člankov v revijah, ki jih obdeluje SCI, 17 člankov v domačih in tujih strokovno-znanstvenih revijah i recenzijo, sedem prispevkov v zbornikih mednarodnih in osem v zbornikih domačih strokovno-znanstvenih sestankov. 4S povzetkov prispevkov na svetovnih in evropskih kongresih ter drugih sestankih, med njimi 29 objavljenih v redni mednarodni periodiki, Po pomenu izstopajo originalna dognanja o nefrotoksičnem in kancerogenem učinkovanju aristolohijske kisline pri človeku, o sklerozi intersticijskih kapilar pri balkanski endemski nefropatiji in njihovi akutni destruktivni okvari predvsem v zunanji plasti ledvične sredice pri hantanski nefropatiji, nadalje o posebni obliki imun-sko-kompleksne okvare žil pri sistemskem lupusu eritematozusu in o povečani tkivni gostoti Langerhansovih celic v virusno povzročenih papilomili grla.
Profesor Ferluga je imel v zadnjih štirih letih vabljena predavanja v štirih uglednih univerzitetnih središčih v Združenih državah Amerike in na 19 svetovnih m evropskih kongresih ter drugih strokovno-znanstvenih sestankih doma in v tujini.
Med mednarodno odmevna priznanja sodi vabilo, s katerim je bil Dušan Ferluga vključen med pisce druge izdaje monografije Svetovne zdravstvene organizacije Classification and Atlas ofTubido-Interstitialand Vascular Rena! Diseases.
Profesor Ferluga je član uredniških odborov mednarodnih revij Pathology Research and Practice in Pathology & Oncology, V letošnjem letuje postal častni član Hrvaškega društva za patologijo in sodno medicino. Za sodelovanje in pomoč patologom med nedavno vojno v Bosni in Hercegovini je prejel priznanja medicinskih fakultet v Sarajevu in Tuzli.
Skupščina SAZU je 27. maja 1997 Dušana Ferhigo izvolila za rednega člana.
Vinko Kambič
MATIJA HORVAT
Matija Horvat se je rodil 23. 9. 1935 v Škofji Loki. Maturiralje leta 1953 in na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1959. Specialist i7. interne medicine je postal leta 1967, leta 1974 je doktoriral s temo Učinki vdihavanja visokokoneetriranega kisika na hemodinamiko, metabolize m in stopnjo hipoksije srčne mišice ter na prag anginepektorit Od leta 1973 vodi oddelek in kasneje Center za intenzivno interno medicino Kliničnega centra v Ljubljani, V letih 1970-71 je delal v Cedars of Lebanon Hospital, Los Angeles, ZDA, ter obiskal 16 vodilnih kardioloških oddelkov v ZDA. Za docenta, izrednega profesorja ter
rednega profesorja za interno medicino je bil jzvoijen v letih 1974, 19 80 oz. 1985, Za višjega svetnika v Kliničnem centru je bil imenovan leta 1993. Prodekan Medicinske fakultete je bil v letih 1991-95,
Znanstveno raziskovalno delo je razvidno iz kandidatove odmevne bibliografije, Od leta 1975 vodi skupino, ki se ukvarja z raziskavami hemodinamskih posledic izjemnih srčnih utripov, v zadnjem času pa z motnjami srčnega ritma ter reperfuzijo srčne mišice po akutnem miokardnem infarktu. Njegova raziskovalna skupina je enakovredna vodilnim skupinam po svetu. Na številnih slovenskih, jugoslovanskih, evropskih in svetovnih strokovnih srečanjih je predstavljala svoje rezultate, ki jih objavlja tudi v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah. Prof. Horvat je sodeloval pri ustvarjanju ekspertnih sistemov s področij motenj srčnega ritma in eiektrokardio-grafije. Izvedel je tudi temeljno fiziološko raziskavo med člani slovenske alpinistične odprave v Himalajo. Leta 19 86 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča; 1989 pa nagrado (za izume in izboljšave Sklada Rorisa Kidriča) za raziskavo poznih prekatnih potencialov. Kot ugleden znanstvenik je bil predsednik pro-gramsko-projektnega sveta URP Srce in ožilje ter URP Staranje pri RS; od leta 1991 do leta 1996 pa je bil nacionalni koordinator za raziskovalno polje Srce in ožilje.
Med poglavitne raziskovalne dosežke Matije Horvata štejejo: dokaz učinkovitosti vdihavanja visoko procentnega kisika pri angini pektoris; postekstrasislo-lična potenciacija je merilo za oslabljeno funkcijo srčne mišice; absolulna bradi-kardija pri nenadni obremenitvi v hipoksičnih razmerah; natančni opisi aritmo-genega delovanja ar it mikov verapamila in propalenona; ugotovitve o specifičnih motnjah srčnega riima med uspelim reperfuzijskim zdravljenjem akutnega mio-kardnega infarkta; ugotovitve o primernih dozah zdravil pri motnjah srčnega ritma in pri dekompenzaciji srca.
Strokovno delo prof. Horvata je tesno povezano z njegovo raziskovalno dejavnostjo in je usmerjeno v kardiologijo ter intenzivno interno medicino. Njegov temeljni strokovni dosežek, je vsekakor ustanovitev Centra za intenzivno imer-no medicino (CI1M) v Kliničnem centru v Ljubljani ter delovanje lega centra po sodobnih načelih.
Poleg rednega pouka na dodiplomskj in podiplomski stopnji na Medicinski fakulteti je bil prof. Horvat mentor pri številnih magisterijih in doktoratih. Za zadnjo izdajo slovenskega učbenika interne medicine je napisal štiri poglavja samostojno in eno kot so avtor.
Prof. Horvat opravlja številne pomembne funkcije zlasti na Medicinski fakulteti, v Kliničnem centru, na Ministrstvu za zdravstvo, v Zdravniški zbornici in Zdravniškem društvu. Kot strokovnjak, razgledan daleč preko svojega ožjega področja, je Matija Horvat predsednik komisije za strokovnoetična vprašanja Kliničnega centra, član komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravstvo ter predsednik Sveta za izobraževanje zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije. Leta 1997 je postal Fellow of American College of Cardiology.
V prostem času se prof. Horvat ukvarja zlasti z alpinizmom in ekološkimi vprašanji. Skupščina SAZU je 27, maja 1997 Matijo Horvata izvolila za izrednega člana.
AndrejO. Župančič
ERIK V. STALES«;
Dr. Erik V. Stalberg, rojen leta 1936 v Umeu na Švedskem, je redni profesor klinične nevrofiziologije in predstojnik Oddelka za klinično nevrofiziologijo Univerzitetne bolnišnice v Uppsali.
Profesor StMberg je eden od dveh utemeljiteljev mikroelcktromiografije, klinične in raziskovalne metode, ki temelji na selektivni registraciji zunajceličnih akcijskih potencialov posamičnih mišičnih vlaken. Dognanja s to metodo so v mnogočem spremenila dotedanje poglede na mikrofiziologijo motorične enote v zdravi in bolni mišici, s tem pa tudi razlago nekaterih e le k iro fiziološki h pojavov. Mikroelektromiografija omogoča izredno natančno merjenje spremenljivosti zakasnitve na motorični ploščici, pojava t.i. živčno-mišičnega drgeta. S tem smo dobili doslej najobčutljivejšo metodo za diagnostiko motenj živčno-mišičnega prenosa.
Razen tega je profesor Stalberg razvil vrsto drugih bistroumno zasnovanih, elegantnih novih elektrofizioloških metod in tehnik; nekatere temeljijo na ozna-čenju motorične enote z mikroelektromiografijo. Rasterska elektromiografija je omogočila podroben študij teritorija in drugih parametrov motorične enote, zlasti njene notranje prostorske razporeditve, s tem pa nov vpogled v dogajanje pri miopatljl in zlasti reinervacijj, Z makroelektromiografijo je mogoče meriti velikost motoričnih enot, izraženo s številom mišičnih vlaken in njihovim električnim potencialom. S tem je možno slediti ne Je degcneraciji in propadanju mišičnih vlaken pri miopatiji, ampak tudi večanju enot pri reinervaciji. Tako je z uporabo te metode zdaj mogoče oceniti kakovost in kapaciteto reinervacije in s tem
tudi motorično rezervo, ki jo ima bolnik še na razpolago za svojo rehabilitacijo. S tem znanjem se je mogoče izogniti škodljivim preobremenitvam, ob tem pa kar se da dobro izkoristiti preostale zmogljivosti Profesor Stalberg je izdelal tudi več metod računalniške obravnave elektromiograma, med njimi analizo polaritetmh obratov nasproti amplitudi, s katero je mogoče zgodaj ugotovili nevrogeno motnjo v mišici. Nov, z računalniško analizo dobljen parameter je t.i. gostota akcijskega potenciala motorične enote; ta zaznava tako nevrogene kot miogene spremembe in ni občutljiv za lego elektrode glede na "električni fokus" motorične enote.
Profesor Stalberg ima izjemne zasluge za zgodnje uvajanje, a tudi za kritično in ekonomično uporabo računalniške tehnologije v klinični nevrofiziologiji.
Profesor Stiilberg se je posvečal tudi kliničnim problemom bolnikov s področja t.i. periferne nevro Jogije, zlasti bolezni motoričnega nevrona, bolezni živčno-mišičnega prenosa, poznega po I i omie Uličnega sindroma. Zadnja leta se ukvarja s spremljanjem kvalitete kliničnega ne-vrofiziološkega dela. Zasnoval je priporočila za diagnostične algoritme
pri posameznih kliničnih slikah. V *
ta namen je izkoristil nove možnosti, ki jih daje računalniška tehnologija, vključno z umetno inteligenco. Pri tem pa je vseskozi ostajal na realnih tleh fizioloških dejstev in pravil praktične medicinc.
Profesor Stalberg je za svoje znanstvene dosežke prejel odmevne nagrade: Distinguished Research Award Ameriškega združenja za ejektrodiagnostično medicino (1994), Mingbergovo nagrado univerze v Umeu (1994), Thureusovo nagrado švedskega zdravniškega združenja (1994) in nagrado Davida Ingvarja (1996). Proresoro StSlberg je član ali častni član uglednih znanstvenih društev in akademij doma in po svetu.
Profesor Erik Stalberg je nedvomno najbolj znano ime na področju klinične elektromiografije in je strokovnjak izjemnega znan s Lve nega in človeškega ugleda. Tudi njegovo sodelovanje s slovenskimi partnerji, o katerem priča blizu sto skupnih publikacij, je prineslo odmevne rezultate, obenem pa je odigralo pomembno vlogo v zgodnjem oblikovanju slovenske klinične nevrofiziologije.
Skupščina SAZU ga je 27. maja 1997 izvolila za svojega dopisnega člana.
Miroslav Brzin, Jože Trontelj, Marjan Kordaš
BIBLIOGRAFIJA
NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1997
France Bernik
KNJIGA
Ivan Cankar - Ein slowenischer Schriftsteller des europäischen Symbolismus. Geschichte, Kultur und GcistesweJt der Slowenen, Bd. 24. Slavica Verlag Dr. Anton Kovač, München 1997, 279 str.
RAZPRAVE IN SESTAVKI
O recepcijskih modelih v slovenski književnosti. Slavistična revija - Zadravčev zbornik-letnik 45, Ljubljana 1997, št. 1-2, str. 307-312.
Udovičeva pesem List iz dnevnika. Jezikoslovne in literarne raziskave. Zbornik referatov G, srečanja slavistov Celovec-Lj ubija na, 1989. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1997, str. 227-233.
Janko Kersnik v» svojem in našem času. Sodobnost, XLV, Ljubljana 1997, št. 10, str. 785-788,
Kultura in kulturna politika. Nova revija, XVI, Ljubljana 1997, št. 187-188, str. 3132 (Ampak).
Beseda ob podelitvi. Univerzitetna revija - Univerza v Mariboru - IV, Maribor 1997, št. 1, str. 17.
Moč in nemoč kulture. Delo-Književnl listi 4. decembra 1997, str 15.
Hommage Dragotinu Cvetku. Glasbeni barok in glasba na Slovenskem. Zbornik referatov z mednarodnega simpozija 13. in 14. oktobra 1994 v Ljubljani. ZRC SAZU, Muzikološki inštitut, Ljubljana 1997, str. 15-16.
Umetnik po milosti božji. Rast, VIII, Novo mesto 1997, št. 7-8, str. 524.
Uvodna beseda na strokovnem posvetovanju slavistov na Vrhniki J996. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 7, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1997, str. 11.
Ivan Cankar- pisatelj vseh Slovencev, Vrhniški razgledi, I, Vrhnika 1996, št. 1-4, str. 1-4 [za leto 1996],
GESLO V ENC1KLOPEDU1 SLOVENIJE, II, KNJIGA
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Enciklopedija Slovenije, 11. zv., Mladinska knjiga Ljubljana 1997, str. 390-396
GLAVNO UREDNIŠTVO
Juš Kozak, Zbrano delo X. (ured. Jože Munda). DZS, Ljubljana 1997. 463 str.; Anton Aškerc. Zbrano delo VIII, {ured. Vlado Novak, opombe Dušan Mora-vec). DZS, Ljubljana 1997, 441 str.: Stanko Majcen. Zbrano delo V. (ured. Goran Schmidt). DZS, Ljubljana 1997, 527 str.; Anton Vodnik. Zbrano delo IV. (ured. France Pibernik). DZS. Ljubljana 1997, 533 str.
UREDNIŠTVO
Jože Rajhman, Pisma slovenskih protestantov / Briefe der slowenischen Protestante n. Korespondence pomembnih Slovencev J1. S AZU in ZRC S AZU. Urednika zbirke France Bernik in Janko Kos. Uredil France Bernik. Ljubljana 1997, 346 str.
Janez Bernik
SAMOSTOJNA RAZSTAVA
Razstava grafične mape "Katharsis" (Ad infinitum). Miklova hiša, Ribnica, 17.10 -20.11.
SKUPINSKE RAZSTAVE
The Prints of the World. National Culture Festival, Kagawa '97, Japonska, september,
Kunst Wien 97. Messe für Zeitgenössische Kunst, Galerie Šikoranja, Rosegg -Avstrija, 23, - 26.10.
1. Hrvatski trijenalegrafike. Kabinet grafike Hrvatske akademije znanosti i unije tn osti, Zagreb, november.
Umetniki eksistence (Janez Bernik, Zoran Mušič, Marij Pregelj, Gabrijel Stupica). Mednarodni grafični likovni center. Galerija Tivoli, Ljubljana, 14.5. - 15.6.
Mednarodni grafični bienale. Ljubljana, 27.6.- 30,9.
Ljubljanska grafična šola. Cankarjev dom, Ljubljana, 27,6.-30.9.
Deset let MGLC. Galerija Tivoli, Ljubljana, 21.10. -10.12.
Grafike iz ateljeja Fioretizo Fallani. Ga I e rij a T i vo I i, Lj u b lj an a, 18 12.- 25.1.1998.
ODDAJA NA TV
Zapis iz ateljeja Janeza Bernika. OR.F 2 (Avstrija), 30.11.
Hajko Bratož
KNJIGA
Grška zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. Zbirka Zgodovinskega časopisa 18 - Knjižna zbirka Scripta Ljubljana 1997, 268 strani
RAZPRAVE
Ecclesia in gentibus. Vprašanje preživetja krščanstva iz antične dobe v času slovan-sko-avarske naselitve na prostoru med Jadranom in Donavo. V: Bogoslovni
vestnik 56, 1996, 385410 (ponatis iz Grafenauerjevega zbornika, Ljubljana 1996, 205-225).
Düppelkirchen auf dem östlichen Einflussgebiet der aquileiensischen Kirche und die Frage des Einflusses Aquileias, V: Antiquité tardive 4 (Les églises doubles et les familles d'églises), Paris 1996, 133-141.
Östliche und westliche Elemente im Mönchs ideal Severins. V: 1000 Ja Irre Ostarric-hi. Seine christliche Vorgeschichte. Mission und Glaube im Austausch zwischen Orient und Okzident (Pro Oriente 19). Innsbruck - Wien 1997. 31-59.
RECENZIJA
G, Schramm, Anfänge des albanischen Christentums, Frei bürg im Breisgau ¡994. V; Byzantinische Zeitschrift 90. 1997, 159-161,
Dušan Et ring a
ČLANKI
Langerhans cells in epithelial hyperplastic lesions of the larynx. Acta Otolaryngol (Stockh) 1997; Suppl 527, str. 87-91. (Avtorji: Ferluga D„ Vüdovmk A.. Lu-zar B., Cor A., Perkovic T., Gale N., Kambič V.)
¡Mngerhans cells in laryngeal papillomas. Acta Otolaryngol ( S tockh) 1997; Suppl 527, str. 82-86, (Avtorji: Ferluga D., Luzar B., Vodovnik A., Poljak M., Cör A„ Gale N., Kambič V.)
Contributing to the pathogenesis nf radian-induced injury to large. J. Laryngol, Otoi. 1997; HI. str, 988-990, (Avtorji: Zidar N„ Ferluga D., Hvala A., Popo-vič M.. Šoba Ë.)
Significance of electron microscopy in the diagnostics and research of kidney diseases (Vabljeno predavanje). Mul trna tional Congress on Electron Microscopy MCEM1 97. Portorož. 5. 8. oktober 1997. Proceedings, str. 49-52. (Avtorji: Ferluga D,. Hvala A., KobenterT,, Vjzjak A., Ivänyi B.)
Basement men dira ties of glomeruli, tubuli and of peritubular capillaries in patients with Alport's syndrome. Multinational Congress on Electron Microscopy MCEM" 97. Portorož, 5.-8. oktober 1997. Proceedings, str. 141-142. (Avtorji: Kobenter T., Hvala A., Ferluga D.)
fibrillary amyloid-like glomerular and extraglomerular renal deposists. Multinational Congress on Electron Microscopy MCEM' 97. Portorož, 5,-8. okto ber 1997. Proceedings, str. 139-140, (Avtorji: Hvala A., Ferluga D,, VizjakA., Ivänyi B.. KobenterT.)
VABLJENA IN DRUGA PREDAVANJA S PODATKI O OBJAVI POVZETKOV
Lupus nephritis in children with particular emphasis to vascular involvement. (Vabljeno predavanje). First B os ni a&H er teg o vi na international Symposium of Nephrology, Sarajevo, 15th-16th September, 1997. Abstracts, str. 36. (Avtorji: Ferluga D., VizjakA., Hvala A., Kuhar M.)
Significance of antlneuttophil cytoplasmic antibodies (ANCA) in classification of glomerulonephritis. (Vabljeno predavanje). First Bosnia& Herzegovina International Symposium of Nephrology. Sarajevo, ) 5th- 1 6th September, 1997. Abstracts, str. 9. (Avtorji: Vizjak A., Ferluga D., Nagode B., Koselj-Kajtna M, Rozman B.)
Morfološka slika glomerulonefritisa fgA (Vabljeno predavanje). II. strokovni sestanek Društva nefrologov Slovenije, Kranjska gora, 13. junij 1997. (Avtor: FerJuga D.)
Vloga patologije prt opredeljevanju KOPB. Sestanek z mednarodno udeležbo "Obravnava bolnika s KOPB", (Vabljeno predavanje). Pnevmološka sekcija slovenskega zdravniškega društva, Portorož, 13.-14. junij 1997, (Avtorji: Rot t T, Kern L, Ferluga D.)
Primary gallbladder low grade B-ceU lymphoma of malt type. 12th International Congress or Adriatic Society of Pathology. Ostuni, June 27-29, 1997. Abstracts, str. 31. (Avtorja: FerJuga D., Luzar B.)
Detection of antlneutrophil cytoplasmic antibody specificity and their relation to the clinico-pathologic disease entities. 12th International Congress of Adriatic Society of Pathology, Ostuni, June 27-29, 1997. Abstracts, str, 77. (Avtorji: Vizjak A., Nagode B., Ferluga D,. KoseJj-Kajtna M,)
Expression of adhesion molecules on vascular endothelium in chronic rejection of human kidney allografts. 12th International Congress of Adriatic Society of Pathology. Ostuni, June 27-29, 1997. Abstracts, str, 24. (Avtorji: Jurčič V., Willebrand E,, Isoniemi H., Krogerus L„ Ferluga D.)
Peculiar form of renal extragiomeritlar lupus vasculitis, XVI European Congress of Pathology, Maastricht, August 31-September 4, 1997. Pathol. Res. Pract. (Abstracts) 1997; 193, str. 362. (Avtorji: Feriuga D., Vizjak A.. Hvala A.. Perkovič T., Accetto M., Praprotnik S.T Jakša 1.),
Schimke immtinoosseous dyspasia. XVI European Congress of Pathology. Maastricht, August 31-September 4, 1997. Pathol Res Pract (Abstracts) 1997; 193, str. 344. (Abstracts: Jerše M., Cerar A., Rener-Primec Z., Ferluga D,).
CI q nephropathy Renal pafomorpho/ogy, immune deposists, and clinical findings. XVI Europe a it Congress of Pathology. Maastricht, August 31-September 4. 1997. Pathol Res Pract (Abstracts) 1997; 193, str. 361. (Avtorji: Vizjak A., Rott T., Kap 1 an-Pavlovčič S., Novljan G., Ferluga D.)
Peter Fajfar
Seismic hazard reassesment of an existing NPP in Slovenia, Nuclear Engineering and Design, 175 (1997), str.215-226. (Avtorja: J. Upajne, P. Fajfar.)
Simple push-over analysis of asymmetric buildings. Earthquake Eng. Struct, Dyn.. 26 (1997), str. 233-249. (Avtorja:V. Kilar, P Fajfar.)
A non-parametric approach to attenuation relations. Journal of Earthquake Engineering, 1 (1997), str. J19-340. (Avtorja: P. Fajfar, I. Peruš.)
Seismk design methodologies for the next generation of codes, Balkema, Rotterdam, 435 strani, 1997. (Urednika: P. Fajfar in H. Krawinkler)
A simplified nonlinear methodfor seismic damage analysis of structures. V: Seismic design met homologies for the next generation of codes, P. Fajfar in H. Kra-winkier, urednika, Balkema, Rotterdam, 1997, str. 183-194. (Avtorji: P. Fajfar, P. Gasperšič, D Drobnič.)
Seismic analysis of viaduct structures - Much method to choose?. V: Seismic design methodologies for the nest generation of codes, P. Fajfar in H. Krawinkler, urednika, Balkema, Rotterdam, 1997, str. 347-358. (Avtorji: M. Fischinger, T. Isakovič, P. Fajfar.)
Notes on definitions of overstrength factors. V: Seismic design methodologies for the next generation of codes, P. Fajfar in H. Krawinkler, urednika, Balkema, Rotterdam, 1997, str 407-409. (Avtorja: P.Fajfar, T.PauJay.)
A simplified nonlinear method for seismic damage assesment. 4ltl Turkish national conference on earthquake engineering, Ankara, 1997, Proceedings, str. 139154.
Janez Fettieh
Analiza spolno prenosljivih bolezni v Sloveniji v /, 1996. Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, Ljubljana, 1997.
Ivan Gams
Climatic and litkological influence on the cave depth development. Acta carsologi-ca XXVJ/2, str. 321-334.
Meritve korozije v jamah s pomočjo apneniških ploščic. Naše jame 38, str. 101-104.
Termin kras. Naše jame 38, str. 145-147. Ljubljana 1996.
Former Yugoslavia. Geomorphological H a za d s of Europe (ur. Cl. Embleton+Ch. Embleton-Hamann). Elsevier, 1997, str, 487-499 (Soavtorja: A. Bognar in R Lazarevid.)
Mestna klima na Slovenskem. Geografski obzornik, 44, 1997, str. 20-23 (soav-tor).
Rekvijem za Triglavski ledenik. Planinski vestnik XCV, 12, 1997, str. 523-525,
Poročilo: Tadej Slabe, Cave Rocky Relief and its Speleogenetica! Significance. Naše jame 38, 1996, str. 207-208.
Prof. dr. Darko Radinja 70-letnik. Delo, 12. okt. 1997.
Vreme in prognostične. karte. Delo, Sobotna priloga, 18. jan. 1997.
Kraške značilnosti v tnirnopeški okolici. Skrivnosti in lepote našega krasa. Mirna peč, 1997, str. 5-7.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE:
10.	knjiga: Regionaiizacija. Regionalna geografija, Reka. Relief. Rož.
11.	knjiga: Geomorfoloski razvoj, Slovenj Gradec, Občina Slovenj Gradec (soav-
tor), Občina Mislinja (soavlor), Slovenjegraška kotlina.
Kajetan Gantar
RAZPRAVE IN ČLANKI
Sulic dadlci storiche dei legami cui turah mitteieuropei. Atti del XX Convegno delfls-tituto per gli incontri cuiturali mitteieuropei (Gorizia 1996), 11-15.
Prispevki racionalne evalvacije. V: Poskus tivajanja klasične gimnazije (Ljubljana 1996), 41-44.
"Nepesniške besede"in "nasilje hsksameua". Razprave SAZU. Razred za fi I otoške in literarne vede, 16 (1997), 17-30.
Non verbum adverbum, sedsensum adsensum. Bogoslovni vestnik 57 (1997), 37-25,
Dr. Fran Bradač. Fužin ar 9 (Dvor pri Žužemberku 1997), 1-2,
Prešernova "tehtnica svet 'ga Mihela". Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Ber-nika (Ljubljana 1997), 125-137.
PREVODI
Prevodi Vorenčevih latinskih zapisov in dveh sorodnih besedil. V: Jože Štabe j, Slovensko-latinski slovar, po M. Kastelec - G. Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum/1680-1710 (Ljubljana 1997). 577-599,
Prevodi Plečnikovih latinskih napisov v: Peter Krečič - Rok Kvaternik. Jože Plečnik, Ciboriji - monstrance - zakramentariji (Ljubljana 1997), passim.
PREDAVANJA NA KONGRESIH IN DRUGIH SREČANJIH
Tragovi Helade u slovenskoj književnosti. Plenarno predavanje na XVI, Colloquium Didacticum Classicum (Zagreb 4. aprila 1997).
Quid Procoplus, rent m seriptor Byzantinus, de populiš septemtrionalibits et Slavicis tradiderit. Plenarno predavanje na IX. mednarodnem kongresu Acadcmiae Latin itati Fovendae (JyvaskyJa/Finska 7. avgusta 1997).
Prešeren in krščanstvo. Predavanje na Prešernovi proslavi na Ustju pri Ajdovščini (9. februarja 1997).
Academia Operosorum. Izobraževalni program Radio Slovenija (6. maja 1997).
Prepričljivo predajati dediščino vere in kulture. Predavanje v Cankarjevem domu (10, junija 1997).
Spomini na Sovreta. Spominsko srečanje ob prazniku občine Hrastnik (Savna peč pri Hrastniku 28, junija 1997).
Ferdn Gestrin
Slovani v Italiji v zgodnjem srednjem veku. Zgodovinski časopis 51/2, Ljubljana 1997, str.
Nesreča ali naklepni umor. Prispevki za novejšo zgodovino 37 (Feremčev zbornik), Ljubljana 1997, str. 301-318
Slovenske migracije v Italijo. Zgodovina za vse 4/2, Celje 1997, str. 5-17,
Josip CI o be v ni k
Partial indices of analytic discs attached to Lagrangian submantfolds of C\ Ann. Inst. Fourier 46 ( 1996), str. 1307-1326
A bounded domain in C which embeds holomorphically into Ark. 35 ( 1997), str. 313-325:
Matija Gogala
ČLANKI
ßioacoustics of singing cicadas of the western Palaearctic: Cicadetta rnediterranea (Panzer)(Cicadoidea:Tibicinidae). Acta entomologie a s love nie a, 5(1), 1997, str. J1-24. (Avtorji: M. Gogala, A.V. Popov.)
Distribution of the swallow bug (Oeaaais hintndinis) in Slovenia, with an unusual finding in a j'ai dormouse (Myoxus glis) nest. Acta entomologica s love nie a, 5(1), 1997, str. 45-50, (Avtorji: T. Trilar, A. Gogala, M. Gogala.)
Bioa cous tics of singing cicadas of the western Palaearctic: Tettigetta brttllei (Fieber I876XClcadoidêa: Tibkinidae). Acta entomologica siovenica, 5(2), 1997, v tisku. (Avtorji: A,V, Popov. A, Beganovié, M. Gogala.)
Med bioa ht stika in glasbo. Muzi ko loški zbornik 33, 1997, str, 5-2 L
OBJAVLJENI POVZETKI ALI IZVLEČKI KONGRESNIH PRISPEVKOV
Vergleich der Gesänge der Singzikaden Cicadivetta tibialis, Cicadetta rnediterranea und Tettigetta brttllei. Beitrüge zur Zikadenkunde 1. 1997, str, 34-36. (Avtorja: M. Gogala, A.V. Popov.)
Acoustic biodiversity in I topical cicadas: examples from S.E. Asia. XVth Symposium of the International BioAcoustic Council - Abstracts, Bioacoustics S (3-4), 1997, str. 250-251.
PREDAVANJA
Raziskovalec iuielcjih zvokov - Ivan Regen je tudi odlično risal. Društvo Exlibris Slovcniae, Ljubljana, 23. januarja 1997.
Vpliv človeka na biolsko raznolikost na krasu. Naravoslovno tehniški odsek Slovenske matice in Inštitut za raziskovanje Krasa ZRC S AZU, Ljubljana, 12. junija 1997.
Cicadetta mon lan a und C. poda lica in Slowenien? Eine bioakustische Untersucht/tig. 4. Au c he no ri hyn c ha Tagung, Papenburg, 29.-31. avgusta 1997 (Avtorja: M. Gogala, T. Trilar.)
Bioakustische Untersuchung der Singzikaden in Macédonien. 4. Aue he north y neha Tagung, Papenburg, 29.-31. avgusta 1997 (Avtorja: T. Trilar, M. Gogala.)
Vse of acoustic methods to find, locate and recognize singing cicadas in Slovenia, Croatia and Macedonia. XVI. Symposium of the International Rio Acoustics Council (iBAC), College Station, Texas, USA, 14.-17. oktobra 1997.
Ecological and etiological adaptations of acoustic communication in cicadas. University of Kentucky. Center for Ecology, Evolution and Behavior, Lexington. USA, 20. oktobra 1997.
RAZNO
Zoolog Savo Breiih - sedemdesetletnik. Acta entomologies slovenica 5(1), 1997, str. 10.
Ljubo Golič
ČLANKI
The Synthesis and Transformations of some 3-Thiocarbamolythiazolidines. J, Heterocyclic Chem., 34, (1997), str. 1115-1121, (Avtorji: M. Maiešič, A, Krbav-čič, A, Golobic, L. Golic, R Stanovnik.)
Aminoacids in the Synthesis of Heterocyclic System. The Synthesis of Methyl 2-A ce thy la n i in o-3dimethylamin opropeon a te and 2- (N- Me thyl-N-t riflunmacethyl)-ammo-3-dimethylaminopropenoate and their Application in the Synthesis of Heterocyclic Compounds. J, Heterocyclic Chem. 34. (1997), str, 247-255 (Avtorji: L, Kralj, A, Hvala, J. Svete, L. Golič, B, Stanovnik.)
A Simple One Pot Synthesis of I-s-Triazobf 4,3-xjaztny 1-3)-substituted Poiyols. J Heterocyclic Chem., 34. (1997), str. 1115-1121, (Avtorji: J, Svete, L. Golič, R Stanovnik.)
The Synthesis of Pyrazolof 1,2-a¡pyrazoles. Regio- and Stereo-Selective 1,3-Dipolar Cycloaddltlons of ([Z)-re!-( 4R. 5R > I-A fylmenthylene-4-benzoylamino-5-phenyF 3-pyrazolidinon-l-azomethinimines. J. Heterocyclic Chem., 34, (1997), str. 1323-1328. (Avtorji: J. Svete. A. Prešeren. B. Stanovnik, L. Golič, S. Golič-Grdadolnik.)
Syntheses, characterization and crystal structure offMF^J (M - Ga, Cr; py - pyridine). Acta Chim. Slov., 44, (1997), str. 317-325."(Avtorji: S, Petriček, A. Demšar, P. Bukovec, i.. Golič, J. V. Brenčič.)
Alky! ((E.Zyif 2-Beiizoyl-2-etlwxycarbonyl-J-ethenyl)amino-3-dimethylaminoprope-noates in the Synthesis of Fused Pyrimidinones. A Facile Route to 3-Aminoazi-¡io-4H~pynmidm-4-one.es. - J. Heterocyclic Chem., 34, (1997), str. 1511-1517./ Avtorji: S. Strah, A, Golobic, L. Golič, B. Stanovnik.)
At iv Crystal Strt tet ure in the System BaO-cE.Q -TiO System, - Materials Research Bulletin, 32, (1997), str. 1657-1672. (Avtorji: C. J. Rawn, D. Makovec, L. Golič, Z. Samardžija, D. Kolar.)
The Synthesis and Transformation of Ethyl 2f2-Acely!-2-ben2oyl-I-ethenyt)aiiiino-3-dimethyl-aminopmpenoate. A new Synthesis of 2,3,4-Trisubstituted Pyrroles. -
J Heterocyclic Chem., 34, (1997), str. 1757-1762. (Avtorji: M. Malešič, A. Krbavčič, A. Golobic, L. Golič, B. Stanovnik.)
UDELEŽBA NA KONGRESIH
The structures of Five Optically Active Compounds: Three Sugar and Two Alan in Derivatives. Sixth Croatian-Slovenian Crystallographic Meeting, Umag, Croatia, June 19-21, 1997, Book of Abstracts, str. 6. (Avtorji: A, Golobic, L. Golič, B. Stanovnik.)
Crystal Structures of two isotypic complexes of sumahum- and gadolinium trichloride with tetramenthylethylenediamine and tetrahydrofuran. Sixth Croatian-Slovenian Crystallographic Meeting, Umag. Croatia, June 19-21, 1997, Book of Abstracts, str. 35. (Avtorji: S. Petriček, A. Demšar, L. Golič.)
Conformational studies of 2, ¿-substituted propenoates by X-ray structure analysis, quantum-chemical calculations and survey of CSD focusing on the geometrical configuration of substituents. Seventeenth European Crystallographic Meeting-ECM-17, Lisboa, Portugal. 24/28 August 1997. Book of Abstracts, str. 124. (Avtorji: A. Golobic, J. Koller, L. Golič, B Stanovnik.)
Igor Grabeč
KN1JGA
Synergetics of Measurements, Prediction and Control. Springer-Ver lag, Berlin, Heidelberg, New York, 1997, 458 sir., a volume in Springer Series in Synergetics, ISSN 0172-7389, ISBN 3-540-57048-9. (Avtorja: I. Grabeč, W. Sachse.)
ČLANKI
Empirical Approach to Optimal Self-Control. Engng. A p pi. AI, 1996,10, str. 73-85. (Avtorji: L Grabeč, J. Gradišek, P. Potočnik.)
Equivalence of Radial Function NN and a Perceptron, ESANN '97, P roc. 5. Eur. Dymp. on Art. NN, Bruges, 1997, ED. M. Verlysen. ISBN 2-9600049-7-3, D facto, Brussels, str. 27-32.
Intelligent locator of discrete acoustic emission source, Application of contemporary NDT in Engineering", Proc. of The 4th Int. Conf. of Slovenian Soc. NDT. Ljubljana, 1997, str, 31-40. (Avtorji: T. Kosel, L Grabeč, P. Mužič.)
Continuation of Chaotic Fields by RBFNN. Biological and Artificial Computation: From M euro science to Technology, Eds; J, Mira, R. Moreno-Diaz, J. Cabe-stany. Lecture Notes in Computer Science, 1240, Springer, Berlin 1997, Proc. IWANN 97, Lanzarote, Spain, 1997, str. 597-606. (Avtorja: J, Grabeč, S. Mandelj.)
In-Process Prediction of Cutting Tool Wear by RBF-NN. Neutral Networks in Engineering Systems, Proc. Int. Conf. Eng. Appl. of NN, EANN '97, Stockholm, 1997, Eds.; A. B. Bulsari, S. Kalliom Orinted by Lbo Akademis Tryc-keri, Turku, Finland, str, 245-248 (Avtorja: E. Govekar, I. Grabeč.)
Location of Continous EA Source by Sensory-Neural Networks. Neural Networks in Engineering Systems, Proc. Int. Conf. Eng Appl. of NN, EANN '97, Stockholm, 1997, Eds.: A. B. Bulsari, S. Kalliom Printed by Lbo Akade-mis Tryckeri, Turku, Finland, str, 349-356, (Avtorja: L Grabeč. T. Kosel. P. Mutič.)
Empirical Modeling od Surface Generators. Neural Networks in Engineering Systems, Proc. Int. Conf. Eng. Appl. of NN, EANN '97, Stockholm, 1997. Eds.: A. B. Bulsarim S. Kallio, Prinred by Abo Akademis, Turku, Finland, str, 357-360. (Avtorja: I, Grabeč, S. Mandelj.)
Empirical Modeling od Surface Generators. 5th European Cpngress on Intelligent Techniques and Soft Computing - EUFIT'97, Aachen, 1997, Verlag Mainz, Vol. 3, str. 2254-2257. (Avtorja; I, Grabeč, S. Mandelj.)
Modeling of Antibiotic Process by an Intelligent System. 5 th European Cpngress on Intelligent Techniques and Soft Computing - EUFIT'97, Aachen, 1997, Verlag Mainz, Vol. 3, str. 2172-2176. (Avtorja: P. Potočnik, I. Grabeč.)
Predictive Measurement Using EA. Fracture and Lifetime of Al-Alloys, Nondestructive Characterization of Materials, Eds.: C. O. Rtiud, R. E. Green, Plenum Press, New York, (1997). (Avtorji: X, Lu, W, Sachse, I. Grabec.)
Synergistic Ultrasonic Systems. Proc. Ultrasonics World Congress, WCU 97, Paper lRb4, 24-27 August 1997, Yokohama, str. 72-73, ISBN 4-9900616-0-8. (Avlorja: W. Sachse, I. Grabec.)
Ludvik Gyergyek
ČLANKI
Identification of dynamic. System using max-min and max-product neurons. Elektrotehniški vcstnik 63 (2), str. 78-82, 1996, {Avtorji: F. Jurkovič, L, Gyerg-yek, F. Bremšak.)
New Approach to Mass Spectra Recognition. Kovine, zlitine, tehnologije 29 (1-2), str. 345-347, 1995. (Avtorja: I, Belič, L. Gyergyek.)
Neural network methodologies for mass spectra recognition. Vacuum 48, (7-9), str. 633-637, 1997. {Avtorja: L Belič, L. Gyergyek.)
Dušan Hadži
ČLANKI
Proposal of a 3d Pharmacophore of M ura my I Dlpeptide-Type Immunostimulanti. I. Conformational Searxlt of Active and Inactive Analogs. Journal of Chemical Information & Computer Sciences 37, (1997), str. 971-976, (Avtorji: P,Pri-stovšek. J. Kidrič, D. Hadži.)
Proposal of a 3d Pharmacophere of Muramyl Dlpeptide-Type Immun ostimUlants. 2. Computer Docking to the Binding Site ofT4 Lysozyme. Journal of Chemical
[riformation & Computer Sciences 37, (1997), str 977-984. (Avtorji: P. Pri-stovšek, J. Kidrič. D, Hadži.)
An infrared study of phosphatidylcholine hydration using the antisymmetric s tree-hing vibration of choline's trimetkylammoniurn terminal. Bulletin or the Chemists and Technologists of Macedonia 16, (1997), str. 11-19. (AvLorji: J. Grdadolnik, D. Hadži.)
Calculations by the semi-ab initio method SAM! on some hydrogen-bonded systems. Journal of Molecular Structure 416 (1997), str. 261-268. (AvLorji: J. Mavri, D. Hadži.)
POGLAVJE V KNJIGI
Hydrogeni bonding by semiempirical molecular orbita! methods. D. Hadži, (Ed.): Theoretical Treatments of Hydrogen Bonding, 5. poglavje.str, 95-118, John Willey & Sons, Chicester. 1997 (Avtorja: D. Hadži, J. Koller.)
KNJIGA
Theoretical treatments of Hydrogen Bonding. D. Hadži (Ed.), John Wiley & Sons Ltd., Chichester. 1997.
Tine Hribar
RAZPRAVE
Fenomen uma. V: E. Husserl, Ideje za cisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo (spremna beseda), Slovenska matica, Ljubljana 1997, str. 498-522.
Martin Heidegger■ Bit in čas. Slovenska matica, Ljubljana 1997 (uredil, prevedel od str. 504 do 589 in napisal Spremno besedo, str.604-606).
O človekovi nenadomestljivosti. Zdravniški vestnik 66(1997)10, str. 537-539, ponatisnjeno v Naših razgledih (29, okt. 1997), št. 20. str. 8-9.
'Najvišji zakon življenja". Nova revija 15(1996), št. 170-171, str, 173-188, št 172173, str. 155-172 in št. 174-175, str.138-152.
Jagnje božje in /ali grešni koze L Nova revija 16(1997)180-181, str. 125-141.
O dokazljivosti Boga. P h am o mena 6(1997)21-22, str. 141-167.
ČLANKI IN DRUGO
Razine zbilje. V: Lcla B. Njatin, Netrepljivost, Naklada M D, Zagreb 1997. sLr. 7780.
Je kakor je. V: Dušan Jovanovič, Kdo to poje Sizifa, SNG Drama , Ljubljana 1996/97, str. 9-10.
Hrepenenje in nezadoščenost. V; Draga Potočnjak, Metuljev ples, SNG Drama, Ljubljana 1996/97, str. 10-11.
Somrak intelektualcev (Razgovor o vlogi intelektualcev v današnji Sloveniji). Nova revija 16(1997), 180-181, str. 105-124.
"Pripravljenost sprejeti samega sebe" (Pogovor v uredništvu NR). Nova revija 16(1997)183-184, str. 159-188.
REFERATI
Temeljne človekove pravice. Referat na strokovnem posvetovanju Slovenskega sodniškega društva, Portorož, 5, - 6, junija 1997.
Nenadomestljivost človeka. Referat na strokovnem posvetovanju Slovenskega zdravniškega društva, Oločec, 14. -16.oktobra 1997.
Die Frage nach dem Sein als Armesenhelt, Referat na mednarodnem simpoziju o "Biti in času" Martina Heideggra, 27.-29. novembra 1997
Franc Jakopin
Sonet in sonetni venec. Obdobja 16, Filozofska fakulteta. Ljubljana 1977 (soured-nik).
Jože Stabej, Sfovensko-lailnskl slovar, po. Matija Kastelec-Gregor Vorenc, Dictiona-rivm iatmo-carmoiievrn 1680-1710. ZRC SAZU, Ljubljana 1997 (urednik).
Slovenski pravopis I - Pravila, 5. izdaja. SAZU, DZS, Ljubljana 1997 (soavtor).
Ženskost v slovanskih priimkih. Zbornik predavanj XXXIII. Seminarja slovenskega jezika, liLerature in kulture, str. 25-31, Ljubljana 1997.
Pleterš/iikovo mesto v sočasnem slovaropisju. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 5, str. 9-15, Ljubljana 1997.
Skrb za znanstvena in strokovna glasila. Zbornik slavističnega društva Slovenije 6, str, 21-26, Ljubljana 1997.
SlovanskiftlolOgRajkoNahtigal(Novo mesto, 14.4 IR77-Ljubljana, 29. 3. i958). Rast (Revija za literaturo, kulturo iu družbena vprašanja) 1-2, str 41-44, Novo mesto 1997.
Slavistična vrstnika Miklošič in Sreznjevski v Jagičevi osvetlitvi. Slavistična revija 44, št. 1-2 (Zadravčev zbornik), str. 391-402, Ljubljana 1977.
Umrl je Dimitrij Sovre. Delo, Kultura, 3. decembra 1996.
Delo učenjaka Vatroslava Oblaka. Delo, Književni listi, 30. januarja 1997.
Odkod beseda paparazzo (paparazzi, Papa raco, paparaci). Delo, Književni listi, II. septembra 1997.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. II. KNJIGA
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (46), Slavistika (129-130).
Drago Jančar
SAMOSTOJNE KNJIŽNE IZDAJE
V	slovenščini:
Ko se nasanjamo, bomo spali naprej (pogovori) Mohorjeva družba, Celovec 1997,
Galjot (roman) 4. slovenska izdaja, Wieser, Celovec 1997.
V	tujih jezikih:
Kaja/i vagvak, (roman Posmehljivo poželenje), Europa, Buda pes t 1997.
Drwiace žadze (roman Posmehljivo poželenje, Nowa, Warszawa 1997;
A z angyal pillantasa (novele Pogled angela), Jelen ko r, Pecs (Madžarska) 1997.
Hallstait (igra Halštat), Hevesi Sandor Szinhaz, Zalaegerszeg (Madžarska), 1977.
Stakeout at Godots (igra Zalezujoč Godota), SCENA PRESS, Washington (ZDA), 1997.
PREDAVANJA IN LITERARNI NASTOPI V TUJINI
Literarno branje in predstavitev slovenske literature. Institut national des Langues et Civilisation Orientales, Pariz, 21. februarja 1997
Predstavitev madžarskih izdaj romana Posmehljivo poželenje in Pogled angela. Knjižni sejem. Budimpešta, 30. aprila 1997.
Die Rade der Intelekttiellen in der poUtischen Auseinandersetzungcn am Balkan. Referat na simpoziju, "Kultur der Regioncn im neuen Europa," Graz, 13. in 14. junij 1997.
Literarno branje v prostorih revije Manuskripte, Gradec, 2. julija 1997.
Slovenski intelektualci na poti iz totalitarizma v demokracijo. Predavanje v klubu slovenskih izobražencev, Toronto, 7. julija 1997.
Predstavitev slovenske kulture in književnosti. Salon du Livre, Die, Francija, 19,-23.september 1997.
Branje v Poet's House. New York, 3.oktobra 1997.
Branje v Library of Congress. Washington, 6. oktobra 1997.
Predstavitev knjige Stakeout at Godot's (Zalezujoč Godota) v Scena Theater, Washington, 7.oktobra, 1997.
Branje in pogovor o slovenski literaturi. Norih western University, Evanston-Chica-go, 9,oktobra 1997.
Razprava o drami Halštat in predstavitev knjige. Srečanje madžarskih dramaturgov in režiserjev, Zalaegerszeg, 26,-29, novembra 1997.
Andrej Jemec
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
Barmi sitotiski ¡969-1991, MGLC, Galerija Tivoli, Ljubljana, 20. febr, - 20. april 1997, katalog, plakat.
Izbor barvnih sitotiskov 1969-1997, Muzej Jesenice, Kosova graščina, 10. sept. -27. sept, 1997, zloženka.
Razstava slik, Galerija Kulturnega centra Ivana Napolnika, Velenje, 17, oktO. -12. nov, 1997. katalog.
SKUPINSKE RAZSTAVE-IZBOR
International Print Triennial' 97. Krakov, 20. jun. - 30. avg, 1997
Ljubljanska grafična šota, Cankarjev dom, Ljubljana, 26. jun. - 10. sept. 1997
22. mednarodni grafični bienale. Moderna galerija, Ljubljana, 27. jun. - 30. sept. 1997
Razstava ¡.slikarske kolonije na Dunaju, Slovenski kulturni tenLer Korolan, Dunaj, 9. okt. -23. okt. 1997 1. Hrvatski trijenate grafike, Zagreb, 9,okt, - 20. nov. 1997 The Prints of the World, National Culture Festival in Kagawa '97. Tak a m at su, 25.
okt. - 3. nov. 1997 Toshihiro Humano and Slovenian Artists, Sakaide, 21, okt. - 3. nov, 1997 10 let MGIC, Galerija Tivoli, Ljubljana, 21. okt, - II. dec, 1997 Kunst Wien' 97, Messe fur Zeitgenossische Kunst, Wien, 23. okt. - 26. okt. 1997 Grafike iz ateljeja Fiorenza Fallanija - Benetke. Galerija Tivoli, Ljubljana, IS. dec.
1997- IS.jan. 1998 GRAFIČNA MAPA
Andrej Jemec, Mapa desetih grafik, izdal Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, 1997. Mapa obsega deset barvnih grafik (jedkanica in akvatinta), signiranih A. Jemec 1994 in oštevilčenih od 1/60 do 60/60, velikost 65,5 x 46,5 cm. Uvodna beseda dr. Zorana Kržišnika in biografski podatki o avtorju v slovenskem in angleškem jeziku,
Časopisi-revije
Umetnostna vzgoja in NKS "Kdo je odgovoren za vnovično zmanjšanje obsega umetnostne vzgoje v našem šolstvu". Nova revija, št. 176, letnik XV, december 1996, Ampak - str, 9-U,
Sporočilo "Ustavite kurikularno prenovo umetnostne vzgoje!". Nova revija, št, 177/178, letnik XVI, januarTebruar 1997, Ampak-str. 84-88. "Zakaj Visokošolske umetnost ne prakse zavračajo kurikularno prenovo na področju umetnostne vzgoje v osnovni šoli", Sodobnost, letnik XLV, januar 1997, šl. 1/ 2, str. 8-11.
Aktualno "Diskriminacija umetnostnega področja v kurlktdarni prenovi slovenskega šolstva". Vestnik, Univerza v Ljubljani, letnik 28, leto 1997, št. 4/97, str. 2-3. Šolstvo "Kako preseči nasprotja v šolski prenovi". Nova revija, št. 186, letnik XVI,
oktober 1997, Ainpak- str. 23-28. "Umetnost pred poroto". Otrok in družina, Ljubljana, januar 1998, letnik XLV11, št, 1, str, 16-17.
Diskusija v MGLC "Torkov večer": Razgovor mag, MarijanaTršarja z Andrejem Jemccm, Galerija Tivoli, Ljubljana, 27, marec, 1997.
Taras Ker manner
ČLANKI IN SESTAVKI
Poglavje ah samostojni sestavek v znanstveni knjigi
Projekt etičnega kapitalizma; V: J, Pogačnik (ur). Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Bernika. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 1997, str 271-288.
OBJAVLJENI INTERVJU
Taras Kermauner; intervju. Sodobnost, 1997, let. 45, št 5, str. 346-356; portret
Vsak človek je od Boga in iz niča (intervju). Literatura, april 1997, let. 9, št. 70, str. 40-60, portret.
MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA
Znanstvena monografija
Slovenski plemenski junaki, Tugomer. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1994,<1997>. Z v. <I-3>.
SEKUNDARNO AVTORSTVO
Avtor uvoda
Jovanovič, Dušan Balkanska trilogija. V Ljubljani: Cankarjeva založba. 1997,
Nadrh, Anton. Betlehemskiogenj: Jezusova dvatisočietmca, (Bernardova knjižnica, št. 10), Stična; Cisterijanska opatija. 1997. 128 str.
Novak Bogdan. Puščava ■ sveta knjiga ljudstva. Ljubljana: sam o zal., 1997. 124 str.
NERAZPOREJENO
Blagor blata. Knj. 3, Bratovski objem blata. (Rekonstrukcija in/ali rein ter p relacija slovenske dramatike), Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. 283 str.
Blato o izviru in izteku. I, Premagovanje blata, (Rekonstrukcija in/ali re in Le rpre ladja slovenske dramatike. Blato, 6). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997.
Kermauner. Taras, Kermauner, Alenka. Blato o izviru in izteku. 2, Križ čez blato, (Rekonstrukcija in/aii reinterpTetacija slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997.
Blodnja, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Ljubljana. Slovenski gledališki muzej, 1997-. Zv, <l-2>.
Dobili smo pravega pripovednika (spremna beseda), Delo, 13. HI. 1997, 39., št. 59, str- 14-15.
Dramatika slovenske politične emigracije. Knj. I, Sveta vojna, (Rekonstrukcija in/ ali reinterpretacija slovenske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997.
Gradnikom pot k Bogu. Nova Gorica: Zveza kulturnih organizacij, 1997. I mapa (XV str.), barvne ilustr.
Slovenski plemenski junaki, Črtomir. Ljubljana; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1997.
Kermauner, Taras. Kavčič, Vladimir. Trije despotfe. 1, Diktator Aleksander Veliki, (Rekonstrukcija in/alt reinterpretacija slovenske dramatike, Politika, 3). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997. 256 str.
Kermauner, Taras, Poniž, Denis. Trije despot je. 2, Grof Talil, škof Hren (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike, Politika, 4). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1997,
Kajetan Kovic
KNJIGE IN ANTOLOGIJE
Maček Muri. (Enajsti natis), - Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
Slovenski pesniki o pomladi. Kajetan Kovic: Zvonci. - Mladinska knjiga, LJ, 1997.
Slovenski pesniki o ljubezni. Kajetan Kovic: Ljubezenska. -MK, LJ, 1997,
Slovenski pesniki o cvetju. Kajetan Kovic: Vetrnice. - MK, LJ, 1997.
Petdeset let Prešernovih nagrad, Kajetan Kovic: Južni otok. ~ UO Preš.sklada in Gorenjski muzej, Ljubljana-Kranj 1996.
KNJIGE IN ANTOLOGIJE (PREVODI)
Put ti Trento (Pot v Trento). - Hrvaški prevod Ivan Rrajdic, - Založba Znanje d,d„ zbirka "Hit", zvezek 278, str.4I0, Zgareb 1997,
Poems. - Izbor pesmi v angleščini, nemščini, španščini in italijanščini v prevodu različnih prevajalcev. Spremna beseda v angleščini: Denis Poniž. Z bio-bib-liografijo, - Litterae slovenicae, 2-1997. Slovene Writers' Association, Ljub-Ijana 1997. Str.175.
The First Yes.Poems about communicating. - Kajetan Kovic: The Voice {Glas). Angleški prevod Veno Tauter & Michael Scammel. - Dryad Press, Takoma Park. Maryland. U.S.A. 1996/97
The Imagination oí Terra Incognita: Slovenian Writing 1945-1995, - Kajetan Kovic: Elderberry Hours (Bezgove ure), The Water ofLife (Voda življenja), fruiia of the Sii/iimer( Sadovi poletja), Rain (Dež), Garden of Gold (Zlati vrt), Boys {Dečki), Scents ( Vonji), Fever (Vročica), The Taste of Spring (Okus pomladi). Sun (Sonce), Labrador. Angleški prevod Tom Ložar. - White Pine Press, Fredonia, New York, 1997. Str.212-219.
Europa erlcsen: Karst (Antologija o Krasu). Kajetan Kovič: De In Fremdling (Tvoj tujec). Nemški prevod Fabjan Hafner. - Wieser Verlag, Klagenfurt/Celovec 1997.
PFSMI
Obraba sveta (Listje, Hvalnica vetru, Žalost, Te pozne sobe. Vlaki) - Dva tisoč, št.96, 97, Ljubljana, 1997.
PismoTzetu SarajHčit.-Zora Cankarjeva, Sarajevo, !.V, št. 14. str. 19, januar-mart 1997.
Šah, - Delo, Književni listi, 10.7.1997.
PESMI (PRFVOD1)
A visita [Obisk). - Galicijski prevod Ursula Heinze de Lorenzo. - O CoTreo Galego, Santiago de Compostela, 30.1,1997
Gedichte (nemški prevod in slovenski izvirnik): Das Bldtterwerk (Ustje), Die. Vetera nen (Veterani). Anieiiungzum Gehen (Navodilo za hojo). Legende {Legenda). -Nemški prevod Fabjan Hafner, -Lichlungen, 69/XVIU Jg„ G raz 1997.
PROZA
Balada o sovjem gozdu. - Literatura,, št.71-72, str. 27-35. LJ. maj-junij 1997.
PROZA (PREVODI)
Trgnvački pitlnik zagrebačke trvtke.-Hrvaški prevod Ivan B raj die. - Hrvatsko-slo-venski prijatelj, št.3-4, str.4142, Zagreb, 1996/97,
ČLANKI
Ko se med izvirne krajine vrivajo prevajalske soteske. - Delo, Književni Usti, 25.9.1997.
PREVODI IZ TUJIH JEZIKOV
Salman Masalha: Ko bom mrtev (iz angleščine). - Večer, Maribor, 25.8.1997
Ko Um Sneži (iz angleščine). - Večer, 6.10.1997
Stefan George: Opazovanje ptic', Glasovi iz reke. (Iz nemščine). - Simbolistična lirika, DZS, Ljubljana 1997,
R. M.Rilke: Orfej. Evridika. Hermes', Devinske elegije (Prva); Soneti na Orfeju (II/ 29).- Simbolistična lirika, DZS, 1997.
Endre Ady: Bela tišina (z Jožeta m Hradilom iz madžarščine). -Simbolistična lirika. DZS, 1997.
Ldszlo Lator: Zapuščeni oder. Izbor pesmi (z avtorjevim sodelovanjem iz madžarščine) s spremno besedo o avtorju. - Sodobnost, I. XLV, št. 10, str.851 -863. Ljubljana 1997,
Ko Un: Pesmi (Iz angleščine), Salman Masalha: Pesmi (iz angleščine). S spremno besedo:Dva azijska pesnika. - Dvatisoč, št. 102-103-104, str.84- 98. Ljubljana 1997.
Alojz Kralj
ČLANKI
Modelling muscle activity in standing with considerations for bone safety. J. Biomechanics, 30(1), 1997, str. 49-56. (Avtorji: M. Munih in A. Kralj.)
¡/ifftie nee of Electrically Stimulated Ankle Plantar Flexors on the swinging leg. Artificial Organs, 21 (3) 1997, str. 176-179. (Avtorji: T. Bajd, A. Kralj,T. Karč-nik, R. Šavrin, H. Benko in P. Obreza.)
Wireless control of functional electrical stimulation systems. Artificial Organs, 21, (3), 1997, str. 197-200. (Avtorji: Z. Matjačič, M. Munih, T. Bajd, A. Kralj, H. Benko, P. Obreza.)
Improvement in slep clearance in a cuff muscle stimulation. Medical & Biological Engineering & Computing, 35 (3), 1997, str, 113-116. (Avtorji: T. Bajcl, M. Stefančič. Z, Matjačič, A. Kralj, R. Savrin, II. Benko, T Karčnik, P Obreza.)
Stability and Energy Criteria in Healthy and Paraplegic Subject Gait. Artificial Organs 21 (3). 1997, str. 191-194. (Avtorji: T. Karčnik in A. Kralj.)
Simple gait assessment system. Gait and Posture, ... (6), str. 193-199. (Avtorji: T, Karčnik in A. Kralj.)
Effects of respiratory muscle training and electrical stimulation of abdominal mttsc-
les on respiratory capabilities in tetrapkgic patients. Spinal Cord, (35) 1997, sir. 540-545. (Avtorji: A, Zupan, R, Šavrin, T. Erjavec, A. Kralj, T. Karčnik, T. Škorjanc, H. Benko in P. Obreza.)
UČBENIK
Robotika. Založba FEin FRI. Ljubljana, 1997, p.327. (Avtorja:T. Bajd, A. Kralj.)
KONGRESNE OBJAVE
Analysis of Paraplegics Sit-to-stand Transfer Using Fit net iona I Electrical Stimulation and Arm Support. In Proc. oftiie 2nd Ann. Conf. oflFESS, Vancouver, 1997, str. 161-162. (Avtorji: R. Kamnik, T. Bajd, A. Kralj.)
Kinetic and Kinematic Analysts of Paraplegics Rising from the Sitting to the Standing Position. Life Sciences'97, Book of Abstracts, Kranjska gora, 1997, p. 35. (Avtorji: R. Kamnik, T. Bajd, A. Kralj.)
Dynamic Stability and the FES Gait. Proc. 2nd I FES S Int. Conf, Vancouver -Canada, 1997, str. 94-98. (Avtorja: T. Karčnik, A. Kralj.)
IsometricalAnkle Torque in Direct L5 Root Electrical Stimulation. Book of Abstracts, 11111 international Congress of Neurological Surgery, Amsterdam, The Netherlands, 6-11 July 1997. ( Avtorji: R. Bošnjak, A. Kralj, V.V. Dolenc.)
Effects of Electrical Stimulation of Abdominal Muscles and of Respiratory Muscle Training on Respiratory Capabilities in Tetraplegia Patients. Book of Abstracts, Life Sciences'97, Kranjska Gora, Slovenija, 1997, str. 25. (Avtorji: A Zupan, R. Šavrin, T. Erjavec, A. Kralj, T. Karčnik, T. Škorjanc, H. Benko, P, Obreza.)
Stability to Velocity Relationship in the FES Gait., Book of Abstracts, Life Sciences'97, Kranjska Gora, Slovenija, str. 44. (Avtorja: T. Karčnik, A. Kralj.)
Električna stimulacija trebušnih mišic za izboljšanje kašlja pri tetraplegikih. Zbornik 9. alpsko-jadranskega simpozija za mednarodno sodelovanje v rehabilitaciji, Bled, 1997, in print. (Avtorji: A. Zupan, R. Šavrin, T. Erjavec, A. Kralj. T. Karčnik. T. Škorjanc, H Benko, P. Obreza.)
Andrej Kranjc
Acta carsologica XXIV(1995).- Geografski vestnik, 68. 1996, str. 278-279.
Martin Knez: Vpliv lezi k na razvoj kraških jam,- Annates, Anali 7.a istrske in mediteranske študije, Series Historia Naturalis 3, 9, 1996. str. 2R9-290, Koper.
Mednarodni simpozij o zgodovini speteohgije in krasoslovja ALCADF96 (Postojna 21-27. maja ¡996).- Ann a les, Anali za istrske in mediteranske študije, Series Historia Naturalis 3, 9, 1996, str. 274-275, Koper.
Mednarodni simpozij o zgodovini speleologije In krasoslovja ALCADI'%. Naše jame. 38, 1996, str. 137-139.
Speleomorfohgija Zupanove jame- Županova jama 70 let, 1996, str. 25-32, Grosuplje.
Sustainable development and management of karst terrains; new karst commission of. International Geographical Union. Annales, Art ai i za istrske in mediteranske študije. Series Historia Naturalis 3, 9, 1996, str. 286-287, Koper.
Škocjanske jame. Problems of the World Heritage Monument Monitoring and Safeguarding. Ros sea MCMXCV, P roe. Int. Symp. Show Caves and Environmental Monitoring/A.A.Cigna Ed., 1996, str. 21-29, Frabosa Soprana.
Umrl je prof.dr. Bernard Geze /913-1996. Naše jame, 38, 1996, str, 205-206.
Uvodnik. Acta carsologica 25, 1996, str. 13-14. Uvonik
Acta carsologica Krasoslovni zbornik 26/1, 1997, 388 str.
Acta carsologica Krasoslovni zbornik 26/1, SupplemehHtm, 1997, 98 str.
Brief account of the development of speleology in Slovenia (to 1914). Acta carsologica 26/2. 1997, str. 99-207,
Cilj naj bo svetovni krasoslovni center. Kras, 20, 1997, str. 10-11,
D André & M. Častem & P. Carlierâ. A. Gautier (t G. Kaltiatakis & C. in L. Renouard, La plume et les gouffres. Correspondance de EA.Marte! ( 1868-1936). Association E.A.Martel, Meyrueis 1997. Acta carsologica 27/2, 1997, str. 506-508.
David Gillieson - Caves; Processes, development and management. Acta carsologica 26/2, 1997, str. 503-505. ^Experiences in monitoring Timavo River (Classical Karst), Tracer Hydrology 97, Proceedings of the 7th International Symposium on Water Tracing, Portorož/S love nia/2 6-31 May I997/Ed. A, Kranjc, A.A.Balkema, 1997, str. 213-218, Rotterdam. Avtorji: Cucchi, F. & Giorget-ti. F, & Marinetti, E. & KTanjc, A.
Karst hydrology of Dolenjska. Acta carsologica, Sup piemen turn, 26, 1997. str. 7694.
Koristna izmenjava znanja in izkušenj. Delo, Znanost, 16,4.1997, str, 9.
Kras je lahko dota Si avenije Evropi in svetu. Kras. Kaj je to/What it is?, 21, 1997, str. 4-5.
Nov kamenček v mozaiku promocije znanosti, Krasa in Slovenije (7. mednarodni simpozij o sledenju voda). Kras, 22, 19 97, str. 10-11,
Nov vodnik o Divjem jezeru. Idrijski razgledi, 41 ( 1996), 1997, str. 128-129, Idrija,
O imenu Kras = How Kras gol its name. Kras. Kaj je to/What it is?, 21, 1997, str, 6-9.
Okrogla miza o varstvu krasa. Glasnik Slovenske matice, 21, 1-2, 1997, str. 85-86. Avtorja: Pavlovec, R. & Kranjc, A.
Preface. Acta carsologica 26/1, Supplementum. 1997, str, 7.
Preface. Acta carsologica, Karst Hydrogeological Investigations in South-western Slovenia, 26/1, 1997, str, 11.
Preface. Tracer Hydrology 97, Proceedings orihe 7th International Symposium on Water Tracing. 1997, Portorož/Slovenia/ 26-31 May 1997/Ed. A, Kranjc, A.A.Balkema, XI, Rotterdam,
Acta carsologica 26/2, 1997, 508 sir.
Preface. Slovene Classical Karst, Kras, 1997, str. 5, Ljubljana.
Introduction. Slovene Classical Karst, Kras, 1997, sir. 7-17, Ljubljana.
Hydrology, Slovene Classical Karst, Kras, 1997, str. 55-75, Ljubljana. Avtorji: Kogovšek, J. & Kranjc, A. & Petrič. M.
Speleology, Slovene Classical Karst, Kras, 1997, str. 77-101, Ljubljana. Avtorji: Kranjc, A, Si Slabe, T. & Zupan Hajna, N.
Sedmi mednarodni simpozij o sledenju voda. Kras, 20, 1997, str. 8-9.
Slovénie Roches volcaniques Pegmatite. V: C.CIiabert & P. Courbon. Atlas des cavités non calcaires du monde, 1997, 109 str. [str. 94|, UIS, aupré de Madame Carie.
Slovene Classical Karst, Kras. ZRC SAZU, 1997, 254 str.
The C'a ves of Škocjanske Jame and Kras. Acta carsologica, Supplementum, 26, 1997, str. 8-35. Avtorji: Knez, Martin & Kranjc, Andrej & Mihevc, Andrej & Petrič, Metka
Tracer Hydrology 97. A.A.Balkema, Rotterdam/Brookfield, 1997, V-XJV + 450 str. u
Tracing experiments. Organisation, injection and sampling. Acta carsologica, Karst Hydrogeological Investigations in South-western Slovenia, 26/1, 1997. str, 260-279. Avtorji: Kranjc, A. & Kogovšek, J. & Benischke, R. & Reichert. B &. Zupan, M. & Heinz-Arvand, M.
Uvodnik Preface. Acta carsologica 26/2, 1997, str. 11-12.
Voda na Krasu. Water in Kras. Kras. Kaj je to/What it Is?, 21, 1997. str. 26-29.
Letno poročilo o rezultatih opravljenega znanstvenoraziskovalnega tlela na področju temeljnega raziskovanja Kras v» Sloveniji 2. MZT, 1997, 15 str.
Letno poročilo o rezultatih opravljenega znanstvenoraziskovalnega dela na področju temeljnega raziskovanja. Speleološke raziskave za varovanje in ohranjanje Škocjanskih jam. MZT. 1997, 10 str.
Strokovne osnove za razglasite v regijskega parka Trnovski gozd in Gora. ZVNK Gorica, 1997, 29 str. + 1 karta. Avtorji: Buser. Stanko & Kranjc, Andrej & Mihevc, Andrej & Petrič, Metka & Zupan Hajna, Nadja,
Terensko spoznavanje krasa in okoljskih problemov za potrebe pouka geografije. 1997, [s.p. j. Avtorji: Kranjc, Andrej & Kogovšek, Janja & Mihevc, Andrej & Slabe, Tadej & Zupan Hajna, Nadja & Pipan, Tanja & Knez, Martin.
Classical Karst. Fieldtrip guide, 3rd day Trieste 1997, 39 sir. Avtorji: Cucchi, F. & Forti. F. & Marinetti. E. & Giorgetti. F, & Kranjc, A. & Covelli, S. & Mosca. R. & Giacomich, R. & Coslovich, C. &. Giacomich, P. & Vascotto. M,
Classical Karst. Fieldtrip Guide, Lipica, August 24-28, 1997. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 1997, 53 sir. Avtorja: Mihevc, A. & Kranjc, A.
Kraški pojavi na trasi avtoceste Dane-Fernetiči. ZVNKD, 1997, 41 str. Avtorji: Sla-
be. T. & Šebela, S. & Mihevc, A & Knez. M, & Otoničar, B. & Kranjc, A. & Kogovšek, J. & Zupan Hajna, N.
7th Symposium on Water Tracing. Portorož, May 26th - 31 nt, 1997, ■ Annates, Anali za istrske in mediteranske študije. Series hisioria naturalis, 1997, 4, 11, 2SD-281, Koper.
David Gillieson, Caves. Processes, Development and Management Blacwell Publishers, Oxford & Cambridge (Mass.), ¡996. - Geografski vestni k, 1997.69, 222224, Ljubljana.
Karslobgy and Speleology in Slovenia (from the history of hurst and cave science to their perspectives). (0 krasoslovju in spelealogijl v Sloveniji (o zgodovini vede o krasu in jamah ter o njunih perspektivah). - An na les. Anali za istrske i it mediteranske študije. Series lit stori a naturalis, 1997, 4, 11, 95-102, Koper.
Pol stoletja raziskovanja krasa. - Kras, 1997, 24, 1012, Ljubljana.
Štiri stoletja raziskovanja krasa, - Zbornik Primorska - 50 let, 1997, Primorske novice, 352 pp. [ 12-14], Koper.
Vloga slovenskih geografov v sodobnih raziskavah krasa. - (Summary - The Role of Slovenian Geograplies in Modern Karst Research). Geografski vestnik, 1997, 69, 161-167.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 11. KNJIGA
Shaw Trevor Roy le, Slivnica
Jože Krašovec
Sveto pismo Nove in Stare zaveze; Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. -Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 1996, 1962 strani: pregled za 2. izdajo, zlasti malih prerokov.
Značilnosti novega slovenskega prevoda Svetega pisma. Bogoslovni vest ni k 57, Ljubljana 1997, str. 3-12.
Literary Devices of Poetic Justice in the Succession Narrative (2 Sam 9-20). Razpra-ve/DissertaLiones XVI, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za fiiološke in literarne vede, Ljubljana 1997, str. 67-87.
The Confessional Prayer in IQS 1.24-26 and CD 20.28-30. The Dead Sea Scrolls -Fifty Years After Their Discovery: Major Issues and New Approaches: An International Congress: The Israel Museum, Jerusalem, July 20-25, 1997, str. 58.
Sveto pismo v umetnosti. Bogoslovni vestni k 57, Ljubljana 1997, str. 239-246.
Vznemirjanje, preroka zaradi povezovanja narodov. Vznemirjati in povezovati, Teologija za laike 22, Skupnost katoliške mladine, Ljubljana 1997, str. 120-150.
Koliko je zgodovine v svetopisemski prazgodovini? Tretji dan 26, Ljubljana 1997, str. 2-4.
Druga, pregledana izdaja Svetega pisma. Odgovarja na nekatera vprašanja - dr. Jože Krašovec (I). Družina XIVT, št. 22. L junij 1997, str. 6.
Druga, pregledana izdaja Svetega pisma. DeloKnjževni listi XXXIX, št. J 2 2. četrtek, 29. maja J997, str. 13 in 16 = Tretji dan 26/7, Ljubljana 1997, str. 31-36.
Odzivi na zlo in trpljenje. Pričevanja v Svetem pismu. Okno. Glasilo društva onkoloških bolnikov Slovenije 11/1, Ljubljana 1997, str. 19-23.
Slovenska eksegeza v globalizaciji svetovne eksegeze. Nov prispevek k Slomškovi dediščini: Andreanum, Rimskokatoliška škofija Maribor, Maribor 1997, str. 19-20.
Človek presežno bitje. Družina XI Vi. št. 23, 1997, str. 8.
Človek presežno - nadkuiturno bitje. Družina XLV1, št. 24, 1997, str. S.
Akademski forum o prevajanju Svetega pisma. Srečanje v Atenah. Družina XLV1, št. 35, 7. sepLembra 1997, str. 11.
Pogovor. Sveto pismo; knjiga za čase. Aura št. 88, januar 1997, str. 2-5 (pogovarjala se je Ksenija Kvas),
ivan Kreft
ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI
Endogenous factors responsible for the textural characteristics of buckwheat products. J. Nutr. Set. Vitaminol., 1997, no. 43, str. 10M11. (Avtorji: K. Ikeda, M. Kishida, I. Kreft, K, Yasumoto.)
Functional quality of sweet and bitter buckwheat. V: Proceedings of the International Symposium on new Approaches to Functional Cereals and Oils, Beijing, China, November 9-14, 1997. Beijing; Chinese Cereals and Oils Association, 1997. str. 589-592. (Avtorja; I, Kreft, V. Skrabanja.)
Specific functions of the resistant starch of hydrothernially treated buckwheat. V: Proceedings of the International Symposium on new Approaches to Functional Cereals and Oils, Beijing, China, November 9-14, 1997, Beijing: Chinese Cereals and Oils Association, 1997, str. 593-596. (Avtorja: 1 Kreft, V Skrabanja,)
Genetika a šlechteni pohanky-zkusenosti z kooperačniho projektu pro pestovani a vyuziti pohanky ve Slovinsku, Italh a Japonsku. V: Pohanka seta, Vyzkumny ustav rostlinne vyroby Praha - Ruzytte, 11.prosince 1997. Praha, str, 20-25, (Avtorji: I. Kreft, V. Skrabanja, S. Ikeda, K. Ikeda. G. Bonafaccia.)
Pomen genetskega potenciala in tehnologije predelave za kakovost 'skrobnih živil. V: Moderne tehnologije predelave in kakovost živil, Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za živi Istvo, 1997, str. 179-188(Avtorji: V.Škrabanja, 1. Kreft. K. Ikeda.)
Sloweniens Alpenraum - Alternativen i m Ackerbau. V: Bericbt uber die Fachtagung: "Bedeutung und Chancen dcs Ackerbaus im Alpenraum", am 2. und 3. Mi 1997 an der BAL Gunipenstein. Gumpenstein: Bundesanstalt fur alpen-liindische Landwirtschaft, 1997, str. 37-39. (Avtorja: i. Kreft, V. Skrabanja.)
Buckwheat pasta and similar products. Buckwheat Trend, 1997, vol. 26, no. 1. str. 7-12,
Buckwheat (Fagopyrum esculeium Moench) utilisation in Slovenia. Zbornik BP UL, 1997, vol. 69, str. 67-70. (Avtorji: I. Kreft, V. Škrabanja, K. Vadnal, G. Dedek, A. Slabe.)
Plant metabolites in the nutritional treatment of human hereditary based disorders. Zbornik BF UL, 1997, vol. 69, str. 71-78, (Avtorji: I. Kreft. S, lkeda, K Ikeda, V.Škrabanja, G. Bonafaccia.)
Some principal and constructional solutions in building buckwheat de-husking devices. Zbornik Bp UL. 1997, vol. 69, str, 79-84. (Avtorji: S, Dolinsek. J. Kopač. M. Nahtigal, I. Kreft.)
VABLJENA PREDAVANJA
New nutritional aspects of buckwheat based products. ICC International Symposium, Detmold, Nemčija, 13, junija 1997.
Gene - nutrition interaction and plant metabofytes in the treatment of human hereditary based disorders. 1. Genetski kongres Slovenije, Ljubljana, 5. septembra 1997.
Functional value of buckwheat as affected by the content of inositol phosphates, minerals, fibers and proteins. Workshop on Bioactive inositol phosphates and phyrosterols in foods, COST Action 916, Goteborg, Švedska, 25. oktobra 1997.
Cereals food in Europe. Wuxi (Jni verso ty, Department for Cereals and Oils, Wuxi, Kitajska, 6. novembra 1997.
Cereals and cereal based food in Europe. Kobe Gakuin University, Faculty of Nutrition. Kobe, Japonska, 17, novembra 1997.
Cereal genetic resources and cereal foods in Europe, Gifu University, Faculty of Agriculture, Gifu, Japonska. 21. novembra 1997.
Uroš Krek
NOVA DELA
Ve s ter Came/tac II. verzija, bes. Quint us Hora t i us Flaccus za mešani zbor Capriccio notlurno za violino in harfo.
"Tako odhaja dan za dnem", druga uglasbena epizoda iz Haydnovega dnevnika za tenor in komorni orkester.
KRSTNE IZVEDBE
Vester Camenae H. verzija, bes Quintus H o rat iu s Flaccus za mešani zbor, Maribor "Naša pesem" s snemanjem za RTS,
Capriccio notlurno za violino in harfo, Ljubljana s snemanjem za RTS, nato še v Varšavi.
"Tako odhaja dan za dnem "druga uglasbena epizoda iz Haydnovega dnevnika za tenor in komorni orkester, Ljubljana s snemanjem za RTS,
OB 75, LETNICI
Mizikološki kolokvij pod okriljem SAZU 24. maja 1997,
Dva koncerta simfoničnih in komornih del v Ljubljani,
Oddaja glasbenega programa Radia Slovenija - Program AR S.
Slavnostni govor ob otvoritvi mednarodnega jestivala "Kogojevi dnevi", Kanal 30, 8. 1997.
TONSKI ZAPISI
Avtorska CS Uroš Krek, izdaja Ars Slovenica Ed. DSS 996002.
"Spominjanja" izdaja Založba kaset in plošč RTK 103438 SAZAS.
NOTNI NATISI
Meditacije za orgle, Pizzicato Verlag Helvetia PVR 355,
Capriccio notturhp za violino in harfo, Pizzicato Verlag Helvetia, PVH 247,
Lojze Le bi c
NOVE SKLADBE
Aprilske vinjete za flavto solo. Krstna izvedba 28.4. 1997,
Jesen (Haiku) za mladinski (ali ženski) zbor. Krstna izvedba 19. 4. 1997, Maribor; Carmina Slovenica dir. Karmina Šilec.
Zima (Haiku) za mladinski (ali ženski) zbor. Krstna izvedba 5.5. 1997, Ljubljana; AP Z dir. Stojan Kuret.
Glasba za orkester-cantico J za simfonični orkester. Krstna izvedba 18. 12. 1997, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana; orkester Slovenske filharmonije dir. Laurent Petitgirard.
POMEMBNEJŠE IZVEDBE
Hlad tempus za trobento in orgle. Festival komorne glasbe XX. stol. 4. 10. 1997, Radenci; Stanko Arnold trobenta, Maks Strmčnik orgle.
Rej za akordeon. Festival de Mu$iques Contemporčnies de Barcelona 23, 10, 1997; Franc Zibert akordeon.
Niči na za orkester. Festival Banatul Romunija. 25. 3. 1997. Bukarešta. Radijski orkester dir. Cristian Brancusi.
Urok i n Poletje za mladinski zbori. International Gol de n Gate Children Choral Festival 24.-28. 6. 1997, San Francisco; Carmina Slovenica dir. Karmina Šilec.
NOTNI NATISI
Od blizu in daleč za kljunaste flavte. Edicije Društva slovenskih skladateljev Ljubljana Ed. DSS 1357.
ZVOČNI ZAPISI
Zgoščenka - Lojze Le bič: Požgana trava, Glasovi, Sentence, Korani, Uvertura; Ed. DSS 996003.
Zgoščenka Viribus unitis, Lojze Lebič: Rej; Ed. DSS 997006.
Zgoščen k:i Vokalne skup i tie Canticum, Lojze Le bič: Vem da je zopet pomlad; M DC CD 05.
Zgoščenka Slovenski samospevi XX. stoletja (J. Vasle, L En gel man) Lojze Le bič: Moje samote; SAZAS 103155.
STROKOVNA BESEDILA
Glasovi časov. O slovenski glasbeni ustvarjalnosti Naši zbori 3-4, 48 letnik 1996 Ljubljana (v nadaljevanjih).
Glasba in umetnostna vzgoja v primežu šolske reforme. Demokracija 12. 12. 1996,
Besedilo k avtorski zgoščenki Ars SJovenica Ed. DSS 996003,
Številni intervjuji, radijske in televizijske oddaje, nastopi in predavanja.
Janez Leveč
ZNANSTVENI PRISPEVKI
The Rok of Catalyst in Supercritical Water Oxidation of Acetic Acid, App. Catal. B: Environ. 13 (1997), str. 93- 103 (Avtorja: M. Krajnc, J. Levee).
Wet Oxidation Processes for Treating Industrial Wastewaters, - Chem. Bioehem, Eng. Q„ 11 (1997), str. 47- 58 (Avtor: J, Levee)
Oxidation of an Azo Dye in Sit hcri Ileal Aqueous Solutions, Intl. Eng. Chem. Res., 36, (1977), sir, 3480-3486 (Avtorja: J. Bonlagič, J. Levee).
Gas-Phase Catalytic Dehydrogenation of methanol to Formaldehyde over ZnO/SiO, Based Catalysts, Zeolites, and Phosphates, App. Catal, A: Gen., 165(1997), str, 115-131 (Avtorji: A. Mušič, J. Batista, J. Levee)
Oxidation of Phenol over a Transition metal Oxide Catalyst in Supercritical water, Ind. Eng. Chem. Res., 36 (1997), str. 3439-3445 (Avtorja: M. Krajnc, J. Levcc).
Catalytic Liquid-Phase Oxidation of Aqueous Phenol Solutions in a Trickle Bed Reactor, Chem. Eng. Sci„ 52 (1997), str. 4143-4153 (Avtoiji: A. Pintar, G. Berčič, J. Levee).
Catalytic Liquid-Phase Phenol Oxidation over Metal Oxides and Molecular Sieves. Reaction Kinetics and Mechanism. 3rd World Congress on Oxidation Catalysis (ur. Grasseli, Oyama, Gaffney, Lions), Elsevier, Amsterdam, 1997, str. 633-642, (Avtorji: A. Pintar, G. Ber, J. Batista, J. Levee)
OBJAVLJENI PRISPEVKI NA MEDNARODNIH KONFERENCAH
Oxidation Technologies for Treating Industrial Wastewaters, Proceedings of The First European Congress on Chemical Engineering, Firence, 1997, vol. 1, str. 513-516 (Avtor: J. Levee; uvodno predavanje).
Wet Oxidation as an Effective P ret ret men t Method for the Biological Oxidation of Azo Dye Pollutants, Proceedings of The First European Congress on Chemical Engineering, Firence, 1997, vol. 1, str, 537-540 (Avtorja: J, Donlagič, J, Leveč).
Oxidation of Phenol over a Transition Metal Oxide Catalyst in Water at Supercritical State, Proceedings of The First European Congress on Cliemica) Engineering, Firence, 1997, vol. I, str. 429-4.12 (Avtorja: M. Krajnc, J Levee),
Combined Wet and Biological Oxidation for the Treatment of Textile Dyes tuff Wastes, 1997 Jubilee Research Event. (IChemE), Nottingham, 1997, vol. 1, str. 113-116 (Avtorja: J. Donlagič, J. Levee).
Catalytic Oxidation of Acetic Acid in Supercritical Water, 1997 Jubilee Research Event, (IChemE), Nottingham, 1997, vol, 2, str.. 1201-1204 (Avtorja: M. Krajnc, J Levee).
PODELJEN EVROPSKI PATENT
Verfahren zur Rehandlung von industriellen Abwassern mit toxischen organischen Verunreinigungcn in niedriger Konzentration European Patent Office, EP 0 664 771 BI, Munich, January 29, 1997 (Avtorja: J. Leveč, A Pintar).
Jože Maček
ZNANSTVENE IN STROKOVNE RAZPRAVE
Uber Samenbeizung einiger Gemusearten mit organisehen Fungiziden, Meti Fac. Lan d bo uw, Univ, Gent 6l/2a, Gent, 1996 (izšlo 1997), str. 465-472 (skupaj z D. Erjavcem).
Blattminiermotte (Cameraria ohhdella) in Slowenicn, Nachrichtenblatt des Dentschen Pflanzenschutzdienstes 49, l, 1997, str. 14-15 (skupaj z L, Mite-voj).
The opinion of inhabitants of Slovenian towns about the contamination of agricultural products with residues of pesticides. 49lh International Symposium on crop protection. Med. Fac. Landbouww. Univ. Gent, 62/2a, 1997, str, 269-274.
Vloga stnične informacije putem Biljne zašli te i Glasnika zaštite bilja, Glasnik za-stite biljaXXI, l, 1997, 16-17.
Stanje onesnaženosti tal in pridelkov z ostankifitofarmacevtskih sredstev in perspektive varstva rastlin. Narava Slovenije, stanje in perspektive. Zbornik prispevkov o naravni dediščini Slovenije. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana, 1996 (izšlo 1997), str 55-65,
Mnenje prebivalcev slovenskih mest o kontaminaciji kmetijskih pridelkov z ostanki fitofarmacevtskih sredstev (uvodno predavanje). Zbornik predavanj in referatov 3, slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Portorožu 4. in 5. marca 1997, Ljubljana. 1997, str, 49-56.
Sistemično aktivirana odpornost - nova možnost za zatiranje rastlinskih bolezni. Ibid. str. 305-313.
Sredstva za varstvo rastlin ne vplivajo na razmnoževalne sposobnosti. SodK29, 1996, str. 287,
Transgene rastline. Kol M D 1998, Celje, 1997, str. 84-91.
Kmetijstvo in kmečki stan v fiziokmtskem obdobju. Sod K 30, 1997, 13-20,
Varno delo s kemičnimi sredstvi za varstvo raslih), V: Kein i za cija okolja in življenja -do katere meje. Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU. Slovensko ekološko gibanje, Ljubljana 1997, 217-235 (skupaj z L. Milevoj).
OCEN F. IN PRIKAZI
Lepoldina Symposium.- Die Elite der Nation im Dritten Reich. Das Verhältnis von Akademien und ihrem wissenschaftlichen Umfeld zum Nationalsozialismus. Leipzig: Barth, 1995,2SS str. (Acta histórica Leopoldina; 22). ZČ 50, 1996, str. 467-469,
Id., Dopolnilo k prikazu. ZČ 51, 1997, str. 148-149.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Academia aperosorum. Zb. prispevkov s kolokvija ob 300-lelnici ustanovitve. Ljubljana, 141 str. ČZN 68 (33), 1997, str, 126-128,
Valvasorjev zbornik: Ob 300-letnict izida Slave Vojvodine Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani 1989, Založila SAZU v Ljubljani in Odbor za proslavo 300-lelnice izida Valvasorjeve Slave. Ljubljana, 1990,377 str. ČZN 68 (33), 1997, str, 133-134.
Hrvatski šumarski životopisni leksikon, A-F, 1 Tutiz Le k si k a d. o, o. Zagreb 1996, 356 str. ČZN 68 (33), 1997, str, 136-137.
Antun Seher: Zgodovina premogovnika Velenje. 1 knjiga. Založil Premogovnik Velenje. Velenje 1995, 526 + 7 str. ČZN 68 (33), 1997, str. 128-130.
Bojan Čas, Stane Granda, Oto Lutkar (ur.). Malov Zbornik. ZRC SAZU, Ljubljana, 1996, 176 str. ČZN 67 (32), 1996, str. 309-310.
Šerceij Alojz: Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. SAZU, razred za naravoslovne vede. Dela 35, Ljubljana 1996, 142 str. ČZN 67 (32), 1996, str. 310-312.
Anton Vogrinec: Nosim maxima culpa. Kriza katoliške cerkve, njeni vzroki in predlogi za izboljšanje (iz nemščine prevedel Jože Lodrant, predgovor Vckoslav Grmič), Založba Znamenje, Petrovče, 1996. Zbirka Sodobna misel, 164 str. ČZN 68 (33), 1997, str. 134-136.
Karlinav simpozij v Rimu. Simpoziji v Rimu - 13. Zbornik sta izdali Slovenska teološka akademija v Rimu in Mohorjeva družba v Celju, Celje, 1996, 290 str. ČZN 68 (33), 1997, str. 130-133.
Acta historicooeconomica. Časopis za ekonomsku p ovij es t 21(1) Zagreb 1994. ZČ 50, 1996, str. 476-477,
Stane Stražar: Oj ta slamnik. Občina Domžale na starih razglednicah. Izdalo glasilo občine Domžale Slamnik, 1994, 334 str, Kronika 44, 1996, str. 106.
PREVODI
Hessayon, D. G.: Urejanje vrta. Temeljni priročnik za ureditev vseh vrst vrtov in vrtnarjenje. Mladinska Knjiga Ljubljana, 1996, 128 strani. Prevedli: Alenka Dermastia, Jože Maček. Jože Osvald, lna Šuklje, Barbara Zoran.
Veliki splošni leksikon v osmih knjigah. Ljubljana: DZS, 1997 knjige A-K (gesla iz fitomedicine in kmetijstva, prev., prir„ nova gesla).
Oxfordova ilustrirana enciklopedija izumov in tehnologij, Ljubljana DZS, 400 s It. Prev, gesel iz agron.
KI in galij, Fred: Registracija fitofarmacevtskih sredstev v ZR Nemčiji in v Evropski skupnosti- V Zb, predavanj in referatov 3. slovenskega posvetovanja iz varstva rastlin v Portorožu 4. in 5. marca 1997, Ljubljana, 1997, 21-31.
Objavil je 14 krajših prispevkov v tedniku KG, Delo/PrZ in Vestniku Univ. v Lj.
UREDNIŠKO DELO
Research Reports BiotechnicalFaculty University oj Ljubljana. 67, Agricultural Issue, Ljubljana, 1996 (izšlo L997) 285 str.
Id., 69, Agricultural Issue, Ljubljana, 1997, 212 str.
Research Reports Biotechnical Faculty University of Ljubljana. Supplement 23, Agricultural Issue. Proceedings of the 14:|1 International Congress of Biometeo-rology. Part 2, Vol. 2, September 1-8, 1996, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana 1996 (izšlo 1997), 416 str.
France Adamič. Oris vinogradništva in vinarstva. ZBBF UL, supl. 26, Ljubljana, 1997, 89 str.
Zbornik predavanj in referatov 3. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin y Portorožu 4. in 5. marca 1997, Ljubljana. Vili + 477 str.
DRUGO
Imel je krajši refera L ob začetku podiplomskega študija varstva naravne dediščine 24. oktobra 1996, predavanje Pogled na naravo od antike do danes 1. julija 97 za Društvo za varstvo rastlin Slovenije, zgodovinsko predavanje v domačem kraju 7. septembra 1997 in krajši nagovor v imenu predsedstva SAZU na ustanovni skupščini Združenja raziskovalcev Slovenije 21. marca 1997.
Imel je intervju na Radiu Ognjišče dne 13. in 20. aprila 1997 in v tedniku KG 27. avgusta 1997.
Zdrav ko Mlinar
KNJIGA
Vrednote v prehodu. J., Slovensko javno mnenje 1968-1990 (soavtor), N.Toš, urednik, Dokumenti SJM, Ljubljana. Fakulteta za družbene vede, 1997.
Territorial Diversification and/or Homogenization? From Identities as Islands to Identities as Crossroads. V; Tuuli Forsgren (Ed.) Cultural Crossroads in Europe, Stockholm, Forskmngsradsnamnden, Swedish Council Tor Planning and Coordination of Research, Report 97: 3, str, 163-177.
From Confrontation to Interpénétration. Territorial Conflicts in Retrospect and in
Perspective (1397). V: Rotblat Joseph, Michiji Komuna (Eds.) Towards a Nuclear-Weapon-Free World, London, World Scientific, 1997.
Razvojni trendi, problemi in usmeritve, izbrani sociološki vidiki. V; J. Balaban (ur.) Razvojni projekt Koper 2020, Koper, Mestna občina Koper, 1997.
Bivalno okolje na pragu Informacijske dobe. V: J. Bal aba n (ur.) Razvojni projekt Koper 2020, Koper, Mestna občina Koper, 1997.
Globalizacija kot izziv za sociološko raziskovanje. Teorija in praksa, let. 34, št. 4, str. 575-595
Globalisation as a Research Agenda (uvodni referat). European Sociological Association. Third Conference, University of Essex, Colchester, Semi-plenary Theme Lecture: Globalisation, 27.-30. avgusta. 1997,
izgubljanje in/ali povečevanje teritorialne raznovrstnosti v kontekstu %lobalizacije (referat na konferenci) ' Varstvo krajine v Sloveniji", Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana 24 in 25. oktobra 1997.
Jože Mlinaric
KNJIGE
Marenberški dominikanski samostan 12 Si-1782. Mohorjeva družba, Celje 1997. 366 str.
Gradivo za zgodovino Maribora, zv. XXII. Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 1997, 190 str.
Mariborski Židje v zadnjih desetletjih pred izgonom iz mesta, njihov izgon in sledovi. Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor, 1997, 72 str. (Katalogi; 7).
Marenberški dominikanski samostan 1251-1782. Zgodovinski pregled in dejavnost dominikank. Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor, 1997, 44 str. (Katalogi; 9).
RAZPRAVE iN ČLANKI
Novomeškemu kapitlju inkorporirane župnije in Dolenjski arhidiakonat. V: Dolenjski zbornik 1996 (500 let Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu). Novo mesto, 1997, str. 47-70.
Odnos cisterctjanov ter menihov stiškega in kostanjevlškega samostana do pisne besede. Živa antika (zv. 45), Skopje 1995 (izšlo 1997), str. 223-235.
Kostanjeviška opatija inpkterska kartuzija ter njuna posest In pravice na Gorjancih in v Žužemberku. Dolenjski zbornik: GoijancL Novo mesto, 1997, str. 143-159.
Ptujska župnija ter samostana dominikancev iti manjših bratov v stoletju nastanka mestnega statuta. V: Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru. Mestni statut 1376. - Ptuj, 1996 (izšlo 1997), str. 39-5L
SIMPOZIJI
Mariborski Židje ob petstoletnici izgona iz mesta. Simpozij: Mariborski Židje v zadnjih desetletjihd izgonom, njihov izgon in sledovi. Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 13. januarja 1997,
Ljudje na Slovenskem Štajerskem do izgona leta 1491. Simpozij: Mednarodni simpozij Srednjeveške judovske skupnosti in njihova kulturna dediščina v srednji Evropi. Maribor, 16.-19. oktobra 1997.
Cerkvene razmere v času reformacije, in protirefbrmacije na Ptuju. Simpozij: Mednarodni simpozij Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prosLoru. Mestni statut 1513. Ptuj, 5.-7. november 1997.
RAZSTAVE
Mariborski '¿kije v srednjem veku. Pokrajinski arhiv Maribor - Razstavišče Archi-vum, Maribor januar-februar 1997.
Marenberškidokiminikanskisamostan 1251-¡782. Pokrajinski arhiv Maribor - Razstavišče Archivum, Maribor, oktober-november 1997.
V spomin akademiku profesorja dr Bralka Kreftu {Poslovilne besede na žalni seji SAZU 22. julija 1996). Slavistična revija 1996, str. 317-321 (izšlo 1997).
Bralko Kreft (1905-1996). Nekrolog. Letopis SAZU 47. knjiga. Ljubljana, 1997, str. 107-109.
Brat ko Kreft; Spotoči/a in ugovori. Sodobnost 1997, str 524-541. (Odbrai odlomke iz pisem in napisal oporne.)
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 11. KNJIGA (TUDI URLDNIK ZA GLL-DAL1ŠČE DO 1945)
Schuentner Lavoslav, Sever Sava, Sever Stane, Simčič Vladoša, Skandinavsko-slovenski gledališki odnosi, Skrbinšek Leontina, Slavčeva Marica, Slovan.
Dušan Moravec
Anton Aškerc. Zbrano delo. Osma knjiga (Pisma I). DZS, Ljubljana, 1997.
Aškerčeva lastna podoba v pisemskih sporočilih (Ob prvem natisu celotne pesnikove korespondence). Sodobnost 1997, str. 792-R00.
Zapletenost Aškerčevega "antifeminizma". Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Bernika. ZRC SAZU, Ljubljana, 1997, str. 367-376.
Gledališka kritika in esejistika Ludvika Mrzela. Razprave 11. razreda SAZU XVI, Ljubljana, 1997, str. 105-126. (Tudi 5 oddaj na 3. programu Radia Slovenija.)
Rojevanje in prva zrelost mariborskega gledališča (Ob monografiji Bruna Har t mana.) Sodobnost 1997, str. 327-330.
Gledališče c osvobodilnem boju, Zbornik Pričevanja. Ljubljana, 1997, str, 61-68. (Tudi referat na simpoziju ob Evropskem mesecu kulture 31. maja; okrogla miza na 3, programu Radia Slovenija 4. junija).
Cankarjev Hlapec Jernej. Spremna beseda k novi izdaji. Založba Karantanija. Ljubljana, 1997, str. 95-109,
Pomen založnika Lavoslava Sch tventnerja. Zbornik La vosi a v Schwen!ner, Vransko 1996, str. 5-10 (izšlo 1997).
Jane/ Orešnik
Icelandic imperative singular: Some innovations. V zborniku Ernst Hâkon JaJir (ur.| Eastern European Contributions to Scandinavian Linguistics, str. 62-7. Oslo, Novus. 1997. - Ponatis sestavka, objavljenega že 1984. Prenagljeno sklepanje. Delo 17,jul. 1997. str. Î2.
Zamctovanjc slovetiscine v univerzitetnih ustanovah. Nova revija 26, september 1997, rubrika Ampak, str. 36. Ljubljana, 1997.
Roris Paterrtu
Slavistična revija 1986 (bibliografija od 1949 do 1986): Slavistična revija 1996 (bibliografija od 1986-1996).
KNJIGE
Edvard Kocbek, Aschenglut, Gedichte, Au swab I : P. Paternu, K. D. 01 of, Nacliwort von B Paternu, Det Dichter Edvard Kocbek, str. 101-122, Wieser Verlag, Klagenfurt-Salzburg, 1996, 122 str.
Slovensko pesništvo upora 1941-1945. Tretja knjiga, Zaledne, izbral in uredil B. Paternu, sodelovala Irena Novak-Popov, Dolenjska založba - Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Novo mesto 3996, 596 str.
Slovensko pesništvo upora 1941-1945. Četrta knjiga, Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot, izbral in uredil B.Paternu, sodelovala Irena Novak-Popov, Dolenjska založba - Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Novo mesto 1997, 628 str. S spremno študijo Slovensko pesništvo upora 19411945, str. 585-609 (tudi posebni natis, str. 32),
Michel Rey nan Id, La Foire è l'Homme. Écrits-dits dans les Campy du Système de 1933 à 1945, Tom I (450 str), Tom II (444 strani), Paris 1966. Sodeloval z izborom 8 slovenskih avtorjev in komentarji njihovih besedil.
La mia ombre c Dachau. Poe si e Jeu de por tati raccolte e commentate da Dorothea Ileiser, Milano 1997, 190 strani. Sodeloval z izborom 8 slovenskih avtorjev in komentarji njihovih besedil.
Sonet in sonetni venec. Mednarodni simpozij Obdobja 16, uredila B. Paternu in F, Jakopin. Ljubljana 1997, 448 strani.
RAZPRAVE IN ŠTUDIJE
Sonet in konstituiranje slovenske poezije. Mednarodni simpozij Obdobja 16, Ljubljana 1997, str. 11-20. In spremna beseda, str. 7.
Poezija Jožeta Udoviča. Interpretacije 6 (Nova revija), Ljubljana 1997, str. 7-43.
Literatura na svojem robu. Simpozij ob 75. letnici pisateljica Janka Messnerja na Univerzi v Celovcu, KL, Delo 5. 12. 1996, str. 7-8.
Trdino bo treba brati znova. Gorjanci - Dolenjski zbornik, Novo mesto 1997, str. 268-273.
Mario Pieničar
ČLANKI
Patch reef near Senožeče. Razprave SAZU, 4. razr., Ljubljana, 1996, 37/3, str. 3783, 12 tabel. (Avtorja: M. Pieničar in B. Jurkovšek).
Biometrical analysis on Biradioiites angithsm d'Orbigny in the stratigraphic sequence of the BayofSistiana (Trieste Karst - Italy). Razprave SAZU, 4, razr., Ljubljana, 1996, 37/5, str. 99-117, 3 table. (Avtorja: M. Caffau in M. Pieničar).
Eksogire s Tržaško-komenskeplanote. Geološki zbornik, Ljubljana, 1997, 13, str. 87-99. (Avtorja: M. Pieničar in B. Jurkovšek).
Geochemkat analyses and systematica of meianisiic and non melanistic rudistsfrom Santonian-Campanian of Trieste Karsi (Italy). Razprave SAZU, 4, razr., Ljubljana, 1997, .38/2,43-71, 3 table. (Avtorji: M.Caffau, D. Lenazin M. Pieničar).
Janko Pleterski
Politika naroda v krizi družbe, države in idej. V: Peter Vodopivec in Joža M ah nič, ur, Slovenska trideseta leta. Simpozij 1995, Slovenska matica, Ljubljana 1997. str 43-57.
Zgodovina in delo pravnikov. V: 37, Prispevki za novejšo zgodovino, 1997,2. str, 273-282.
Posebnosti prostovoljne kolaboracije v "ljubljanski pokrajini". V: 33 (68), Časopis za zgodovino in narodopisje, 2, str. 328-337,
Ob 80-letnia majniške deklaracije. V: 27, Znamenje, 1997, št. 3-4, str. 1-4.
Vera Kržišnik Bukii, Bosanska identiteda med preteklostjo in prihodnostjo. (Predstavitev.) V: Razprave in gradivo, 1996, št. 31, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, str, 253-255,
Misli ob knjigi Vojana Rusa, V; 29, Anthropos. 1-3, str. 355.
Ob predlogu za odpravo državnega praznika. Slovenska panorama, 5. junij 1997.
Ob knjigi "Rozmanov proces ", Delo, 4,, 11. januar in I. februar 1997.
Jože Pogačnik
V iskanju lastne podobe. Avgust Šenoa: Karamfil sa pjesnikova grob a/Nagelj s pesnikovega groba: Uredila Ivo Frangeš in Jože Pogačnik, HAZU in SAZU, Zagreb - Ljubljana 1997, str. 115-131.
Dalmatinov prevod biblije (1584) - izhodišče za ubesedovalno in narativno prakso v slovenski književnosti. Bogoslovni vestni k 57( 1997), str. 137-49.
Sonet (Pojmovna določitev). Obdobja 16, Ljubljana 1977, str. 419-28.
Esej o naravi (književnega) ese/a. Zbornik Slavističnega društva Slovenije V, Ljubljana 1997, str. 81-91,
Položaj in pomen revija!nega tiska. Slovenska trideseta leta (Simpozij 1995), Ljubljana 1997, str, 158-73.
"Jara gospoda" v okviru Kersnikove pripovedne proze (Model literarnega realizma
na Slovenskem). Razprave XV!. Razred za filološke in literarne vede SAZU, Ljubljana 1997, sir. 167-88. "Nekje v daljavi je drugačna svetloba" (Z. Simčič: Človek na obeh straneh stene).
Sodobnost XLV {1997), str. 837-50. Gregorčičeva pesem Človeka nikar! Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Ber-nika. Ljubljana 1997, str. 437-56.
Primož Ramovš
PUBLIKACIJE
Fonasaxia za kvartet saksofonov. Edicije Društva slovenskih skladateljev 1428,
Ljubljana 1997. (11) + 15 + (III) str. 40, Fonosaxia, Ljubljana 1997, Ed. SAZAS 103841. CD.
Virbits imitis, Ljubljana 1997. Edicije Društva slovenskih skladateljev 997006. CD Ar s Slovenica.
Slovenske večer niče s papežem. Orgle improvizacija. Ljubljana, RTV Slovenija. VD 0243,
čredo. O rgleske improvizacije posvečene papežu Janez Pavlu II. Ljubljana 1997,
samozaložba. CD Musica sacra slovenica 001. Dovolj za zdaj za violončelo in klavir, Ljubljana 1997. Ed. Domača peka. CD. ARHIVSKI POSNETKI
V	soglasju za klarinet in harmoniko (Ljubljana) Pihalni kvintet (Ljnbljana)
Kamra B zaa fagot in godalni kvintet (Ljubljana) Pre Indij - Past oral - Tokutalza kiavir (Ljubljana) Sarkazmi za klavir (Ljubljana) Orgelske improvizacije (Ljubljana) Od -do za klavir (Ljubljana) KRSTNE IZVEDBE
Klar - kvar za kvartet klarinetov (Ljubljana) Kongresni avizo za klarinet in harfo (Portorož) Pušeljc za klavir (Velenje) Musitfues funehrcs kot balet (Ljubljana)
V	dvoje za dve violini (Ljubljana)
Dovolj za zdaj za violončelo in klavir (Ljubljana) 2x2 za dva klavirja (Ljubljana) Septet (Ljubljana)
Akatombo za godalni kvartet (Maribor) Preludij- Pasioral ■ Tokaia za klavir (Ljubljana) STROKOVNI ČLANEK
Klavirskepisanice. Koper, Zveza primorskih glasbenih šol, 1997.
Janez Stannnik
Friderik Barag; Ob devetdesetletnici rojstva. Dve domovini - Two Homelands, VII (1996), Str. 15-32.
Slovenci v Združenih dražavah. Obdobje 1848-1891. Dve domovini - Two Homelands, VH {1996). str. 1113-129. Letters of Marcus Antonius Kappusfrom Colonial America. Ac La Neophilologica,
XXX (1998), str. 43-57. Slovenci v Clevelandu. Zgodovinski časopis, LI (1997), str. 21-32. Die Slovenen in Cleveland. Oesterreichische Osthefte, XXXIX. 2(1997). In memoria m Henry A. Christian. Acta Neophilologica XXX (1997), str. 3-5. Temeljit poznavalec - odličen predavatelj. Oh slovesu (Henry A. Christian), Dclo-
Književni listi 15. maj 1997, str. !4. Acta Neophilologica. Delo - Književni listi, 27. februar 1997, str. 16. GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. 11. KNJIGA Skandinavistika (92-93), Skandinavsko.slovenski kulturni odnosti (94-97),
Branko Stanovnik
ZNANSTVENI iN STROKOVNI ČLANKI
Transformation of Methyl L(-j-Thiazolidine-4-carboxylate, 2-Aminothiazoline and 2-A mi not h iazole in to Th iazoloazines an d A zoloth razoles. J, Heterocyclic C h em., 34. str. 49-55 (1997). (Avtorji: M. Maleštč, A. Krbavčič. B. Stanovnik.}
The Synthesis and Transformations of Some 3-Thiocarbambylth iazoUdin es, J. Heterocyclic Ch em. 34, str. 43-48 (1997). (Avtorji: M. Malešič, A. Krbavčič, A Golobic, L Golič, B. Stanovnik.)
Amino Acids in the Synthesis oj Heterocyclic Systems. Methyl 2-Acetylamlno-3-di-methyiaminopropenoate and 2-fN-Methyl-N-trifluoroaceiyl)amino-3-dimethyja-minopropenoate and their Application in the Synthesis of Heterocyclic Compounds. J. Heterocyclic Chem., 34, str. 247-255 (1997). (Avtorji: L Kralj. A. Hvala, J. Svete, L. Golič, B. Stanovnik.)
Pyrtdazines. Monografski članek v: Houben-Weyl, Methoden der Organischen Chemie, Vol E9a, H et aren es IV, Six-Membered and Larger Hetero-Rings with Maximum Un satu rat ion , E.Schau mann, Ed., Thieme Verlag, Stuttgart, New York 1997, str. 557-682.
Cinnolines. Monografski članek v: Houben Weyl, Methoden der Organischen Chemie, Vol E9a, H et aren es IV, Six-Membered and Larger Hetero-Rings with Maximum Unsaturation , E.Schaumann, Ed., Thieme Verlag, Stuttgart, New York 1997, str. 683-743.
Phthalazines. Monografski članek v: Hotiben Wey!, Methoden der Organischen Chemie, Vol E9a, Hetarenes IV, Six-Membered and Larger Hetero-Rings
with Maximum Unsaturation, E.Schaumann, Ed., Thieme Verlag, StuttgarL, New York 1997, str. 744-789.
Pyridazino\ 1,2-iiJpyridazines. Monografija v: Houben Weyi, Methoden der Organ isch en Chemie, Vol E9a, Hetarenes IV, Six_Membered and Larger Hetero-Rings with Maximum Unsaluration , E.Schaumann, Ed,. Thieme Verlag, Stuttgart, New York 1997, str. 790-
A ikyI2f2-Benzoyb2-ethoxycarboi iy/-l-ethenyl)am ino-3-dimethyku n inopropenoa tes in the Synthesis of Heterocyclic Systems.J. Heterocyclic Chem. 34, str, 263-267 (1997). (Avtorji: S Strah, B. Stanovnik, S. Golič Grdadoinik.)
2-Benzoyl-2-ethoxycarbony!viny!-l- and 2-Bei^ylamino-2-methoxycarbonylvinyl-1 as N-Protecting Groups in Peptide Synthesis. Their Application in the Synthesis of De hydro peptide Derivatives Containing iV-Terminal 3-Het e roar yl ami no-2,3-dehydroalanine. J Heterocyclic Chem. 34, str. 177-193 (1997). (Avtorji: J, Svete, M. Aljaž-Rožič, B. Stanovnik.)
The Synthesis of Azahomotryptophane Derivatives. The Transformation of N-Trifluo-roacetyl-5-bromo-4-oxanorvaiine Metzyhi Ester into 4-(/midazof 1,2-a¡aliny!-3f 4-oxohomoalanine Derivatives. J. Heterocyclic Chem., 34. str. 853-856 (1997). (Avtorji: M. Škof, J. Svete, B. Stanovnik.)
A Simple One Pot Synthesis of I-(s-TMazolof4,3*xjazinyi-3^substituted Pofyais, J. Heterocyclic Chem., 34, str. 115-1121 (1997). (Avtorji: J. Svete, L. Golič, B. Stanovnik.)
Methyl 2-{Bis(acetyl)ethenyl]aminopropenoate in the Synthesis of Heterocyclic Systems. J. Heterocyclic Chem,, 34, str, 813-816 (1997). (Avtorji: L. Seličand B Stanovnik.)
The Synthesis of P}razoloj !,2-a]pyrazole.s Regio- and Stereo-Selective 1,3-Dipolar Cycloadditio n of( l Z}-rel-(4 S, 5R> I-A rylm e, thy len e.-4-benzoyla m ino-5-ph enyl-3-pyrazojfdinone-1-azomethineimines, J. Heterocyclic Chem. 34, str. 1323-1328 (199 (Avtorji: J. Svete, A Prešeren, B. Stanovnik, L Golič, S. Golič Grdadoinik.)
R pactions of Ethyl (Zj2-f 2.2Bis(ethoxycarbonyljvinyl¡at n in r> 3-dim ethyla nitnopro-penoate with ONuclebphUe.s. Synthesis of Substituted 3-Amino-2H-pyran-2-ones. Heterocycles. 45, str. 555-565 (1997). (Avtorji: R. Toplak, L. Selič, G Sor-šak, B. Stanovnik.)
A'MR Studies of substituted 2.3-Diaminopropenoates. Magn. Res on. Chem., 35, str. 482-486 (1997), (Avtorja: S. Golič Grdadoinik, B. Stanovnik.)
Metli 2fBenzioksikarboni!)amino-3-dimetilammopmpenoat kot reagent za sintezo O.b-nenasičemh aminokislin in heterocikličnih spojin. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997, Maribor 1997, str. 19-24. (Avtorji: R. Toplak, J, Svete, B. Stanovnik.)
Metli 2-aceiilamiho-3-ciatiopropenoal kol reagent za sintezo dušik vsebujočih hete-
rncikinv. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997, str. 5J-54. (Avtorji: L. Kralj, J. Svete, B. Stanovnik.)
Reakcije 3-f2,2-disubstitutiranih ete/uljaminosubstltuiranih heterocikiičnih sistemov z nukleofih. Učinkovita metoda za pripravo 3-amino substituiran i h kondenziranih heterocikiičnih sistemov. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997, str. 61-66. (Avtorja: L. Selič, B. Stanovnik.)
Sinteza nekaterih neproteinogenih aminokisiinskih derivatov. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997, str. 73-7S. (Avtorja: G. Soršak, B. Stanovnik.)
1.3-disubstituiranih indolizinov, Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997, str. 79-84. (Avtorji: L. Jukič, J. SveLe, B. Stanovnik: Sintez.)
Pretvorbe (Sj-N-terc-bit toksika rhond-5-metoksikarbonii-3-dimetiian t i no metilen-2-pi-mtidinona in (Sfa-dimelUam inomelUen-g-meloksika rbon il-g-buHrulakiona v ppo-ttčno aktivne helerociklične sisteme. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997, str. i05-110. (Avtorji: M. Škof, J. Svete, B. Stanovnik.)
Sinteze b-heteroari! substituiranih a-amino kislinskih derivatov. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997, str. 117-122. (Avtorji: U. Bratuiek, J. Svete, B. Stanovnik.)
Univerza v Ljubljani. Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev, znansvenih delavcev in sodelavcev. Peta knjiga, 1987-1996, 1. Del, Ljubljana 1997, 1108 strani.[Glavni urednik B. Stanovnik]. (Avtorji:
A Iky I (EZy2f 2-Benzoyl-2elhoxycarbony!-I-ct/ienyl)amini>-3-(jirnelhytpropenaates in the Synthesis of Fused Pyrimidinones. A Facile Route to 3-Aminoazino-4//-pyrimidin-4-ones, J. Heterocyclic Chern, 34, 1511-1517 (1997). (Avtorji: S. Strah, A. Golobic, L. Golič, B, Stanovnik,)
Reactions of Methyl (E,Zf2-( 2-BenzoyI-2-erhoxycarbanyl- i ethenyljam itio- 3-dh n e. thy-laminopropenoate with Heteroary ¡hydrazines, 2J2-Benzoyi-2-elh oxycarbonyl-l-eth enyl)anun o-3-heteroa rylhydrazin opwpanoates an d EHeteraaryhfeth oxyca r-bonyl-3-pheny/pyrazoles. J Heterocyclic Chcm,, 34, 1629-1631 (1997). (Avtorji: S. Strah, B. Stanovnik.)
Methyl and Phenylm ethyl 2-A cetyl-3-(i2-(dimethytamino)-}■(methoxycarb onylje t-henyljamtno prop-2-enoate in the Synthesis of Heterocyclic Systems: Preparation of 3-Amino-4//-pyrido[ i, 2^.7 jpy rim id intones. Helv, Chim.Acta, 80,24182425 (1997) (Avtorji: L. Selič, S. Golič Grdadolnik, B. Stanovnik.)
The Synthesis and Transformations of Methyl 2-j 2,2-Bis(ethoxycarbonyljethenyljamb no-3-dtmethylamiiiobut-2-enoaie. The Synthesis of 3-Amlno~2-mcthyt-4H-pyri-do[ 1,2-ajpvrimidin-4-one, Heterocyeles, 45, 2349-2356 (1997). (Avtorji: L. Selič, S. Golič Grdadolnik, B, Stanovnik )
The Synthesis and Structure of Ethyl 2j2,2-Bis(eihoxycarbonyl)ethenylJamina-3(sub-srirutedjaminopropenoates in the Synthesis oj Heterocyclic Systems. Bull. Sue. Chim. Belg, 106, 519-524 (1997). (Avtorji: G. Soršak, S. Golic Grdadolnik, B. Stanovnik.)
Nitrosation of Methyl 2-Cinnamoylamimo-3-dimethyl am inonopropenoales. Alkyl N-Cynnamoiylaxalic Acid Hydroxy im idic A m ides. Intermediates in the Synthesis of A Iky 15-Styryl-1,2,4-oxadiazole-3-carboxyla tes. J. H e te ro c yclic C he m. 34, 1705-1708 (1997). (Avtorja: Kmetic, B. Stanovnik.)
The Synthesis of Some Dia Iky I 4( 3-Substituted amino) phenyl- I-4-dihydro-2.6-di-methylpyridine-3,5-dicarboxylates. J. Heterocyclic Chem. 34. 1725-1730 (1997). (Avtorja: Simonie, B. Stanovnik.)
The Synthesis and Transformation of Ethyl 2-(2-Acetyl-2-benzoy!-l-ethenyl)amino-3-dimethyfaminopropenoate. A new Synthesis of 2,3,4-THsubstituted Pyrroles. J. Heterocyclic Chem. 34, 1757-1762 (1997). (Avtorji: Malešič, A. Krbavčič, A. Golobic, L. Golič, B. Stanovnik.)
VABLJENA PREDAVANJA
b-Substituted-a,b-Dehydro-a-amino Acid Derivatives in the Synthesis of Heterocyclic Systems. (Vabljeno predavanje), 6,h Ihn Sina International Conference on Pure and Applied Cheterocyclic Chemistry, Cairo. 13.-16. decembra, 1997.
The Synthesis of Fused Pyridazines by 1,3-Dipolar Cychadditions. New Syntheses of Ch ira I C-Ni teleosides. Vabljeno predavanje v razi s koval n i h laboratorijih firme NOVARTIS, Basel, Švica, oktobra 1997.
b-Siisbstituted-a.b-didehydro-a-aminu Acid Derivatives in the Synthesis of Heterocyclic Systems. Vabljeno predavanje v raziskovalnih laboratorijih firme NOVART1S, Basel, Švica, oktobra 1997 (Avlorj]:
The Synthesis of Fused Pyridazines by 1,3-Dipolar Cychadditions, New Syntheses of Chiral C-Nucleosides. Vabljeno predavanje na Institut für Organische Chemie, Technische Universität Clausthal, Clausthal-Zellerfeld, Nemčija, oktobra 1997.
REFERATI NA KONGRESIH IN SIMPOZIJIH (AVTORJI:
Synthesis of b-Heteroaryt Substituted a-amino Acid Derivatives. ESOC-IO Tenth European Symposium on Organic Chemistry, Basel, 22,-27. junija 1997. (Avtorji: U. Bratusek, J. Svete, B. Stanovnik:
Synthesis of ¡,3-Disubstituted Indolizines. ESOC-IO Tenth European Symposium on Organic Chemistry, Basel, 22.-27, junija 1997. (Avtorji: L. Jukič, J. Svete, B. Stanovnik,)
Methyl 2-Acetylamino-3-cyanopropenoate in the Synthesis of Amin opyridazines. and Other Ileterocycles. ESOC-IO Tenth European Symposium on Organic Chemistry, Basel, 22.-27. junija 1997. (Avtorji: L. Kralj, J. Svete, B. Stanovnik,)
A Simple One-pot Conversion of Dimethylamino-methylene Group into Enol-Ester
Derivatives. ESOC-IO Tenth European Symposium on Organjc Chemistry, Basel, 22.-27. junija 1997. (Avtorja: L. Selič, B. Stanovnik.)
Dit i! eihytam in an tethylene-g-niethoxycarbonyl-g-butym lactone in to Optically Active Heterocyclic System. ESOC-IO Tenth European Symposium on Organic Chemistry, Basel, June 22-27, 1997. (Avtorji: M. Škof, J. Svete, B. Stanovnik.)
Synthesis of Some Nonproteinogenic Amino Acid Derivatives. ESOC-10 Tenth European Symposium on Organic Chemistry, Basel, June 22-27, 1997. (Avtorja: G. Soršak. 8. Stanovnik.)
Methyl 2-Benzoyiaxycarbony!)anuno-3-dimethylaminopropenoate, a Versatile Reagent for the Synthesis of Some Fused Pyrimidinones, ESOC-10 Tenth European Symposium on Organic Chemistry, Basel, 22.-27. junija 1997. (Avtorji: R. Toplak, J. Svete, B. Stanovnik.)
The Synthesis of A Iky I 2,2-Disubstitute.d Ethenylamino'3-dimethylaminopropenoa-tes and Their Application in the Preparation of Heterocyclic Sysstems. A Simple Syn thesis of 3-A mInoazolo- and 3-A min oazlnopyrin lidin-. 4(4Hfones. 16111 1 n-ternational Congress of Heterocyclic Chemistry, 10.-15. avgusta 1997, Montana State University-Bozeman, Montana, USA. (Avtorji: B. Stanovnik, U Bralusek, L. Golič, S. Golič Grdadolnik, A, Golobic, L. Jukič, L, Kralj, A. Krbavčič, M. Malešič, L, Selič, G. Soršak, S. Strah, J, Svete, M. Škof. R. Toplak.)
The Synthesis and Transformation of&Am¡nu-5oxo-5H-tlvazoioj2,3-bjpvrnnidines. 161,1 International Congress of Heterocyclic Chemistry, 10.-15. avgusta 1997. Montana State University-Bozeman, Montana, USA (Avtorji: M. Malešič. A. Krbavčič, A, Golobic,L, Golič, B. Stanovnik.)
Reactions of (Sftert-Bi t toxycarbonyl-3-diem thyla minam ethylene-5-m ethoxycarbonyl-2-pyrrolidinone with HeteroaTylafnines and Hydrazines. XV. Hrvatski skup kemičara I kemijskih inženjera. Opatija, 24.-26. marca 1997, Abstracts B-58. (Avtorji: M Škof, J Svete, B. Stanovnik.)
Methyl 2-(Benzyloxacarbonyl)aniino-3-dimethylaininopropenoate in the Synthesis of Heterocyclic Systems, XV. Hrvatski skup kemičara I kemijskih inženjera, Opatija. 24,-26. marca 1997, Abstracts B-59, (Avtorji; R, Toplak, J Svete, B. Stanovnik.)
Alkyl 2'Acetylamino-3-cyanopropenoales in the Synthesis of Heterocyclic Systems, XV. Hrvatski skup kemičara I kemijskih inženjera. Opatija, 24.-26. marca 1997, Abstracts B 61. (Avtorji: L, Kralj, J. Svete, B. Stanovnik.)
Synthesis of b-He ternary I Substituted a-Amino Acid Derivatives. XV. Hrvatski skup kemičara 1 kemijskih inženjera, Opatija, 24.-26. marca 1997, Abstracts B-62. (Avtorji: U. Bratušek, J, Svete, B. Stanovnik.)
Reactions of A Iky t 2-( 2-Benzoyt- 2-eth oxycarbonyl- I-eth enyl)amtno-3-dimeihylan itno-propenoates with NitrogenNuckophiles. XV. Hrvatski skup kemičara I kemij-
skill inženjera, Opatija, 24-26. marca 1997, Abstracts B-63. (Avtorja: S. Strah, B. Stanovnik.)
Some New Transformations of Ethyl (Z)-2-{2,2,Bis(ethoxycurbonyljvinyl)amirio3-dimethylaminopropenoate. XV. Hrvatski skup kemičara 1 kemijskih inženje-ra, Opatija, 24-26. Marca 1997, Abstracts B-64. (Avtorja: G. Soršak, B Stari ovnik.)
New Method for the Synthesis of Substituted Pyrrole-2-carboxylates. XV, Hrvatski skup kemičara I kemijskih inženjera, Opatija, 24-26. marca 1997, Abstracts B-65. (Avtorja: L. Selič, B, Stanovnik.)
Synthesis ofl,3-Disubsi!tuted Indolizines. XV. Hrvatski skup kemičara I kemijskih inženjera. Opatija, 24-26. marca 1997, Abstracts B-73. (Avtorja: L, Jukič, J. Svete, B, Stanovnik.)
Meti! 2fBenzioksikarbonü)amino-3^tmeti¡aminopTopenoai kot reagent za sintezo a,b-nenasičenih aminokislin in keterocikiičnih spojin. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997, (Avtorjr: R. Toplak, J. Svete, B. Stanovnik,)
Meti! 2-acetiiam in o-3-cian opropen oat kot reagent za sintezo dušik vsebujočih hete-rociklov. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997, Maribor 1997. (Avtorji: L, Kralj, J. Svete, B. Stanovnik.)
Reakcije 3-f2,2-disubstltyliranih eteniljaminosubstituiranih keterocikiičnih sistemov z nttkleofili. Učinkovita metoda za pripravo 3-amino substituirán ih kondemiran ih heterocikličhth sistemov, v Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997. (Avtorja: L. Selič, B, Stanovnik.)
Sinteza nekaterih neproteinogenih aminokislinskih derivatov. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. M aribor 1997. (Avtorja: G. Soršak, B, Stanovnik,)
Sinteze I3rdisubstituimnih mdolizinov. v Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997. (Avtorji; i.. Jukič, J Svete, B Stanovnik.)
Pretvorbe (Sj-N-terc-butokslkarban il-5-metoksikarbon il-3-dimetilamfnometilen-2-pi-rolidinona /Vi f	r apa-
tično aktivne heterocikiične sisteme. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997, Maribor 1997. (Avtorji: M. Škof, J. Svete, B. Stanovnik.)
Sinteze b-heteraaril substituiranih a-amino kislinskih derivatov. Zbornik referatov posvetovanja Slovenski kemijski dnevi 1997. Maribor 1997. (Avtorji: U. Bra-tušek, I Svete, B. Stanovnik.)
Synthesiscf Alkvl 2-(2-Acyl, 2-A(kkkoxycarbony! and/or 2-cyano)ethenylamlno substituted 3-Dimelhylaminopropenoates and Their Application in the Synthesis of Heterocyclic Systems. International Symposium KRKA S Research Days,
29. oktobra 1997, Novo mesto, Book of Abstracts 22. (Avtorja: L. Selič, B. Stanovnik.)
Saša Svetina
ČLANKI
Large deviations of the average shapes of vesicles from equilibrium: Effects of thermal fluctuations in the presence of constraints. Rhys. Rev. E 55 (1997) str, 1809-1818. {Avtorji: V. Heinrich, F. Sevšek, S Svetina, B Žekš)
Determination of inner surface potential of erythrocyte membrane Bioelectrochem. Bioenergetics 43 (1997) str. 97-103. (Avtorji: A. Iglic, M. Brumen, S, Svetina.)
Theoretical analysis of the formation of membrane microtubes on ax tally strained vesicles. - Phys. Rev, E 55 (1997) str. 5834-5842, {Avtorji: B. Božič, S Svetina, B. Žekš.)
POGLAVJE V KNJIGI
Shape behavior of closed layered membranes and cytokinesis. V: WAlt, A Deutsch in G.Dunn (nr.): Dynamics of Cell and Tissue Motion, Izd. Birkhiiuser, Basel Boston Berlin, 1997, str. 67-71.(Avtorji: S. Svetina, B. Božič, B. Žekš.)
VABLJENA PREDAVANJA
Formation and mechanical properties of membrane nanotubes. The Thirteenth School on Biophysics of Membrane Transport, 11.-18. maja 1997, Ladek Zdroj, Poljska, (Avtorji: S. Svetina, B. Božič, V. Heinrich, B. Žekš.)
Shapes of vesicles and cells under forces exerted on the enclosing membrane. Second World Congress Tor Electricity and Magnetism in Biology and Medicine, 8 -13. junija 1997, Bologna, Italija. {Avtorji: S. Svetina, B. Božič, P. Pcter-lin, B. Žekš.)
Mechanical properties of membranes and cell polarity. Adriático Research Conference: 'Nonlinear Cooperative Phenomena in Biological Systems', 19.-22. avgusta Trieste, Italija. (Avtorji: S Svetina, B. Božič, V. Heinrich, B. Žekš).
On a mechanism for the establishment of cellular shapes. International Conference Life Sciences. 16.-19. oktobra 1997, Gozd Martuljek, Slovenija. (Avtorji: S. Svetina, B. Božič, V. Heinrich, B, Žekš.)
Miha Tišter
ČLANKI
Heteroarylalines. Journal of Heterocyclic Chemistry, 34 (1997), str. 1067-1098. (Avtorji: P. Kolar, A. Pelrič, M. Tišler.)
A Facile Synthesis of (Imidazoj l,2-ajpyrimidin-2-yl)sugars by a Modified Mai!lard Reaction. Chemistry Letters (1997), str. 367-368. (Avtorja: P. Kolar, M. l is Jer.)
Janusov obraz moderne dcilizacijc z vidika kemijske proizvodnje. Kemizacija okolja in življenja - do katere meje? Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU in Slovensko ekološko gibanje, Ljubljana 1997, str 15-19.
Organska kemija. 5. popravljena izdaja (srednje izobraževanje). DZS, Ljubljana 1997, 193 strani.
Jože Toporišič
KNJIGE
Slovenski pravopis I. Pravila. Peta, ponovno pregledana izdaja, 2S4 str.
Slovenski jezik in sporočanje 2. 227 sir., 2., pregledana izdaja.
Slovenski jezik in sporočanje l. 223 str. 4„ pregledana izdaja.
RAZPRAVE
Jakob Šolar kot jezikoslovce (Ob stoletnici njegovega rojstva). Slavistična revija 44 (1996), str. 349-356.
Prešernovi soneti o Kopitarju, Obdobje 16, Sonet in sonetni venec, 1997, str. 103120.
Delo Jožeta Toporišiča. Slavistična revija 44 (1996), str. 343-348.
Naš gost ' Je. nekje v meni vera, da dobro In pravo mora zmagati ". Pogovor z jezikoslovcem prof. dr. J ožetom Toporišičem. Rast. Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, 7 (1996), str. 589-603.
Bibliografija Jožeta Toporišiča za desetletje ¡986-1996. Slavistična revija 44 (1996), str, 485-501.
Dvojčki in podobnefrazeološke zgradbe v slovenščini, Slavistična revija 44 (1996), str. 269-278.
Janežičeva Slovenska slovnica 1854. Slavistična revija 44 (1996), 307-316:
PleterŠnikov Nemško-slovenski slovar. Zbornik Slavističnega društva. Zbornova-nje slavistov Krško in Pišece. 1997, str. 17-25,
Slovene as language of an independent stale. International Journal of the Sociology of Language 124 (1997): The Socio linguistic s of Slovene. Str. 5-24 +24-28.
Jezikoslovna dela I, H, HI, očeta Slan is lava Škrabca. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 6 (1997), str. 177-179.
Maks Pleteršnik (¡840-1923). Življenje, delo in pomen. Dom in svet. Zbornik. 10 (1997), str. 230-235.
Jože Trontejj
ČEANK1
The study of normal and abnormal neuromuscular transmission with single fibre electromyography. The Journal of Neuroscience Methods 74 (1997), str. 145154. (Avtorja: E.V. Staiberg, J. Trontelj).
O konvenciji Sveta Evrope o varovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva
v zvezi z uporabo biologije in medicine. Isis 6 (5) (1997), str. 6-7. (Avtor: J. Trontelj).
Človeška genetika v osnutku slovenskega zakona o genski tehnologiji. Zdrav Vestn 66 (1997), str. 525-529. (Avtor: J. Trontelj).
Etična vprašanja ob uporabi genske tehnologije na človeku; mednarodni standardi in dokumenti Sveta Evrope. Zdrav Vestn 66 (1997), str. 531-535. (Avtor: J. Trontelj).
Stališče Državne komisije za medicinsko etiko o ravnanju z umirajočimi in o evtana-ziji. Zdrav Vestn 66 (1997), str. 269-70, Isti tekst objavljen tudi v: isis 6 (6) (1997), str. 18-19. (Avtor: J. Trontelj).
Pojasnila k stališču Državne komisije za medicinsko etiko o ravnanju z umirajočimi in o evtanaziji. Zdrav Vestn 66 (1997), str. 270-271. Isti tekst objavljen ludi v: Isis 6(6) (1997), str. 20-21. (Avtor: J. Trontelj).
Zdravnik in alternativno zdravilstvo. Isis 6 (6) (1997), str. 27, (Avtor: J, Trontelj).
POGLAVJE V KNJIGI
Živčno-mišični prenos: fiziologija, bolezni, farmakologija. V: V, Paver-Eržen ed. Podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije, peti tečaj. Ljubljana: Klinični center in Medicinska fakulteta (1997), str. 46-71. (Avtor: J. Trontelj).
PRISPEVKI NA SIMPOZIJIH
Ethical questions in life sciences: bioethics in Europe. V: Pejovnik S, Komac M (eds,), FORUM Bled '96. From Hie Global to Ihe Roots. Learning: the Treasure from Within. Bled, 13.-15. oktobra 1996, str. 140-148. (Avtor: J. Trontelj).
Gene technology in the European Convention o/Human Rights and Biomediclne. Proceedings oithe Symposium on Update in Neurogenetics, with 12th Dr. Janez Faganel Memorial Lecture. Ljubljana, 4.-5. oktobra 1996. Acta Cat-diomyologiea 8 (1996), str. 79. (Avtor: J. TronLelj).
Human rights and dignity of the human being in biomedical research. On the occasion of the 50th anniversary of the Nuremberg Trial. Krka1 s Research Days -International Symposium. Novo mesto, 28. oktobra 1997. Book of Abstracts, str. 15-16. (Avtor: J. Trontelj).
Nekatera etična in psihološka vprašanja ob presajanju organov. Seminar kirurških sester in zdravstvenih tehnikov. Ljubljana, 29.-30. oktobra 1997. Zbornik, str. 43-45, (Avtor: J. Trontelj).
Clinical neurophysiology in post-polio syndrome. Invited lecture. 1st Gulf Medical Rehabilitation Congress, Kuwait, 17.-20. marca 1997. Book of Abstracts, str. 39. (Avtorja: J. Trontelj in E, Stal berg).
SODELOVANJE PRI IZDELAVI PRAVNIH TEKSTOV
Convention for the protection of human rights and dignity of ihe human being with regard to the application of biology and medicine. Steering Committee for Bioethics, Council of Europe. Strasbourg, 1996. str. 1-12.
Osnutek zakona o genski tehnologiji (i 997).
Osnutek zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo. (1997).
Osnutek zakona o odvzemanju in presajanju organov zaradi zdravljenja. (1997).
OBJAVE V LAIČNEM TISKU
In vendarle korak naprej. Razmišljanje ob Konvenciji o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja. Družina 35, 7. sept. 1997, str. 15. (Avtor: J. Trontelj).
Človek kal genski unikat v rokah znanosti.Ddo, Sobotna priloga, 29. nov. 1997, str. 40-41. (Pogovor ob okrogli mizi; sodelujoči: V. Cerar, M. Grabnar. A. Ihan, T. Hribar, J. Trontelj; vodila D. Zajec).
Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biom edicino. t) t rok in družina št, 7-8 (1997, str. 76-78 (intervju z J. Trontljcm).
Drago Tršar
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
ŠkofjaLoka: Galerija Ivana Groharja - Sku/pture.
Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Tema Kaplja.
Ljubljana: Klub Nove revije, Razstava portretov slovenskih pesnikov in kulturnikov.
SKUPINSKA RAZSTAVA
Ljubljana: Viški Salon.
Kranj: Razstava Prešernovih nagrajencev.
Ljubljana: Mednarodni grafični center, razstava grafik iz ateljeja Florenca Falla-nija.
Ivan Vidav
KNJIGA
Teorija števil in elementarna geomerija. Društvo matematikov. Fizikov in astronomov Slovenije. Knjižnica Sigma 62, Ljubljana 1996, str. 112,
ČLANEK
O deljenju z ostankom. Presek 24 (1996/97), str. 206-209.
Lojze Vodnvnik
ČLANKI
Btižnje-infrardeča spektroskopija - metoda za neinvazimo spremljanje prekrvljenosti (h oksigenacije tkiv. Elektrotehniški vestni k 64(2/3) (1997), str. 98-105 (Avtorji: T. Jann. D. Miklavčič in L. Vodovnik.)
DC electrical stimulation for chronic wound healing enhancement. Pari I. Clinical study and determination oj electricalfield distribution in the numerical wound model Bioeleclrochem, Bioenerg. 43 (1997), str. 265-270. (Avtorji: R. Kar-ba, D. Šemrov, L. Vodovnik, H. Benko in R. Šavrin,)
Tumour treatment by direct electric current; computation of electric current and power density distribution. Electro, Magnetobiol. 16(2) (1997), str. 119-128. (Avtorji: D. Miklavčič, D, Šemrov, V. Valenčič. G. Serša in L, Vodovnik.)
Local changes in membrane potential intensify neutrophil oxidative burst. Physiol. Chem. Phys, Med. NMR 29 (1997), str. 39-50, (Avtorji: S. Simčič. F. Boba-novič, V, Kotnik in L. Vodovnik.)
Power fines - is there a health risk. Elektrotehniški vestnik 64(4) (1997), str. i 66173, (Avtorja: L, Vodovnik in D, Miklavčič.)
Referati na konferencah
Blood Perfusion and Oxygenation of Tumours Following Electrotherapy - A Study by Means of Near Infrared Spectroscopy and Patent Blue Staining, Proceedings of the 9th International Conference on Mechanics in Medicine and Biology, Ljubljana, Slovenia, 1996. str. 339-342, (Avtorji: T, Jarm, Y.A,B.D. Wickramasinghe, M. Deakm. M. Čemažar, D. Miklavčič, G. Serša, J. Elder, P. Rolfe in L. Vodovmk.)
DC electrical stimulation for chronic wound healing enhancement. Proceedings of the 9th International Conference on Mechanics in Medicine and Biology, Ljubljana, Slovenija, 1996, sir. 115-118. (Avtorji: R. Karba, D. Šemrov, L. Vodovnik, H. Benko in R. Šavrin.)
Effect of Electrical Stimulation on Growth Factor Production: Chronic Wound and In Vitro Models. Abstract book of the 3rd International Congress of the European Broelectromagnetics Association, Nancy, France, 1996. (Avtorji: R. Karba, A. Jerčinovic, B. Wraber, U. Batista, H. Benko in L. Vodovnik.)
Mathematical modelling of electrochemotherapv in mice by modified clonal resistance model Proceedings of the 5th Electroteclinical and Computer Science Conference ERK'96, Portorož, Slovenia, 1996, str. B335-338. (Avtorji: M. Kaung, T, Jarm, G. Serša, M. Čemažar, L. Vodovnik in D. Miklavčič.)
Influence of extracellular medium conductivity on membrane potential difference induced by applied electric fields. Abstract book of the 3rd International Congress of the European Bioelectromagnetics Association, Nancy, France, 1996. (Avtorji: T, Kotnik, D. Miklavčič in L. Vodovnik.)
Tumor treatment by direct electric current. Abstract book of the 13th International Symposium on Bioelectrochemistry and Bioenergetics, Fin Gcdi, Israel, 1996, str. 139. (Avtorji: D. Miklavčič, L. Vodovnik. S. Reberšek. L.M. Mir, D .J. An in G. Serša.)
Electrochemotherapy new approach to the application of chemotherapeutic drugs. Proceedings of the Croatian-Slovenian Meeting "Molecular Oncology Today", Zagreb, Croatia, 1996, str. 205-210. (Avtorji: G. Serša, Z. Rudolf, B Štabne, M. Čemažar, D. Miklavčič in L. Vodovnik.)
The importance of electrode orientation on the efficacy Qf electrochemotherapy of
tumors. Abstract book of the 13th International Symposium on Bioelectroc-hemistry and Bioenergetics, Ein Gedi, Israel, 1996, str. 126. (Avtorji: G. Ser-ša, D. Miklavčič, Z. Rudolf, B. Štabuc, B, Jančar, T. Čufer. M. čemažar, T. iarm, D. Šemrov, V. Kotnik in L. Vodovnik.)
Porazdelitve električnega polja znotraj modela miši med elektroterapijo podkožnega tumorja z enosmernim tokom. Zbornik 5. elektrotehniške in računalniške konference ERK'96, Portorož, Slovenia, 1996, str. B331-334. (Avtorji: D. Šemrov, V. Valenčič, D. Miklavčič in L. Vodovnik.)
Parameters of DC electrical stimulation for chronic wound healing enhancement. AbsLraci book of the 3rd International Congress of the European Bioelec-tromagneLics Association, Nancy, France, 1996. {Avtorji: D. Šemrov, V. Valenčič, R. Karba in L. Vodovnik.)
Calculation of the electrical parameters of solid tumour electrochemotherapy in mice. Proceedings of the 9th International Conference on Mechanics in Medicine and Biology, Ljubljana, Slovenia, 1996, str. 379-382. (Avtorji: D. Šemrov, D, Miklavčič, G. Serša, M. Čemažar, V. Valenčič in L, Vodovnik.)
Enhancement of pressure ulcer healing by electrical stimulation. Book of abstracts of the International Conference Life Sciences '97, Gozd Martuljek, Slovenia, 1997, str. 29. (Avtorji; R. Karba, L. Vodovnik, H. Benko, R. Šavriti, D. Šemrov in P Obreza.)
Effect of electrical stimulation upon the healing of pressure sores in patients with spinal cord injuries. Book of abstracts of the International Conference Life Sciences '97, Gozd Martuljek, Slovenia, 1997, str. 40. {Avtorji: R. Šavrin, A. Cor, R. Karba, L. Vodovnik, M. Štefančič, H. Benko in P. Obreza.)
Electrochemotherapy with cisplatin in cancer patients. Book of abstracts of the International Conference Life Sciences'97, Gozd Martuljek, Slovenia, 1997, str 73 (Avtorji: B. ŠLabuc, B. Jančar, Z. Rudolf, M. Čemažar, D. Miklavčič, L. Vodovnik in G, Serša.)
Igor Vrišer
Metodologija ekonomske geografije. Metode, viri in bibliografija na primeru Slovenije, Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo. Ljubljana, 1997, 1-125 str. + 20 grafičnih prilog.
The Development, Present Significance and Future Prospect oj Socialist Agricultural Enterprises in Slovenia. Geo Journal 38/2. Dordiccht., 1996, str, 137-149.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. 8. KNJIGA
Regija (150-151), Regionalni razvoj (144-145).
Franc Z a d rave c
KNJIGA
Slovenski roman dvajsetega stoletja. Prvi analitični del. Strani 378. Pomurska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Murska Sobota, 1997.
RAZPRAVE
Pogledi na sonet in odmiki od njegove klasične oblike (od Ketteja do Voduška). Sonet in sonetni venec. Obdobja 14, str. 21-31. Ljubljana 1997.
Uporni angel - hudič v» Cankarjevi literaturi. Bogoslovni vestni k 1997, št. 1-2, str. 159-164. Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma. Ljubljana 1997.
Cankarjeva Čhvekotvorna in narodatvorna umetniška ironija. Zbornik Slavističnega društva 7, str. 15-21. Ljubljana, 1997. Anthropos 1997, str. 123-127.
Borkov literarno umetnostni nazor. Borko v zbornik, str. 202-213. Maribor (izšlo 1997).
Slovenski romaneskni pripovedovalec in tuja okolja. Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Bernika, str. 565-581, Ljubljana 1997.
Ciril Zlobec
POEZIJA
a) Knjižne izdaje:
"Itinerario d'amore". Antología personale 1950-1997, Introduzione di Giacinio Spagnoletti, dvojezična izdaja, prevod Ciril Zlobec in Grytzko Mascioni, Fondazione Piazzola, Roma 1997, 192 str.
Kvadratura kruhu, antologij ski izbor, prevedla Frantiiek Ben ha rt in Vaclav Danek, spremna beseda Ivo Svetina: "Všude je naše laska s nami", Brody, Praha 1997, 144 str.
Gidcinta Spagnoletti, Ka meji na svetloba, izbral, prevedel in spremno besedo napisal Ciril Zlobec. Prešernova družba 1997, 80 str.
Antologija, revije časopisi
Approdi, Antología di poesia mediterránea a cura di Emanuele Bettini, izvirniki in prevodi. Poesia s I ove na: Ciril Zlobec: Ljubezen dvoedina - Unico amare e duo ¡IV, prevedel Grytzko Mascioni, spremna beseda Ivo Svetina: Ciril Zlobec: Tu-io-noi due (prev. Miran Košuta), Marzorati, Setlimo Milanese (Milano) 1997, str. 263-275,
Ciril Zlobec, Itinerario d'a more (Pietra I, P i etra II, Quando si amo soli, Trittico d'amore 1-3, Notte insonne senza sogni 1-5, li ricordo di Parigi, Ponikve, caro, felice paese nativo), spremni esej Giacinto Spagnoletti. Poesia, mednarodni mesečnik za pesniško kulturo, št. 104, 1997, št. 104, Editore Cro-cetti, Milano - New York 1997, str. 53-59.
Stanja in trenutki 1-8., Sodobnost št, ¡0, str 779- 784.
Nevo lá m tejménem. L i dové noviny, Praha 10. maja 1997, str. 6,
Umiranje besede. Delo. KL, 22.5.1997, str. 14.
Umiranje besede - La morte de Ha Parola; samo ta dan imam - Solo qneslo giorno possiedo, prevajalec avtor. Shema, rivista di poesia, št. 62, Milano 1997, str. 40-43. 48, PROZA
Gmajna,- v odkrivanju sebe. Kraški koledar 1997, založba Žbrinca, Sežana, str. 163-173,
Temna in svetla stran meseca (Troje poglavij iz daljšega avtobiografskega besedila
"Spomin kot zgodba"), Sodobnost št. 3/4, str. 230-247,
Spomin kol zgodba. DIC 1882-1997. Zbornik ob 115-Ietnici Marijaništa in 50-
letnici Dijaškega doma Ivana Cankarja, Ljubljana 1997, str. 126-129. INTERVJUJI Kot spraševalec:
Žako Petan. Sodobnost št. 1/2, str, 45-55 Miran Košuta. Sodobnost št. 3/4. str. 177-167. Boris Paternu. Sodobnost št. 10, str, 771-778, Kot sprašcvanec:
"Ku padem, naj padem kot drevo na Krasu ", spraševalka Nada Ravter. Večer -
Sobota, 3, maja 1997, str. 45. Evropskost poezije. Spraševalka Nada Ravter, 7D (Vseli sedem dni v tednu), Maribor, 21, maja 1997, str, 26, Mehko-trdt Zlobec. Kako je krmaril skozi življenje pesnik ljubezni, spraševalka
Danica Petrovič Jana, 12, avgusta 1997, str. 5-6 in 46. NOB je bila adut v pogajanjih. Spraševalec Tomo Šajn, Primorske novice 12. septembra 1997, str. 27, Na Primorskem lahko upravičeno govorimo o ljudski vstaji. Spraševalec Tomo Šajn,
Primorski dnevnik. Trst, 14. septembra 1997. str. 24-25. Grzegorz Latuszviiski; Najmzniejsze z htddzkiich praw. pravo do nkpodiegfosci -Rozmowa z Cirilem Zlobcem. Iz knjige: Balkariskie przeklehstvo. Založba Agawa, War s za wa 1997, str. 87-92, ČLANKI. ESEJI, RAZMIŠLJANJA
Un amicizia difficile. Letterature di frontiera. Littératures Frontalières, Anno Vi,
il. 2. (izšlo 1997), Bulzoeni Eclitore, Roma, str. 153-157 11 tradurre come professione e come a more. Quaderni del la Dan Le, Anno XLIX -serie III - n. 4, Dicembre 1996 (izšlo 1997) - Presenza della cultura ilaliana nei paesi dell'Europa Centre orientale e del Levante, Roma, str. 124-128. Veliko pristankov, malo 'zasidranih1".Primorski dnevnik. Trst 5.10. 1997, str. 10. Pristanišča in kulturni pristani Sredozemlja, Veliko pristankov, mala "zasidranih ". Sodobnost št. 11/12, str. 980-984.
Tudi brezimni so zgodovina., Sveto, puntarska vas, zbornik, Sveto 1997, str. 7-8,
Primorska ni prazna beseda., Zbornik Primorske - 50 let, Primorske novice, Koper 1997, str. 309-310.
V tretje (ne) gre rado., Revija 2000, št. 105, 1997, str.9 -13,
Le mie simpatie. i dubbie e le riserve su Pier Paolo Pasolini (predavanje). Zbornik s simpozija o Pasoliniju (Su Pasolini), Edicija Darp Friuli, Udi ne 1997, str, 52-58.
Kot glavni in odgovorni urednik uredil 12 številk Sodobnosti 1997,
Mitja Zupančič
European maple association in Slovenia (Cory dalo cavae-Aceretum pseitdoplatani Moor 1938). Razprave IV. razr. SAZU 37 (8), str. 189-205 + tabela, (1996)(izšlo 1997) Ljubljana.
Pineto-Vaccinletum austroalptnum Tomažič 1942 v luči novega kodeksa. Hladnikia, 7, str. 29-31, Ljubljana. ( 1996 izšlo 1997).
(Sub)mediteranski flornl elementi v gozdni vegetaciji submediteranskega J/ornega območja Slovenije. - Ljubljana, Razprave IV. razreda SAZU, 38 (9), str, 257298, (1997). Ljubljana
Kratek fitogeografski oris Slovenske Istre (Ob rob zapisa o vrsti Ranim cuius parvif-torus L ). - Hladnikia, 8-9, str. 39-42 (1997). Ljubljana.
Primerjava med kartamifitogeografskih, dialektoloških in etnoloških območij Slovenije. - Traditiones, 26: 49-61, (1997). Ljubljana. (Avtorja: Zupančič, M, Smole V)
STROKOVNO DELO
Karst forest and shrub vagetat ion. Slovene klassical Karst - Kras. ZRC SAZU, str. 122-129 (1997).
Gozdna in grmiščna vegetacija. Narava Slovenije, stanje in perspektiva. Društvo ekologov Slovenije, str. 85-95 (1996) (izšlo 1997).
Pregledfitocenohških raziskav v Sloveniji.- Acta biologica S love ni ca, 41 (2-3), str.: 5-17,(1997), Ljubljana.
PREDAVANJA
Rotßhrenwälder am Zusammenflusss der Sava Dolinka und Sava Bohinjka (Slowenien, Oberkrain). Ostalpin-dinarischem Gesellschaft für Vegetationskunde, Wien, str. 7-8 (1997). (Avtorja: M. Zupančič, Žagar V.)
Smrekovi gozdovi Slovenije Letopis SAZU, 47, str. 160 (1997).
ELABORAT
Gozdna vegetacija Biološka inventarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke, str.: 8-11, (1996 izšlo 1997). (Avtorja: M. Zupančič, V. Žagar.)
DRUGA DELA
Zima v žledu. Gea, 7( 12), str. 42-43 {1997).
UREDNIŠTVO
Razprave IV. razr. SAZU. ■ Zvezka 37 (1996) in 38 (1997).
Boštjan Žeks
Chemical and physical effects an red blond cells. - BiomeLeorology 14, Part It, Proceedings of I4lh International Congress orBiometeorology, ur. A. Hočevar, Z, Črepinšek, L. Kajfež-BogaLaj, Ljubljana, Slovenija 1996, str. 134-141. (Avtorji: B. Žekš, P. Peterlin, S. Svetina.)
Large deviations of the average shapes of vesicles from equilibrium: Effects of thermal fluctuations in the presence of constraints. - Phys. Rev E 55 (1997), str. 1809-1818. (Avtorji: V, Heinrich, F, Sevšek, S. Svetina, B. Žekš.)
Theoretical analysis of the formation of membrane microtnbes on axially strained vesicles- Phys. Rev. E 55 (1997), str. 5834-5842. (Avtorji: B. Božič, S. Svetina, B. Žekš.)
Shape behavior of closed layered membranes and cytokinesis - Dynamics of Ceil and Tissue Motion, ur. W. Alt, A. Deutsch, G. Dunn, Birkhaeuser Verlag, Basel, Boston, Berlin 1997, str. 67-71. (Avtorji: S. Svetina, B. Božič, B. Žekš.)
Electrostatic interfayer interactions in tilted polar smectic liquid crystals. - Mol. Cryst. Liquid Cryst. 301 (1997), str. 221-229. (Avtorja: M. Cepič, B. Žekš.)
Coupling between smectic and twist modes in polymer intercalatedsmectics. - Phys. Rev. Lett. 80 (1998), str, 305-308. (Avtorja: R. Podgornik, B, Žekš.)
Andrej O. Župančič
Seliš/carjev največji poskus v vsem naravoslovju... Proteus 1997; 59. str. 296-301.
Nekaj drobcev o fragmentih. Spremna beseda v knjigi: Mojca Seiiškar Fragmenti o očetu. Ljubljana: Prirodoslovno društvo. 1997, str, 5-14,
Zrno v naključni dokumentaciji. V knjigi: Križnar N. (ur). Etnološki film med tradicijo in vizijo. Ljubljana: ZRC SAZU, 1997, str, 201-2.
UMRLI ČLANI
Andric Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953.
Apostolski Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje. Dopisni član od 1U. marca 1977.
Bajec Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985. dr. ÏÏL, izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteLi Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni clan od 23, marca 1978
[tarioš Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12, marca 1974, dr. prava, rediu profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Bedjanič Mirko, rojen 29, junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr, med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1968, redni član od 21. matca 1974: tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti,
Beier Friedriclt-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor I n štit u ta M axa PI an c ka za tuj e i n m ed na rod no p a tentno, a v to rs ko in konkurenčno pravo, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Belič Aleksandar, rojen 2, avgusta 1876, umrl 26. februarja i960, dr. fil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7, novembra 1947.
Benac Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arbeolškili znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. marca 1978.
Berkopec Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16, septembra 1988, dr fil , vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Izredni član od 5. februarja 1971. redni član od 24, aprila 1981.
Bevk France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra i960 do 26, novembra 1966.
Bezlaj France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Bogdanovie Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2, junija 1953,
Bole Jože. rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitut Jovana Hadžija 2RC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 23. maja 1985.
Boršnik Marja, rojena 24, januarja 1906. umrla 10. avgusta 1982, dr, fil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisna članica od 10, marca 1977.
Brajkovič Vladislav, rojen 24, januarja 1905, umrl 9, septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4, aprila 1981.
Bravničar Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974.
Bogdan, rojen 6, maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med,, redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949.
Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr.fll., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana, Izredni član od 16. maja 1940,
Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 17. aprila 1987, dr. fil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.
Broz-Tito Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6, novembra 1948,
Brecclj
Breznik
Brodar
Bulo/ari Vašo, rojen 5. decembra 1905, umrl 14. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cankar Izidor, rojen 22. aprila ¡886, umrl 22. septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2, junija 1953.
Cigoj Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulLeti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Cvetko Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5, februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991.
Čamo Edhem, rojen 30. decembra 1909, umri 25. novembra 1996. Redni profesor za zouhigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 31. marca 1972.
Čelešnik Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28, avgusta 1973, dr, med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969.
Černigoj Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Čop Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca ¡976.
Čuhrilovič Vasa, rojen ¡4, januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Deanorič Mirko.rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 3984, dr.fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 21. marca 1974.
Demus Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil,, ordina-rij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Djordjevic Jovan. rojen 10. marca 1908. umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Djurdjev Branislav, rojen 4. avgusla 1908, umrl 26. novembra 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Djuričič llija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulLeti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Dolenc Metod, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteLi Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti.
Dolinar Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. sepLembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu, Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970.
Drujan Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevro kemijo IVI C v Caracasu (Venezuela). Dopisni član od 10. marca 1977.
Dvggvc Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Kobenhavnu. Dopisni član od I7.oktobra 1958.
Finžgar Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975,
redni član od 23. marca 197S. Načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU ud 16. septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.
Finžgar Fran Šaleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962. književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949.
Franchini Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr medicinskih znanosti.
predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979.
Gaspari Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980. slikar, Ljub-Ijana. Redni član od 13. marca 1972.
Gavazzi Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20 januarja 1992, dr. fil., redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976.
Gerškovic l.eon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1 junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti. Beograd. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Velibor, rojen 28. junija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20, februarja 1985, dr. prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.
Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr, fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10, marca 1977.
Gli goric
Golia
Goričar
Grad
Gradnik Alojz, rojen 3. avgusta IBS2, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962.
Grafenauer Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12. maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Uiti verze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972,
Grafenauer Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29, decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor. Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946: tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Milan, rojen 19, septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr fil., tedni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10- marca 1977.
Brammir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr med,, dr fil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 3. junija 1964.
Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11, decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-maLemaLični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Hanptman Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 16, maja 1940.
Ilegedušič Krsto, rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski sli-kar-mojster, Zagreb. Dopisni član od 20. marca 1975,
Ibrovac Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17. aprila 1973.
llešič Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil,, redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v f jubljani. izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.
Grošelj
Gusič
Iladži
Ingolič Anton, rojen 5, januarja 1907, umrl 11. marca 1992, Ljubljana, književnik. izredni član od 25, marca 1976. redni član od 24. aprila 1981, Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981.
Jakac Božidar, rojen 16. julija ¡899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
.Jakopič Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jama Matija, rojen 4, januarja 1872. umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7, oktobra 1938.
Jovčic Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Jnrančič Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. fiiološ-kih znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni čian od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja ¡984.
Kalin Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster. redni profesor na Akademiji za likovno umetnosL v Ljubljani. Redni čian od 2. junija 1953.
Kalin Zdenko, rojen It. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar. redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985.
Kardelj Edvard, rojen 27, januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator K P Jugoslavije in KF Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949.
Keitk Roman, rojen 25. novembra IS 98» umrl 2, oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev. Dopisni član od 6. junija 1983.
KermavnerDušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971.
Kidrič Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949,
Kidrič France, rojen 23. marca IS80, umrl 11, aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do L julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU ud 2. oktobra 1945 do smrti.
Klopčič Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec. Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Knhlar France, rojen 29, novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v. d tajnika razreda za filoioške in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.
Koclianskv- Dcvide Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr.
naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matema-tični fakulteti v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975.
Kogoj Franjo» rojen 13, oktobra 1894, umrl 30, septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 29. marca 1953.
Koneski Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju, Dopisni član od 7. februarja 1968.
Korošec Viktor, rojen 7. decembra IS 99, umrl 16. novembra 1985, dr, prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Kos Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Kos Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fiL, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni č!an od 7. oktobra 1938: glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972.
Kosmač Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961.
Kostrenčič Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953,
Košir Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embrioiogijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955.
Kozak Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29, avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22, decembra 1961.
Kozina Marjan, rojen 4, junija 1907, umri 19, junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2 junija 1953.
Koželj VenčesSav, rojen 17. septembra 1901, umri 6. avgusta 1968, dr tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Lin i verz i v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962,
Kranjec Miško, rojen 15, septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953.
Krašovec Stane, rojen 14, julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing. ekonomije,
redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1983.
Kratochvil Josef, rojen 6. januarja 1909, umrl 17. februarja 1992. dr. naravoslovja, dr, biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5, februarja 1970.
krbek Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 17, oktobra 1958.
Kreft Bralko, rojen 11. februarja 1905. umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, te a t rolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22, decembra 1961, Tajnik V. razreda SAZU od 26, novembra 1966 do 25. marca 1976, Podpredsednik SAZU od 25, marca 1976 do 14. maja 1992,
Krek Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl l, septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU od 28, januarja 1939 do 11. julija 1942.
Krklec Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977. književnik, Zagreb. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Krleža Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 30. decembra 1981, književnik, Zagreb. Dopisni član od 2. junija 1953.
Knhelj Anton, rojen 11, novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti.
Kumbatnvič Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž.
arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, Izredni član od 24, aprila 1981. redni član od 23. maja 1985,
Kuret Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr, folklornih znanosti. znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od IS. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.
Klilm Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fil.. redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Dopisni član od 6. februarja 1965.
Kušej Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9, decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980.
Kušej Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni prote-sor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. oklobra 1938,
Lajovic Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.
Laroctie Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v StrasboEirgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29, marca 1979.
Lavrač Ivan, rojen II. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni član od 23. aprila 1987.
Lavrjč Božidar, rojen 10, novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., častni dr., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Lavrin Janko, rojen 10. februarja 1887. umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottingbamu. izredni član od 2. oktobra 1956.
Lobe Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
I^ar Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 19&3.
Lukman Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fd., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki Fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940,
Lunaček Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniske klinike. Redni član od 30. junija 1954.
Maksimovie Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla II. februarja 1993, pisateljica. Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Mafjašič Janez, rojen 14, maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr bioloških znanosti, zoolog - speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu .To-vana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18, maja 1989.
Melik Anton, rojen t. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fiL, redni profesor za geografijo na Filozofski fakulLeli Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti,
Vlekuli Esad, rojen 17, decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija. Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979.
Merliar Boris, rojen i. maja 1907, umrl 24, junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25, marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
Miičinski Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 196), redni član od 5. februarja 1970. Predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Molè Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Kra-kovu, Dopisni član od 22. decembra 1961,
Murko Matija, rojen 12. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fiL, redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940.
Mušič Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljam. izredni član od 5, februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Nahtigal Rajko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949.
Nejedly Zdenek, rojen 10, februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor mu-zikologije na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti CSSR. Dopisni član od 7, novembra 1947.
Neubauer Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med,, redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljam. Redni član od 22. decembra 1961.
Nitsch Kazimierz, rojen L februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Nougayrol Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu. Dopisni član od 7. februarja 1968,
Novak Grga, rojen 22, aprila 1888, umri 7, septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino sLarega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Ocvirk Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni čjan od 3. julija 1964.
Olszafc Wac|aw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine). Dopisni član od 29, marca 1979.
Oštir Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958.
Pantelcev Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Pavlin Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistema-tiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Pavlov Todor, rojen 14, februarja 1890, umrl 8, maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.
Pavšič Vladimir - Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6, februarja 1965.
Persianinov Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27, decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Dopisni član od 29. marca 1979.
Peterlin Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Was-hingtonu. Izredni čian od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949,
Pitainic Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni
profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra J938 do 21. maja 1948, Črtan iz članstva leta 1948, po s m rti) o rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Plečnik Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938,
Plemelj Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22, maja 1967, dr, fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiki) na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra J938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
Polec Janko, rojen 19, avgusta 1880, umrl 12- maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.
Potrč Ivan, rojen I. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Rakovec Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946. redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981.
Raramelmever Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko fllologijo na Univerzi v Frankfu rtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Ramovš Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od II. julija 1942 do 19. maja 1950. upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
Rant Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschwejgu, Dopisni član od 3. julija 1964.
Ravnikar Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusla 1993, ing. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1969, redni član od 29. marca 1979.
Regen Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1949, tir. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Kigler Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitut ti za slovenski jezik ZRC SAZU, Izredni član od 23. maja 1985.
Saeverud Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27, marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Salupek Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr, fil., profesor Univerze v Zagrebu. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Samec Maks, rojen 27. junija 1881. umrl I. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Savič Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu, Dopisni član od 13. marca 1972,
Scidl Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl I. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Skok Petar, rojen i. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr fil-, redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953.
Slodnjak Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.
Sodnik - Zupane Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20, januarja 1978, slikarka, Ljubljana. Izredna članica od 25. marca 1976.
Sovre Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Stankovič Siniša, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953.
Franc, rojen 21. februarja 1886, umri 10. avgusta 1972, dr. fi]„ redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 21, marca 1974.
Gabrijel, rojen 21, marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Szentagotliai Janos, rojen 31, oktobra 1912, umrl 8. avgusta 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Šašel Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25, marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985.
ŠiJak Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr, zgodovinskih ved. redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4. aprila 1981.
Škerjane Lueijan Marija, rojen 17. decembra 1900. umrl 27, februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949,
Steie
Stern
Stupica
ŠkerJj Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Škerlj Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko fflologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, februarja 1969.
Šlehinger Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 2J, decembra 1946.
Šuklje Lujo, rojen 21. septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal m osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Izredni član od 7. februarja 1969, redni član 20. marca 1979.
Šnuderl Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Štampar Andrija, rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Tavčar Alois, rojen 2, marca 1895, umrl 2. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2, junija 1953.
Tavčar Igor, rojen 2, novembra 1899, umrl 27, decembra 1965, dr, med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.
Tavlor Alan John Percival, rojen 25, marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Osferdu, Dopisni član od 6, junija 1983.
Tesniere Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru. Dopisni član od 2. junija 1953.
Todorovič Kosta, rojen 5, julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953,
Tolstoj NikitaTljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za sLaro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Trofenik Rudolf, rojen 15. aprtla 1911. umrl 7. decembra 1991, dr. prava m dr. 151., založnik v Munchnu. Dopisni član od 30. maja 1991.
Trstenjak Anton, rojen S. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakiullete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Udovič Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ušeničnik Aleš, rojen 3. julija 1869, umrl 30. marca 1952, tir. fiL, dr. teoi., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva "Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva 1. 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vavilov Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umri 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Vavpetič Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17, oktobra 1958.
Veber Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil,, redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18, maja 1945. Odrekel seje članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vidmar Josip, rojen 14. oktobra 1895. umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976.
Vidmar Milan, rojen 22, junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr, tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16, maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27, junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Vilfan Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr, prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakulteLe Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Vouk Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953.
Vučenov Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981,
VVolliuan Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu, Dopisni član od 7, februarja 1969.
Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštituLu Jovana Hadžija SAZU, Izredni član od 7. februarja 1969.
Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga Dopisni član od 29. marca 1979.
Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani.
VVraher
Zavada Ziherl
Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 195S; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.
Zupančič Rihard, rojen 22. decembra ¡878, umrl 23. marca 1949, dr. 01., redni profesor za matematiko na Telimški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematič-no-prirodo s lovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.
Zwitter Fran, rojen 24, oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.
Župančič Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl II. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
FRIEDRICH KARL BEIER
(1926-1997)
Dne 13. novembra 1997 je v Münch il u umrl profesor FriedrichKarl Beier upokojeni direktor MasPlanck inštituta za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo in dopisni član SAZU od leta 1983.
Friedrich-Karl Beier se je rodil 9. aprila 1926 v Berlinu, kjerje tudi maturiral in končal študij prava in dobo pripravništva. Leta 1954 je sledi! vabüu Eduarda Reimerja, prvega predsednika nemškega patentnega urada po vojni, da pride za asistenta na njegov Inštitut za tuje m mednarodno patentno in avtorsko pravo in pravo blagovnih znamk pri Pravni fakulteti univerze v Miinehnu. Od takrat naprej je veljala vsa Beierjeva pozornost znanstveno-raziskovalni dejavnosti na področju intelektualne lastnine. Na Pravni fakulteti v Münchnu je prorno-viral leta I960, leta 1965 je sledila habilitacija s temo Teritotialnost prava znamk in mednarodni gospodarski promet. Sledila je d ocen tura in pozneje imenovanje za izrednega in rednega profesorja. Leta 1971 je postal so-direktor Max-Planck inštituta, kije leta 1966 izšel iz inštiLuta univerze in katerega prvi direktorje bil profesor Eugen Ulm er, nestor nemškega modernega avtorskega prava. Po Ulme rje vi upokojitvi je Beier prevzel vodstvo inštituta in ga obdtžal vse do le La 1994, ko je bil upokojen. Kljub vedno večjim ležavam z zdravjem je ostal zvest znanosti in inštitutu, predvsem kot soizdajatelj revij Gewerblicher Rechtsschutz und Urheberrecht (GRUR) in International Review of Industrial Property and Copyright Law (IIC) ter zbirke Schriftenreihe zum Gewerblichen Rechtsschutz, v kateri je pod njegovim vodstvom izšlo že 100 zvezkov,
Beierjevo znanstveno raziskovalno delo, ki obsega več kot 250 publikacij, je več desetletij veljalo področju intelektualne lastnine s posebnim Ležiščem na pravu znamk, pravu geografskih označb in patentnem prava. V ospredju njegovega zanimanja so bih p red sem primerjalno pravni vidiki, pravo mednarodnih konvencij, problemi mednarodnega zasebnega prava in prava Evropske skupnosti. Kot izvedenec Evropske Komisije je Beier bistveno vplival na nastanek in razvoj
evropskega prava znamk. Beier je bil mojster enostavnega in preg nan tn eg a jezika, z izšolanim očesom za praktično relevantno problematiko, ki jo je obdeloval z izazitim občutkom za uravnovešeno upoštevanje interesov prizadetih. Bolj malo simpatij pa je imel za dogmatiko. Ob tem ne preseneča, da je Beier tudi v letih najhujše hladne vojne in ne glede na povsem neprimerne napade s strani kolegov predvsem iz bivše DDR, negoval prijateljske kolegialne odnose s kolegi iz Srednje in Vzhodne Evrope, predsem lud] iz Slovenije. Vrata Max-Planck inštituta, ki seje pod njegovim vodstvom razvil v vodiino znanstveno institucijo za preučevanje intelektualne lastnine na svetu, so jim bila vedno široko odprta. Generacije pravnikov iz teh držav so vsaj deloma pripravile svoje dizertacije in habilitacije na tem inštitutu, katerega biblioteka je največja svoje vrste.
Friedrich-Karl Beier je bil izredno močna in dinamična osebnost, kije vedno znova orala novo ledino, se pravi nova področja raziskovanja. V inštitut je pritegnil veliko število strokovnjakov z vsega sveta. Sam pa je aktivno in merodaj-no sodeloval v številnih nacionalnih in mednarodnih organizacijah. Leta je vodil programsko komisijo Mednarodnega združenja za varstvo industrijske lastnine (ArPPI), katere častni član je bil. Bilje tudi predsednik Mednarodnega združenja visokošolskih Učiteljev in raziskovalcev na področju intelektualne lastnine (ATRIP) in do smrti podpredsednik Nemškega združenja za varsto industrijske lastnine in avtorsko pravo.
Za njegove številne znanstvene dosežke je Friedrich-Karl Beierju prejel časL-ne doktorate univerz v Uppsaiä, Poznanu in Lyonu ter visoka odlikovanja Zvezne republike Nemčije, Japonske in Poljske. Kolegi in bivši sodalavci so mu ob njegovi 70-Ietnici posvetili kar tri "Festschrift", od teh eno v japonščini.
Po zaslugi profesorja Beierja je bi! Max Planck inštitut vedno odprl za naše znanstvenike in jih je tudi štipendiral.
Jože Si raus
LU J O ŠUKLJE
(1910-1997)
Dne 18. junija 1997 se je tiho poslovil najstarejši član Slovenske akademije znanosti in umetnosti s področja tehniških ved. ugleden znanstvenik, izvrsten pedagog, uveljavljen in cenjen inženir, ob vsem tem pa izjemen človek, akademik Lujo Šuklje, Opravil je pionirsko delo na področju geomehanike v Sloveniji in bivši Jugoslaviji ter postavil temelje tej stroki, ki je danes nepogrešljiva pri gradnji objektov in ki predvsem po njegovi zaslugi uživa mednarodni sloves.
Akademik Lujo Šuklje je bil rojen 21. septembra 1910 v Jelši na Hvaru. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na gradbeni oddelek Tehniške fakultete v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1935. Po odsluženju vojaškega roka je služboval najprej pri hidrotehniškem oddelku ban-ske uprave v Ljubljani, nato pa je bil, od leta 1938 do 1946, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Na podlagi disertacije Drsenje temeljnih tal pod učinkom brez kraj nega bremenskega pasu je leta 1946 postal doktor tehniških ved na Univerzi v Ljubljani. Istega leta je bil imenovan za docenta, leta 1951 pa za izrednega profesorja Tehniške fakultete. Redni profesor je postal leta 1957. Dopisni član SAZU je bil od leta 1969, redni član pa od leta 1979.
V začetku svoje kariere je akademik Šuklje poučeval predmete s širšega področja mehanike, kasneje pa se je v celoti posvetil svoji ožji specialnosti: mehaniki tal. Znanje na tem področju je pričel pridobivati med polletnim delom v geomehanskem oddelku na Institut Technique du Bâtiment et des Travaux Public v Parizu leta 1937, poglabljal pa ga je na istem inštitutu leta 1952, obakrat kot štipendist francoske vlade.
Akademik Šuklje sc je od vsega začetka zavedal, da terja uspešno raziskovanje mehanike tal, kjer se prepletajo številni medsebojni vplivi raznih dejavnikov, poleg teoretičnega dela, skrbnih opazovanj in meritev na terenu tudi laboratorijske raziskave. Ko je prof. Kral leta 1938 v okviru tedanjega inštituta za tehniško mehaniko Univerze v Ljubljani dal pobudo za ustanovitev laboratorija za mehaniko tal, se je
akademik Šuklje z vso vnemo lotil dela in uredil skromen laboratorij, ki gaje nato z vztrajnim delom dopolnjeval ter razvijal in organiziral delo v njem. Prvi aparati za raziskovanje zemljin so bili izdelani po njegovih načrtih.
Pretežni del raziskovalnega dela akademika Šukljeta je bil posvečen Teologiji Zemljin. Proučeval je nelinearne odnose med napetostmi, deformacijami in časom za napetostna stanja deloma ali polno zasičenih zemljin Svoje raziskovalne dosežke je objavljal v uglednih revijah, z referati pa se je v obdobju med letoma 1948 in 19 S5 udeležil skoraj vseh domačih in večine pomembnejših mednarodnih srečanj s tematiko mehanike tal in temeljenja ter tako prispeval k mednarodni uveljavitvi slovenske geotehniške stroke. Njegov največji dosežek je knjiga R/ieologicai Aspects of Sail Mechanics, ki je izšla leta 1969 pri znani založbi Wiley v New Yorku. V tem zelo odmevnem deluje akademik Šuklje strnil rezul Late dolgoletnih raziskav s področja reoloških pojavov tal. Knjiga je bila v nekoliko skrajšani obliki prevedena v ruščino. Akademik Šuklje se je na lastno željo upokojil leLa 1975, vendar je z raziskovalnim delom uspešno nadaljeval do pozne starosti. Njegova zadnja članka sta bila objavljena v ugledni mednarodni reviji Geotechnique (1989 in 1991).
O uspešnosti in odmevnosti njegovega raziskovalnega dela pričajo številna vabila za predavanja doma in po svelu, sodelovanje pri podiplomskih študijih v Zagrebu in Beogradu Ler številna priznanja, med njimi nagrada Sklada Borisa Kidriča leta 1964 in Kidričeva nagrada leta 1972. Ljubljanska univerza mu je podelila naslov zaslužni profesor.
Pedagoško delo akademika Šukljeta je pomembno za skoraj vse povojne generacije raziskovalcev in pedagogov na področju mehanike tal in temeljenja, pa tudi širše za veliko število gradbenih inženirjev. Skoraj vsi aktivni geotehniki v Sloveniji so izšli iz njegove šole. Napisal je vrsto učbenikov, ne samo za svoje ožje področje, pač pa tudi za ostala področja mehanike. Od začetka, to je od ieta 1962, pa do leta 1989 je urejal razprave Acta Geotechnica, ki sta jih izdajala Katedra za mehaniko tal z laboratorijem na FAGG in Laboratorij za mehaniko tal IMFM na FNT. V tem obdobju je izšla 101 številka. Skupaj z akademikom Gosarjem je leta 1982 uredil Spominski zbornik A. Kuhlja, ki ga je izdala SAZU.
Akademik Šuklje je svoje bogato znanje uspešno prenašal tudi v prakso. Kot vodilni strokovnjak za mehaniko tal je sodeloval pri obnovi in gradnji številnih zahtevnih objektov v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Na področju mehanike tal, temeljenja in zemeljskih del je izdelal številne ekspertize, geoteh nične elaborate projektov in recenzije za razne ustanove in podjetja. Strokovna poročila so obravnavala geotehnično problematiko dolinskih pregrad, melioracijskih kanalov in nasipov, plazov, podpornih zidov, pristaniških objektov, mostov in slavb Med drugim je pomagal tudi pri gradnji ceste čez Ljubljansko barje. Sodeloval je pri
pripravi predpisov za projektiranje in izvajanje del pri temeljenju gradbenih objektov in napisal pojasnila k tem predpisom.
Bilje pobudnik za ustanovitev bivšega Jugoslovanskega društva za mehaniko tal in temeljenje, njegov tajnik in predsednik. V zahvalo in priznanje za dosežke je bil imenovan za častnega člana več strokovnih združenj v Sloveniji in bivši Jugoslaviji, prejel pa je tudi več državnih nagrad.
Vsem, ki smo imeli čast in srečo, da smo kakorkoli sodelovali s pokojnim akademikom Šukljetom, bo ostal v neizbrisnem spominu kot izjemen človek, nadvse skromen, pošten in pravičen, natančen in dosleden, umirjen in blag, pa vendar odločen in čvrst, ko je bilo to potrebno. Tako po svojih znanstvenih in strokovnih dosežkih kot tudi po človeških lastnostih nam bo svetel vzor. Ostali mu bomo hvaležni in zelo ga bomo pogrešali.
Peter Fajfar
III
POROČILO O DELU SAZU V LETU 1997
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNAN OSTI IN UMETNOSTI V LETU 1997
Glavni dogodek je bila volilna skupščina 27, maja, na kateri so bili izvoljeni novi redni, izredni in dopisni člani. Za redne člane so bili izvoljeni Vasilij Melik. Kajetan Gantar, Jože Pogačnik, Jože Toporišič, Alojz Kralj, Alojz Šereelj, Dane Zaje in Dušan Ferluga. Za izredne člane Alenka Šelih in Marijan Zadnikar v razredu za zgodovinske in družbene vede, Matjaž Kmecl v razredu za fjlološke in hterarne vede. Ivan Brat ko in Janez Leveč v razredu za matematične, fizikalne, kemijske Ln tehniške vede, Ivan Kreft v razredu za naravoslovne vede, Lojze Kovačič in Savin Sever v razredu za umetnosti in Matija Horvat v razredu za medicinske vede. Izvoljeni so bili štirje novi dopisni člani: Thomas Luckmann iz Nemčije, Gian Carlo Meniš iz Italije. Stanislav Hafner iz Avstrije in Erik Valde-mar Stalberg iz Švedske. Dejstvo, da so bili izvoljeni vsi predlagani člani - razen v četrtem razredu, ko sta bila za enega izrednega člana predlagana dva kandidata - kaže na dobro pripravljenost volilne skupščine. Skupščino pa si bomo zapomnili tudi po rekordno visoki udeležbi. Volilo je - osebno ali pisno - več kot 90 odstotkov naših članov. Novoizvoljenim članom so bile diplome vročene na slovesnosti 10. junija.
V	IsLu 1997 je preminil redni član Lujo Šuklje, tako da je Akademija ob koncu leta štela 73 rednih in 23 izrednih, skupaj 96 članov, kar ni v nasprotju z zakonom, ki dopušča največ 90 članov. Omejitev namreč zadeva člane, mlajše od petinsedemdesetih let. Dopisnih članov je bilo 86.
Akademija se je zbrala na štirih skupščinah: 25. februarja, 27. maja na volilni skupščini. 10. junija na slovesni podelitvi diplom novim članom in 11. decembra na tradicionalni zaključni skupščini.
Predsedstvo se je sestalo trikrat: 24. februarja, 17. aprila in 25. novembra. Izvršilni odbor, ki mu je naloženega največ dela, sprotnega in perspektivnega, pa tudi največ odgovornosti, je imel 22 sej.
Akademija je tudi letos pospeševala znanstveno in umetnostno dejavnost tako, daje prirejala predavanja svojih članov in uresničevala edicijski program. Podrobnejši podatki o enem in drugem so objavljeni posebej. Nesporno pa je, da so bila predavanja članov v tem letu številnejša in daje izdanih publikacij, periodičnih m individualnih, znatno več kot lam.
V	skladu s 3. členom zakona je Akademija dolžna ocenjevati razvoj znanosti in umetnosti in dajati mnenje o negativnih pojavih v razvoju obeh področij, zato seje tudi v tem letu oglašala v javnosti. Izvršilni odbor je v izjavi, objavljeni 19. marca v Delu, opozoril na kritični finančni položaj znanosti v Sloveniji, razred za zgodovinske in družbene vede pa se je-ob kritiki sedanjega stanja - zavze!
za drugačno, bolj uspešno upravljanje in financiranje raziskovalne dejavnosti v družboslovju in humanistiki ■ 25. aprila v Dnevniku in Večeru.
Več odborov, komisij kakor tudi posebnih enot je delovalo v okviru Akademije ali z njo z namenom, da pospešujejo razvoj znanosti in umetnosti pri nas, predvsem na področjih, ki so pomembna za poznavanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda: Biblioteka, Komisija za tisk, Komisija za sestavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa. Svet za preučevanje in varstvo okolja, Odbor za preučevanje narodnih manjšin, Valvasorjev odbor, Odbor za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas, Odbor za medicinske vede.
Naši člani so sodelovali v nacionalnih svetih Republike Slovenije, v svetih več raziskovalnih ustanov in organizacij, upravnih odborih in skladih. Akademija ima svoje predstavnike v upravnih odborih in svetih ustanov, ki jim je ustanoviteljica ah soustanoviteljica: v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, v Inštitutu akad. Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, v Elektroinštitutu Milana Vidmarja, v Kemijskem inštitutu, v Turbo inštitutu, v Slovenski znanstveni fundaciji, v Znanstvenoraziskovalnem središču v Kopru in v Slovenski hiši eksperimentov,
Mednarodna dejavnost Akademije, ki ima podporo v Oddelku za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, postaja vse bolj razvejana in zahtevna. Zdaj imamo pogodbo o sodelovanju z 21 nacionalnimi akademijami znanosti in umetnosti v Evropi, vendar je zamenjava znanstvenikov z njimi močno skrčena zaradi skromnih sredstev, kijih ima na voljo Akademija in inštituti, ki jim znanstveno izmenjavo lahko omogočamo. Bolj vsestranski in intenzivni postajajo stiki z evropskimi ustanovami, tako z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salz-burgu, Zvezo evropskih akademij v Londonu (ALLEA), Mednarodno zvezo akademij v Bruslju kol tudi z Evropsko znanstveno fundacijo v Strasbourgu.
K podobi Akademije v javnosti, nacionalni in mednarodni, so veliko prispevala priznanja akademikom za njihove vrhunske znanstvene in umetniške dosežke. tudi izvolitve v tuje akademije in znanstvena društva. Podatke prinaša Letopis na drugem mestu.
Poročilo je zajelo le poglavitne dejavnosti Akademije in njene končne dosežke v letu 1997. Več prizadevanj je bilo naravnanih v prihodnje leto, ko se nam obeta bogata simpozijska dejavnost. Imeli bomo mednarodni simpozij Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo - Začetki slovenske etnogeneze v organizaciji razreda za zgodovinske in družbene vede, posvetovanje Podiplomski študij te/mike in naravoslovja v Sloveniji - prireditelj bo razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede - ter Jesenski Znanstveniplenum Evropske akademije znanosti in umetnosti Konec leta se bomo spomnili tudi šestdesetletnice ustanovitve naše Akademije, jubileja, ki smo mu dolžni posvetiti vsestransko pozornost.
FRANCE BERNIK predsednik SAZU
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU je v letu 1997 zasedala trikrat, in sicer 25, februarja, 27, maja m II. decembra. Dne 10, junija pa jc bil javni zbor, na katerem je predsednik SAZU izročil novoizvoljenim članom diplome o članstvu.
Skupščina SAZU 25. februarja 1997
Skupščina je sprejela poročilo predsednika akad. Franceta Bemika o delu Akademije v leLu 1996 in načrt, za leto 1997, finančno poročilo o poslovanju v letu 1996 ter finančni načrt SAZU za leto 1997.
Skupščine so se udeležili:
Člani predsedstva: predsednik akad, France Bernik, podpredsednika akad. Ciril Zlobec in akad. Robert Blinc. glavni tajnik akad. Matija Drovenik, tajniki razredov akademiki: Lidija A n do I še k - J eras, Kajetan Kovič, Jože Maček, Janez Orešnik in Boštjan Žekš, trije člani predsedstva, izvoljeni po 22, členu zakona o SAZU. akademiki: Janez Batis, Primož Ramovš in Lojze Vodovnik,
Redni člani: Emilijan Cevc, Davorin Dolar, Peter Fajfar, Janez Fettich, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrtn. Ljubo Golič. Peter Gosar. Stanko Grafe nauer, Ludvik Gyergyek, Vinko Kam bič, Janko Kos, Jože Krašovec, Uroš Krek, Lojze Lebič, Lev Milčinski, Dušan Moravec, Mario Pleničar, Veljko Rus. Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Miha Tišler, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav in Andrej O. Župančič.
Izredni člani: Raj ko Bratož, Dušan Ferluga, Andrej Hieng, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Marjan Kordaš, Alojz Kralj. Andrej Kranjc, Milko Matičetov, Vasilij Melik, Jože Pogačnik, Saša Svetina, Alojz Šercelj, Jože Toporišič in Mitja Zupančič.
Ostali navzoči: upravni direktor Zoran Mezeg in sekretar predsedstva Miha Lesar.
Opravičeno odsotni:
Redni člani: Aleksander Bajt, Janez Bernik, Miroslav Brzin, Josip Globev-nik, Dušan Hadži. Franc Jakopin, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Majer, Ernest Mayer, Zdravko Mlinar, Franc Novak, Boris Paternu, Janez Peki eni k, Janko Pleterski, Stojan Pretnar, Lujo Šuklje, Anton Vratuša, Igor Vrišer in Franc Zadravec.
Izredni člani: Kajetan Gantar in Jože Mlinaric.
Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik, ki je pozdravil navzoče in ugotovil, da je skupščina sklepčna. Nato je predlagal v obravnavo in sprejem naslednji
dnevni red:
1.	potrditev zapisnika zadnje skupščine 17. decembra 1996,
2.	poročilo predsednika o delu Akademije v letu 1996 in načrt za leto 1997,
3.	predlog za ustanovitev odbora za medicinske študije,
4.	finančno poročilo upravnega direktorja o poslovanju v letu 1996,
5.	finančni načrt SAZU za leto 1997,
6.	razno.
Skupščinaje predlagani dnevni red soglasno sprejela.
K točki l
Potrditev zapisnika zadnje skupščine 17. decembra 1996
Skupščinaje soglasno potrdila in sprejela zapisnik zadnje skupščine 17. decembra 1996.
K točki 2
Poročilo predsednika o delu Akademije v letu 1996 in načrt za leto 1997
Predsednik akad France Bernik je najprej podal naslednje poročilo o delu Akademije v letu 1996:
"Med osrednje zunanje dogodke v delu Akademije leta 1996 prištevamo zlasti skupščine - bile so tri - in znanstvene manifestacije, ki jih je pripravila Akademija sama ali skupaj s sorodnimi nacionalnimi in mednarodnimi ustanovami.
Od skupščin je bila prva - 27. februarja - finančna skupščina. Sprejela je poročilo o poslovanju v minulem letu in finančni načrt za leto 1996. Sprejela je tudi pravilnik o volitvah vodstva, vključno članov predsedstva po 22. členu novega zakona o SAZU. Skupščinaje ukinila odbor za energetiko, kije doslej obstajal pri predsedstvu, in to sporazumno s predstojnikom odbora za energetiko. Osrednja skupščinaje bila 7. maja in na njej so člani izvolili novo vodstvo oz. so z veliko večino izglasovali zaupanje dosedanjemu vodstvu, ki je ponovno kandidiralo, tokrat po novem zakonu, in bilo izvoljeno za tri leta: za predsednika France Bernik, za podpredsednika Robert Bitne in Ciril Zlobec ter za glavnega tajnika Matija Drovenik, Hkrati je skupščina od štirih kandidatov izvolila tri nove člane predsedstva, kot predpisuje novi zakon: akademike Janeza Batisa, Primoža Ramovša in Lojzeta Vod ovni ka. Udeležba na volilni skupščini je bila razmeroma visoka in odsotni člani so, kot določa zakon, lahko glasovali pisno. Vsega skupaj
je glasovalo 86,8 % upravičencev. Tretja skupščina - 17. decembra-je ob problematiki odborov kot "posebnih enot" pri predsedstvu obravnavala in rešila vprašanje po drugi svetovni vojni izključenih ali k izstopu prisiljenih članov Akademije. ¿e predsedstvo je na seji 26. februarja lani poudarilo, da šteje te akademike za svoje in obsoja krivico, ki jim je bila prizadeta. Izvršilni odbor pa je s posebno izjavo v Delu 6. aprila in v Slovencu 13. aprila o zadevi obvestil javnost. Izrazil je nestrinjanje s poseganjem povojne totalitarne oblasti v Akademijo in pozval Državni zbor kot legitimnega naslednika nekdanje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije k celovitejši popravi krivic, storjenih neposredno po koncu druge svetovne vojne. Glede nato, da se Državni zbor v sklicu 1992/96 ni odzval na javni poziv, ne tako in ne drugače, je rehabilitacijo treh članov - Leonida Pitamica, Aleša Ušeničnika in Franca Vebra - treba razumeti kol etično pokončno dejanje naše Akademije. Kot tako bi zaslužilo več pozornosti v sredstvih javnega obveščanja, tembolj, ker je pobuda za rehabilitacijo prišla iz članstva - od akademika Aleksandra Bajta - in je bila na skupščini sprejeta soglasno, brez pridržkov, tako da se je trem akademikom tudi formalno vrnilo članstvo v Akademiji z vsemi častnimi pravicami, ki jim pri tem gredo.
Od simpozijske dejavnosti kaže omeniti Mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma (17. - 20- septembra), ki ga je SAZU kot strokovna pokroviteljica pripravila z drugimi sorodnimi ustanovami v Sloveniji in v svetu, Predsednik je bil eden od treh častnih pokroviteljev simpozija, predsednik organizacijskega odbora in predavatelj pa akad. Jože Krašovec. Skupaj z njima je na simpoziju nastopilo sedem naših članov, Akad, Lidija Andolšek - Jeras je organizirala po-kongresni simpozij - po L kongresu ginekologov in peri nato logov Slovenije - o etiki v ginekologiji in perinaro/ogiji (23, oktobra). Kot soorganizatorica je Akademija nastopila še na Mednarodni konferenci o epitelijskiJi hiperplastičnih spremembah na sluznici grla (28, - 30, oktobra). Pobudnik te konference, predsednik organizacijskega odbora in nosilni referent je bil akad, Vinko Kam bič.
Pri oceni izdajateljske dejavnosti moramo upoštevati, da ZRC SAZU odslej uresničuje svoj edicijski program, ki je popisan na drugem meslu. Izključno naših izdaj je bilo v tem letu pet, v tisku so naslednje tri, od teh ena za minulo leto. Skupaj z ZRC pa je SAZU izdala šest publikacij, dve zamujata in sta še v tisku. Kljub delitvi edicijske dejavnosti končna vsola za Akademijo ni zanemarljiva: enajst izdanih del in šest del pred izidom.
Mednarodna dejavnost prehaja iz navezovanja formalnih pogodbenih stikov v fazo uresničevanja dogovorov. Ob koncu leta smo imeli podpisan sporazum o sodelovanju z devetnajstimi akademijami znanosti, prizadevamo pa si skleniti dogovor o sodelovanju še s štirimi akademijami. Konkretnejši obrisi sodelovanja so vidni zlasti v odnosih z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu in s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti. Prcdsed-
nik SAZU seje udeležil dveh zasedanj senata in dveh skupščin ASAE v Salzbur-gu (8. - 9. marca in 5. julija), predsednik Felix Unger pa je obiskal Ljubljano in predaval o vlogi in mesni akademij znanosti in umetnosti v 21. stoletju (13. septembra). Predsednik SAZU je obiskal tudi Zagreb in v Evropskem domu govoril s predsednikom HAZU Ivanom Supkom o sodelovanju med obema akademijama (7. oktobra). Aktivnejši so postali stiki z Evropsko znanstveno fundacijo v Strasbourgs kjer nas uspešno zastopata dva člana: v stalnem odboru za humanistične vede izredni član Kajetan Gantar, v stalnem odboru za medicinske raziskave a kad. Jože Trontelj.
Od leta 1996 je SAZU članica še enega mednarodnega znanstvenega organa - Inter-Academy Panel.
V letu 1996 je umrlo šest naših članov, akademiki Sergij Vilfan, Bratko Kreft, Janez Matjašie in Anton Trstenjak, ter dopisna člana Nikila f. Tolstoj in Edhem Čamo - navedeni so po vrstnem redu smrti. Število članstva je bilo tako ob koncu 1996 nekoliko nižje kot leto poprej: 66 rednih, 22 izrednih in 83 dopisnih članov."
Predsednik je podal ludi naslednje poročilo o načrtu dela Akademije za leto
1997:
"Nadaljevalo se bo in stopnjevalo sodelovanje s tujimi akademijami z na nosi i. s hrvaško akademijo smo februarja letos od trinajstih načrtovanih skupnih projektov v Zagrebu in Ljubljani že predstavili javnosti prvega med njimi - dvojezično izdajo novele Avgusta Šenoa "Nagelj s pesnikovega groba" z dvema interpretacijama, nadaljevalo se bo sodelovanje z Evropsko akademijo znanosti m umetnosti, v marcu je načrtovano zasedanje senata in skupščine te akademije, v aprilu znanstveni simpozij v Madridu na temo Vloga in funkcija akademij znanosti v prihodnosti, maja je napovedan Karlov plenum v Aachnu in novembra jesensko zasedanje akademije v Budimpešti. Naši predstavniki se bodo individualno udeleževali znanstvenih srečanj drugih akademij, tudi takih, o katerih bomo obveščeni kratkoročno, kot se je zgodilo to z obiskom najvišjih predstavnikov Mednarodne tehniške akademije v Moskvi koncc prejšnjega tedna.
Dalje so v načrtu sestanki stalnih odborov pri Evropski znanstveni fundaciji, kjer imamo priložnost, da se naposled vključimo v širše evropske raziskovalne projekte. Toliko o mednarodni dejavnosti naše Akademije.
Osrednji letošnji dogodek pa bodo nedvomno volitve novih članov: rednih, izrednih tn dopisnih, prve volitve članov, od kar je bil sprejet novi zakon, potrjen novi statut in pripravljen pravilnik o volitvah. Sicer bo letošnje leto minilo v pripravah za večje znanstvene manifestacije in tudi jubileje v prihodnjem letu - v letu 1998. V drugi polovici ieta 1998 bo najprej mednarodni simpozij na osrednjo temo naše zgodovine, ki ga pripravlja oddelek za zgodovinske vede prvega
razreda S AZU na temo Naslajanje slovenskega naroda med pozno antiko in karolinško dobo. Sledila bo proslavitev šestdeset I et niče ustanovitve in dela naše Akademije združena z jesenskim zasedanjem Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki bo tokral v Ljubljani. Nedvomno bo se vrsta prireditev, ki jih ta hip seveda ni mogoče predvideti, a se jih bodo naši člani udeležili v svojem imenu ali kot predstavniki usLanove, kiji pripadajo. "
Predsednik je odprl razpravo o svojem poročilu, K.er se razprave ni nihče udeležil, je predsednik skupščini predložil v odločanje še naslednji zadevi:
1,	Elektroinštitut Milan Vidmar je Akademijo kot svojo ustanoviteljico zaprosil za soglasje k spremembam in dopolnitvam svojega statuta. Pri tem gre za terminološko posodobitev standardne klasifikacije dejavnosti inštituta in za razširitev dejavnosti same. Potrditev omenjenih sprememb so priporočili tudi akademiki Ludvik Gyergyek, Lojze Vodovnik in Boštjan Žekš, sicer člani upravnega odbora omenjenega inštituta.
Skupščina je z javnim glasovanjem soglasno sprejela odločitev, da dâ soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Elektroinštituta Milan Vidmar.
2.	Izvršilni odbor SAZU je sklenil predlagati skupščini, naj sprejme sklep o pridružitvi Mednarodni zvezi akademij (Union Académique Internationale) s sedežem v Bruslju in naj pooblasti predsednika, da izvrši ta sklep.
Mednarodna zveza akademij je pred kratkim slavila 75-Jetnico obstoja in združuje akademije znanosti in umetnosti z vsega sveta. Predlog za sprejem v članstvo je treba zvezi predložiti do 20. marca 1997, odločitev o tem pa naj bi bila sprejeta na naslednji generalni skupščini Mednarodne zveze akademij 20. junija 1997. Pri teni je zanimiv podatek, da se je naša Akademija že Lakoj po svojem nastanku želela včlaniti v omenjeno zvezo, vendar soji zgodovinski dogodki to preprečili.
Skupščina je o pred logu javno glasovala in soglasno sprejela sklep, da SAZU izpelje postopek za vključitev v Mednarodno zvezo akademij (Union Académique Internationale) s sedežem v Bruslju.
Podpredsednik akad. Robert Blinc je dopolnil predsednikovo poročilo s pris pevkom o kritičnem položaju znanosti v Republiki Sloveniji s posebnim ozimni na začasno proračunsko financiranje v prvi polovici leta 1997. O tem problemu sta na pobudo akad, Dušana Hadžijaže razpravljala izvršilni odbor in predsedstvo SAZU. Podpredsednik Blinc je dejal, da so se sredstva iz javnih virov za financiranje znanosti in tehnologije od leta 1987 do leta ¡996 prepolovila, prav tako se je v primerjavi s preteklim letom prepolovil njihov delež za financiranje znanosti v predlogu začasnega proračuna za leto 1997. Tako je bilo leta 1996 za financiranje znanosti namenjenih. 16,7 milijard SIT ali 0,6-0,7 odstotka družbenega bruto proizvoda, za leto 1997 pa samo 5,7 milijard SIT oziroma 0.4 odstot-
ka bruto proizvoda. Pa še iz teh sredstev se financira vrsta sicer pomembnih zadev, ki pa jih po merilih OECD ne bi smeli šteti za financiranje raziskav in razvoja. Padec državnih sredstev namenjenih znanosti pod kritično raven bi utegnil v kratkem času povzročiti razpad sistema znanosti pri nas ter pretrgali mednarodne znanstvene povezave in vpetost naše znanosti v evropske in svetovne tokove. Predsedstvo in izvršilni odbor SAZU sta v krajši izjavi javnost obvestila o krizi v slovenski znanosti.
O problemih v sistemu financiranja znanosti oziroma določenih znanstvenih projektov je govoril tudiakad. Boštjan Žekš,
Predsednik seje zahvalil podpredsedniku Blincu za dopolnilo poročila in sklenil drugo točko dnevnega reda,
K točki 3
Predlog za ustanovitev odboru za medicinske študije
Glavni tajnik akad. Matija Drovenik je na prošnjo predsednika utemeljil predlog Razreda za medicinske vede SAZU za ustanovitev odbora za medicinske študije, ki so ga prejeli vsi člani v gradivu za skupščino.
Razred za medicinske vede je predsedstvo SAZU v dopisu 11. februarja 1997 obvestil, da predlaga ustanovitev odbora za medicinske študije, ki bi imel več raziskovalnih skupin. Trenutno bi bili to skupina za proučevanje rodnosti in samomorilnosti ter skupina za proučevanje prekanceroz grla.
Izvršilni odbor je na svoji seji dne 17. februarja podprl ta predlog z manjšo spremembo, da ima odbor skladno s statutom SAZU namesto skupin komisiji: komisijo za proučevanje rodnosti in samomorilnosti ter komisijo za proučevanje prekanceroz grla. Predsedstvo je ta predlog na svoji seji 24, februarja 1997 podprlo in ga sklenilo predlagati v potrditev skupščini SAZU.
Skupščina je o predlogu javno glasovala in soglasno sprejela sklep, da se ustanovi odbor za medicinske študije z dvema komisijama, in sicer s komisijo za proučevanje rodnosti in samomorilnosti ter s komisijo za proučevanje prekanceroz grla,
K točki 4
Finančno poročilo upravnega direktorja o poslovanju v letu 1996
Upravni direktor Zoran Mezeg je poročal o finančnem poslovanju SAZU v letu 1996. Ob tem je posebej pojasnil grafične priloge v poslovnem poročilu, ki so ga navzoči prejeli v gradivu za skupščino. (Omenjeno poročilo vsebuje prikaz finančnega poslovanja v letu 1996 in finančni načrt za leto 1997.)
V letu 1996 je imela Akademija 384.595,408.35 SIT prihodkov in 384.034.864,43 SIT odhodkov ter ustvarila presežek 560.543,92 SIT, ki se prenese v leto 1997. Prihodki v letu 1996 so bili v primerjavi z letoma 1994 in 1995 naslednji:
_1994__1995_1996
Prenos presežka
iz prejšnjega leta_101.055,60 1,768.154,10 155.193,60
Prihodki M F
(Proračun RS)_190,016.138,00 262,403.423,30 352,421.668,18
Prihodki M7T_24,929.548,10 19.667.292,10 8,125.52350
Prihodki Valvasorjevega odbora, monografija Franceta Miheliča in
simpozij Biblija _14,443.110,30 10.011.958,20 13,604.158,65
Prihodki od obresti_	2,959.771,10 2,569.882,70 3,929,184,38
Razni drugi prihodki (prodaja lastnih publikacij,
najemnine, sponzorstvo) 1,773.719,20 5,021.198,50 6,359 680,04 SKUPAJ:	234,223.342,30 301,441.908,90 384,595.408,35
Odhodki v letu 1996 so bili v primerjavi z letoma ¡994 in 1995 naslednji:
1994	1995	1996
Materialni stroški in			
ogrevanje	5,527.426,80	6,828.683,60	7,206.457,80
Porabljena električna			
energija in bencin	985.893,60	1,150.874,60	1,992.491,00
Tiskarski stroški	8,922,440,80	11,947.898,80	13,730 783,40
Investicijsko vzdrževanje.			
pošta, telefon, komunala	14,641.999,60	26,081.803,00	59,316.478,52
Avtorski honorarji in intelekt. štor.			
(vkij. Valvasor, monograf. France			
Mihelič, simpozij Biblija)	11,872.858,00	13,910.449,10	15,630.112,60
Neproizvodne storitve	1,492.347,50	1.946.026,40	2,661.692,36
Stroški reprezentance	1,552.511.10	2,817.874,10	2,174,954,70
Amortizacija	2,020.096,20	2,784.357,80	1,837.255,00
Drugi materialni odhodki			
(prehrana, kotizacije)	4,501.885,70	6,064.446,60	6,679.442,90
Plačilo bančnih storitev	29,739,00 26.800,00	4l.R64.41
Plačilo storitev ARS	351,012,20	383.934,60	415.830,48
Zavarovalne premije	323.743,40	435.494,30	788.095,90
Dnevnice za službena			
potovanja in nočnme	1,558.979,00	2,120.431,00	1,701.073,00
Prevoz na delo in			
potni stroški	2,716.838,50	3,379.579,00	3,159.336,30
Drugi odhodki	33,656.038,10	42,760.518,40	43,030.331,36
Drugi davki	474.142,50	423.857,00	1,734.793,70
Bruto plače	70,242.855,00	85,283.687,00	89,291.373,00
{."lanske nagrade članom			
SAZU	71,584.381,20	92,940.000,00	132,642.498,00
SKUPAJ:	232,455.188,20 301,286.715,30 31S4.034.864,43
Za investicije in investicijsko vzdrževanje v letu 1996 je Akademija prejela 74,603.876, 54 SIT iz naslednjih virov;
■ proračun RS za SAZU	42,947.999,39
-	proračun RS za ZRC SAZU	28,225.103,40
-	amortizacija	890.000,00
-	nabava osnovnih sredstev iz sklada za delo
upokojenih akademikov	256.305,00
-	lastni prihodki	2,284.468,75 SKUPAJ:	74,603.876,54
Pridobljena sredstva so bila v celotnem znesku porabljena za naslednje namene:
-nabavo osnovnih sredstev, knjig in drobnega inventarja	15,850.986,54
-	investicijsko vzdrževanje in adaptacije objektov SAZU	39,488.487,50
-	adaptacijo objekta Postojna	11,507.329,50 • vzdrževanje objekta Planina	1,230.777,10
-	adaptacijo objekta Novi trg 2	6,526.295,90
Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli finančno poročilo o poslovanju SAZU v letu 1996 in potrdili prenos presežka iz leta 1996 v leto 1997.
K točki 5
Finančni načrt SAZU za leto 1997
Upravni direktorje seznanil navzoče z okvirnim osnutkom plana proračuna za leto 1997.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je za svoje delo v letu 1997 načrtovala finančna sredstva v znesku 793,770.000,00 SIT, kijih bo porabila za naslednje namene:
_ v tisoč tolarjih:_
107.505	za brutto plače, prehrano in prevoz na delo 45 zaposle-
nih, regres za letni dopust, jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj;
6.436	za materialne stroške (ogrevanje, pošta, telefon, pisar-
niški material);
970	za nakup dveh računalnikov s printerjem in nakup faksa;
4.885	za mednarodno sodelovanje in za izmenjavo znanstve-
nikov med SAZU in akademijami v tujini;
6.638	za nakup knjig in revij v biblioteki SAZU;
4.868	za materialne stroške m za obnovo in dokup računalniš-
ke opreme v biblioteki SAZU;
12,546	za Znanstveni fond upokojenih članov SAZU:
3,632	za Znanstveno fundacijo, ESEP in PUG\VASH
3.270	za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu
skozi čas;
45.161	za ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina sloven-
skega naroda v lelu 1997 in Ciljni raziskovalni program "Oblikovanje kulturnih prostorov11;
10.291	za tisk Letopisa in publikacij SAZU (določi komisija za tisk);
163.768	za članske nagrade akademikom, upoštevana revalori-
zacija med letom in volitve novih članov - maj 1997;
38.880	za redna vzdrževalna dela na objektih SAZU;
za ureditev Prešernove dvorane; za ureditev okrepčevalnice za zaposlene; za zamenjavo službenega vozila; za ureditev stanovanja in fasade Novi trg 3a:
384.920	za dokončanje obnove stavbe v Postojni - Inštitut za
raziskovanje krasa ZRC SAZU; za ureditev podstrešja na Novem trgu 2 (ZRC SAZU).
Po predstavitvi osnutka finančnega načrta SAZU je upravni dirckLor pojasnil, da bo do sprejetja proračuna za leto 1997 v prvem polletju potekalo začasno financiranje na podlagi ustrezne uredbe Vlade Republike Slovenije - objavljene v Uradnem listu RS št. 77 z dne 28. decembra 1996 - in po načelu dvanaj-stin lanskoletnega proračuna. Posebej je opozoril, da so bile v finančni načrt SAZU za leto 1997 vnesene nove postavke, in sicer za financiranje Znanstvenega fonda upokojenih članov SAZU, za kritje članarin za Znanstveno fundacijo, ESEP in PUGWASH ter za financiranje dela Odbora za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas. Omenjene postavke so bile prenesene iz proračuna Ministrstva za znanost in tehnologijo R Slovenije,
Skupščina je z javnim glasovanjem soglasno sprejela finančni načrt za leto ¡997.
K točki 6 Razno
Predsednik je ugotovil, daje dnevni red skupščine izčrpan, se zahvalil navzočim za udeležbo in sodelovanje ter sklenil zasedanje skupščine ob 11,10.
Skupščina SAZU 27. maja 1997
Skupščina je bila posvečena izključno volitvam novih članov SAZU
Volilne skupščine so se udeležili:
Člani predsedstva: predsednik akad, France Bernik, podpredsednik akad. Ciril Zlobec in glavni tajnik akad, Matija Drovenik; tajniki razredov akademiki: Lidija Andolšek- Jeras, Kajetan Kovic, Jože Maček, Zdravko Mlinar, Janez Ore-šnik in Boštjan Žekš, Lrije člani, izvoljeni po 22. členu zakona o SAZU, akademiki Janez Batis, Primož Ramovš in Lojze Vodovnik,
Redni člani: Aleksander Bajt, Janez Bernik, akad. Miroslav Brzin, Fmilijan Cevc, Davorin Dolar, Peter Fajfar, Janez Fettich, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Josip Globevnik, Peter Gosar, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyerg-yek, Dušan Hadži, Frane Jakopin, Vinko Kambič, Taras Kermauner, Janko Kos, Jože Krašovec, Uroš Krek, Lojze Lebič, Ernest Mayer, Milan Mihelič, Lev Mil-činski, Ivan Minatti, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Mario Pleni-čar, Janko Pieterski, Veljko Rus, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Miha Tišler, Jože Trontelj, Drago Trsar, Dragica Turnšek, Ivan Vida v, Anton Vratuša, Igor Vri še r. Franc Za d rave c in Andrej O. Župančič,
Izredni člani: Raj ko Bratož, Dušan Ferluga, Kajetan Gantar, Matija Gogala, Igor Grabeč, Andrej Hieng, Tine Hribar, Drago Jančar. Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Marjan Kordaš, Alojz Kralj, Milko Matičetov, Vasilij Melik, Jože Mlinaric. Jože Pogačnik, Saša Svetina, Alojz Šercelj, Jože Toporišič in Dane Zaje.
Ostali navzoči: upravni direktor Zoran Mezeg in sekretar predsedstva Miha Lesar.
Opravičeno odsotni:
Redni člani: podpredsednik Robert Blinc, Ljubo Golič, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Majer, France Mihelič. Janez Peklenik, Stoj an Pretnar in Lujo Šuklje,
Izredna člana: Andrej Kranjc in Mitja Zupančič.
Skupščino je vodil predsednik akad, France Bernik, ki je vimenu izvršilnega odbora in v svojem imenu najprej pozdravil vse navzoče člane ter predstavnike sredstev javnega obveščanja. Opravičil je odsotnost podpredsednika akad. Roberta Blinca in akad. Janeza Peklenika ter skupščino obvestil, da je šest članov SAZU volilo pisno. Na njegov predlog so navzoči člani soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
L potrditev zapisnika zadnje skupščine 25. februarja 1997,
2.	izvolitev verifikacij s ke in volilne komisije,
3.	predstavitev kandidatov za redne, izredne in dopisne člane,
4.	poročilo verifikacijske komisije,
5.	volitve novih članov,
6 razglasitev rezultatov volitev in zaključek skupščine.
K. točki 1
Potrditev zapisnika zadnje skupščine 25.02,1997
Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli zapisnik zadnje skupščine SAZU, kije bila 25.02.1997.
K točki 2
Izvolitev verifikacijske in volilne komisije
Navzoči so podprli predloge izvršilnega odbora, podane v skladu z 18. členom Pravilnika SAZU o volitvah, in zjavnim glasovanjem soglasno izvolili člane volilne komisije — akad. Petra Fajfarja za njenega predsednika ter izredna člana Rajka Uratoža in Andreja Jemca za njena člana. V verifikacijsko komisijo so prav tako soglasno izvolili akad. Lojzeta Lcbiča za predsednika in akad. Josipa Globevnika za člana.
K točki 3
Predstavitev kandidatov za nove redne, izredne in dopisne člane
Predsednik akad. France Bernik je pozval tajnike razredov, naj v skladu s 7. členom Pravilnika SAZU o volitvah predstavijo kandidate posameznih razredov.
Tajnik 1. razreda za zgodovinske in družbene vede akad. Zdravko Mlinarje predstavil kandidata za rednega člana prof. dr. Vasilija Melika, kandidata za izredna člana: prof. dr. Alenko Šelih in prof. dr. Marijana Zadnikarja, ter kandidata za dopisna člana: prof. dr. Thomasa Luckmanna in prof. dr. Giana Carla Menisa.
Tajnik 11, razreda za filološke in literarne vede akad. Janez Orešnik je predstavil najprej kandidate za redne člane: dr. Kajetana Gantarja, dr, Jožeta Pogačnika in dr. Jožeta Toporišiča. Predstavil je tudi kandidata za izrednega člana dr. Matjaža Kmecla in kandidata za dopisnega člana dr, Stanislava Hafnerja.
Tajnik II f, razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede akad.
Boštjan Žekšje predstavil kandidata za rednega člana dr Alojza Kralja ter kandidata za izredna člana: dr. Ivana Bratka in dr, Janeza Levca.
Tajnik IV. razreda za naravoslovne vede akad, Jože Maček je predstavil kandidata za rednega člana dr. Alojza Šerclja ter alternativna kandidata za izrednega člana: dr. Ivana Krefta in dr. Nado Pipan.
Tajnik V, razreda za umetnosti akad, Kajetan Kovic je predstavil kandidata za rednega člana Daneta Zajca ter kandidata za izredna člana: Lojzeta Kovačiča in S a vi na Severja.
Tajnica VI. razreda za medicinske vede akad, Lidija Andolšek - Jeras je predstavila kandidata za rednega člana dr. Dušana Ferlugo, kandidata za izrednega člana dr. Matijo Horvata in kandidata za dopisnega člana dr. Erika Valde-marja Stalberga,
(Pisne predloge za vse kandidate hrani arhiv Tajništva razredov SAZU.)
Po predstavitvah je predsednik akad, Franec Bernik odprl razpravo o predlaganih kandidatih. Ker se ni nihče priglasil k besedi, je predlagal, da skupščina nadaljuje delo po sprejetem dnevnem redu,
K točki 4
Poročil p verifikacij ske komisije
Predsednik verifikacij ske komisije akad. Lojze Lebič je podat naslednje poročilo:
"Slovenska akademija znanosti in umetnosti šteje danes 66 rednih in 22 izrednih članov, skupno torej 88 članov. Vsi so volilni upravičenci. Od 66 rednih članov jih je navzočih 56, Štirje člani so volili pisno, skupno ho torej volilo 60 rednih članov, ali 91 %, Od 22 izrednih članov jih je navzočih 20. Dva sta volila pisno, skupno bo torej volilo 22 izrednih članov ali 100%. V celoti bo torej na današnji skupščini volilo 82 članov, kar pomeni 9.1,2% volilnih upravičencev."
K točki 5
Volitve
Glavni tajnik akad. Matija Drovenik je podal nekaj splošnih napotkov in pojasnil v zvezi s Pravilnikom SAZU o volitvah. Dejal je, da se kandidata voli tako, da se obkroži številka, ki stoji pred njegovim imenom in priimkom. Za novega rednega, izrednega ali dopisnega člana SAZU je izvoljen tisti kandidat, ki dobi več kot polovico glasov volilnih upravičencev. Nove redne in dopisne člane volijo le redni člani, torej skupaj 66 volilnih upravičencev. Nov redni ali dopisni član je izvoljen, če dobi vsaj 34 glasov "za". Nove izredne člane volijo tako redni kot izredni člani, torej skupno 88 volilnih upravičencev. Nov izredni
član je izvoljen, če dobi vsaj 45 glasov "za". Glavni tajnik je še posebej spomnil volilne upravičence, da sta v IV. razredu alternativna kandidata za eno prosto mesto za izrednega člana in da se glasuje s a tn o za enega kandidata tako, da se obkroži številka, ki stoji pred njegovim imenom in priimkom. Ce v prvem krogu volitev ne bi bil izvoljen nobeden od omenjenih kandidatov, se bo za kandidata, ki bo imel večje število glasov, glasovalo še v drugem krogu. Nadalje je razložil, da je skladno s 13. členom Zakona o SAZU ter 22. in 38. členom Pravilnika SAZU o volitvah možno pisno glasovanje za tiste člane, ki se skupščine ne morejo udeležiti, ter pojasnil potek tega glasovanja. Navzoče je tudi obvestil, daje bila pomoloma odprla ovojnica z glasovnicami enega od članov, kt je volil pisno. Predlagal je, da se glasovnice iz odprte ovojnice šLejejo za neveljavne. Ovojnica nekega drugega člana pa je vsebovala samo glasovnice za prvi krog volitev,
Predsednik akad, France Bernik seje zahvalil glavnemu tajniku akad. Mariji Droveniku za pojasnilo ter zaprosil predsednika volilne komisije akad. Petra Fajfarja, naj začne z volitvami, in sicer z odpiranjem ovojnic s pisnim glasovanjem. Predsednik volilne komisije je ob pomoči sekretarja predsedstva Miha Lesarja odprl posamezne ovojnice, prebral ime in priimek člana, ki je glasoval, nato iz manjše ovojnice (predvidene za prvi krog volitev) vzel glasovnice in jih vložil v skrinjico tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja. Pisno so glasen vali: akad, Robert Blinc, akad. Ljubo Golič, akad. Valentin Logar, izredni član Mitja Zupančič in akad. Stojan Pretnar (samo za prvi krog volitev).
Po končanem odpiranju ovojnic za prvi krog volitev je predsednik povabil navzoče, naj glasujejo o predlaganih kandidatih. Glasovanju je sledil polurni odmor, med katerim je volilna komisija preštela glasove,
K točki 6
Razglasitev rezultatov tn zaključek skupščine
Predsednik volilne komisije akad. Peter Fajfarje poročal o rezultatih glasovanja:
Od skupaj 88 članov SAZU — volilnih upravičencev—je na skupščini od 66 rednih članov glasovalo za nove redne in dopisne člane 60 članov ali 91%, za nove izredne člane pa je od 66 rednih in 22 izrednih članov glasovalo 81 članov ali 92%. Neveljavna je bila ena glasovnica v celoti, ena glasovnica v delu za kandidata za izrednega člana v IV. razredu, ena glasovnica s kandidati za izredne člane pa ni bila oddana. Rezultati so bili naslednji:
Kandidati za tedne člane so prejeli naslednje število glasov: dr. Vasilij Melik 48, dr, Kajetan Gantar 47, dr. Jože Pogačnik 51, dr, Jože Toporišič 46, dr. Alojz Kralj 50, dr. Alojz Šercelj 54, Dane Zaje 41 in dr. Dušan Ferluga 55.
Kandidati za izredne člane so dobili naslednje število glasov: dr. Alenka Selili 63, dr. Marijan Zadnikar 68, dr. Matjaž Kmecl 51, dr. Ivan Bratko 65, dr. Janez Leveč 70, dr. Ivan Kreft 40, dr. Nada Pipan 35, Lojze Kovačič 69, Savin Sever 53 in dr. Matija Horvat 74.
Kandidati za dopisne člane so dobili naslednje število glasov: dr. Thomas Luckmann 54, dr. Gian Carlo Meniš 48. dr. Stanislav Hafner 55 in dr. Erik Val-demar St&lberg 56.
Predsednik a kad. France Bernik je na podlagi objavljenih rezultatov volitev ugotovil, da je potreben drugi krog volitev za izrednega člana v IV razredu. Kandidat bo dr. Ivan Kreft, ki je v prvem krogu prejel več glasov kakor dr. Nada Pipan. Po obvestilu predsednika verifikacijske komisije, da je na skupščini navzočih 70 volilnih upravičencev, so prisotni člani glasovali v okviru drugega kroga.
Predsednik akad. France Bernik je med potekom glasovanja in štetjem glasov odprl razpravo o splošnih zadevah.
Akad. Dušan Hadži je v daljšem prispevku opozoril na vlogo, ki naj bi jo Akademija imela pri reševanju perečih vprašanj znanosti in znanstvene politike v Sloveniji. Pri tem je izhajal iz določil 2. in 3. točke 2. člena Statuta SAZU, ki opredeljujeta nalogo SAZU, da "sodeluje pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti" ter da "daje ocene, predloge in mnenja o stanju, razvoju in pospeševanju znanosti,... organizaciji raziskovalnega dela" Ob tem je posebej izpostavil vprašanje, kako bi pridobili potrebna sredstva za znanost in kako naj bi jih čim bolj smotrno uporabili. Naštel je nekaj tujih akademij — Ameriško akademijo znanosti, Kraljevsko društvo v Londonu, številne nemške akademije in akademijo na Danskem — ki uspešno rešujejo te probleme. Ob koncu je ugotovil, da bi si SAZU morali veliko bolj prizadevaLi za aktivno sodelovanje pri urejanju znanstvene politike, se za to nalogo primerno organizirati in pridobili mesto, ki jt glede na zakonodajo in veljavo njenega članstva v družbi tudi pripada.
Predsednik seje zahvalil akad, Dušanu Hadži ju za njegov prispevek in dejal, da si izvršilni odbor močno prizadeva prav v tej smeri in da je že čutiti izboljšanje in razvoj na tem področju. Poudaril je tudi, da je uveljavitev Akademije v javnosti odvisna tako od celotnega njenega članstva kot od številnih drugih dejavnikov.
Predsednik volilne komisije akad. Peter Fajfar je poročal o rezultatih drugega kroga volitev. Od 74 volilnih upravičencev (70 navzočih in 4, ki so volih pisno) je za dr. Ivana Krefta, kandidata za izrednega člana v IV, razredu, glasovalo 58 članov. Po tem poročilu je predsednik akad. France Bernik ugotovil, da so bili izvoljeni vsi predlagani kandidati za nove redne, izredne in dopisne člane, razen alternativne kandidatke IV. razreda dr. Nade Pipan. Vse novoizvoljene člane je naštel ter jim v imenu izvršilnega odbora in v lastnem imenu čestital k izvolitvi. Navzoče je obvestil, da bo podelitev diplom 10. junija 1997, se jim zahvalil za izjemno številno udeležbo in sodelovanje ter sklenil sejo skupščine ob 12.40 uri.
Slovesna podelitev diplom novoizvoljenim članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Slovesna seja Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na kateri so bile izročene diplome novoizvoljenim članom SAZU, je bila 10. junija 1997 s pričet-kom ob 11. uri.
Poleg številnih rednih in izrednih članov SAZU so ji prisostvovali številni gosti: predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije dr. Ivan Kristan, slovenski metropoli! in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Lovro Šlurm in župan mesta Ljubljana dr. Dimitrij Rupel. Navzoči so bili tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja.
Po uvodni glasbeni točki v izvedbi violinista Tomaža Lorenza in kitarista Jerka Novaka je predsednik SAZU akad. France Bernik pozdravil navzoče člane in goste ter nadaljeval z naslednjim nagovorom:
"Spoštovani zbor,
skupščina Slovenske akademije znanosti iti umetnosti je 27. maja letos izvolila nove dopisne, izredne in redne člane.
Za nove dopisne člane so razredi iz širokega kroga kandidatov predlagali skupščini štiri. Izbrati smo jih po strogih merilih, ki veljajo za redne člane, ob tem pet smo upoštevali tudi njihovo sodelovanje z našo znanostjo. Novi dopisni člani, od katerih sta dva slovenskega rodu, prihajajo iz Avstrije, Italije, Švice in Švedske.
Največ zanimanja je seveda veljalo novim izrednim članom. Razredi so po temeljitem kandidacijskem postopku in po večkratnem izboru predlagali volilni skupščini deset kandidatov, Izvoljenih je bilo devet. Razred za naravoslovne vede je predlagal dva kandidata za eno mesto. Novi izredni člani bodo zapolnili vrzel, kije nastala v zadnjem mandatnem obdobju, ko je preminilo pet akademikov.
Prav tako je skupščina iz vrst izrednih članov izvolila osem akademikov. Ti so v zadnjih letih na svojem področju ustvarili posebej pomembna dela, ki pomenijo vrhunske stvaritve v znanosti ali umetnosti.
Letošnje volitve so potrdile, da je bila izbira kandidatov v razredih pravilna. Pravilna že zato, ker je dobila večinsko podporo na skupščini. Hkrati so bile volitve opravljene v skladu z zakonom, ki omejuje najvišje število rednih, izrednih in dopisnih članov.
Spoštovani zbor,
naj mi bo dovoljeno ob današnji slovesnosti poudarili, da najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova izpolnjuje naloge, kijih ji nalaga zakon. Tudi naloge iz 3. člena zakona, po katerem je Akademija dolžna obravnavati temeljna
vprašanja znanosti in umetnosti pri nas, sodelovati pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti ter dajati mnenja oz. ocene o stanju in razvoju naše znanosti ali umetnosti. V tem s misht se je Akademija v zadnjem ¿asu večkrat oglasila v javnosti - izvršilni odbor z izjavo, v kateri opozarja na poguben gmotni položaj slovenske znanostirektorja obeh univerz in predsednik Akademije s predlogom vladi Republike Slovence in Državnemu zboru, da odobri prepotrebna dodatna sredstva za znanost in tehnologijo, prvi razred z izjavo o finančno nezadovoljivem stanju v humanist iki in družboslovju in naposled člani petega razreda s kritičnim mnenjem o pouku umetnostnih predmetov v srednjih šolah.
Seveda so gmotni pogoji za razvoj in pospeševanje znanosti in umetnosti eno, drugo so strokovna oz. vsebinska vprašanja znanosti aH umetnosti. Prav dejavnost, ki izvira iz teh vprašanj, ima v Akademiji težiščno mesto in je vsako leto opisana v Letopisih. Od večjih znanstvenih manifestacij, ki nas čakajo in ki so v načrtu za neposredno prihodnost, pa bi na tem mestu omenit vsaj dve: najprej mednarodni simpozij na temo nastajanja slovenskega naroda, posvetovanje o zgodovini med pozno attliko in karolinško dobo pri nas in jesensko zasedanje Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki bo prihodnje leto v Ljubljani.
K dejavnosti Akademije štejemo seveda poleg institucionalnih znanstvenih posvetovanj in projektov tudi individualno uveljavljanje naših članov doma in v mednarodnem svetu. Ugled Akademije je vsota obojega, njena vrednost pa je tolikšna, kolikor so vredni njeni člani. V tem duhu vabim nove člane, izredne in dopisne, da se pridružijo našim prizadevanjem za razvoj in pospeševanje znanosti in umetnosti v Sloveniji. Verjamem, da bodo novi člani lo z globokim prepričanjem tudi storili. Zato lahko skupaj izrazimo v jeziku daljne predhodnice Slovenske akademije, v jeziku Academiae Opemsoritm, našo zavezanost načelom resničnega, lepega in dobrega:
Nos omnes laboramus et laborabinuts pro conjirmatione concordiae sci en tiaram et artium. Hvala!"
Predsednikov nagovor je v angleščini povzela povčzovalka prireditve Tajda Lekše. Nato je predsednik izročil diplome najprej novoizvoljenim dopisnim članom, ki so bili predstavljeni s krajšimi utemeljitvami. Diplome so prejeli: tir. Thomas Luckniann, dr. Stanislav Hafner in dr. Erik Valdemar StžMberg. Podelitve se zaradi bolezni ni mogel udeležiti dr. Gian CaTlo Mcnis.
Sledila je podelitev diplom novoizvoljenim izrednim članom: dr. Alenki Seli h, dr. Marijanu Zadnikarju, dr. Matjažu Kmeclu, dr. Ivanu Bratku, dr. Ivanu Kreftu, Lojzetu Kovačiču, Savinu Sevcrju in Matiji Horvatu. Tudi ti člani so bili predstavljeni v krajših prispevkih. Podelitve se ni mogel udeležiti dr. Janez Leveč.
Predsednik je na koncu podelil diplome novoizvoljenim rednim članom: akad. Vasiliju Meliku, akad. Kajetanu Gantarju, a kad. Jožetu Pogačniku, akad..
Alojzu Kralju, akad. Alojzu Šerclju, akad. DaneLu Zajcu in akad. Dušanu Ferlu-gi. Podelitve se ni mogel udeležiti akad. Jože Toporišič,
V imenu novoizvoljenih dopisnih članov seje zahvalil dr. Stanislav Hafner, Ob tem je dejal:
'Dovolite mi, da v imenu novoizvoljenih dopisnih članov iz tujine, iz Nemčije, Švedske, Italije in Avstrije, oziroma s slovenske Koroške, spregovorim nekaj besed v zahvalo za to visoko čast.
Hvaležni smo in tudi ponosni, da nam je Slovenska akademija znanosti in umetnosti podelila to visoko čast članstva. Evropska kulturna zgodovina je ustanovila slovensko narodno kulturo na križišču treh glavnih kulturnih tokov: slovanskega, romanskega in germanskega To se pravi,- v centru evropske kulturne in znanstvene komunikacije sije ustvarila slovenska kultura svojo znanstveno raven. To pomeni tudi obremenitev in istočasno seveda prednost in pobudo k avtonomni kvalifikaciji in tekmovanju v okviru evropskega znanstvenega življenja. V takšnem položaju v središču Evrope se lažje spoznajo nnrme evropske znanstvene komunikacije in se tudi lažje prilagodijo evropski ravni. Zato so se slovenski znanstveniki vedno in tudi že v dobi, ko Slovenci še niso imeli svoje nacionalne države, lahko proftlirano uveljavljali iji inanstvenem svetu Evrope, Treba nam je samo pogledati na vlogo Slovencev v dunajskem kulturnem življenju, znanosti, likovni umetnosti, glasbi. Seveda jih moramo ocenjevali na podlagi tedanjih razmer. Kako uspešno so se znali uveljavljati v mednarodnem znanstvenem svetu Jernej Kopitar, Miklošič, Jožef Štefan in drugi. Oni so nam lahko svete! vzgled. In danes so K Evropi racionalno kulturni in nacionalno ktt¡turni sistemi še bolj potrebni, kot je bilo to prej. Zato se pojavljajo, če postavim samo en primer, tudi danes taksne, nove metode v etnografiji, lingvist tki, in ne sama v matematiki. Nastajajo tudi nove metode, v etnolingvistiki, dialektologiji, ki jo zastopamo v zadnjem času v Gradcu. Evropi je danes na vsak način potrebna p lura h teta kulturno avtonomnih vrednotnih sistemov. Brez nje ni specifične evropske polifonije kulture In tudi ona ne more živeti v bodoče. Oprostite, zašel sem v načelno problematiko. Hotel sem samo pojasniti, zakaj mislim, da je znanstvenik iz tujine lahko ponosen na to, da je lahko član tukajšnje akademije. Seveda nam podelitev članstva vaše akademije nalaga tudi dolžnosti. Mislim, da smem izjaviti v imenu vseh kolegov iz tujine, da je samo na sebi razumljivo, da dajemo svoje sile tudi v bodoče v prid povečanja ugleda slovenskega znanstvenega udejstvovanja
Zahvala za visoko priznanje našega znanstvenega dela pa je seveda povezana tudi z želja, da Slovenska akademija znanosti in umetnosti tudi i> bodoče vi vat, eres-cat et flbfeat
Našim kolegom v Akademiji, ki so nas sprejeli v svoj krog, želimo mnogo osebnih uspehov pri delu, zdravja in moči v prid domaČemu in mednarodnemu znanstvenemu svetu."
Zahvalnim besedam dr Hafnerja je sledil nov glasbeni nastop umetnikov Primoža Lorenza in Jerka Novaka.
Uradni del prireditve je zaključi! predsednik akad. France Bernik, ki je še enkrat čestilal vsem novoizvoljenim članom z naslednjimi besedami:
"Slovenska akademija znanosti in umetnosti čuti veliko zadovoljstvo, ker ste sprejeli naše članstvo. Upamo, da bosta članstvo in zavest pripadnosti naši Akademiji tudi vam v zadovoljstvo in da si bomo odslej naprej skupaj in vsak posebej prizadevali za uresničevanje plemenitih ciljev znanosti in umetnosti v sodobnem svetit. V tem duhu še enkrat čestitam novoizvoljenim članom naše Akademije, domačim in tujim, čestitam v imenu predsedstva in v svojem imenu. Vse navzoče pa vabim, da nazdravimo današnjemu slovesnemu dogodku."
Skupščina SAZU 11. decembra 1997
Skupščina je sprejela poročilo predsednika akad. Franceta Bernika o delu Akademije v letu 1997 ter stališče v zvezi s predlogom Upravnega odbora ZRC SAZU o preimenovanju inštitutov.
Skupščine so se udeležili:
Člani predsedstva: predsednik France Bernik, podpredsednika Robert Blinc in Ciril Zlobec, glavni tajnik Matija Drovenik; tajniki razredov: Zdravko Mlinar, janež Grešnik, Boštjan Zekš in Lidija Andolšek - Jeras; člana predsedstva, izvoljena po 22. členu SAZU: Primož Ramovš in Lojze Vodovnik.
Redni člani: Aleksander Bajt, Janez Bati s, Miroslav Brzin, Emilij an Cevc, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Janez Fettich, Stane Gabrovec, ivan Gams, Kajetan Gantar, Ferdo Gestrin, Ljubo Golič, Stanko Grafenauer, Dušan Hadži, Franc Jakopin, Vinko Kambič, Jože Krašovec, Lojze Lebič, Ernest Mayer, Vasilij Me-lik, Milan Mihelič, Lev Milčinski, Ivan Minatti, Franc Novak, Janez Peklenik, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Alojz Šer-eelj, Miha Tišler, Jože Toporišič, Jože Trontelj. Drago Tršar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav in Franc Zadravec.
Izredni člani: Raj ko Bratož, Matija Gogala, Matija Horvat, Tine Hribar. Drago Jančar, Andrej Jemec, Gabrijel Kernel, Marjan Kordaš, Andrej Kranjc, Janez Levee, Savin Sever, Saša Svetina, Alenka Selili, Marijan Zadnikar in Mitja Zupančič.
Ostali navzoči: upravni direktor Zoran Mezeg, sekretar predsedstva Miha Lesar in predstavniki tiska.
Opravičeno odsotni:
Redni člani: Janez Bernik, Davorin Dolar, Josip Globevnik. Peter Gosar, Taras Kermauner. Janko Kos, Kajetan Kovic, Alojz Kralj, Uroš Krek, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Jože Maček, Boris Majer, Janez Menart. France Mihelič, Dušan Moravec. Boris Paternu, Jože Pogačnik, Stojan Pretnar, Anton Vratu-ša, Igor Vrišer, Dane Zaje in A. O. Zupančič.
Izredni člani: Ivan Bralko, Igor Grabeč, Matjaž Kmecl, Lojze Kovačič, Ivan Kreft in Milko Matieetov.
Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik. ki je v imenu izvršilnega odbora in v lastnem imenu pozdravil vse navzoče člane in predstavnike tiska. Obvestil jih je, da se je opravičilo 16 rednih in 4 izredni člani, ter predlagal v razpravo in sprejem naslednji
dnevni red:
1.	potrditev zapisnika zadnje - volilne * skupščine,
2.	poročilo predsednika,
3.	predlog ZRC SAZU o preimenovanju inštitutov,
4.	razno.
Navzoči so soglasno sprejeli predlagani dnevni red.
K točki 1
Potrditev zapisnika zadnje - volilne - skupščine
Navzoči so z javni m glasovanjem soglasno sprejeli zapisnik zadnje-volilne - skupščine, kije bila 27. maja 1997.
K. točki 2
Poročilo predsednika
Predsednik akad France Bernik je podal naslednje poročilo o delu Akademije v letu 1997:
"Popolno letno poročilo o delu SAZU bo mogoče ob liki) vati šele po izteku letošnjega leta, danes je mogoče povedati naslednje:
Glavni letošnji dogodek je bila volilna skupščina 27. maja, ki je izvolila nove redne, izredne in dopisne člane. Za redne člane so bili izvoljeni: Vasilij Melik, Kajelan Gantar, Jože Pogačnik, Jože Toporišič, Alojz Kralj, Alojz Šer-celj, Dane Zaje in Dušan Ferluga. Za izredne člane: Alenka Šelih in Marijan Zadnikar v razredu za zgodovinske in družbene vede, Matjaž Kmecl v razredu za filološke in literarne vede, Ivan Bratko in Janez Leveč v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, Ivan Kreft v razredu za naravoslovne vede, Lojze Kovač i č in Savin Sever v razredu za umetnosti in Matija Horvat v razredu za medicinske vede. Izvoljeni so bili štirje novi dopisni člani: Thomas Luckmann 11 Nemčije, Gian Carlo Meniš iz iLalije, Stanislav Hafner iz Avstrije in Erik Valdcmar Stalberg s Švedske. Dejstvo, da so bili izvoljeni vsi predlagani člani - razen v četrtem razredu, ko sta btla za enega izrednega člana predlagana dva kandidata - kaže na dobro pripravljeno volilno skupščino. Skupščino si bo-
mo zapomnili tudi po rekordno visoki udeležbi. Volilo je - osebno ali pisno - več kot 90 odstotkov naših članov. Novo izvoljenim članom so bile diplome vročene na slovesnosti 10, junija.
V	času po volilni skupščini je IS, junija preminil naš dolgoletni redni član Lujo Šuklje. tako da šteje danes Akademija 73 rednih in 23 izrednih, skupaj 96 članov, kar ni v nasprotju z Zakonom o SAZU, ki dopušča največ 90 članov. Omejitev zadeva namreč samo člane, mlajše od petinsedemdesetih let Dopisnih članov je ta hip 86, od devetdeset dopustnih.
Letos seje Akademija tako zbrala na štirih skupščinah: 25. februarja, 27 maja na volilni skupščini, 10. junija na slovesni podelitvi diplom novim članom in danes na tradicionalni zaključni skupščini. Zapisnike skupščin prejemajo vsi člani osebno, objavljeni pa so tudi v Letopisu za vsako leto posebej.
Predsedstvo seje sestalo trikrat - 24. februarja, 17, aprila in 25. novembra. Zapisnike teh sej prejemajo vsi člani. Izvršilni odbor, ki mu je naloženo največ dela, sprotnega in perspektivnega, pa tudi največ odgovornosti, je imel letos 22 sej. Pisna poročila o teh sejah, kakor tudi o dejavnosti članov izvršilnega odbora, vseh skupaj in vsakega posebej, redno dobivajo tajniki razredov.
Uspešna dejavnost Akademije je odvisna tako od članov posameznikov kot od ustanove, ki člane združuje in jih predstavlja v javnosti. Vrednost Akademije se tako meri z vrednostjo članov in njihovega dela. kar je vsakokrat razvidno iz bibliografije del v Letopisu, hkrati pa Akademija kot ustanova tudi sodeluje s svojimi člani v strokovni in širši javnosti.
Akademija je tudi letos pospeševala znanstveno in umetnostno ustvarjalnost tako, da je prirejala predavanja svojih članov in uresničevala cdicijski program. Do trenutka, ko poročam, je izdala 5 publikacij sama, 5 publikacij skupaj z ZRC SAZU, eno v sodelovanju s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti, medtem ko je v tisku ali v pripravi še 13 knjig, vseh skupaj torej znatno več kot lani,
V	skladu s 3. členom Zakona o SAZU je Akademija dolžna ocenjevati razvoj znanosti in umetnosti, hkrati pa dajati mnenje o negativnih pojavih v razvoju obeh področij, zato se po potrebi oglaša v javnosti. Tako je izvršilni odbor v izjavi, objavljeni ¡9. marca v Delu, opozoril na kritični finančni položaj znanosti v Sloveniji, razred za zgodovinske in družbene vede pa je ob kritiki sedanjega stanja dal pobude za drugačno, bolj uspešno upravljanje in financiranje raziskovalne dejavnosti v družboslovju in huinanistiki - 25. aprila v Dnevniku in Večeru.
Več odborov, komisij kakor tudi posebnih enot je delovalo v okviru Akademije ali z njo v zvezi z namenom, da pospešujejo razvoj znanosti in umetnosti pri nas, predvsem na področjih, ki so pomembna za poznavanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda: Biblioteka, Komisija za tisk. Komisija za sestavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa, Svet za preučevanje in varstvo okolja, Odbor za preučevanje narodnih manjšin, Valvasorjev odbor, Odbor za
spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas in Odbor za medicinske vede.
Naši člani so sodelovali v nacionalnih svetili Republike Slovenije, v svetih raziskovalnih ustanov in organizacij, v upravnih odborih in skladih Akademija ima svoje predstavnike v upravnih odborih in svetih ustanov, ki jim je ustanoviteljica aii soustanoviteljica: tako v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, v Inštitutu akad. Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, v ElektroinštituLu Milana Vidmarja, v Kemijskem inštitutu, v Turboinšiilutu, v Slovenski znanstveni fundaciji, v Znanstvenoraziskovalnem središču v Kopru in v Slovenski hiši eksperimentov.
Mednarodna dejavnost Akademije, ki ima podporo v Oddelku za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, postaja vse bolj razvejana in zahtevna. Zdaj imamo pogodbo o sodelovanju z 21 nacionalnimi akademijami znanosti in umetnosti v Evropi, vendar je zamenjava znanstvenikov z njimi močno skrčena glede na skromna sredstva, ki jih ima na voljo tako Akademija kot inštituti, ki jim znanstveno izmenjavo lahko omogočamo. Bolj vsestranski in intenzivni postajajo stiki z evropskimi ustanovami, tako z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Saizburgu, z Zvezo evropskih akademij v Londonu (ALLEA), z Mednarodno zvezo akademij v Bruslju kot tudi z Evropsko znanstveno fundacijo v Strasbourgu.
K podobi naše Akademije v javnosti, naši in mednarodni, so veliko prispevala priznanja akademikom za njihove vrhunske znanstvene in umetniške dosežke, tudi izvolitve v tuje akademije in tuja znanstvena društva. Podatke o tem bo prinesel Letopis za leto 1997.
Pričujoče poročilo je zajelo le poglavitne dejavnosti Akademije in njene končne dosežke v letošnjem letu. Več prizadevanj naše ustanove je bilo naravnanih v prihodnje leto, ko se nam obeta bogata simpozijska dejavnost, Imeli bomo mednarodni simpozij Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo -Začetki slovenske etnogeneze v organizaciji razreda za zgodovinske in družbene vede, posvetovanje Podiplomski študij tehnike in naravoslovja i' Sloveniji v priredbi razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede ter Jesenski znanstveni plemt m Evropske akademije znanosti in umetnosti. Konec prihodnjega leta se bomo spomnili tudi šestdeset letnice ustanovitve naše Akademije, jubileja, ki mu bomo posvetili vsestransko in zasluženo pozornost,"
Navzoči so soglasno sprejeli poročilo predsednika akad. Franceta Bet nika.
K točki 3
Predlog ZRC SAZU o preimenovanju inštitutov
Predsednik akad, France Bernik je zaprosil glavnega tajnika, naj podrobneje pojasni predlog ZRC SAZU o preimenovanju dveh inštitutov.
Glavni tajnik akad. Matija Drovcnikje kot dopolnitev pisnemu gradivu o tej zadevi, ki so ga prejeli vsi redni in izredni člani v gradivu za skupščino, prebral še naslednje pojasnilo:
"Želja po preimenovanju nekaterih inštitutov na ZRC SAZU je prisotna že nekaj časa. Tako so bili v predlogu Statuta ZRC SAZU z dne 09. 05. 1995 spremenjeni naslovi treh inštitutov, ki so obstajali že več desetletij. To so bili: Institut za zgodovino Milka Kosa, Geografski inštitut Antona Melika in Biološki inštitut Jovana Hadžija. V naslovu vseh treh inštitutov ni bilo več imen in priimkov preminulih akademikov. Ko smo jih na to opozorili, so nam sporočili, da gre za pomoto oziroma napako. V sprejetem statutu je bila ta pomota oziroma napaka dejansko popravljena. Sedaj je upravni odbor ZRC SAZU to pomoto oziroma napako za dva inštituta podal kot uradni predlog, in sicer naj bi se Biološki inštitut Jovana Hadžija preimenoval v Biološki inštitut in Geografski inštitut Antona Melika v Geografski inštitut. O predlaganem preimenovanju je na osnovi dveh pisem direktorja dr. O ta Luthra in na osnovi dopisa upravnega odbora dvakrat razpravljal izvršilni odbor, pa tudi predsedstvo SAZU. Na predlog izvršilnega odbora predlaga predsedstvo skupščini SAZU, cla se preimenovan je omenjenih dveh inštitutov ne odobri, temveč da ostaneta njuna naslova takšna, kot je to zapisano v Statutu ZRC SAZU"
Predsednik akad. France Bernikje navzoče seznanil z odklonilnim stališčem izvršilnega odbora in predsedstva SAZU do omenjenih sprememb ter ugotovitvijo, da so ti predlogi naperjeni proti Akademiji, njenim članom, tradiciji in s loven s kosti nasploh. Nato je odprl razpravo o podanem predlogu.
Na prošnjo akad. Janeza Peklenika, naj ga seznanijo z utemeljitvijo predlogov ZRC" SAZU o preimenovanju inštitutov, je glavni tajnik prebral točki 1 m 2 iz prej omenjenega gradiva.
Akad. Dragica Turnšek je poskušala opravičiti predlog o preimenovanju inštitutov s praktičnega stališča. Dejala je, daje bil namen predvsem skrajšati naslove inštitutov oziroma jih poenotiti, nikakor pa ne iz nazivov samo črtati imena in priimke akademikov. Izredni član Matija Gogala pa je menil, daje nedopustno, da se iz nazivov iz kakršnihkoli razlogov črtajo imena akademikov, ki so veliko prispevali k delu in ugledu določenih inštitutov.
Akad. Emilijan Cevc je predloge za spremembo imen nekaterih inštitutov razumel tudi kot napad na Akademijo samo, ne pa kot navadno okrajšavo, saj je bil namen iz nazivov črtati imena tistih akademikov, ki so te inštitute ustanovili in jim dali metodološko-znanstveni pečat.
Akad, Ivan Gams je opozoril na to, da v primeru Geografskega inštituta Antona Melika o preimenovanju ni odločal znanstveni svet inštituta, čeprav je bilo to tako razumeti.
Akad. Kajetan Gantar je dejal, da bi predlagane spremembe slabo učinkovale v javnosti, predlagal pa je, naj bi Akademija oblikovala predloge za poimenovanje ljubljanskih ulic po nekaterih svojih uglednih članih.
A kad. Lojze Vodovnik je naštel nekaj drugih inštitutov pri nas in v tujini, ki so poimenovani po uglednih znanstvenikih (Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut Jožef Stefan. Max. Planck Institut itd.J.
Potem, ko je predsednik še enkrat poudaril ugotovitev, da pomeni predlog o preimenovanjih predvsem nasprotovanje Akademiji in akademikom - ustanoviteljem tell inštituLov- in da Lo ni edini primer nasprotovanja 7.RC SAZU Akademiji, je akad. Branko Stanovnik pojasnil, da poimenovanja inštitutov po pomembnih znanstvenikih (npr. Inštitut Jožef Stefan) pomenijo tako uveljavljanje inštituta samega kot uveljavljanje naroda, iz katerega znanstvenik izhaja.
Po zaključeni razpravi je na predlog glavnega tajnika skupščina z javnim glasovanjem z 62 glasovi za in enim glasom proti sprejela naslednji sklep:
"V zvezi s predlogom upravnega odbora ZRC SAZU, da se preimenujeta Biološki inštitut Jovana Uadžija v Biološki inštitut in Geografski inštitut Antona Melika v Geografski inštitut, je na predlog glavnega tajnika skupščina SAZU sprejela sklep, da morata ostati naslova obeh inštitutov takšna, kot je lo navedeno v Statutu ZRC SAZU."
Po glasovanju sta izredna člana Andrej Kranjc in Alenka Selili opozorila na ostrino pravkar sprejetega sklepa in predlagala, da se besedilo nekoliko preoblikuje. Akad. Janez Orešnik se z njunim predlogom sicer ni strinjal, vendar je skupščina predlog soglasno podprla in sprejela odločitev, da se sklep preoblikuje. Dokončno besedilo sklepa se glasi:
"Skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila 11, 12. 1997, ni sprejela predloga upravnega odbora Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da se preimenuje Biološki inštitut Jovana Hadžija v Biološki inštitut ter Geografski inštitut Antona Melika v Geografski inštitut, Naziva obeh inštitutov ostaneta takšna, kot je navedeno v 14. členu Statuta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti."
K točki 4
Razno
Podpredsednik akad. Robert Blinc je seznanil navzoče s prizadevanji Akademije in njenih organov za izboljšanje položaja znanosti v Sloveniji. Izvršilni odbor je s tem namenom pripravil izjavo za javnost, ki jo je objavil dnevnik Delo. S svojimi stališči je redno seznanjal vlado in MZT. V okviru Oddelka za
mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo se je s pregledom znanosti v Sloveniji ukvarjal Odbor za spremljanje slovenske znanosti v svetu skozi čas. ki je o opravljenem delu pripravil obsežno in ugledno poročilo. Delo omenjenega odbora naj bi se nadaljevalo in okrepilo ter ustrezno formalno-pravno uredilo z dopolnitvijo Statuta SAZU.
Glavni tajnik akad. Matija Drovenik je navzoče seznanil z naslednjimi zadevami:
ZRC SAZU je predlagal, da bi za leto 1997 izdal svoj Letopis, ker želi tako MZT ponuditi jasnejši in obširnejši pregled svojega dela. Izvršilni odbor in predsedstvo SAZU sta ta predlog podprla. Na predlog glavnega tajnika ga je sprejela tudi skupščina SAZU.
Ob 60-letnici Akademije bo izšel ludi Biografski zbornik SAZU, ki ga bo uredil akad. Janez Orešntk. Gradivo za omenjeno publikacijo je večinoma že zbrano, razen petih prispevkov za domače in osemnajstih za dopisne člane. Za vse dopisne člane naj bi gradivo pripravili njihovi predlagatelji. Skupščina na ta predlog ni imela pripomb.
Vsi člani - predvsem dopisni -, ki še niso imeli naslopnih predavanj na SAZU, so bili pisno pozvani, naj to opravijo. Nekateri so se pozivu že odzvali.
Podpredsednik akad. Ciril Zlobec je kot predsednik Komisije za tisk SAZU navzoče obvestil o tiskovni dejavnosti Akademije v letu 1997. Omenil je finančne težave, ki so spremljale to dejavnost skozi vse leto, pojasnil način financiranja in morebitne spremembe na tem področju ter opozoril, da je do 15. decembra 1997 rok za oddajo prijav natisa publikacij. Opozoril je tudi na to, da morajo biti predlogi za tisk natančno in objektivno pripravljeni ter da sredstev ni mogoče prenašati v naslednje leto.
Predsednik akad. France Bernik je obvestil navzoče, daje obiskal ministra za znanost in tehnologijo ter ga seznanil s pobudo VI. razreda SAZU, ki je bila hkrati sklep predsedstva SAZU, da se upokojenim akademikom povrne pravica do vodenja raziskovalnih projektov. Minister je ta predlog sprejel z odobravanjem, ni pa se pozitivno odzval na sklep predsedstva o kandidaturi akad. Petra Fajfarja za predsednika Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta pri MZT, s kaLerim gaje predsednik tudi seznanil.
Poteh prispevkih članov izvršilnega odbora seje razvila razprava, v kateri je akad. Emilijan Cevc navzoče spomnil na pomembno medrazredno sodelovanje na sestankih o vprašanjih javne rabe slovenščine, ki jih je pripravljal 11. razred. Menil je, da bi Akademija morala ukrepati glede vse večjega uveljavljanja tujih jezikov v znanstvenih objavah na račun slovenščine. Tajnik II. razreda akad, Janez Orešnik je predlagal, naj se razprava o jeziku preloži na poznejši čas, ko bo II. razred na podlagi vseh zapisnikov omenjenih sej razpravljal, sprejel določena stališča ter z njimi seznanil skupščino SAZU.
Akad. Janez Peklenik seje povrnil k vprašanju vodenja znanstvenih projektov in poudaril, daje to pravica čJanov SAZU, akad. Zdravko Mlinar pa je vprašal. kako se ti projekti financirajo.
Podpredsednik akad. Robert Blinc je pojasnil, daje pravica akademikov, da vodijo znanstvenoraziskovalne projekLc, določena z Zakonom o SAZU. Država pa je obvezana, da ustvari pogoje in priskrbi sredstva za to delo.
Akad, Janez Stanonik je v daljšem prispevku opozoril na vse pogostejša razhajanja med SAZU in ZRC SAZU, ki lahko pripeljejo do končne odcepitve ZRC SAZU. Medsebojno napetost potrjujeta predlog za preimenovanje inštitutov in odločitev za samostojno izdajo Letopisa, Slednja bo odprla nova vprašanja, in sicer, kdo si bo v Letopisu lastil Biblioteko SAZU in kako bo predstavljena dejavnost inštitutov, da ne bi škodovalo ugledu Akademije. Zato je predlagal, naj Akademija v odnosu do ZRC SAZU premišljeno in odločneje nastopi, v Letopisu pa Lemeljito in vseobsežno predstavi delo svojih članov, ki So navzoči v vseh porah znanstvenega in kulturnega življenja.
Predsednik akad France Bernik je v odgovoru akad Stanoniku dejal, da si tako izvršilni odbor kot glavni urednik Letopisa glavni tajnik akad, Matija Drove-nik od samega začetka zelo prizadevata za kakovosten in sodoben videz Letopisa. Poleg tega pa so tudi vsi člani SAZU vsako leLo posebej povabljeni, naj s svojimi prispevki in predlogi sodelujejo pri nastanku te publikacije.
Glavni tajnik akad, Matija Drovcnik je predsednikov odgovor dopolnil s pojasnilom, da je koncept Letopisa SAZU primerljiv s podobnimi publikacijami, ki jih izdajajo evropske akademije. Podpredsednik akad Robert Blinc pa je dejal, da je dobro medsebojno sodelovanje tako v interesu Akademije kot ZRC SAZU, ki je bil ustanovljen zato, da izvaja dolgoročni program Akademije Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Vsi morebiLni nadaljnji medsebojni nesporazumi bi laliko imeli širše posledice in bi škodovali tudi slovenski znanosti in kulturi nasploh,
Na vprašanje akad. Kajetana Gantarja, kdo imenuje predsednika Nacionalnega znanstvenoraziskovalnega sveta MZT, je odgovoril predsednik akad. France Bernik, Dejal je, da ga imenuje minister sam. da pa se je tokrat odločil za kandidata, ki mu ga je predlagal predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Končno je skupščina sprejela predlog akad. Janeza Peklenika, naj Akademija - ko bo to potrebno - predlaga enega izmed svojih članov za predsednika Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Predsednik se je zahvalil navzočim članom za udeležbo in sodelovanje na skupščini ter sklenil sejo ob 12,15.
RAZREDI S AZI J
Razred za zgodovinske in družbene vede
Razred je imeJ ob koncu leta 12 rednih, 5 izrednih in 19 dopisnih čianov. V letu 1997 je imel razred S sej, od teh eno skupaj z drugim razredom in tiskovno konferenco. Pri tem je največ pozornosti posvetil obravnavi naslednjih vprašanj:
Delovanju Odbora S.AZU za preučevanje narodnih manjšin, ki ga je predložil akad. A. Vratuša. Sedež odbora je v 1. razredu, v njem pa sodelujejo tudi člani B, in V, razreda ter drugi raziskovalci, ki obravnavajo problematiko manjšin, migracij in človekovih pravic. Odbor bo hkrati nosilec med akademijskega sodelovanja na tem področju. Pri tem bo med prednostnimi nalogami preučevanje slovenske manjšine v sosednjih državah (tudi študijsko potovanje k slovenski narodnostni skupnosti v Italiji ter italijanski v Hrvaški) hkrati s spoznavanjem avtohtonih manjšinskih skupnosti v RS.
Razred kot celota, oddelek za družbene vede pa še posebej sta več razprav posvetila pripravi "izjave I. razreda SAZU v zvezi z upravljanjem in financiranjem, raziskovalne dejavnosti v družboslovju in h uma ni stiki", ki je bila predstavljena na tiskovni konferenci 24. aprila 1997, Člani i. razreda se v njej niso omejili le na zaostajanje zaradi krčenja finančnih sredstev, temveč so opozorili na vrsto pomanjkljivosti v zvezi z načinom odločanja ter podali svoje predloge za spremembe, s katerimi bi zagotovili bolj kvalitetno upravljanje znanosti in bolj racionalno porabo sredstev, še zlasti: decentralizacijo odločanja, večjo razvidnost financiranja, večjo profesionalizacijo odločanja oz, višjo stopnjo samo regulacije znanosti in večjo javno odgovornost tako politike kot tudi stroke do širše javnosti.
Da bi se razred odzval na aktualno problematiko in prispeval k oblikovanju stališč organov RS o "staroavstrijski manjšini" na Slovenskem, je obravnava! izhodiščna gradiva raziskav o tej tematiki. Odbor za preučevanje narodnih manjšin pa bo še podrobneje preučil ta vprašanja.
Člani razreda so prispevali Ludi svoje ideje za pripravo izjave SAZU o javni rabi slovenskega jezika, skupaj s člani II. razreda. Sodelovali so tudi v razpravah o prenosu dejavnosti Inštituta za evalvacijo in management v RR na SAZU.
Oddelek za zgodovinske vede se je še posebej osredotoči! na svoj glavni projekt, tj, na pripravo večjega mednarodnega simpozija z naslovom "Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnogeneze", na katerem bo sodelovalo predvidoma 43 znanstvenikov iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, [Lalije, Hrvaške in Švice. Simpozij bo jeseni leLa 1998.
Razred za fibloške in literarne vede
Razred sta vodila tajnik razreda akademik J. Orešnik in namestnik tajnika razreda akademik J. Krašovec.
Razred se je sestal na 4 rednih sejali, in sicer 14.1., 1.4., 19.6. in 20.12. 1997. O sejah razreda skupaj z drugimi razredi glej v nadaljevanju.
Razred je aktivno sodeloval pri opravilih, povezanih z izvolitvijo novih rednih, izrednih ¡n dopisnih članov. Na volilni skupščini 27.5. so bili izvoljeni: K. Gantar, J. Pogačnik in Jože Toporišič za redne člane, M. Kmecl za izrednega člana in S. Hafner iz Gradca za dopisnega člana. Tako ima razred sedaj delavni sestav iz 16 (rednih in izrednih) članov
V okviru razreda je bilo izvedenih pel javnih predavanj SAZU: 22.4. T. Kermauner, 21.5. M. Matičetov, 3.12. T Pogačnik, 10.12. J Toporišič in 17.12. S. Hafner.
Razred je večkrat razpravljal o sodelovanju s tujimi akademijami znanosti in o knjižnem programu za 1997 in za naslednja leta. Razred je sprejel pobudo zdravnika Bruna Breschija iz Gradeža, kije pripravljen denarno omogočiti ponatis pridig Janeza S ve to kriškega; knjiga je že v pripravi.
Tiskovna konferenca razreda je bila 21.4. (ob izidu publikacij). Razred je bil vidno udelžen pri skupnem projektu SAZU in HAZU, namreč pri izdaji Šenoine knjige Nagelj s pesnikovega groba (javna predstavitev na SAZU 13,2.),
Razred je spremljal razpravo, kije potekala po razredih SAZU o jezikovnem položaju pri nas (na podlagi javne izjave, ki jo je bil razred pripravil na pobudo skupščine SAZU). V tej zvezi se je Tazred sestal na skupni seji s VI. razredom SAZU (22.4.), s 1. razredom SAZU (17.6.) in s IV, razredom SAZU (15.10.).
Janez Orešnik
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede
Ob koncu leta 1997 je imel razred petnajst rednih, štiri izredne in sedemnajst dopisnih članov. V letu 1997 je preminul akademik Lujo Šuklje, na volilni skupščini SAZU pa je bil za rednega člana SAZU izvoljen izredni član Alojz Kralj, izvoljena pa sta bila tudi dva nova izredna člana: prof.dr. Ivan Bratko in prof.dr. Janez Leveč. Razred sestavljata Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in Oddelek za tehniške vede. Prvi ima deset rednih in enega izrednega člana, drugi pa pel rednih in tri izredne člane. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda in se le po potrebi samostojno sestajata. V letu 1997 je imel razred štiri redne seje.
Člani razreda znanstveno delujejo predvsem v institucijah, kjer so oziroma kjer so bili redno zaposleni, to je na Univerzi v Ljubljani ali na raziskovalnih inštitutih. Aktivno sodelujejo tudi pri upravljanju raziskovalnih institucij ter delujejo V telesih vlade, Ministrstva za znanost in tehnologijo in Ministrstva za šolstvo in šport, kjer se zavzemajo za ustrezen položaj znanosti in še posebej naravoslovnih in tehniških ved pri nas. Razred je organiziral obiske in predavanja več tujih akademikov in profesorjev ter preko predsedstva SAZU sprejel pokroviteljstvo dveh mednarodnih znanstvenih srečanj: mednarodne delavnice l naslovom Seismic Design Methodologies of the Next Generation of Codes. Id jo je v okviru si ovens ko-ameriškega znanstvenega sodelovanja na Bledu organiziral akademik Peter Fajfar skupaj s H. Krawinklerjem z univerze v Stanfordu, m mednarodne konference Life Sciences v Martuljku. Razred je pripravil tudi predstavitev knjige izrednega člana Igorja Grabcain prof. W. Sachseja z univerze Cornell v ZDA z naslovom Synergetics of Measurement. Prediction and Control ki je izšla v zbirki Springer Series in Synergetics. Predstavitve, ki je bila zelo dobro obiskana, sta se udeležila tudi oba avtorja.
Oba oddelka in razred so pripravili predlog za nacionalne koordinatorje raziskovalnih polj s področij naravoslovja in tehnike pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo in tudi predloge za predsednike področnih svetov ter za predsednika Nacionalnega sveta za raziskave in razvoj. Razred je tudi pričel z organizacijskimi pripravami na posvet Podiplomski študij na področju naravoslovja in tehnike v Sloveniji, ki bo potekal na SAZU aprila 1998.
Kot običajno je imel razred precej težavnega dela pri izbiri predlogov za nove izredne člane. Na področju matematičnih, fizikalnih, kemijskih in tehniških ved je namreč vedno več odličnih kandidatov, ki izpolnjujejo vse kriterije za sprejem v SAZU. Razred ocenjuje, daje zastopanost teh ved v SAZU premajhna glede na njihovo razvitost in pomen za Slovenijo.
Boštjan Žekš
Razred za naravoslovne vede
Za volilno skupščino 27. maja 1997 je razred za eno prosto mesto z njunim soglasjem predlagal dva kandidata. Za izrednega člana je bil izvoljen prof. dr. Ivan Kreft, v rednega člana je napredoval dotedanji član znanstveni svetnik dr. Alojz Šercelj, Številčno stanje razreda se v primerjavi z letom 1996 ni spremenilo. V njem je devet rednih, štirje izredni in devet dopisnih članov.
Med letom je imel razred 3 seje. Na njih smo obravnavali ožjo problematiko razreda. ¡5. septembra 1997 je bila skupna seja IV. in zastopnikov II. razreda,
kjer smo obravnavali jezikovna vprašanja v naravoslovju. V zvezi z vključitvijo Slovenije v Alpski forum, v katerem so vse države, kjer se razprostirajo Alpe. je razred v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor predlagal izvršilnemu odboru SAZU, da namesto akad. zasl, prof. dr, Ivana Gamsa imenuje v ta forum akad, zasl. prof. dr. Igorja Vriše rja in izr člana SAZU, dosedanjega člana tega foruma, znanstv, svetnika dr. Mitjo Zupančiča kot delegata Republike Slovenije, Glede na delovne obveznosti, ki izhajajo iz te vključitve, je razred 17, 6. 1997 organiziral prvi velik sestanek raziskovalcev slovenskega dela Alp, v pripravi pa je že tudi drugi sestanek.
Precej dela je bilo z recenziranjem prispevkov zunanjih raziskovalcev za Acta carsoiogica XXVI/1 ALCAD in XXVl/2 Mednarodna krasloslovna šola ter Razprave IV. razreda št. 38. Letos so izšle Razprave omenjenega razreda št, 37 in 38 ter Acta carsoiogica št. XXVI/1 in XXVI/2.
Sprejetje bil tudi načrt razrednih publikacij za leto 1998.
Jože Maček
Razred za umetnosti
V letu 1997 je imel razred I redno in 2 korespondenčni seji. Na redni seji 3. 4. je obravnaval kanditature za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU.
Na korespondenčni seji 13.3. je soglasno sprejel predlog, da se knjiga Lojzeta Gostiša France Mihetfč na poti do Mrtvega Kurenta, ki je izšla ob slikarjevi 90-letnici, uvrsti med publikacije SAZU.
Na korespondenčni seji 3.9. je razred po priporočilu izvršilnega odbora sklepal o predlogu za kandidata SAZU v Svetu za kulturo pri vladi Republike Slovenije. Ker je akademiku Danelu Zajcu potekel dvoletni mandat, je bii na predlog tajnika razreda za kandidata soglasno predlagan izredni član Andrej Hieng, ki je kandidaturo sprejel.
Po priporočilu predsednika SAZU dr. Franceta Bernika z dne 30. junija 1997, da naj razred za umetnost najde ugodno rešitev za predlog Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva v zvezi z izdaji) knjige našega dopisnega člana Ivana Brajdiča S one strane Stttle i Kupe, je tajnik navezal stik s predsednikom DSHP g. Mladenom Hanzlovskym ter pridobljeno dokumentacijo odstopil Komisiji za tisk SAZU, ki je odobritev subvencije podprla. Knjiga bo izšla v prvi polovici prihodnjega leta.
Kajetan Kovič
Razred za medicinske vede
VI. razred SAZU - razred za medicinske vede je imel v lelu 1997 4 redne, 2 izredni in eno skupno sejo z II, razredom SAZU,
Na R redni seji dne 28. januarja 1997 so člani razreda obravnavali pobudo za ustanovitev odbora SAZU za preučevanje rodnosti in samomorilnosti ter odbora SAZU za proučevanje epitelijskih hiperplastičnih lezij laringeaine sluznice. Po daijši razpravi in v skladu s Statutom SAZU so člani sklenili predlagati predsedstvu SAZU ustanovitev odbora za medicinske študije in v okviru le-tega oblikovanje skupine za proučevanje rodnosti in samomorilnosti ter skupine za proučevanje prekanceroz grla.
Na sestanku so se člani dogovorili predlagati prof.dr. Vero Pompe - Kirn, vodjo Registra raka za Slovenijo za dodelitev nagrade Balzan (Fondation Internationale Balzan "Prix"), seznanili pa so se tudi s poročilom o udeležbi na zasedanju Stalnega odbora Evropskih svetov za raziskave v medicini (EMRC) in z željo Evropske akademije znanosti in umetnosti za organiziranje mednarodnega jesenskega plenuma v Ljubljani čez dve leti.
Na 9. redni seji dne 25. marca 1997 so bili poleg poročila tajnice razreda obravnavni predlogi za nove redne, izredne in dopisne člane SAZU ter predlogi za izbiro članov odbora za medicinske študije.
Člani razreda so imeli pripombe na neenotno metodologijo utemelji Lev kandidatur, na kandidature ostalih razredov pa niso imeli pripomb. Pri IV. razredu, kjer sLa se za eno mesto izrednega člana potegovala dva kandidata, so člani VI. razreda podprli kandidaturo dr, Nade Pipan.
Novoustanovljeni odbor za medicinske študije sestavljajo akademiki A.O. Župančič, L.Milcinski, V.Kambič, D. Ferluga in L. Andolšek, skupino za samo-moriinost akademik prof.dr, LMilčinski. dr, B. Zalar in doe,dr. S.Ziherl, skupino za prekanceroze pa doe. dr. A, Cor, akademik prof dr. D. Ferluga, doc.dr J.Fisc-hinger, prof.d.rN, Gale. dr. D,Glavač, akademik prof.dr, V.Kambič, prof.dr. S.Ple-sničar, doc.dr.M.Poljak, dr. A.Vizjakin as.mag. N.Zidar, skupino za rodnost pa V. Šircelj, profdr. A. Ferligoj, akademikinja prof.dr. L Andolšek, dr. D. Obesr-nel-Kveder in dr. M.Černelč.
Pod ločko 'Razno" so člani razreda obravnavali še informacije o ustanavljanju Slovenskega zdravstvenega muzeja (razred ta prizadevanja podpira), o prizadevanjih za ustanovitev Centra znanja za transfuzijsko medicino, o pripravi skupnega sestanka VI. in II, razreda, o nameravani predstavilvi supJementa revije Acta Otorhinolaryngologica z najboljšimi prispevki s konference Epithelial Hyperplastic Lesions of the Larynx (Ljubljana, oktober 1996) in o simpoziju o rdeči krvnički (18.4.1997, Gozd Martuljek), pri organizaciji kaLerega sodeluje ter. član S. Svetina.
Na skupni seji s člani 11 razreda SAZU dne 22. aprila 1997 so člani obeli razredov obravnavali temo "Vprašanja slovenščine v javni rabi" in po obširni razpravi podprli objavo "Izjave SAZU o javni rabi slovenskega jezika", obogatene z elementi razprave oziroma zaključki tega sestanka.
Na izredni seji VI. razreda, kije istega dne sledila skupni seji, so člani razreda obravnavali tekoče zadeve, kot so priprava na volilno skupščino SAZU, obravnava problemov financiranja raziskovalnega dela in priprava materialov za objavo v Letopisu SAZU.
Na 10. redni seji razjeda dne 14. oktobra 1997 so člani razreda podrobneje obravnavali poročilo o delu razreda za objavo v zborniku ob 60. letnici SAZU ter poslušali predavanje strokovnega direktorja Kliničnega centra Ljubljana prof dr. Dušana Kebra "Sedanje stanje in razvoj zdravstvenega varstva v Sloveniji".
Na 1L redni seji dne IS. novembra 1997 so člani razreda nadaljevali razpravo o predavanju prof.dr. Kebra "Sedanje stanje in razvoj zdravstvenega varstva v Sloveniji" . Imenovana je bila posebna skupina (akademiki prof.dr. V.Kambič in prof.dr, J. Trontelj ter izredna člana prof.dr. M. Kordaš in M. Horvat), ki bo pripravila osnutek spomenice o stanju v slovenskem zdravstvu. Spomenico bodo člani razreda obravnavali in dokončno sprejeli na prihodnji seji razreda.
Na izredni seji dne 11. decembra 1997 so člani razreda podrobno obravnavali Spomenico o stanju v slovenskem zdravstvu, vendar so sprejetje le te zaradi potrebnih dodatnih informacij preložili na kasnejši čas.
Lidija An do/še k
Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU
je tudi v letu 1997 obravnaval aktualne okoljske teme. Člani sveta so sodelovali v drugih znanstvenih in projektnih svetih, ker pa seje njihov spekter širil, so se pridružili novi sodelavci. Od 17. aprila 1997 sov interdisciplinarni sestavi sveta naslednji člani: dr. Štefan Adamič, dr. Metka Bud i h na, dr. Fedor Čer ne, dr. Branko Družina, Ti mi Ečimovič (dr. vet.med.}, dr. Metka Filipič, dr. Miklavž Grabnar, dr. Viktor Grilc, dr. Primož Gspan, dr. Peter Habič. dr. Vida Hudnik, mag. Matjaž [vačič, dr. Andrej Kirn, dr. Edvard Kobal, dr. Avguštin Lah (predsednik sveta), dr. Franc I.obnik. prim. Metka Macarol Hiti, akad. dr. Jože Maček, dr Andrej Marlinčič, dr. Maja Metelko, dr. Tanja Mihalič, mag. Vladimir Mušič, dr. Peter Novak (nam. predsednika), Bojan Paradiž (dipl. meteorolog), dr. Rajko Pavlovec, dr, Dušan Piut, mag. Bernarda Podlipnik, Dani Podpečan (dipl.kem.tehn,), mag, Svetozar Polič, dr. Vera Pompe Kirn, dr. Franc Potočnik, dr. Milen ko Ros. Zorka Sotlar (dipl. kem.), dr. Tone Strojin, dr. Metka Špes (sekretarka sveta). Bojan Ušeničnik (dipl.soc ), akad. dr. Mitja Zupančič, akad. dr. Andrej O. Župančič,
Svet je priredil 17. junija posvetovanje o kemikalijah. Trinajst članov sveta in 27 drugih strokovnjakov (zdravnikov, kemikov, naravoslovcev idr.) je sodelovalo v projektu Kemizacija okolja in življenja - do katere meje?' in v decembru 1997 je izšel zbornik (392 str.) kot tretje večje skupinsko delo strokovnjakov. V tem letu se je nadaljevalo usklajevanje in dopolnjevanje okoljske zakonodaje v RS, v kakovosti okolja pa ni bilo bistvenih sprememb. Počasi se oživlja raziskovalno delo in snovanje projektov za izboljšanje okolja, zato je svet priredil posvetovanje o okoljski etiki, da opozori na probleme in škodljiva ravnanja. V tisku je posebna številka revije Okolje, ki objavlja avtorske prispevke na tem posvetovanju. Svet je začel snovati nov projekt o ekonomskih vidikih varstva okolja v Sloveniji.
prof. dr. Avguštin Lah
Valvasorjev odbor pri SAZU
Predsedstvo SAZU je na seji 25. novembra 1997 potrdilo Valvasorjev odbor pri SAZU v naslednji sestavi:
Predsednik: prof. dr. Matjaž Kmecl, izredni član SAZU; člani: akademik prof. dr. Janez Batis, akademik prof. dr. Emilijan Cevc. prof, dr, Matija Gogala, izredni član SAZU, umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša, dr. Andrej Kranjc, izredni član SAZU. prof dr. Branko Reisp, prof. dr. Primož Simoniti, akademik Ciril Zlobec,
Odbor je v prejšnji zasedbi kot svoje zadnje delo predstavil javnosti 860 strani obsegajoči katalog Valvasorjeve knjižnice Bibliotheca Valvasor lana; za natis gaje pripravil g. Vladimir Magič, ravnatelj zagrebške Biblioteke Metropolitane, Vzporedno s tem pa je odbor pripravljal natis Kronike bratovščine sv. Dizma in skicirne knjige Janeza Vajkarda Valvasorja Topografija Kranjske.
Začetek Kronike bratovščine jt. Dizma sega v leto 1698, ko so plemiči in kulturniki na pobudo upravitelja idrijskega rudnika Sigismunda pl. Kilmpacha ustanovili v Ljubljani Bratovščino sv. Dizma, Sleherni član te bratovščine je prispeval za Kroniko list z dekorativno opremljenim svojim grbom, simbolom in devizo. Najstarejšim grbom je bil dodan še list z imetnikovimi življenjepisnimi podatki, kijih je do svoje smrti zapisoval tajni k bratovščine Janez Gregor Dolničar (1719).
Kronika je za našo kulturno zgodovino najpomembnejši in najbogateje opremljeni baročni foliant v najširšem obsegu. Razumljivo je, da je natis lega odličnega spomenika že dolgo deziderat kulturne in umetnostne zgodovine, še posebej, ker je bila ta bratovščina tudi neposredna predhodnica in pobudnica leta 1693 ustanovljene Academiae Operosorum.
V letu 1997 je bi Jo v zvezi s Kroniko opravljeno naslednje delo;
-	izdelanih je bilo 297 diapozitivov v izmeri 9x12 cm;
• trans kri bi ran i h je bilo 112 strani staronemškega in latinskega teksta;
-	izdelan je bil koncept natisa edicije v dveh knjigah in mapi s 6 faksimiliranimi ilustracijami iz Kronike;
-	vodja projekta in urednik je Lojze Gostiša, študijo pripravljata akademik dr. Emilijan Cevc in dr. Marijan Smolik;
-	Kronika bo natisnjena v letu 1998, predvidoma do frankfurtskega knjižnega sejma.
Vprašanje natisa skicirne knjige J.V.Valvasorja Topografija Kranjske je še vedno na ravni dogovorjanj z Biblioteko Metropolitans oz. zagrebško nad škofijo. Delo bo steklo pomladi leta 1998.
Matjaž Kmecl
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je podpisala dvostranske pogodbe o znanstvenem in kulturnem sodelovanju z naslednjimi tujimi akademijami i naštetimi po abecednem redu): Akademijo znanosti Bosne in Hercegovine. Akademijo znanosti in umetnosti Kosova, Akademijo znanosti Republike Češke. Avstrijsko akademijo znanosti, Bolgarsko akademijo znanosti, Britansko akademijo, Estonsko akademijo znanosti, Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, Francoskim inštitutom Akademije znanosti, Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti, Izraelsko akademijo naravoslovnih in humanističnih ved, Kraljevskim društvom iz Londona, Letonsko akademijo znanosti, Madžarsko akademijo znano sti, Makedonsko akademijo znanosti in umetnosti, Mednarodno akademijo tehniških ved v Moskvi, Nacionalno akademijo znanosti Belorusije, Poljsko akademijo znanosti v Varšavi, Slovaško akademijo znanosti in Švicarsko akademijo naravoslovnih ved.
Z Rusko akademijo znanosti s sedežem v Moskvi in Poljsko akademijo znanosti s sedežem v Varšavi bo SAZU obnovila pogodbi o sodelovanju. V pripravi pp je nova pogodba o sodelovanju s Finsko akademijo znanosti.
Oddelek je spremljal in uresničeval sodelovanje SAZU v naslednjih mednarodnih organizacijah in znanstvenih telesih, katerih je tudi sama članica: ES F {European Science Foundation) - Evropske znanstvene fundacije ter združenj: ALLEA (All European Academies) - Zveze evropskih akademij, UA1 (Union Académique I nternatiole) Mednarodne zveze akademij s sedežem v Bruxellesu
(v katero je bila SAZU sprejeta junija 1997) in ESEP (European Scientific Exchange Programme) - Programa evropskih znanstvenih izmenjav,
ESF redno pošilja Akademiji gradivo o dogajanjih v znanosti v Evropi (simpoziji, raziskovalni projekti, posvetovanja), ki gaje SAZU dalje posredovala ustreznim znanstvenim institucijam po Sloveniji. SAZU je tudi delegirala svoje predstavnike na letne skupščine združenja ALLEA in prek njenega biltena (Al-lea Bulletin) spremljala dogajanja in probleme evropskih akademij. Sodelovala je pri njenih srednjeročnih in dolgoročnih projektih.
SAZU je vključena v program evropske znanstvene izmenjave ESEP, ki ga vodi Kraljevsko društvo v Londonu, v višini 5000 angleških funtov recipročno za naravoslovje in medicino. Na obeh straneh znanstveniki morajo imeti doktorat znanosti, objave ter predhodni stik z gostiteljem.
Kraljevsko društvo je podeljevalo po doktorske štipendije, ki jih v Sloveniji razpisuje SAZU. Od leta 1997 je Kraljevsko društvo združilo svoje štipendije s štipendijami Nato, kijih prav tako razpisuje SAZU.
Pri Oddelku delujeta Odbor za spremljanje znanosti in delovna skupina, ki je marca pripravila poročilo o bazah podatkov v znanosti ter ga objavila v brošuri z naslovom "Spremljanje uspešnosti raziskovalnega dela v Sloveniji". Poročilo je bilo ocenjeno kot koristno izhodišče za nadaljnje delo Odbora.
V letu 1997 je Oddelek uresničil izmenjavo raziskovalcev po pogodbah o medakademijskem sodelovanju v naslednjem obsegu:
Naši znanstveniki so uresničili tritedenski znanstveni obisk prek Avstrijske akademije znanosti, dvotedenski obisk v okviru programa ESEP, enotedenski obisk prek Madžarske akademije znanosti, dvotedenski prek Češke akademije znanosti in enotedenski prek Slovaške akademije znanosti.
Tuji znanstveniki so v organizaciji SAZU obiskovali slovenske institucije v naslednjem obsegu:
6 tednov znanstveniki iz Avstrije, 6 tednov znanstveniki iz Velike Britanije v okviru programa ESEP, 3 tedne znanstveniki iz Poljske (v sodelovanju z akademijo V Varšavi), 4,7 tednov madžarski znanstveniki, 2,5 tedna češki znanstveniki in 1,5 Ledna znanstveniki iz Slovaške.
SAZU je prav tako sodelovala s Francoskim inštitutom Akademije znanosti in sicer z udeležbo dveh naših predstavnikov na mednarodni konferenci Ecología Europeaea.
Oddelek je tudi pripravljal predavanja rednih, izrednih in dopisnih članov SAZU ter zunanjih gostov, sodeloval pri izdelavi Letopisa za leto 1996 ter opravljal šLevilna druga dela s področja mednarodnega sodelovanja in znanstvene koordinacije.
JUBILEJI
V letu 1997 so praznovali: 90 let redni član France Mihelič in dopisni član Lojze Spacal, 85 let dopisni član Leopold Kretzenbacher, 80 let dopisni član Milan Herak, 75 let redni člani Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Uroš Krek in Janez Stanonik. dopisni člani Irena Grickat-Radulovič, Abel Lajtha, Branko Pavičevič in Jakov Sirotkovič, 70 let redni člani France Be mik, Matija Drovenik in Drago Trsar, izredni član Savin Sever, dopisni člani Aieksandar Despič, Anne McLaren, Thomas Luc km an n, Pavle Merku, Gian Carlo Men is, Karl-Alexander Miiller in Gunnar Olaf Svane, 65 let redna člana Ljubo Golič in Dragica Turn-šek. izredni član Gabrijel Kernel, dopisni član Bogdan Povh, 60 let redni član Alojz Kralj, izredni član Matija Gogala, dopisna člana Florijan Lipuš in Gerhard Giesemann.
NAGRADE, OD L i KOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
Akademikinja Lidija Andolšek - Jeras je postala zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani.
Akademik France Bernik je postal častni član Society for Slovene Studies (Seattle, Washington), in prejel odlikovanje Eques commendator ordinis s a net i Gregorii Magni (Vatikan) ier zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Prejel je tudi jubilejno medaljo 'Pet let Mednarodne inženirske akademije" (Moskva).
Akademik Ferdo Gestrin je prejel odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije,
Matija Gogala je bil izvoljen v izvršilni odbor Mednarodnega sveta za bioa-kustiko (IBAC- International BioAcoustic Council).
Izredni član Andrej Kranjc je prejel srebrno plaketo Zveze geografskih društev Slovenije.
Izredni član Ivan Kreft je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
Akademik Jože Maček je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in prejel zlato značko Društva za varstvo rastlin Slovenije.
Akademik Boris Paternu je prejel odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije,
Akademik Jože Pogačnik je prejel Herderjevo nagrado, postal član Akademije znanosti in umetnosti v Gottingenu (Nemčija) in zaslužni profesor Univerze v Mariboru.
Akademik Primož Ramovš je prejel zlati znak Planinskega društva Ljubljana matica in postal Vitez komendator reda Sv. Gregorja Velikega.
Akademik Jože Toporišič je prejel odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije,
Akademik Ivan V i da v je postal častni doktor Univerze v Ljubljani. Akademik Igor Vrišer je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Akademik Franc Zadravce je prejel odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Akademik Ciril Zlobec je prejel nagrado Giuseppe Acerbi, Castel Goffredo. Akademik Andrej O. Župančič je postal častni član Slovenskega društva za kognitivne znanosti.
TISKOVNE KONFERENCE
21.04, Tiskovna konferenca II. razreda SAZU:
Traditiones 25, 1996, zbornik razprav Inštituta za slovensko narodopisje in
Taras Kermauner; Slovenski plemenski junaki - Ti igom erll, (Dela 11. razreda 45; 1996).
24.04.Tiskovna	konferenca L razreda SAZU;
Izjava I. razreda SAZU v zvezi z upravljanjem raziskovalne dejavnosti V družboslovju in humanistiki.
05.05.Tiskovna	konferenca 11!. razreda SAZU:
Igor Grabeč, Wolfgang Sachse: Synergetics of Measurement, Prediction and Control.
PREDAVANJA NA SAZU V LETU 1997
Doc. dr, Katja Sturm Schnabl je 25, marca predavala na temo Ženska v slovenski literaturi kot avtorica in junakinja.
A kad. prof. dr. Taras Kermauner je 22. aprila predaval na temo Metodološka vprašanja literarne zgodovine.
A kad, prof. dr. Rajko Tomovič, dopisni član SAZU, je 7. maja predaval na temo Principi numeričkog upravljanja ljudskim eks tre mite tirna.
Prof, dr. Milko Matičetov, izredni član SAZU, je 21. maja predaval na temo Iz ustnega izročila zrasli bolni/ranjeni junaki: »Dojčin« (18. - 20. stoletje), srednjeveški Tri stan in antični Fil oktet.
Prof. dr. Helmut Moritz, redni član Avstrijske akademije znanosti, je 28. maja predaval na temo Gauss, Gödel, Heisenberg.
Prof. dr. Erik V, Stälberg, dopisni elan SAZU, je 9. junija predaval na temo Vloga nevrofiziologije pri obravnavi nevrološkega bolnika.
Dr. Vladimir Bonačje 12. junija predaval na temo Evropska unija in Slovenija.
Prof. James Watson Cronin. Nobelov nagrajenec s področja fizike in član National Academy of Sciences (Washington), je 5, junija predaval na temo Discovery of CP Violation,
Dr. Duncan Kennedy in dr. David M. Trubek (ZDA) sta 15. oktobra predavala na temo Neoliberalizem in njegove kritike.
Prof, dr. Roman Mamewski (Poljska) je 3. septembra predaval na temo Measurement and Analysis of Laser-Doppler Microperfusion Signals.
Prof, dr. John Villadsen, član Danske kraljevske akademije, je 17. septembra predaval na temo Kaj lahko človeštvo pričakuje od biotehnologije in kam se usmerjajo bi o raziskave.
Prof. dr. Kari H. Pribram, zaslužni profesor Univerze v Stanfordu, je 16. oktobra predaval na temo Globinska in površinska struktura spomina,
Akad, prof, dr, Jože Pogačnik je 3, decembra predaval na temo Prispevek k pojmu literarne identitete.
Akad. prof. dr. Jože Toporišič je 10, decembra predaval na temo Življenjskost Bajčevega besedotvorja.
Katja Sturni-Sclmabl, Ženska v slovenski literaturi kot avtorica in kot lik.
Slovenska literatura v smislu belles lettres seje začela razvijati od razsvetljenstva naprej. Prve ženske kot avtorice so se pojavile konec štiridesetih let 19. stoletja. V osrednji literarni reviji Ljubljanski Zvon najdemo znatno število ženskih avtoric, vendar v veliki meri niso našle ustrezne ocene v slovenski literarni zgodovini in kritiki. Tudi ponatisnili so jih komaj kdaj. Skupina žensk - med njimi Marja Boršnik - je tik pred drugo svetovno vojno ustanovila žensko založbo, da bi izdajala ženske avtorice. Uspelo ji je izdati delo Vide Jerajeve in Zofke Kvedrove, preden je zaradi nemške okupacije zamrla. Na primeru nekaterih besedil Marije Kmetove skušam pokazati - v smislu pars pro toto - da besedila ženskih avtoric zaslužijo podrobnejše analize, ker so literarno zanimiva in ker odražajo slovensko družbo na primeru odnosa do ženske polovice slovenskega naroda.
Taras Kertnauner, Metodološka vprašanja literarne zgodovine
Podnaslov predavanja akademika Kermaunerja, ki ga je imel dne 22. 2. v prostorih SAZU, je: Notranja povezanost liLcrarnega zgodovinopisja (LZ) z lite-
raturo; konkretno s slovensko dramatiko. Podnaslov poda vsebino predavanja. Predavatelj označi tri modele LZ: prvega pripiše Tvanu Prijatelju, drugega LZ. kakor je nastala od srede tega stoletja naprej kot kritična reakcija na Prijateljeve modele, in tretji model, ki ga oblikuje sam. Te modele poveže s tremi tipi slovenske literature-dramatike. Prvega vidi najustrezneje oblikovanega v Finžgarjevih dramah, drugega v Javorškovih; ob Finžgarjevih upošteva še Mcškove, ob Javorš-kovih Božiče ve. Kot končno obliko Finžgarjeve-Prijateljeve pomenske strukture opredeljuje tako Ziheriov tip LZ kot Potrčevo dramatiko. Ugotavlja, da se v teh dveh točkah pomenska struktura - Finžgarjevega in Prijateljevega modela umetniško splošči, postane propagandno površinska, medtem ko v drugem modelu sintetičnost momentov prvega razpade: univerzalnost humanističnih moralno socialnih vrednoL preide v univerzalnost zgolj formalnega jezika, v igro, utopi-stičnih socialnih ciljev v oporečnost sistema, polna duševnost posamezne osebe v subjektivnost zasebnih blodenj. Model se rešuje s konstrukcijami magizmov in s stopnjevanjem spolnega telesa, karnizma-seksizma. Gre za držo nihilizma. Zunaj teh dveh modelov odkriva predavatelj osnove tretjega modela - pomenske strukture ki ga vidi že v Majcnovih. Mrakovih, Strniševih in še nekaterih drugih dramah-strukturah. V teh nahaja kriterije tudi vsebinske narave, od koder more tretji model vrednostno presojati literaturo, se približati transcendenci, ki je prvemu modelu nedostopna zaradi njegove izključne soci(et)alnosti, drugemu pa zaradi njegovega nihilizma. Tretji model LZ mora torej izhajati iz stališč, ki mu jih posreduje literatura Cankarja, Majcna, Preglja, Mraka, Strniše in ostalih.
Rajko Tomovic; Nonaitalytical Approach for Motor Control
Limitations of the state space approach for motor control. Principles of the nonanalytical approach for motor control: representation of human reflexes in the knowledge bases of computers, constraints imposed by the synergy patterns, finite state representation of motor patterns.
Optimization criteria monitoring the acquisition of motor patterns. Goal directed movements as optimization processes. Grasping acts as multigoal optimization processes. Optimization Jaw governing the information flow in the hierarchical structure of motor control.
Milko Matičetov, "Dojičin"' - Tristan - Filoktet
Leta 1996 smo v Drami dočakali slovensko praizvedbo "Filokteta", kot ga je 409. pr. n. š. upodobil Grk Sofokles. Že iz flijade znani lokostrelec Filoktet - na plovbi proti Troji ga tovariši zapustijo na otoku Le m nosu zaradi smradu iz rane
po kačjem ugrizu in strašnih krikov bolečine - ima sorodnika v zahodnoevropskem Tristanu (12.-15- sLoletje), na Balkanu pa v ljudski pesmi "Bolni junak", ki je v 18,-20. stoletju spričana v malone 200 zapisih med Albanci, Aromuni. Bolgari, Bošnjaki, Cigani (Roma), Hrvati, Makedonci, Romuni, Srbi. Ob razširjenost od Like do Egejske Makedonije, od Bukovine do Jadrana ni čudno, da ima ba-ladnijunak več kot 40 imen; "Dojčin" je le eno od njih, menda celo sposojeno od Ogrov (Peter Doczy, protiturški bojevnik iz 15 stoletja),
Erik Stalberg, The Role of Neiirophysiologka) investigations for diagnosis
A review is given of Lhe role or neurophysiology! investigations Tor diagnosis, pathophysiological description and monitoring of patients with disorders of the peripheral nervous system. Various methods are presented and Lheir principal differences are discussed. The usefulness of these methods varies depending on the pathology to be studied. With modern quantitative methods for analysis, EMG and neurography have been more sensitive and accurate and is therefore an important part in the evaluation of the neurologic patient.
The ne uro physiological investigation can be considered an extension to the clinical examination. However, in certain situations it is more sensitive and detects subtle changes that are not clinically detectable EMG and neurography characterise the severity, pathophysiology and distribution of neuromuscular disorder. Together with the history and clinical findings this provides essenLial diagnostic information. It is important that the electromyographer is familiar with the different methods and chooses the right method for each diagnostic problem. The patient should not be subjected to unnecessary, uncomfortable studies before the corect diagnosis is reached. Standardisation of the methods in the EMG laboratory with rigorous quality control and education combined with research guarantees optimal results. Some of the advantages with various neuro physio logical methods will be discussed.
The role and usefulness of neurophysiology in the evaluation of neurologic patients varies considerably and depends on a number factors. A fist of such factors will be given, that may be an eye opener for those involved in neurophysiology and also for those referring patients to the EMG laboratory. For the individual EMG laboratory, such factors are important to take into consideration when planning for future development of clinical neurophysiology.
Sensitivity of EMG and neurography methods in general has increased with co mulating experience and improved quantitative methods. Specificity of just one parameter may be low, but increases when finding from all measurements arc combined. The utilise the neurophysiology optimally in the diagnosis and care of the neurological patient, it is usually necessary to perform other tests than EMG
and neurography. The integrated results from all these tests should be used in the final conclusion regarding diagnosis, prognosis and general management.
Roman Maniwski, Measurement and Analysis of Laser-Doppler Microperfu-sron Signals
Lascr-Doppler method offers a new non-invasive, real-time technique for monitoring of blood perfusion in microcirculation. In spite of some instrumental problems e. g. relative calibration and uknown sampling measurement depth, the LD-m et hod is widely used in clinical research. In a lecture the method principle, processing and analysis of LD-signals, technical development of the laser-Doppler instruments and selected clinical application is presented The new calibration and standardisation procedures, as well as clinicaly accepted stimulation tests, e. g, postocciusive hyperaemia and thermal test, are described.
John Vi II ad sen, Kaj lahko pričakuje človeštvo od biotehnologije in kam se bodo usmerjale bioraziskave?
Bioindustrije v industrializiranem svetu pa tudi v novo razvijajočih se gospodarstvih prizvajajo dva tipa izdelkov: proizvode za široko rabo (ali velikotonazne kemikalije) in fine kemikalije, med katere sodi tudi veliko farmacevtskih proizvodov.
Pričakujemo uporabo povsem novih surovin, kot je npr. zemeljski plin, za proizvodnjo hrane in uporabo odpadnih materialov za proizvodnjo cenenih kemikalij kot surovin za polimere in topila. Pričakujemo tudi, da bodo v nekaj letih mnoge običajne sestavine hrane izvirale iz poljedelskih surovin prizvedenih in gensko modificiranih organizmov. Slednje je neizogibno, četudi bi bili nekateri uporabniki s tem nezadovoljni, saj nobena analizna metoda ne more v končnih produktih razlikovali med "naravnimi" in z gensko modifikacijo pridobljenimi surovinami.
Nove tehnike, ki se rabijo v farmacevtski industriji, so splošno sprejele. Velja pa poudariti, da se bodo tehnike raziskav, ki jih že sedaj lam uporabljajo, razširile tudi na razvoj postopkov v ve li koto na žn i bio industrij i. Razlika med obema je le v količini in ceni proizvodov. Iz ekonomskih razlogov so potrebne vrhunske raziskave tudi pri razvoju proizvodnje za široko rabo.
Kari H. Pribram, The Deep and Surface Structure of Memory
Early on it became evident that automatic behavior and awatenss are often opposed - the more efficient a performance, the less aware we become. Sher-
rington (1911-1947) noled this antagonism in a succinct statement: "Between reflex (automatic) action and mind there seems to be actual opposition. Keflex action and mind seem almost mutually exclusive - the more reflex the reflex, the less does mind accompany it." Additionally, however, over the past decades it has been shown that automaticity holds not only for behavior but also to processes such as attention and memory. Thus, we now distinguish between automatic and controlled processing (Bolster & Pribram 1993) in attention and between implicit and explicit memory (Schacter et al. 1995),
Evidence (Pribram 1971) indicates that automatic processing is programmed by neural circuitry mediated by nerve impulses, whereas awareness which provides an opportunity for conscious is due to delay in processing occurring in the brain's connective web. The longer the delay between the initiation in the denditic network of postsynaptic arrival patterns and the ultimate production of axonic departure patterns, the longer the duration of awareness and the opportunity for distributed storage. This opportunity becomes constrained as skills develop.
Jože Pogačnik, Prispevek k pojmu literarne identitete
Študija obravnava Cankarjevo dramo Hlapci (knjižna objava 1910 in gledališka uprizoritev 1919) ter njene odmeve v slovenski in hrvaški literarni ter gledališki kritiki. Slovenska recepcija tega dela je bila sicer strankarsko obravnavana, vendar v poglavitnih stvareh nadvse pozitivna, v kasnejšem času je v slovenski literarni zavesti ta drama pridobivala na ceni, danes pa ima mitično vrenost enega od osrednjih tekstov slovenske literature. Na hrvaški strani je bila recepcija obratna. Najbolj benevolentni zapisi, ki pa jih je bilo malo, so dramo videli kot slovenski družbeni specificum, v celoti in v posameznostih pa ji niso priznali nobene umetniške vrednosti. Popolno in diametralno nasprotje v recepciji je problem, ki ga obravnava pričujoča študija.
Obravnava je izrazito trodelna. Prvi del tematizira vlogo intelektualca v družbi, vlogo človeka torej, ki želi razmere spreminjati s knjigo in kulturo. Koncept se v drami izniči, za družbene spremembe pa Cankar ugotavlja bistveno drugačne razlage. Drugi del obravnave je razčlemba in sistematizacija slovenskih in hrvaških odmevov v kritiki. Slovenski odmevi so ob izidu knjige in ob prvi uprizoritvi izrazito ideološki; vrednost drame je gledana s klerikalnih, liberalnih in socialno demokratičnih stališč. Strankarska diferenciacija sicer aktualizira posamezne in različne dimenzije, v nobenem primeru pa ne zanika drame kot umetniškega teksta. Hrvaški kulturni in književni prostor vidi v drami zgolj lokalno in nacionalno (slovensko) posebnost, v celoti pa jo kot idejno-estetski sestav povsem zanika. Tipološko sta si obe recepciji popolnoma nasprotni, kljub temu pa to ne
pomeni, da je katerakoli ocena že kar apriorno ali pravilna ali nepravilna. Študija je sklenjena z mislijo, da gre v opisani koliziji za avtobiografijo obeli narodov in za literarno polemiko med hrvaško in slovensko književnostjo. Različni recepciji na obeh straneh bi bili torej posledica različnih literarnih identitet v hrvaški in slovenski književnosti v obdobju Moderne.
Predavanje profesorjev Duncana Kenncdyja in Davida Tmbeka na SAZU
V	dvorani SAZU sta v sredo 15. oktobra 1997 ob 10. uri predavala profesor Duncan Kennedy, profesor splošne pravne teorije na Harvard Law School (Harvard University), in David M, Trubek, profesor prava in dekan za mednarodne študije (Wisconsin Un iveri sty, Madison). Naslov predavanja je bil Neo libera liže m in njegove kritike.
Prvi del predavanja je bil namenjen analitičnemu prikazu pojma in pomena iieohberalizma in njegovim različnim kritikam. Poudarek je bil na razlikovanju med socialdemokratsko kritiko neoliberalizma, ki obravnava trg koL dano kategorijo in zagovarja ex post, državno vodeno ekonomsko intervencijo države, in post socialdemokratsko kritiko, ki poudarja družbeno konstruiranost trga in možnost es ante egalitarnih institucionalnih sprememb organizacije Lrga.
Profesorja Kennedy in Trubek sta govorila o post socialdemokratski agendi, predvsem o izbranih temah, kot so transformacija lastninske pravice, novi procesi fleksibilne specializacije v ekonomiji ter vpliv le-te na industrijske odnose. Tu sta oba predavatelja izpostavila pomen nove politike Svetovne banke za države v tranzieiji, pogojene z imenovanjem novega "glavnega ekonomista" Svetovne banke Josepha Stiglitza, prejšnjega Clintonovega svetovalca za ekonomske zadeve. Sti-glitz je v delo Svetovne banke vnesel nov način razmišljanja o vlogi države pri regulaciji ekonomije, kar je razvidno že v novem poročilu svetovne banke za leto 1997 (World Development Report 1997: The State in a Changing World, Oxford 1997).
V	drugem delu sta Kennedy in Trubek analizirala vpliv EU na možnosti post socialdemokratske agende v Sloveniji, Njuno predavanje in kasnejši pogovor sta pokazala, daje mogoče o navidez zelo političnih temah razpravljali strokovno. Iz njune analize neoliberalizma je namreč razvidno, da se za tem pojmom skrivajo sErokovno zelo kompleksna vprašanja, o katerih poteka, predvsem na vrhunskih ameriških univerzah, zelo intenzivna razprava, Upati je, da bo njun nastop spodbudil takšno razpravo iudi v domačih akademskih krogih.
ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1997
PRIHODKI	V Tisočih SIT
1. RS - Ministrstvo za finance - Proračun	352.894
2. RS - Ministrstvo za znanost in tehnologijo	16,677
3. Prenos presežka iz leta 1996	560
4 Drugi prihodki	24.439
SKUPAJ:	394.570
ODHODKI	
1. Bruto plače s prispevki in regresom	102.263
2, Materialni stroški in amortizacija	91.317
3. Tisk in avtorski honorarji	42.749
4. Članske nagrade akademikov	153.772
5. Meddržavno sodelovanje	4.000
SKUPAJ:	394.101
Presežki prihodkov nad odhodki	469
INVESTICIJE	
PRIHODKI	
1. RS - Ministrstvo za finance - Proračun	110.765
2. Drugi prihodki	383
SKUPAJ:	111.148
PORABA	
I. Adaptacije in investicijsko vzdrževanje objektov SAZU	14.126
2. Adaptacije in investicijsko vzdrževanje objektov	
Postojna, Novi trg 2, Novi Lrg 4	76.905
3. Nabava osnovnih sredstev, drobnega inventarja in knjjg	20.117
SKUPAJ:	111.148
Uprava SAZU
Upravni direktor: Sekretar predsedstva:
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo:
Biblioteka
Upravnica: Višji bibliotekarji: Bibliotekarji:
Višji knjižničarski referenti: Knjižničarski referent: Knjižničarski manipulanti:
Tajnici:
Oskrbnica knjižnega fonda: Knjigovezinja:
Službe uprave
1.	Kabinet predsednika:
2.	Pisarna predsedstva:
3.	Tajništvo razredov:
Zoran Mezeg Miha Lesar
Jo lan ta Groo-Kozak, višji strokovni sodelavec (do upokojitve 30.09.97)
Marija Fabjančič, bibliotekar-specialist Majda Capuder, Drago Samec, Helena Verbinc Romana Bernik-Gostič, Majda Fister (do upokojitve
31.11.97), Simona Franki, Mojca Mlinar-Strgar, Breda Pajsar, Mojca Puntar-Brzin, Stanislava Tomšič (do upokojitve 31.08.97), Mojca Uran, Anamarija Valantič, Ana Zadnikar
Tatjana Brejc, Milan O s raj ni k, Pavla Plavc Irena Janežič
Marija Banjac, Anton Mušič (do upokojitve
24,04,97), Karmen Sirk
Marija Javoršck (do upokojitve 28,02.97),
Irena Riliar
Alenka Lavrač
Mojca Dolinar,
Alenka Jerina (pomožna knjigovezinja)
Darja Pate, samostojni strokovni sodelavec
Darja Šerbelj, samostojni strokovni sodelavec
Marija Brezigar, samostojni strokovni sodelavec 204
4, Upravna pisarna:
Mirjana Djokič-Markič, samostojni strokovni sodelavec
5.	Oddelek za tisk in publikacije: Dušan Merhar, višji strokovni sodelavec
6.	Oddelek za gradbene zadeve: Karolina Benec, višji strokovni sodelavec
7.	Finančnoračunovodski oddelek: Anica Ribnikar, vodja finančnoračunovod-
skega
oddelka (do upokojitve 31,13.97)
Loredana Mahnič, vodja finančnoračunovod-
skega oddelka
Nada Kovač, knjigovodja
Marinka Merlak. knjigovodja
Frančiška Zaje, knjigovodja
8.	Tehnični, nabavni in	Juso Islamovič, vodja tehničnega, nabavnega in investicijski oddelek: investicijskega oddelka
Biblioteka SAZU
Leto 1997 je bilo za Biblioteko SAZU leto mnogih sprememb v kolektivu, saj so se kar štirje sodelavci upokojili, namesto njih pa smo sprejeli nove. Prav je, da ob slovesu navedemo, kdo seje upokojil: tajnik biblioteke Marija Javoršek, knjižničarski manipulant Anton Mušič ter bibliotekarki Stana Tomšič in Majda Fister.
Aktivno sodelovanje pri vzajemnem katalogu v sistemu COB1SS, najpomembnejše področje našega dela, že sedmo leto pomaga raziskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju informacij o našem pretežno tujejezičuem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vseh pravilih stroke katalogizirano, klasificirano in indeksirano (opremljeno s slovenskimi in angleškimi deskriptorji).
S kreiranjem in redakcijo številnih kvalitetnih zapisov za bibliografijo raziskovalcev ZRC SAZU sije Biblioteka SAZU še povečala ugled, ki gaje imela v strokovnih krogih.
Značilnost Biblioteke SAZU, tretje največje knjižnice v državi, je zamenjava publikacij. Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1.596 ustanovam po vsem svetu Biblioteka presega slovenske okvire in se aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor.
Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, prav tako pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe.
Z delom smo seznanili več domačih in tujih gostov. Med drugimi so nas obiskali bibliotekarski strokovnjaki mag. Bojan Stok (26.3.), Dušan Hanžurej (10.9.; 5.11.), inag. Marta Seljak in mag. Mitja Debeljak (21.11.)(vsi; IZUM, Maribor), dr. Patrick H. Patterson (Ann Arbor - 4,12.), predstavniki založb in distributerjev Michelc Casalini (Casalim Libri, Fiesole/Firenze - 31.1.), Birgit Seidel (Saur Verlag, Miinchen & Pecs -11.3,), Christa Hammersley (Starkman, London ■ 29.5.) ter Otto Sagner s soprogo in Paul H. Dorr (Kubon & Sagner, Miinchen - 5.1 L).
Delo smo predstavili tudi štirim večjim skupinam, in sicer dvema skupinama študentov bibliotekarstva (Filozofska fakulteta. Ljubljana - 7.3.; 14.3.) in dvema skupinama tečajnikov, ki so se pripravljali na bibliotekarske strokovne izpite(15 4 ;
30.9.),
Tudi v letu 1997 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih.
Rezultate strokovnega dela Biblioteke SAZU predstavljamo po ustaljenem redu še s statističnimi podatki.
AKCESIJA
Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
Zamenjava	Darilo	Nakup Obvezni izvodi Skupaj	
Knjige, letniki revij 3.648	1.251	1.389	1.152 7.440
Geografske karte 1	0	24	0 25
Fotografije, reprodukcije 0	90	0	0 90
Plošče, kasete 1	12	13	0 26
CDROMi 0	0	5	0 5
Skupaj 3.650	1.353	1.431	1.152 7.586
Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig Boosey & Hawk es (London), Österreich-Kooperation (Wien), akademiki Rudolf Flotzinger (Graz), Jože Krašovec, Jože Maček, Primož Ramovš; dr. Eva Holz, dr. Zmaga Kumer, dr, Avguštin Lah. dr Branko Marušič, dr. Sergej D. Matvejev, dr, Vilko Novak, dr, Damjan Prelovšek, dr. Mirko Ramovš, dr Marija Stanonik, dr. Marjeta Šašel Kos, dr. Janez Šumrada, dr. ivanTurk. Miloš Likar, Milan Osrajnik, Drago Samec, Julijan Strajnar in Anamarija Valantič.
CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND
Ob koncu leta 1997 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih:
knjig in letnikov revij	421.813
rokopisnih zapuščin	114
mikrofilmov	745
geografskih kart	3.558
fotografij in reprodukcij	8.970
plošč in kaset	529
CD-ROMov	8
skupaj	435.737
KATALOGI IN BAZE PODATKOV
Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signaturnega kataloga (numerus currens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimenski katalog, čitalniški abeced no imenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejema publikacij.
Biblioteka SAZU je tudi v letu 1997 dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov, in sicer
baze podatkov o publikacijah SAZU (kumulativna bibliografija publikacij SAZU za leta 1981-1990; letne bibliografije; razpoložljive in razprodane publikacije oz. katalog: 1.004 enote)
in baze podatkov o naslovnikih, katerim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.488 naslovnikov, Slovenija: 108 naslovnikov), v dar (institucije: 146 naslovnikov; člani SAZU: 96 naslovnikov), v recenzijo (59 naslovnikov, od tega 45 tujih) in bazo podatkov o naslovnikih, kr jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 220 naslovnikov).
Vse interne računalniške baze podatkov so izdelane s programom STEVE na računalnikih ATARi.
Kot rezultat sodelovanja v kooperativnem on h ne bibliografskem sistemu COBISS lahko navedemo naslednje podatke;
Ob koncu leta 1997 je imela v lokalni bazi skupaj 31.675 zapisov, in sicer 20.406 zapisov monografskih in 3.582 zapisov periodičnih publikacij, 832 zapisov izvedenih del in 6.855 analitičnih zapisov za članke.
Od skupaj 31,675 zapisov je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 22.034, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 9.641 zapisov,
V letu 1997 je bilo vnesenih 9.387 zapisov, in sicer 3.993 zapisov monografskih publikacij, 472 zapisov periodičnih publikacij, 539 zapisov izvedenih del in 4.383 analitičnih zapisov za članke. Od 9.387 zapisov, vnesenih v letu 1997, je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 7.106, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 2.281 zapisov.
ZAMENJAVA
Zamenjava akademijskih publikacij je naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili z 12 inozemskimi naslovniki, nove zamenjeval ne stike pa smo navezali z 42 naslovniki (od tega 38 v inozemstvu in 4 v Sloveniji). Ob koncu leta je bila zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 81 držav sveta in je zajemala 1.596 naslovnikov (108 v Sloveniji in 1.488 v inozemstvu).
Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Riblioteka SAZU na računalniških datotekah. Seznam naslovnikov je bil naveden tudi kot posebno poglavje v Letopisu SAZU, 44, knjiga: 1993 na straneh 190-226 (Ljubljana 1994).
RECENZIJA
Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 59 naslovnikom, večinoma v inozemstvo,
RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV
Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami ali prejela kot dediščino nekaterih ustanov, in informacijske biltene Biblioteke SAZU, in sicer:
Publikacije:
v zamenjavo - tujina	6,661
v zamenjavo - Slovenija	287
v dar	5,433
v prodajo	685
skupaj	13.066
Informacijski bilteni:
v dar	2.767
kot obvezni izvod	364
skupaj	3.131
Vsega skupaj:	16.197
IZPOSOJANJE
Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo, Žal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 1997 izposojanje zelo oteženo; prav tako je bil precejšen del knjižničnega fonda, ki ga hranijo nekateri inštituti ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Filozofski inštitut), še vedno težko dosegljiv ali celo nedosegljiv.
V	čitalnici je uporabnikom po prostem pristopu na voljo približno 500 revij, enciklopedije, atlasi in slovarji. Ker ima čitalnica ter mina Iske priključke, imajo uporabniki tudi možnost, da sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/ OPAC, COBISS/ATLASS). S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki Ludi do več tujih baz podatkov, dosegljivih prek Interneta.
V	letu 1997 je Biblioteka iz svojega fonda izposojala 3.428 uporabnikom (3 .308 posameznikom in 120 kolektivnim članom). Ti so Biblioteko obiskali 7,069-krat (4.563-krat za izposojo v čitalnici, 2.506-krat za izposojo na dom).
Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo:
v čitalnici	16.394
na dom	4.043
i n štitutski m bi b li oteka m	6,925
med bibl iotečno v Slovenijo (70 bibliotekam)	304
me d bibl i otečn o v inozems tvo (2 0 bibl ioteka m)	44
skupaj	27.710
INFORMACIJE
Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer:
1.	Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1996, - Ljubljana
1997. 12 str. 30 cm.
2.	Seznam prejetih knjig 1997.-Ljubljana 1997. 12 zv, (368 str.) 30 cm. (Urednica
Marija Fabjančič.)
3.	Katalog publikacij. Februar 1997 / Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
- Ljubljana 1997, (I)+82+4+(l) str, 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
4.	Katalog publikacij. Avgust 1997 / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
-Ljubljana 1997. (l)+52+l4+(I) str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
Informacijski bilteni so tiskani v povprečni nakladi 220 izvodov in broširani. Pošiljamo jih članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ter mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo.
Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo "Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1996" za Letopis SAZU, 47. knjiga za leto 1996,
RAZSTAVE
Kol dopolnilo informacijam smo tudi v letu 1997 v čitalnici postavljali priložnostne razstave. Večinoma so vključevale tudi mnoge biobibliografske podatke. Zvrstile so se štiri:
"Jurij Dalmatin ■ Jezus Sirah ■ 1575" "Posvetila - Zapuščina dr Valterja Bohinca'1 "Akademik France Bernik- sedemdesetletnik" "Jager in Zverina premagana"
Z razstavo "Zapuščina prof. Adolfa Robide - prvi fond Biblioteke SAZU" smo popestrili obnovljeno Prešernovo dvorano SAZU.
BIBLIOGRAFIJE RAZISKOVALCEV ZRC SAZU
Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COBISS sta se v letu 1997 nadaljevala uspešno, tako da so bili zadovoljni vodstvo in sami raziskovalci ZRC SAZU
Veliko priznanje je dobila Biblioteka SAZU na "Lvalvacijskeni posvetu o vodenju bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS" v Mariboru, 12. junija 1997, kjer je z referatom "Biblioteka SAZU in bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU" predstavila svoje izkušnje, ocene in predloge za enotno vodenje bibliografij. Na predstavitev je bila povabljena kot predstavnica ene od šestih organizacij, ki so prispevale največ zapisov (po številu opravljenih ur - celo na drugem mestu!). Za ilustracijo še podatek, da je junija 1997 prispevalo v sistem COBISS zapise za vodenje bibliografij raziskovalcev že 57 organizacij.
BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU
Romana Bernik-Gostič
"Akademik France Bernik-sedemdesetletnik". (Razstava, 13.5.1997-13.9.1997) "Zapuščina prof. Adolfa Robide - prvi fond Biblioteke SAZU". (Razstava, 18.12.1997-7.1.199S) (Soavtor Drago Samec.)
Marija Fabjančlč
Zamenjava zbornika Traditiones, - Traditiones, 25, 1996, 21-25 Biblioteka, Kratko poročilo o delti v letu 1996. - Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1997, 12 str.
Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 1996.) - Letopis SAZU, 47 (1996), 1997, 165-172.
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1996 (z dodatkom
za leto 1995).-Letopis SAZU, 47 (1996), 1997, 173-195. Katalog publikacij. Februar ¡997 / Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Biblioteka SAZU, 1997. (I)+82+4+(l) str, (Urednica.) Katalog publikacij. Avgust /9.97 / Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Biblioteka SAZU. 1997. (I)+52+l4+(I) str. (Urednica.) Seznam prejetih knjig. ¡997/Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 1997. 12 zv. (36S str.) (Urednica.) ' Biblioteka SAZU in bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU". (Predstavitev na Evalvacijskem posvetu o vodenju bibliografij raziskovalcev v sistemu COB1SS, Maribor, IZUM, 12.6.1997)
Drago Samec
Županova jama - bibliografija. - Zupanova jama : 70 let (Grosuplje, Turistično
društvo Županova jama), 1996, str.59-64. (Soavtorica Maja Kranjc.) Ima vse kot velike. Županova jama pri Grosupljem. - Dolenjski list, 48. št.12
(27,111.1997), str, 19. (Prikaz knjige.) Dr. Joža GI ona r in založba "Umetniška propaganda". - Glasnik Slovenske matice,
21, št. 1/2, sir.55-56. (Prikaz knjige.) 70 let Županove jame. Dolenjska kraška lepotica. - Lipov list, 39, št.4, str. 108. (Prikaz knjige.)
Nova knjiga o zgodovini celjskih, Dušan Kos: Celjska knjiga listin I: listine svobodnih gospodov Žovneških do leta 1341, - Novi tednik, 52, št.6, slr.18. (Prikaz knjige)
Županova jama na dolenjskem krasu. - Rodna gruda, 44, št.5, str. 19. (Prikaz knjige.)
"Jurij Dalmatin - Jezus Sirah- 1575" (Razstava, 15,11.1996 - 23.1.1997) ' Posvetila-Zapuščinadr. Valterja Bohinca" (Razstava, 23,11997- 9,5.1997) "Jager in Zverina premagana" (Razstava, 20.9,1997 - 1998) "Zapuščina prof. Adolfa Robide - prvi fond Biblioteke SAZU" (Razstava, 18.12.1997 -7.1.1998) (Soavtorica Romana Bernik-Gostič.)
Helena Verbinc
Biomehanika dreves ali kako zgraditi drevo. - Življenje in tehnika, 48, št.5, str. 4248.
KJadvenice, - Življenje in tehnika, 48, št.9, str.55-58.
OPREMLJENOST IN DELOVNE RAZMERE
Zaradi novih računalniških pridobitev je bilo delo precej olajšano. Biblioteka SAZU je ob koncu leta 1997 uporabljala:
-sistemski računalnik VAX Station 4000/90 (z operacijskim sistemom Open
VMS(TM)VAX, V7.1) (novo v 1997) -terminalski server Performance 4000 (za 16 priključkov) -osebm računalnik Packard Bell 55X (novo v 1997)
-osebni računalnik IBM PC AT 486 SX (MS DOS 6.2) s čitalcem CD-ROM MITSUMI 4-Speed IDE, zvočnim vmesnikom PARADISE Sound 3-Basic in z zvočniki HiFi -osebni računalnik IBM PC 330-466DX2 (novo v 1997) -osebna računalnika ATARI MEGA 4 in ATARI MEGA 2 (oba s trdim diskom ATARI Megaiile 30)
-	dva osebna računalnika ATARI 1040 ST
-	osebna računalnika ATARI MEGA I in ATARI 520 ST
-	sedem videoterminalov Digital VT420
-	osem videoterminalov Digital VT510
-	sistemski mrežni laserski tiskalnik Hewlett-Packard LaserJet 6P (novo v 1997)
-	laserski tiskalnik Hewlett-Packard LaserJet 5P (novo v 1997)
-	laserski tiskalnik Hewlett-Packard LaserJet 4P
-	laserski tiskalnik EPSON Stylus Color (novo v 1997)
-	matrični tiskalnik FUJITSU DL4400
-	tri matrične tiskalnike FUJITSU DL3800
-	dva matrična tiskalnika FUJITSU DLi 100
-	matrične tiskalnike FUJITSU DL900, NEC P6 in EPSON RX-100
-	programsko opremo za okolje WINDOWS
-	programsko opremo za sistem COBISS
-	program STEVE
Fotokopirali smo na manjšem kopirnem stroju Canon NP 6012 v Biblioteki in na skupnem kseroksu SAZU.
Skladišče na dvorišču ob Gosposki ulici, ki smo ga dobili že v letu 1996, nam je prostorski problem za knjižni fond sicer omililo, rešilo pa ga ni, saj smo skladišče takoj zapolnili s fondom, začasno shranjenim v razstavni dvorani SAZU.
V minulem letu smo del knjižnega fonda in zalog publikacij sicer odpisali, imamo pa še vedno premalo prostora za hranjenje preostalega knjižnega fonda centralne biblioteke in knjižnic inštitutov ZRC SAZU (skupaj prek 420.000 enot) in za skladiščenje zaloge publikacij, ki jih izdajata SAZU in ZRC SAZU (več kot 175.000 izvodov v paketih).
IV
PUBLIKACIJE SAZU
PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI v letu 1997 (z dodatkom za leto 1996)
SPLOŠNE PUBLIKACIJE
LETOPIS Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 47. knjiga. 1996 = The Yearbook of t he Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 47/1996. (Glavni in odgovorni urednik Matija Drovenik. Urednik za ZRC SAZU Vojislav Likar.) Ljubljana 1997. 427 str. 22 cm. 1700 izv. ISSN 0374-0315
PRILOGE k statutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. [Ljubljana 1996. J (II) + 21 F. 25 cm. 100 izv.
Vsebina:
Bernik, France & Drovenik, Matija: Uvodna beseda k prilogi statuta Slovenske akademije znanosti in umetnosti. F. 1
Pravilnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti o volitvah. F, 1-11
Pravilnik za izvolitev znanstvenih delavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. F. 12-14
Pravilnik o nagradah in priznanjih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. F. 15-16
Poslovnik o izdajanju in razdeljevanju publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. F. 17-21
GOSTIŠA, Lojze: France Mihelič na poti k Mrtvemu kurentu. 1929-1941. (Ob slikarjevi devetdesetletnici. (Fotografije Boris Gaberščik. Prevod v nemščino Rosanda Vovk, Prevod v angleščino Ljubica Klančar.) Ljubljana 1997. 282 str. 29 cm. 800 izv. ISBN 961-6242-00-8
PUBLIKACIJE L RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
ARHEOLOŠKI vestnih 48. 1997. (Odgovorni urednik Stane Gabrovec. Glavni urednik Slavko Ctglenečki.) Ljubljana 1997. 382 str. (vključno 162 si.. 56 T, 1 zvd., 2 tab.) + 1 pril. 29 cm. 1200 izv. ISSN 0570-8966
Vsebina.
Prazgodovinske dobe
Brodar, Mitja: Kameno orodje iz Zasipa pri Bledu. Sir. 9-14 (vključno 1 T,)
Cufar, Katarina & Leva nič, Tom & Velušček. Anton: De ndro kronološke raziskave na kolišču Založnica in Parte. Str. 15-26 (vključno 1 zvd., 2 tab., 3 si.)
Pavlin, Primož: Bronastodobni jezičastoročajni srpi z Y-ornamentom. Str. 27-40 (vkijučno 5 si.)
Rimsko doba
Vičič, Boris: Rimske najdbe izpod Miklavškega hriba pri Celju. Sir. 41-50 (vključno I si., 4 T.)
Stadler, Harald & Franke, Regina & Ortisi, Salvatore: Eine bislang unbekannte römische Strassen stat ion in Oberdrauburg, Kärnten. Vorbericht. Str. 53-62 (vključno 5 sl.)
Epigraßkä
Lovenjak, Milan: Novi in revidirani rimski napisi v Sloveniji. Str. 63-88 (vključno 23 sl.)
Lovenjak, Milan: Štirje novi miljniki s ceste Emona - Neviodunum, Str. 89-96 (vključno 4 sl.)
Numizmatika
Kos, Peter: Interpretacija (antičnih) novčnih najdb. Metodologij a-njene mož nos ti in pasti. Str. 97-115 (vključno 18 sl.)
Mednarodni simpozij Zahodni Iliri k in severovzhodna Italija v poznoriniski dobi" (Zemono, 5.- S. september 1994)
Ciglenečki, Slavko: |Predgovor.] Str. 117-118
Osmuk, Nada: Ajdovščina - Castra. Stanje arheoloških raziskav (1994). Str. 119130 (vključno 7 sl.)
Fabčič, Viljem: Poizkus modularne rekonstrukcije po z no rimske utrdbe Castra. Str. 131-142 (vključno 9 T.)
Sivec, frena: Poznoantično orožje na Slovenskem. Str. 143-151 (vključno 6 sl., 2 T.)
Rodriguez, Helgard: Die Zeit vor und nach der Schlactam Fluvius Frigtdus (394 n. Chr. im Spiegel der sudostalpinen Gebrauchskeramik.) Str. 153-177 (vključno 12 T,)
Miki Curk, Iva: Tz materialne kulture k vprašanjem verstva in premožnosti na slovenskem ozemlju ob koncu 4, sl. Str, 179-189 (vključno 1 sl.)
Ciglenečki, Slavko: Strukturiranost poznorimske poselitve Slovenije. Str. 191202 (vključno 6 sl.)
Matijašič, Robert: L'Istria tra l'antichitä classica e la tarda antichita. Str. 203-218 (vključno 5 sl.)
Sokol. Vladimir: Northwestern Croatia in the Late Roman Period. Str. 219-230 (vključno 2 si . 4 T.)
Glaser. Franz: Reliquiengräber - Sonderbestattungen der Spät antike, Str. 231246 (vključno 16 sL)
Buora, Maurizio: "Zwiebelknopffibeln" del tipo Keller 6 da Aquileia. Str, 247260 (vključno 4 T.)
Valič, Andrej: Arheološki drobci vojaških prvin pozne rimske dobe na Gorenjskem. Str. 261-268 (vključno 10 si.)
Strmčnik, Mira: Maribor sko-bistriško območje v pozno rim s ki dobi. Str. 269-288 (vključno 14 si., 6 T,)
Tušek, Ivan: Skupina poznorimskih grobov iz območja izkopa za stanovanjski blok B-2 v Rabelčji vasi - zahod na Ptuju. Str 289-300 (vključno 9 si., 4 T.)
Vomer-Gojkovič, Mojca: Poznorimski grobovi z grobišča pri Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju. Str. 301-324 (vključno 14 si., 7 T.)
Lazar, Irena: Poznorimske najdbe iz Celja, Str, 325-331 (vključno 2 T.)
Korošec, Paula: Svete Gone nad Bistrico ob Sotli v poznorimskcm obdobju Str. 333-339 (vključno 2 sl„ 1 T.)
Vidrih Perko, Verena: Rimskodobna keramika z Ajdovščine pri Rodiku. Str. 341358 (vključno 5 si.)
Plesničar Gec, Ljudmila: Emona v pozni antiki v luči arhitekture. Str. 359-370 (vključno 6 si.) + I pni.
In memoriam.
Sivec. Irena: Zdenko Vinski (1913-1996), Str. 371
Ocene in prikazi. Str. 373-382
MONUMENTA artis musicae Sloveniae XXX, Isaac Posch: Musicalische Ehrenfrcudt (1618). Tran s kri b i ra la, revidirala in uvod napisala Metoda Kokole. (Angleško besedilo Metoda Kokole. Uredil Ivan Klemenčič.) Ljubljana 1996. XXXV! + 79 str. 28 cm. 1000 izv.
MONUMENTA artis musicae Sloveniae XXXI. Isaac Posch: Musikalische Tafelfreudt (1621). Transkribirala in revidirala Metoda Kokole. (Angleško besedilo Metoda Kokole. Uredil Ivan Klemenčič.) Ljubljana 1996. XXXIII + 127 str. 28 cm. 1000 izv.
MONUMENTA artis musicae Sloveniae XXXII. Wolfgang Striccius: Neue teutsche Lieder (1588). Der erste Th ei I newer teutscher Gesänge (1593) Transkribiral
in revidiral Jože Sivec. (Prevod Franc Sliv ni k. Uredil Ivan Klcmenčič.) Ljubljana 1997. XXVII +159 str. 28 cm. 600 izv.
PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA F1LOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
RAZPRAVE XVI, (Urednik Jože Pogačnik.) Ljubljana 1997, 236 str. 24 cm. 800 izv. ISSN 0560-2920
Vsebina:
Borovnik, Silvija: Lipuševa SLesnitev kot primer postmodernističnega
zgodovinskega romana. Str. 5-16 Gantar, Kajetan: "Nepesniške besede" in "nasilje heksametra". Str. 17-30 Giesemann, Gerbard: GestalLungswille und Präsentation smo du s zur Theologie
und Ästhetik des Freisinger Denkmals III. Str. 31-46 Grosman, Meta: Književnost v medkulturnem položaju. Str. 47-66 Krašovec, Jože: Literary devices of poetic justice in the succession narrative (2
Sam 9-20). Str. 67-87 Križman, Mirko: Avstrijska pesnica Christine Lavant in nekatere bistvene
sestavine njene lirike. Str. 89-104 Moravec, Dušan: Gledališka kritika in esejistika Ludvika Mrzela. Str. 105-126 Neuhliuser. Rudolf: Das kierkegaardsche Paradigma in der Geschichte der
Literatur (dargestellt am Beispiel der russischen Literatur), Str. 127-148 Petrič, Jerneja: Etnična tematika v romanih ameriške pisateljice Amy Tan. Str. 149-156
Pintarič, Miha: Odnos med minljivim in večnim v poeziji F. Villona. Str. 157-166 Pogačnik, Jože: "Jara gospoda" v okviru Kersnikove pripovedne proze. (Model
literarnega realizma na Slovenskem.) Str. 167-188 Stanonik, Marija: Besedna umetnost: stičišča med slovstveno folkloro in literaturo. Str. 189-210
Štuhec, Miran: Naratološki vidik sodobnega slovenskega zgodovinopisja. Str, 211-226
Vrečko, Janez: Ojdipova epifanija. Str, 227-236
DELA 23/H. Fran Ramovš: Zbrano delo. Druga knjiga. Razprave in članki. (Uredil Jože Toporišič.) Ljubljana 1997. 826 str. (vključno 5 zvd„ 2 fotogr.) 24 cm. 800 izv, ISBN 961-6242-06-7
Iz vsebine■
/. Slovenski jezik in njegovi sosedje. Sir. 7-136
Slovenački jezik. Str. 9-25
Slovenski jezik. Str. 26
Slovenački književni jezik. Str, 27
Slovenski jezik med nasledniki pra s lova niči ne. Str. 8-29
Obči momenti iz razvoja slovenskega jezika. Str. 30-37
Über die Stellung des Slovenischen im Kreise der slavischen Sprachen. Str. 3858
Poznämka k slovenskym a juhoslovanskym jazykovym stykom. Str. 59-70
Hrvatskosrpski jezik. Str. 71
Une isoglosse čakavokajkavienne. Str. 72-82
Donesek k slovenskim starožitnoslim. Str. 83-94
Franz Stroh: Die altslawische Besiedlung des Oberen Mühlviertels. Str. 95-98 Alpendeutsche und Slovenen - Spomenica graškega akademskega senata in
slovenstvo. Str. 99-101 The national frontier between SI oven ia and Italy. Linguistic and social features.
Str. 102-118 (vključno I zvd.) Cadastre national de ITstrie d'après le Recensement du 1" Octobre 1945. Observations préliminaires. Str. 119-122 Cadastre national de 11 strie d'après le Recensement du ltc Octobre 1945. Critères adoptés pour la différenciation des noms de famille en Istrie. Str. 123-128 Monimenta Sclavenica, Južnoslovansko-italijansko sporno vprašanje v luči
nekaterih znanstvenih podatkov. Str. 128-131 Julijska Krajina - The Julian March. Str. 132-135
II. Glasoslovje. Str. 137-292
Fonetična vrednost psi. ê. Str. 139-150
Razvoj psi. ê v slovenskih dolgih zlogih. Str. 151-164
Opazke k nçnaglasenemu ê s posebnim ozirom na praslovansko 'ësLèja v
slovenskih narečjih. Str. 165-171 Slov. teden "hebdomas". Str. 172-174 K razvoju h in i v slovenskem jeziku. Str 176-183 Razvoj skupin vf> in vt v slovenskem jeziku. Str. 184-195 Zur Entwicklung der Lautgruppen vl und vt im Slovenischen. Str. 196498 Slovenski o iz t in h, posebe se dial, dones za dbm»st. Str. 199-207 (vključno 1 zvd,)
Die Geschichte des vokalischen 1 im Slovenischen, Str. 208-224 Vyjimecné u m isto pravideïného çzaçv slovinstinë. Str. 225-232
Schwarz E. Zur Chronologie von asi. a > o. Str. 233
O naravi psi. tort- in tert- v praslovenščini. Str 234-238
Razvoj skupin r+e in e+r v slovenskem jeziku, Str. 239-248 (vključno ! zvd,)
O prvomih južsl. substitucijah za balk. lat, k. g pred e, i. Str, 249-261
O kajk. čak. prehodu d' v j. Str, 262-266
Slov. Kobarid - furl. Čavorčd - ital. Caporetto - nem. Karfreit. Str. 267-269 M. Malecki, Cakawizm z uwzglednieniem zjawisk podobnych (z mapStr. 270273
O postanku slovenskega dialektičnega sunce. Str. 274-276 Zanimiv primer razvoja prehodnega y v slovenščini. Str. 277-278 Izreka trdega ' l"-a v slovenščini pri šolskem pouku. Str. 279 Drobnosti iz slovenske gramatike. Str. 281-291 Slovenački pravopis. Str. 292
III.	Oblikoslovje. Str. 293-351
Eine slovenisehe Form des Instr, Sing. Fem. Str. 295-303 Tesnière Lucien, Sur le système casuel du slovëne. Str, 304 Deklinacija slovenskega imena oea - oče < ot'c'. Str. 305-313 Rešetar Milan, Završetak -u u gen. sing, muških inienica u slovenskem jeziku. Str. 314
lz pojavov soglasniške skladnje. Str. 315-321
Končnici dat. in lok. pl. i-jevske s klanje v slovenščini. Str. 322-328
Trubarjevo od mladiu "a puero". Sir. 328
Trubarjevo hpomozhian "na pomoč". Str. 329
Opazke k slovanskim tvorbam pronominalnega debla *q"o-. Str. 330-332
K zgodovini slovanske konjugacije. Str. 333-335
Razvoj imperfekta v rezijanščini. Str. 336-338
Psi. nésm' : slov. nésam, nišam. Str. 339-341
A. Musič, Moči i morati u slovenskem jeziku. Str. 342-349
K razlagam o postanku glagola morati. Str. 349-351
IV.	Etimologija. Str. 353-441 A - lastnoimensko Grosuplje. Str. 355-361
Odkod rodbinsko ime slovenskih Kraigher-jev. Str. 361-362 Slov. Celje. Str. 363-364
Izvor slov, svetniških imen ÏJj, Tilj, Tilen in Tihh za lat. Aegidius. Str. 365
Dudlçbi -Teindles. Str. 366-367
Kelemina Jakob, Nove dulebske študije, Str. 368
Cirminah - Rotenmann. Str. 369-370
S luv. d i al. Va rož! za Varaždin. Str. 370
Skok Petar, Iz slovenačke toponomastike. Str. 371
Pirchegger Simon, Die slavischen Ortsnamen im Mürzgebiet. Str 373-385 O imenu Admont. Str. 386-388
Schnetz J. Die -('n)ika- Flusznamen Österreichs. Str. 388-389 B - občnoimensko
Sorodstvo satoindijskega sama "Halbjahr". Str. 390-398
Izvor slovenske besede kazen. Str. 399-401
Csl. destb : slov. déstan. Str. 402-404
Slov. res "verum". Str. 405^07
Stcsl. nejeverb : slov. nejovérsn. Str. 408
Slov. jež, jezero. Str. 409-410
Slov. vîrij, vêrij ' piscina". Str, 411-412
Praslovensko kaseg" "Edling". Str. 413-436
Osobçnik "inquilinus, ad vena". Str. 437-438
Csl. oslhnoti "esurirc", slov. sla "famés; cupido, libido" in snagolten "avidus". Str. 440-441
V.	Naglas. Str. 443-516
O slovenskem novo akuti ran eni 6 > 6, 6,0. Str. 445-457 K poznavanju praslovanske metatonije. Str. 458-484
O premiku akcenta v tipih zvezda, žena in megla v slovenskem jeziku. Str. 485498 (vključno 2 zvd.) Fr. Ramovš: Le déplacement de l'accent dans les types zvezda, žena et megla en Slovène. Str, 499
Bulahovskij L. A. Die Akzentzuriic k Ziehung im Slovcnischen. Str. 500 Bula hov s kij L. A. Akeentologičeskie ètjudy. Str, 500-501 K nag I ase vanju slovenskih pridevnikov. Str, 502-5OS Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov. Str. 509-516
VI.	Slovenska clialektologija. Str. 517-568 Karakteristika slovenskega narečja v Reziji. Str. 519-533 Nov rezijanski katekizem. Str. 534-535
O pomembnosti nekaterih pojavov v slovenskih narečjih na Koroškem. Str. 536-543
Zanimiv ko roško-s loven ski rokopis. Str, 544-557
Kratka karakteristika slovenskega narečja na Dolenjskem. Str. 558-568
VII.	Brižinski spomeniki. Str. 569-584
O jeziku v brižinskih spomenikih. Str, 571-575
Sievers Eduard, Die altslavischen Verstexte von Kiew und Freising, Str, 579 Kos Milko, Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom. Str. 581 Ušeničnik Franc. Slovenska "očitna izpoved" v liturgiji, Str. 581-582 Grafenauer Ivan, Poglavje iz najstarejšega slovenskega pismenstva. Str, 583-584
VIII Jezikoslovci in jezikoslovja. Sir. 585-632
P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi, I. zvezek. Str. 587-595
+ O. Stanislav Škrabec. Str. 596-603
Jan Baudouin de Courtenay. Str. 604
Baudouin de Courtenay Jan Ignacy Niecislaw. Str. 605
Pleteršnik Maks. Str. 605
Oblak Vatroslav. Str. 606
Štrekelj Kari. Str. 606
Prof. dr. Rajko Nalitigal. Str. 607-610 (vključno l fotogr.) Nahtigal Rajko dr. Str. 610 + Anton Breznik, Str. 611-614 (vključno 1 fotogr.) Slavischer Grundriss, Str. 615
Slovenistika v Jagičevem "A.rchiv-u für slavi sc he Philologie". Str. 616-622 Dr. Joža Glonar, Naš jezik. Str. 623-624
Štrekelj Dr. Karl+, Historična slovnica slovenskega jezika. Str. 625-632
IX.	Slovstvena in druga poročila. Str. 633-645
Fr. Kidrič, Die protestantische Kirchenordnung der Slovenen im XVI,
Jahrhundert. Str. 635-638 Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje. Str. 641-643 Slavistični sestanek v Leningradu. Str. 644-645
X.	K zgodovini Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Str. 646-711 K zgodovini ustanovitve Akademije v Ljubljani. Str. 647-655 Komisija za etimološki slovar slovenskega jezika. Str. 656-663
Poročilo, podano na svečani seji Glavne skupščine [AZU j 8. februarja 1946. Str. 664-671
Poročilo, podano na seji Glavne skupščine [AZU] dne 21, decembra 1946. Str. 672^79
Poročilo generalnega sekretarja o delu Akademije znanosti in umetnosti v
Ljubljani v letu 1947. Str. 680694 Poročilo glavnega tajnika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v
Ljubljani za l. 1948 in 1949. Str, 695-705 Generalni sekretar Fran Ramovš poda kratko poročilo o delovanju in načrtih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v dobi njenega desetletnega obstoja. Str. 706-711
Dopolnilo: Objave po letu 1950. Sir. 713-743 Osnovna črta v oblikovanju slovenskega vokalizma. Str, 715-723 O splošnih slovenskih pojavih pri protezi in hiatu, Str. 724-729 O praslovanski nie talon ij i. Str, 730-734
Ernst Dickenmann, Studien zur Hydronimie des Savesystems. Str. 735-736 Iz slovenske toponomastiks. Str. 737-741 Tz Trubarjevega leksikona. Str. 742-743
Orel, Irena: Stvarno kazalo. Str. 745-758 Orel, Irena: Imensko kazalo, Str. 759-780 Orel, Irena; Besedno kazalo. Str. 781-8)3
Toporišič, Jože: Spremna beseda k Ramovševemu Zbranemu delu II. Str, 815826
DELA 43 Niko Kuret: Opuscula selecta. Poglavja iz ljudske kullure. [Izbor kongresnih predavanj, spominskih in drugih spisov iz let 1956 1994, objavljenih v tujih jezikih. J {S sodelovanjem Helene Loža r- Pod logar uredil Milko Matičetov.) Ljubljana 1997, 125 str (vključno 19 str. slik, 6 zvd). 24 em. 600 izv. ISBN 86-7131-095-7
Vsebina.
Uvodna beseda
Matičetov, Milko: Čar zelenja. Skrivnosti krinke, sredozimke in drugo pod Kuretovim drobnogledom. Str, 7-12
/. Iz zgodnjega pisanja o šegah
Kuret, Niko & Koren, Marta fprev.]: Adonisovi vrtički pri Slovencih - Die
Adonisgärtlein Sloweniens. Str. 15-23 (vključno I zvd.) Kuret, Niko & Koren, Marta |prev. |: Božični panj pri Slovencih ■- Der Weihnachtsblock bei den Slovcnen, Str, 24-28 (vključno I zvd.)
II, Vprašanja iz maskologije
Kuret, Niko & Pire. Jožica fprev.]: Tipološki problemi ljudske maske v Evropi = Problèmes de typologie du masque populaire en Europe, Str, 31-38, str, 107111 (slike)
Kuret, Niko & Pire, Jožica [prev.]: Maske in maskiranje v evropskem ljudskem izročilu = Maschere e maseherate nella tradizione popolare europea. Str. 39-45 Kuret, Niko & Ložar-Podlogar, Helena [prev 1: K Meulijevl teoriji o maskah -Zu Karl Meulis Maskentheorie. Str. 46 52
Kuret, Niko & Ložar-Pod logar, Helena [prev.J: M as k ir a ni burkež. K zgodovini nastanka maske - Der maskierte Possenreis ser. Ein Versuch zur Entstehungsgeschichte der Maske. Str. 53-55 Kuret, Niko & Ložar-Podlogar, Helena [prev.|: Ženske zveze in maskirane ženske
= Frauenbünde und maskierte Frauen. Str. 56-65. str, 113 (slike) Kuret, Niko & Ložar-Podlogar, Helena [prev.]: Sredozimka pri Slovencih (Pehtra baba in torka) ~ Die Mittwinter fr au der Slowenen (Pehtra baba und Torka). Str. 66-78 (vključno 4 zvd.), str. 114-117 (slike) Kuret, Niko &. Kuret, Niko [prir.]: K imenu srcdozimke = Zum Namen der
Mittwinterfrau. Str. 79-84 Kuret, Niko & Pire, Jožica [prev,]; Maske in obrednu maskiranje ob furlansko-slovenski meji - Maschere e mascheramenti rituali degli sloveni lungo il confine friulano-sloveno, Str. 85-92, str 118-123 (slike) Kuret, Niko & Pire, Jožica [prev.]: Maska "škoromata" pri FurJanih in Slovencih = La masehera di Scaramatte trafriulani e sloveni. Str. 93-98, str. 124 (slike) Kuret, Niko & Lozar-Podlogar, Helena [prev,] : Bovidni maski iz Valvasorjeve zbirke bakrorezov - Zwei Bovtden-Masken aus Valvasors Kupferstichsammlung. Str. 99-104, str. 125 (slike)
DELA 47. Matjaž Babič: Besedni red in zgradba besedil na mikenskih tablicah -Wortstellung und Tex ige s tal lun g aui den mykenischen Linear-B-Tafeln, (Urednik Kajetan Gantar. Prevod BirgiL Volčanšek Babič.) Ljubljana 1997, 339, str. 1 p ril. 24 cm. 800 izv. ISBN 961-6242-04-0
DELA 48. Taras Kermauner: Slovenski plemenski junaki. Črtomir. Prvi del. Ljubljana 1997. 265 str. Graf. prikazi. 24 cm. 100 izv. ISBN 961-6242-07-5
TRADITIONES 25. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Besede in reci. (Uredila Marija S tan o ni k.) Ljubljana 1996, 511 + (I) str, (vključno 128 si., 9 t ab,, 6 graf, prikazov) + 4 pril. 24 cm. 700 izv, ISSN 0352-0447
Vsebina;
Spremna beseda
Stanonik, Marija; Besede in reči. Str. 9-11 (vključno I si.) Ob 25-tewici Tradition es
Kuret, Niko & Matičetov, Milko & Baš, Angelos & Cevc, Tone & Ravnik, Mojca
& Fikfak, Jurij & Stanonik, Marija: Beseda urednikov. Str. 13-19 Fabjančič, Marija: Zamenjava zbornika Traditiones. Str, 2L25
Jubilej
Vuk, Vili: Prof. dr. Angelos Bas 70-letnik. SLr 27-29
Zemljič-Golob, Sinja & Godina-Golija, Maja: Bibliografija Angelosa Basa (1947 do 1995). Sir, 31-44
Razprave
Knific, Timotej & Murgelj, Ida: Železni zvonci v Sloveniji (arheološki pogled). Str. 45-68 (vključno 4 sl.f 5 tab.)
Cevc, Tone; Nova spoznanja o planšarstvu na Vehki planini v Kamniških Alpah. Str. 69-79 (vključno 16 sl„ 2 tab.)
Horvat, Martin: Obdelava loneenine z Velike planine. Str. 81-89 (vključno 2 si., 2 tab.)
Kopač, Vlasto: Ve 3 i ko planinska pastirska bajta in nekaj njenih značilnosti. Str. 91-102 (vključno 7 si.)
Makarovič, Marija: Obleka podložni kov gospostva Dietrichstein v Rožu v 18. stoletju. Str, 103-116 (vključno 3 graf, prikazi)
Konestabo, Nataša: O razvojni poti cehov v Prekmurju. (Pričevalnostmuzealij iz etnološke zbirke Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Str. 117-123
Kozar-Mukič, Marija: Iz porabskih inventarjev. Str. 125-130 (vključno 1 si.)
Dolžan, Tatjana: Železninski ceniki kot pisni vir za preučevanje materialne kulture, Str. 131-138
Žagar, Zora: Delovno orodje in pripomočki v solinah (odraz stoletnih izkušenj in iznajdljivosti). Str, 139-150 (vključno 10 si.)
Dular, Andrej: Obrti in trgovina na Bovškem. (Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja. Su. 151-170 (vključno 10 si.)
Dolenc, Janez: Ko parjenje v okolici Starega vrha. Str. 173-179 (vključno 4 si.)
Petek, Tone: Framska kovačija- 'Trajhamski hamri". Sir. 181-191 (vključno 2si.)
Sedej, Ivan: Prispevek k idrijski rudarski mitologiji, Str 193-198 (vključno 1 si.)
Kaiinova, Alena: Tovarna keramike v Olomoučanih pri Blansku. (Prispevek o umetnoobrtni keramiki na Moravskem). Str. 199-210 (vključno 12 si.)
Godina-Golija, Maja: Teoretična izhodišča etnološkega preučevanja prehrane. Str. 211-221 (vključno 2 graf. prikaza)
Ferle, Mojca: Meščanska jedilnica. Poskus rekonstrukcije ambienta iz konca 19. stoletja. Str. 223-227
Židov, Nena: Ljubljanski živilski trg in prehrana meščanov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Str. 229-237 (vključno I si.)
Miklavčič-Brezigar, Inga: Materialna kultura v domoznanski literaturi na Goriškem, Str, 239-253
Oder, Karla: Franc Kotnik in materialna kultura Mežiške doline. Str. 255-271
Maurer-Lausegger, H e rt a & Kresitschnig, Gerhard & Verhounig, Flfriede: Ob
1100-ietnici sončnih Djeks/Diex na avstrijskem Koroškem. Strnjena vaška kronika. Str. 273-295 (vključno 14 si.) Bokal. Ljudmila: Materialna kultura glede na časovno zaznamovano s L besed.
Str. 297-307 (vključno 1 graf. prikaz) Smole. Vera: Poimenovanja za kozolec ter njegov steber, late in stol v slovenskih
narečjih. Str. 309-319 + 4 pni. Kenda-Jež, Carmen: Tesarsko izrazje na Cerkljanskem. Str. 321-335 Žele, Andreja: Voz na Pivškem. Str 337-343 {vključno 7 si.)
Gradivo
Samsa, Janko: "Zlatega prahu" je vedno manj. Prevozništvo in vinarstvo - slovenski
značilnosti v miniaturah. Str. 345-356 (vključno 10 si.) Kunstek, Miro: Etnološka zbirka in spomini divjega ribiča s Cerkniškega jezera.
Str. 357-373 (vključno II si.) Stanonik, Marija: Prispevek k zgodovinski in pravni etnologiji, (Na podlagi
ženitnih pisem in oporok, 1728-1862.) Str. 375-382 {vključno 1 si.) Ložar-fodiogar, Helena: Široko je po svetu, ozko po domačem dvorišču. (Pregovori in reki, ki jih je zapisal ali si jih izmislil Janez Trdina - II.) Str. 383-394
Drnovšek, Stanka & Senegačnik, Jožica: Začetki slovenskega industrij al siva: Šumi. Str. 395-398 (vključno 6 si.)
Razgledi
Škafar-Rogelj, Bojana: Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. Razstava Gorenjskega muzeja v Kranju, pritlični prostori in klet Mestne hiše, Mestni trg 4, 17. 4. 1996 - 31. 12. 1996. Str. 399-402 Ravnik, Mojca: Način življenja Slovencev v 20. stoletju. Sli, 403-406 Ramšak, Mojca: Razmišljanje, paberki in utrinki po 9. mednarodni konferenci ustne zgodovine {IX International Oral History Conference "Communicating Experience", Goteborg, 13. -16. 6, 1996). Str. 407411 Haddad, M.: Obvestilo o konferenci Holy Land v Haifi. Str. 413
Zapisi
Prime, Jože: Nekdaj in danes v Zgornji Kolpski dolini. Str. 415-439 (vključno 6 si.)
Krapež-Slejko, Brigita: Vozarjenje in oglarjenje. Str. 441-449
Koren, Marta: Več nauči stiska kot univerza. Iznajdljivost ljubljanske gospodinje
v času druge svetovne vojne in tik po njej. Str. 451-452 Štrubelj, Albina: Ljudska vednost o domačih živalih in tuja učenost na naši zemlji. Str. 453-460
Polemika
Novak, Vilko; Ničesar nisem ' kopiral". Str. 461-463
Matiček)v, Milko: Kako izkazovati spoštovanje predhodnikom iz stroke. Str. 465466
Matičetov, Milko: Komu naslov "starosta" in "nestor". Str. 467
Matičetov, Milko: O uredniških kompetencah. Str. 469-470
Bibliografija
Uožar-Pod logar. Helena: Bibliografija Nika Kureta 1986-1995 (z dopolnilom za leto 1985). Str. 471474
In rnemoriam
Granda, Stane: Sergij Vilfan (1919-1996). Str. 475-477 (vključno 1 si.)
Matičetov. Milko: Ob izgubi Nikite I. Tolstoja (1923-1996). Str. 479-482 (vključno 1 si.)
Ocene in poročila. Str. 483-506
Listnica uredništva
Stanonik, Marija: Kdor dela, greši! Str. 507-508
Sodelavci lega zbornika. Str. 510-511
Navodila sodelavcem zbornika Traditiones. Str. 1512}
TRADITfONES 26. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Res slovenica -quo vadiš? (Uredila Marija Stanonik.) Ljubljana 1997. 470 str. (vključno 9 si., 2 tab., I preglednica, 2 zvd., 2 fotogr., 1 graf. prikaz) + 3 zvd. 24 cm. 700 izv. ISSN 0352-0447
Vsebina;
Spremna beseda
Stanonik, Marija: Mozaik vprašanj in stališč o slovenski prepoznavnosti. Str. 9-29
Razprave
Perko, Drago: Slovenija na stiku velikih evropskih pokrajinskih enot. Str 31-47 (vključno 9 si., 1 preglednica)
Zupančič, Mitja & Smole, Vera: Primerjava med kartami fitogeografskih, dialekLo-loških in etnoloških območij Slovenije, Str 49-61 (vključno 2 tab.) + 3 zvd.
Šivic-Dular. Alenka: Na sledi (arhaičnih) predstav in uver (na slovenskih poimenovanjih za: 'Coccineha septempunetata ). Str. 63-76
M i kli di lov, Nikolai: Baltoslovanska milologija - baltska in slovanska mitologija -
slovenska mitologija. Nekaj terminoloških opomb. Str. 77-99 Keber, Janez: Osebna imena v Sloveniji kot dokazila slovenske identitete. Str. ¡01-108
Jakopin, Franc: Kdo so bili udje Mohorjeve družbe v letih 1868-1877 (po
koledarjih M D). Str, 109-116 Vbvko, Andrej: Udje Družbe sv. Mohorja v 2DA od leta 1901 do leta 1916. Str. 117-134
Bokal, Ljudmila: Etnična identiteta s stališča sociolingvistike. Ob primeru
jezikovnih interferenc v pismih slovenske družine iz Srbije, Str, 135-143 Križman, Mirko: Interferirán jezik kot identiteta neke manjšine. Jezi k raznovrstni h interferenc ki)t arhaična in sodobna kultura Slovencev v Radgonskem kotu. Str. 145-162 (vključno 2 zvd.) Makarovič, Jan: Slovenska identiteta kot meja in kot razlika, Str, 163-171 (vključno 1 graf, prikaz)
Juhant. Janez: Prispevek Cerkve k slovenski narodnostni istovetnosti. Str. 173186
Nečak Liik, Albina: Etnična identiteta in medetnični odnosi v slovenskem
etničnem prostoru. Predstavitev projekta. Str. 187-202 Toporišič, Jože: Iz kmečke srenje v meščanski svet izobražencev. (Ob primeru
Jerneja Kopitarja.) Str. 203-210 Ovsec, Damjan J.: Segmenti meščanske identitete. Interdisciplinarna etnološka
interpretacija. Str. 211-221 Muršič, Raj ko: "Razkritje krinke ': O lokalno-globainih identifikacijah. Str. 223236
Ravnik, Mojca: Pretrgan kulturni razvoj iz roda v rod in težave z identiteto. Str,
237-245
Kermauner, Taras: Identiteta in drugost v slovenski dramatiki. Str. 247-255 Pogačnik, Jože: Prispevek k pojmu literarne identitete. (Cankarjevi Hlapci v slovenski in hrvaški kritiki.) Str, 257-270
Gradivo
Kropej, Monika: K vprašanju slovenskih in hrvaških značilnosti v ljudskem
pripovedništvu Primorja in ¡stre. Str. 271-282 Domeji Teodor: Rož, Podjuna, Zilja, ... moja domovina, narod moj trpin? Str, 283-296
Kozar-Mukič, Marija: Kdo smo? (O identiteti Slovencev med Muro m Rabo.) Str. 297-304
Rustja, Peter: "Na začetku ni bilo nič". Slovenska identiteta in Trst v časopisnih člankih v drugi polovici 19. stoletja. Str. 305-310
Murko, Dragutin: Ob stoletnici ustanovitve Slovenskega omizja, prvega društva
sarajevskih Slovencev, Str. 311-318 Bernard. Antonija: Slovenski priseljenci v Franciji. Str 319-323 Sulic, Nives: Rodila sem se v Clevelandu in sem Slovenka. Str. 325-333 Plevnik, Jože: Cerkev in slovenska identiteta v Kanadi, Str. 335-345 Žigon, Zvone: Politična kultura med Slovenci v Južni Ameriki (Argentina), Str. 347-356
Čebulj-Sajko, Breda: Identitete kol jih pišejo življenjske zgodbe izseljencev. Str. 357-366
Razgledi
Tavčar, Zora: Štiri desetletja s slovenščino v zamejstvu. Str, 367-373 Gruden, Živa: Narečje in ljudsko izročilo kot sredstvo oblikovanja otrokove
zaznave lastnega okolja v vrtcu. Str, 375-378 Dapit, Roberto: Mladinski raziskovalni tabor 1997 - Kanalska dolina. Str. 379383
Škulj, Edo & Stanontk, Marija: VBuenos Aires in nazaj. Str, 385-390 Šega, Polona: Migracije v interdisciplinarnem in mednarodnem kontekstu. Str. 391-392
Žagar, Zora: Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Ti m a ve. Sir. 393-396
Smole, Vera: ' Jezik je zrcalo, je zgovorna priča narodove zgodovine". Str. 397400
Ložar-Podlogar, Helena: Tudi Hacquet naj bi bil del kullurne dediščine! Str, 401405
GTanda, Stane: Narodna identiteta - neizčrpna tema za slovensko humanistiko in družboslovje. Str. 407-414
Jubilej
50-let ni ca ustanovitve Komisije za slovensko narodopisje pri SAZU. Str 415-416 (vključno 2 fotogr.)
Knjižne ocene in poročila. Str. 417 436
Ustanove za Slovence v zamejstvu in po svetu. Str. 437-462
Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljubljana. Str, 437
Rafaelova družba, Ljubljana. Str. 438
Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana. Str. 439-440
Slovenska izseljenska matica, Ljubljana. Str. 441
Svetovni slovenski kongres, Ljubljana. Str. 442-443
Izseljensko društvo Slovenija v svelu, Lj ubija na-Še nt vid. Str. 444
Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb. Str. 445-446
Narodni svet koroških Slovencev, Celovec. Str. 447-448
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec, Str, 449
Papeški slovenski zavod Slovenik, Rim. Str. 450
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), Trst. Str, 451-453
Svet slovenskih organizacij (SSO), Trst. Str. 454
Zveza Slovencev na Madžarskem, Monošter/Szenigotthard. Sir. 455
Slovenska kulturna akcija (SKA), Buenos Aires. Str. 456
The Society for Slovene Studies (SSS) - Slovene Studies, New York. Str. 457-458
Društvo Planinka, Cornubi (Avstralija). Str. 459-461
Svetovni slovenski kongres. Avstralska slo venska konferenc a in Slovenski narodni sveti, Midura (Avstralija). Str. 462
Slovo urednice
Stanonik, Marija: Slovo od Traditiones, Str. 463-466
Sodelavci tega zbornika. Str. 467-468
Navodila sodelavcem zbornika Traditiones. Str, 469470
KO R KS P ON DEN CE pomembnih Slovencev 1J. Jože Raj h man: Pisma slovenskih protestantov = Briefe der slowenischen Protestanten. (Urednika zbirke France Bernik in Janko Kos. Uredil France Bernik. Redakcija Jože Fäganel. Prevodi v nemščino Mihael Vrbinc.) Ljubljana 1997. 346 str. 24 cm. 850 izv. ISBN 961-6242-03-2
PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE
RAZPRAVE XXXVIII. (Uredniški odbor Matjaž Gogala, Milan Ilerak, Ernest Mayer, Kiril Micevski, Mario Pleničar, Livio Poldini, Mitja Zupančič (glavni in odgovorni urednik). Tehnični urednik Dušan Merhar. Ljubljana 1997. 299 str. (vključno 30 si., 7 tab. 19 T., 6 fitocenoloških tab,, 1 sintetska tab.) + corr. 24 cm. 1000 izv. ISSN 0352-5090
Vsebina:
L Caffau, Mauro & Lenaz., Davide & Pleničar, Mario: Geochemical analyses and systematics of melanotic and non inelanistic rudists from Santonian-Campanian of Trieste Karst (Italy). Str. 3-31 (vključno 3 sl„ 3 tab., 3 T,) + corr.
2.	Turku vse k, Bogdan & Kolar-Jurkovšek, Tea: Karnijski krinoidi iz okolice Mežice.
Str. 33-71 (vključno 5 si., 9 T,)
3.	Mikuž, Vasja: Rozevinasta korala Keratosis m eliten si s (Gol d fuss, 1826) (Octo-
corallia) iz badenijskih plasti pri Šentilju (SV Slovenija). Str. 73-8i (vključno I si., I tab., I T.)
4.	Pavšič, Jernej; Nanoplankton na meji med paleocenom in eocenom v Goriških
Brdih. Str. 83-95 (vključno 2 si., 2 T.)
5.	Baron-Szabo. Rosemarie C.: Miocene (Badenian) corals from Duplek, NE
Slovenia. Str. 97-115 (vključno 1 si., 4 T.)
6.	Pohar, Vida: Vpliv poznoglacialnih temperaturnih nihanj na velike sesalce v
Sloveniji. Str. 117-135 (vključno 4 si.)
7.	Bole. Jože & Slapnik, Rajko: Molluscs (Gastropoda: Prosobranchia. Piilmonata:
Bivalvia) of the Kočevje and Ribnica region (Slovenia). Sir. 137-163 (vključno 1 si.)
8.	Dakskobler, Igor: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Kagehmi
(Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Str. 165-255 (vključno 11 si.. 3 tab.. 6 fitocenoloških tab.)
9.	Zupančič, Mitja; (Sub)mediteranski florni element v gozdni vegetaciji sub-
mcdiLcranskega flornega območja Slovenije. Str. 257-298 (vključno 2 si,, 1 sintetska tab )
ACTA carsolugica XXVI/1. 1997. Karst hydrogeological Investigations in southwestern Slovenia. (Uredniški odbor Franco Cucchi, Jože Čar, Ivan Gams, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Mario Plenicar. Trevor R. Shaw, Tadej Slabe Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 1997.388 str. (vključno 193 si., 72 tab., 17 fotogr., 2 zvd.) 24 cm. 1500 izv, ISSN 0583-6050
Vsebina:
Kranjc, Andrej: Preface. Sir. 11-13 (vključno 2 zvd.) Natural background
Habič, Peter Physical geography of Trnovsko-Banjška Planota. Str. 15-19 Trištc, Niko: Hydrology. Str. 19-30 (vključno 9 sL„ 9 tab.) Pristov, Janko: The climate of the Trnovsko-Banjška Planota. Str. 30-38 (vključno 5 si.) Habič, Peter: Geomorphologic review of Trnovsko-Banjška Planota, Str, 38-57
(vključno 7 s!.. 4 fotogr.) Mihevc, Andrej: Speleological properties of the area. Str. 57-68 (vključno 7 si,. 2 fotogr.)
Čar, lože; Geology and hydrogeology: geological description. Str. 68-73 (vključno 1 si.)
Janež, Jože: Geology and hydrogeology: hydrogeology. Str. 73-81 (vključno 1 si., 6 fotogr.)
Janez, Jože: Geology and hydrogeology: geological structure and hydrogeological position of the Hubelj spring. Str, 82-86 (vključno 2 si.)
Janež, Jože & Čar, Jože: Geology and hydrogeology: geologic conditions and some hydrogeologic characteristics of the Vipava karst springs. Str. 86-91 (vključno 1 sL)
Zupan, Martina: Water quality: long-term quality monitoring. Str 92-102 (vključno 2 si., 9 tab.)
Matičic, Branko: Water quality: agricultural threats to pollution of water of Trnovsko-Banjška Planota. Str. 102-114 (vključno 7 si,. 4 tab.)
Brancelj, Anton; Fauna in selected karst springs from Trnovsko-Banjška Planota. Str. 114-117 (vključno I tab.)
Pipan, Tanja: Vegetation characteristics of the Trnovski Gozd. Str, 117-122 (vključno l fotogr.)
Investigations of the water balance ( 1993-1995)
Trišič, Ni ko: Hydro logical investigations in the area of the Trnovsko-Banjška Planota plateau between 1993 and 1995. Str. 123-135 (vključno 6 si., 8 tab.)
Polajnar, Janez & Pristov, Janko & Bat. Marjan & Kolbezen, Marko: The water balance of the Trnovsko-Banjška Planota. Str. 135-141 (vključno 2 si., 2 tab.)
Prislov, Janko: Precipitation problems in relation to water runoff on thcTrnovski Gozd. Str, 142-144
Martin, Philippe & Kogovšek. Janja & Petrič, Metka & Šebela, Stanka & Martin, Claude: Correlation and spectral analysis. Str, 144-157 (vključno 8 si., 1 tab.)
Schumann, Sybil le & Leibundgut, Christian: Hydrological description of the Vipava and Hubelj spring systems. Str. 157-168 (vključno 8 si, 2 tab.)
Harum, Till & Stadler, Hermann & Trišič, Niko: The electrical conductivity as indicator for hydro dynamic processes in the Vipava system, Str, 168-181 (vključno 8 si., 2 Lab.)
Hydroch em tea I in vesications
Zupan, Martina: Long-term observations. Str, 182
Kogovšek, Janja; Monthly observations of water of the karst springs and selected rivers. Str. 182-187 (vključno 5 si.)
Zupan, Martina: Monthly observations of the precipitation. SLr. 188
Zupan, Martina: Weekly sampling in the springs Hubelj and Vipava. Str. 188-195 (vključno 6 si., 2 tab.)
Kogovšek, Janja: Comparative measurements of the Vipava springs. Str. 196-198 (vključno 4 si,)
Observation of single events
Zupan. Martina: Daily sampling in the springs Hubelj, Vipava and Mrzlek, Str. 199-203 (vključno 4 sL, 1 tab.)
Kogovšek, Janja: Water pulse of the Vipava spring Pod Lipo 4/2. Str. 203-206 (vključno 4 si.)
Armbruster, Vol ker & Leibundgut, Christian: The use of silica to characterise the allogenic flysch component in Vipava springs during the observation of single events. Str 206-212 (vključno 1 sL)
Iso topic in ves ligations
S tic hier, Willi & Trimborn, Peter & Maloszewski, Piutr & Rank, Dieter & Papesch, Wolfgang & Reichert, Barbara: Environmental isotope investigations. Str. 2Î3-236 (vključno 25 si, 6 tab.)
Urbane, Janko & Trček, Branka & Pezdič, Jože & Lojen, Sonja: Dissolved inorganic carbon isotope composition of waters. Str. 236-256 (vključno 21 si.)
Armbruster, Volker & Leibundgut, Christian: Short-term investigations during a heavy snowmelt event. Str. 256-259 (vključno 1 sL)
Tracing experiments
Kranjc. Andrej & Kogovšek, Janja & Benischke, Ralf & Reichert, Barbara & Zupan. Martina &. Heinz-Ar van d, Mabin: Organisation, injection and sampling. Str. 260-274 (vključno I al., 5 tab.. 4 fotogr.)
Tri sic, Niko & Polajnar, Janez: Description of the hydro logical situations during the tracing experiments. Sir. 274-279 (vključno 4 si.)
Results with fluorescent tracers
Benischke, Rali& Reichert, Barbara & Zupan, Martina: Analytical procedures. Str. 2SO-282 (vključno 2 tab.)
Zupan. Martina & Reichert, Barbara: Results of the Tlubelj-Mrzlek-Podroteja area. Str. 283-294 (vključno 14 si., 6 tab.)
Results of the Vipava area
Behrens, Horst & Benischke, Ralf & Kiiss, Werner & Zupan, Martina: The second tracing experiment in spring 1994, Str, 295-301 (vključno 8 si., 1 tab.)
Zupan. Martina: The fourth tracing experiment in autumn 1995. Str. 302-304 (vključno 3 šE, 1 tab.)
Zupan, Martina: The decomposition of tracers in the spring waters. Str. 304-305
Zupan, Martina: The background concentrations of the used fluorescent dyes. Str. 305-306 (vključno 1 tab.)
Bricelj, Mihael: Results with phages. Str. 307-314 (vključno 2 si., 4 tab.)
Kiss, Werner: Results with salts. Str. 315-321 {vključno 5 si., 2 tab )
Werner, Andreas & Maloszewski, Piotr: Mathematical modeling with the MultiDispersion-Model. Str. 321-328 (vključno 4 si., 1 tab.)
Conclusions regarding the investigation area
Janež, Jože: Underground connections in dependency to hydrogeoiogical conditions. Str. 329-332 {vključno 4 si.)
Habié, Peter: Underground water connections dependent on hydro meteorological conditions. Str. 332-341 (vključno 1 si., I tab.)
Habič, Peter & Armhruster, Volker: Underground connection Lokva(Predjama) - the Vipava. Str. 341-343
Janež, Jože: Water protection measures. Str. 343-346
General conclusions
Rehrens, Horst & Bcnischke, Ralf & Kiiss. Werner: Methodological aspects of
water-tracing experiments. Str. 347-351 (vključno 2 si., I tab.) Armbr us ter, Volker: Methodological aspects of investigations of single events -
the use of the natural tracer silica. Str. 351 Habič, Peter: Future aspects. Str. 351-353
Bibliography. Str. 354-364 Kogovšek, Janja: Povzetek. Str. 365-376 List of the authors. Str. 377-381
Members of Association of Tracer Hydrology (ATM). Str. 382-388
ACTA carsologica XXV1/L 1997, Supplementum. 7th International Symposium on Water Tracing. Field guide of karst in Slovenia. Investigations in southwestern Slovenia. (Uredniški odbor Ac la carsologica: Franco Cucchi, Jože Car, Ivan Gams, Andrej Kranjc, Marcel Lalkovič, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe. 7th SWT: Andrej Mihevc. Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 1997. 98 str. (vključno 52 si.) 24 cm. 500 izv. ISBN 961-6242-01-6
Vsebina.
Kranjc, Andrej: Preface. Str. 7
Knez, Martin & Kranjc, Andrej & Mihevc, Andrej & Petrič, Metka: The caves of
Škocjanske jame and kras (SE-l). Str. 8-35 (vključno 14 si.) Petrič, Metka: TrnovskoBanjška Planota plateau and surroundings (PSE-l). Str. 36-55 (vključno 15 si.)
Mihevc, Andrej: Upper part of the Ljubljanica river Basin - 3. SWT test area (PSE-2), Sir. 56-75 (vključno 14 si.)
Kranjc. Andrej; Karst hydrology of Dolenjska (PSE-3). Str. 76-94 (vključno 9 si.)
Sources, Str. 95-98
ACTA carsologica XXVl/2. 1997. Inštitut za raziskovanje krasa Postojna 19471997. International Symposium "ALCADJ '96". Postojna 1996. 4lh International Karstologieal School "Classical Karst", Postojna 1996, (Uredniški odbor Franco Cucehi, Jože Čar, Ivan Gams, Andrej Kranjc, Marcel L al kovic, Mario Pleničar, Trevor R. Shaw, Tadej Slabe. Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 1997. 508 str. (vključno 157 sl„ 10 tab., 5 fotogr.) 24 cm. 800 izv. ISSN 0583-6050
Vsebina:
Kranjc, Andrej; Uvodnik Str. 11-12
Papers presented at Internationa! Symposium "ALCADI '96" Postajna 1996
Trevisani, Francesco & Adam, Nadja |prev. |: La Grotta di Vileniza, detta di Corniale. Str. 15-28
Pesem o Vilenici. Str. 29-30
Barabâs, Ede: Emile G. Racovjtza and his important role in speleobiology. Str, 31-34 (vključno 1 si.)
Dénes, György: Erwähnung von Höhlen m mittelalterlichen ungarischen Urkunden. Str, 35-39
Denes, Istvan: Speleological data in 'The description of the land of the Székelys" by Balàzs Orbân. Str, 41-47 (vključno 5 si.)
Garašič, Mladen: Contribution to the knowledge about speleology in Croatia. Str. 49-54 (vključno 2 si.)
Gauchon, Christoph: Le rôle des botanistes dans les débuts de la spéléologie française. Str. 55-62
Gauchon, Christoph: Une caverne classique du Vercors: la grotte des Cuves de Sassenage, Str. 63-73 (vključno 3 si.)
Guidi, Pino: Incidenti speleo d'allri tempi - infortunistica minore sul Carso triestino nel XIX secolo. Str. 75-80
Holzmann, Heinz: Der Plan derVilenica vom 20. April 1818. Str 81-85 (vključno 2 si.)
liming, Heinz: Speleologists on postage stamps. Str, 87-93 (vključno 1 si.)
Kapel, Anton: Contribution to the history of the explorations of the cave Vjetrenica in Zavala to 1914, Str. 55-98
Kranjc. Andrej: Brief account of the development of speleology in Slovenia (to
1914). Str. 99-107 {vključno 3 si.) Lai kovic, Marcel: Daniel Fischer und die Anfänge der Speläologie in der Slowakei.
Str. 109-117 (vključno 2 sl.) Mais, Karl: Friedrich Simony (1813-1896), his contributions to karst and cave
science. Str. 119-137 (vključno 5 sl., ! tab.) Mais, Karl: Geodetic survey of Postojna caves in 1891 by J. Schmid Str. 139-147 (vključno 6 sl.)
Patay, Klara: Abbildungen der Veterani-Höhle aus dem 17-18. Jahrhundert. Str.
149-157 (vključno 5 sl.) Patay. Pal: Die Ergebnisse der archäologischen Höhlenforschungen in Ungarn. Str. 159-166
Pav lovec, Raj ko: A.C. Morlot, a geologist and a less known researcher of karst
phenomena. Str. 167-173 (vključno 1 sl.) Pipan, Tanja: A historical significance of Egon P retner for biology. Str. 175-195 (vključno 2 sl.)
Shaw, Trevor R.: A fairy phantom - does Agapito's 1802 book on Vi len i ca exist?
Str. 197-201 (vključno 2 sl.) Shaw, Trevor R : Škadavnica cave explored by English travellers in 1737. Str.
203-224 (vključno 14 sl.) Shaw, Trevor R.: Robert Townson, traveller in Hungary in 1793 - his life and
work. Str. 225-247 (vključno 9 sl.) Szekely, Kinga; Published in 1796... Str. 249-255 (vključno 5 sl.) Bolner-Takäcs. Katalin: Caves in the works of the Hungarian novelist Mor Jčkai.
Str. 257-264 (vključno 2 sl.) Tavagnutti, D i Maurizio: Federico De Cornell i: gl i studi in merito all'approvvigio-namento d'aequa potabile perla cittä di Gorizia. Str 265-275 (vključno 4 sl.)
Papers presented at 4th InternationaI Karsiological Schoo! "Classical Karst" Postojna ¡996
Buzjak, Nenad: Medjame (Samoborsko gorje, Croatia) - an example of speleological features formed in Upper Tria s sic dolomite. Str. 279-293 (vključno 7 sl., 2 fotogr.)
Čar, Jože & Šebela, Stanka: Structural position of vertical karst objects on
Postojnska Gmajna, Str, 295-314 (vključno 6 sl., I tab.) Gabrovšek, Franci: The shaft Brezno Pod Velbom. Str. 315-320 (vključno i sl.) Gams, Ivan: Climatic and lithological influence on the cave depth development.
Str. 321-336 (vključno 7 sl.) Morawiecka, I wo na & Walsh, Peter: A study of solution pipes preserved in the Miocene limestones (Staszöw, Poland). Str. 337-350 (vključno 8 sl., 3 fotogr.)
Polak, Slavko: A classification of the subterranean environment and cave fauna. Str. 351-359 (vključno 4 si.)
Slabe, Tadej: The caves in tlie motorway Dane-Fernetiči. Str. 361-372 (vključno 7 si.)
Tyc, Andrzej: Spring chemograph analysis - the influence of thaw effect and dispersed pollution impulses (Cracow-Czestochowa Upland, Poland). Sir. 373-385 (vključno 5 sf, 1 tab,)
Urushibara-Yoshino, Kazuko: A comparison of red soils from South Ausiralia and Japan. Str, 387-396 (vključno 7 si.)
Zupan Hajna, Nadja: Karst depressions with precipiced walls on the southern slope of Snežnik Mountain, Slovenia. Str, 397-407 (vključno 4 si, j
Other papers
Jamnik, Pavel; Ponovno o luknjah v nosorogovih kosteh iz Dolarjeve jame. Sir. 411-430 (vključno 12 si.)
Knez, Martin: Prvi rezultati raziskav kamnine v treh hmanskih kamnitih gozdovih (Yunnan, Kitajska). Str. 431439 (vključno 2 sL, I tab.)
Kogovšek, Janja: Nekatere značilnosti prenikajoče vode na lunanskem krasu. Yunnan, Kitajska. Str, 441-456 (vključno 7 sl„ 5 tab,)
Lowe. David & Gunn, John &. Šuštcršič, France [prcv.|: Carbonate speleogenesis: an inception horizon hypothesis. Str. 457-488 (vključno 6 si., 1 tab.)
Reports
Knez, Martin & Kogovšek, Janja & Slabe, Tadej: Karst researches in Yunnan Province, China in 1997. Str. 49J-496
Šebela, Stanka: 6. mednarodna konferenca o vrtačah in inženirskih vplivih in vplivih okolja na krasu (Springfield/Missouri/ZDA, 6. - 9, april 1997), Str. 497-498
Book reviews. Str. 501-508
IZBOR KOPRODUKCIJSKIH PUBLIKACIJ SAZU
NAGLLJ. August Šenoa: Karamfil sa pjesnikova groba, Djačka pričica = Nagelj s pesnikovega groba. Dijaška zgodbica. (Prevedel Alojzij Bolh ar.) Urednici Ivo Frangeš. Jože Pogačnik, M lad en Kuzmanovič. Zagreb (Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti) & Ljubljana (Slovenska akademija znanosti iti umetnosti) 1997. 184 str. 25 cm. llustr. 450 izv.
Vsebina:
Šenoa, August: Karamfil sa pjesnikova groba = Nagelj s pesnikovega groba Str 6-95
Rječnik. Str. 97-98
Frangeš, Ivo: Cvijetak ljubavi, rodoljublju i čovjekoljublju. Str. 99-H4 Pogačnik, Jože: Iskanje lastne podobe. Str. 115-131
Pjesnici pjesnicima
Kranjčevič, Si I vije Strahimir: Prolog sa proslave stogodišnjice rodenja dra.
Franceta Prešerna u Sarajevu. Str. 133-136 Tadijanovič, Dragutin: Šenoin karanfil. Str, 137 Mihalič, Slavko & Strniša, Gregor: Vrba. Str. 138-141 Stamač, Ante: Karanfil s a pjesnikova groba. Str. 142 Maroevič, Ton ko: Karanfil s a pjesnikova groba. Str. 143 Paljetak, Luko: Pjesnikova. Str. 144 Levstik. Fran: Na grobu Prešerna. Str. 145 Stritar, Josip: Prešernov god v Eliziji. Str. 146-153
Gregorčič, Simon: Prešernu ob odkritju spomenika v Ljubljani. Str. 154-155 Aškerc, Anton: Prešernu ob stoletnici njegovega rojstva dne 3. decembra 1900.
Str. 156-159 KeLte, Dragotin: Francetu Prešernu. Str. 160
Župančič, Oton: Pesem mladine. Ob Prešernovi stoletnici. Str. 161-163
Likovni priloži Janez Bernik. Str. 164 165 Andrej Jemec. Str. 166-167 Emerik Bernard. Str. 168-169 Bogdan Čobal. Str. 170-171 Ludvik Pandur. Str. 172-173 Vasilije Josip Jordan, Str. 174-175 Miroslav Šutej. Str. 176-177 Nives Kavurič Kurtovič. Str. 178-179 Ivica Šiško. Str. 180-181 Dubravka Babič. Str. 182-183
SLOVENSKI pravopis, i. Pravita. (Uredniški odbor Jože Toporišič... etal) Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, InštiluL za slovenski jezik Frana Ramovša. 5. ponovno pregledana izdaja. Ljubljana (DZS) 1997. 284 str. 24 cm. ISBN 86-341-1382-5
KEMtZACUA okolja in življenja ■ do katere meje? Projekt Evropskega leta varstva narave 1995. (Avguštin Lah, urednik zbornika.) (Predlagatelj m izvajalec projekta Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU) Ljubljana (Slovensko ekološko gibanje) 1997. 392 str. Ilustr, 24 cm. ISBN 961-6119-05-2
SAMOMOR. Lev Milčinski, Bojan Zalar, Mira Virant-Jaklič: Samomor in Slovenija- 1995. (Urednik Lev Milčinski. Prevod v angleški jezik Amidas d. o. o.) Ljubljana (SAZU & Psihiatrična klinika) 1997. 61 str. (vključno 3 si.. 30 tab., 9 grafov) + addendum, 26 cm. ISBN 961-6242-02-4
Vsebina:
Ziherl, Slavko: Predstavitev in zahvala. Str. 3 Milčinski. Lev: Dileme samomorilnega vedenja. Str. 7-22 Zalar, Bojan: Koeficient samomora, sprememba populacije, pričakovana starost, prihodek po prebivalcu in kumulativno tveganje smrti pred petim letom starosti. (Analiza podatkov po WHO 1994.) Str. 23-38 (vključno 5 tab., 9 grafov) Virant-Jaklič, Mira: Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji v letu 1995. Str,
39-50 (vključno 24 tab,) Shema antinomije samomorilnega vedenja. Str. 53-59 (vključno 3 si,, 1 tab,) Povzetek. Str. 60 Abstract, Str. 61
SUICIDE. Lev Milčinski, Bojan Zalar, Mira Virant-Jaklič: Suicide and Slovenia - 1995. (Urednik Lev Milčinski. Prevod v angleški jezik Amidas d. o. o.) Ljubljana (SASA & University Psychiatric Clinic) 1997, 62 str. (vključno 3 si., 30 tab., 9 grafov) + addendum. 26 cm. ISBN 961-6242-05-9
Contents'.
Ziherl, Slavko: Presentation and acknowledgements. Str.5 Milčinski, Lev: Dilemmas of suicidal behaviour. Str. 7-23 Zalar, Bojan: Suicide rates, life expectancy, per capita incomc and cumulative risk of dying before age five (Data analysis of data from the World Health Statistics Annual 1994.) Str. 25-40 (vključno 5 tab., 9 grafov) Virant-Jaklič, Mira: Suicide and suicide attempt in Slovenia 1995. Str. 41-53
(vključno 24 tab.) Scheme of antinomy of suicide. Str. 55-61 (vključno 3 si., 1 tab.) Abstract. Str. 62
V
SUMMARY
SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN 1997
The most significant event of the year was the assembly held on the 27th of May, when new full, associate and corresponding members were elected. The new full members are; Vasilij Melit, Kajetan Gantar, lože Pogačnik, Jože Toporišič, Alojz Kralj, Alojz Šercelj, Dane Zaje and Dušan Ferluga. The new associate members in the section of historical and social sciences are: Alenka Selih and Marijan Zadnikar; in the section of philological and literary sciences Matjaž Kmecl; in the section of mathematical, physical, chemical and technical sciences Ivan Bralko and Janez Levee; in the section of natural sciences Ivan Kreft; in the section of arts Lojze Kovačič and Savin Sever, and in the section of medical sciences Matija Horvat. Four new corresponding members have been elected, they are: Thomas Luckmann from Germany, Gian Carlo Menis from Italy, Stanislav Hafner from Austria and Erik Valdemar Stiilberg from Sweden, file fact that all proposed members were elected - except in the fourth section, where for one associate member two candidacies were submitted - is an indication that the assembly was properly prepared for elections. This assembly will also be remembered for the record-high attendance. Over 90 percent of our members voted, either in person or in written form. The newly elected members were presented with diplomas at a ceremony held on the 10th of June.
In 1997 Lujo Šuklje, our lull member died, so thai at the end of 1997 our Academy comprised 73 full members and 23 associate members, a total of 96; this is not contrary to the Jaw which permits a maximum of 90 members. Namely, the limitation applies to members under seventy-five years of age The number of corresponding members was 86.
The Assembly of the Academy was convened on four occasions: on 25lh of February, on the 27 th of May when elections were held, on the 10th of June for the ceremonial presentation of diplomas to new members and on 11th December for the traditional end-of the year Assembly,
The Presidency met on three occasions: on the 24th of February, on the 17Lh of April and on the 25th of November. The Executive Committee, entrusted with most of the daily work and future activities as well as bearing the greatest responsibilities, held twenty-two sessions.
This year the Academy continued to promote scientific and artistic activities by organizing lectures of its members and by implementing its editorial programme. More comprehensive data regarding the two areas are published separately. Indisputably, in the coutsc of this year our members held a greater number of lectures than in the past and the Academy published a greater number of publications, be it periodical ones or individual ones.
Pursuant to Article 3 of the Law the Academy has the obligation of assess-
Lng the development of sciences and arts and of offering its opinion concerning negative phenomena in both areas. That was the reason that also this year the Academy's views were made public. On the I9th of March, the daily Delo published the statement of the Executive Committee, in which it expressed its concern regarding the critical financial situation of science in Slovenia, while the section of historical and social sciences expressed its views in the dailies Dnevnik and Vecer on the 25th of April, where along with the criticism of the existing situation it pleaded for better management and improved financing of research activities in the area of social sciences and humanities.
Numerous boards, committees and special units operated within the Academy or cooperated with it in order lo promote the development of sciences and arts in our country, particularly in those areas important for the understanding of the natural and cultural heritage of the Slovenian nation: the Library, the Press Committee, the Committee for Drafting the Dictionary and Slovenian Orthography, the Council for the Study of Environment and its Protection, the Committee for Ethnic Minority Studies, the Valvasor Committee, the Committee for recording the impact of Slovenian Science in the world through time, the Medical Sciences Committee.
Our members participated in the work of the national councils of the Republic of Slovenia, they were on the boards of a number of research institutions and organizations and in management boards and funds. The Academy has its representatives sitting on management boards and councils of institutions which it founded or co-founded: the Scientific and Research Center of SASA, the Institute of Academician Anton Trstenjak for Psychology, Speech Therapy and Anthropological Hygiene, the Electroengineering Institute Milan Vidmar, the Institute of Chemistry, the Turhoinstitute, the Slovenian Science Foundation, the Science and Research Center in Koper and the Slovenian House of Experiments.
The international activity of the Academy, supported by the Department of International Cooperation and Scientific Coordination, is becoming ever more demanding and diversified. At present we have signed agreements of cooperation with twenty-one national academies of sciences and arts in Europe, however the exchange of scientists has been greatly reduced since the Academy and institutes have insufficient funds at their disposal for this scientific exchange. The contacts with European institutions are becoming more comprehensive and intense; that is the case with the European Academy of Sciences and Arts in Salzburg, the Alliance of European Academies (ALLEA) in London, the International Union of Academies in Brussels as well as the European Science Foundation in Strasbourg.
The public image of the Academy was further enhanced, nationally and internationally, by the awards granted to academicians for their highest scien-
(ific and artistic achievements, as well as by their election to foreign academies and scientific societies. Additional data are presented elsewhere in the Yearbook.
This report covers only the principal activities of the Academy and its main achievements in the year 1997. Many endeavours have focused on the coming year, when we shall be engaged in numerous symposia. The international symposium Slovenia and Neighbouring Countries Between Antiquity and the Carolingian Age - The Beginning of Slovenian Ethnogenesis will be organized by the section of historical and social sciences; the meeting Post-Graduate Studies in Technical Sciences and Natural Sciences in Slovenia will be organized by the section of mathematical, physical, chemical and technical sciences, and we shall also be hosting the Autumn Plenary Meeting or (he European Academy of Sciences and Arts. At the end of the year we will commemorate the sixtieth anniversary of the foundation of our Academy; a jubilee to which due attention will be given.
France Bernik SASA President
THE PRESIDENCY	
President.	France Bernik
Vice-President	Robert Blinc
Vice-President:	Ciril Zlobec
Secretary-Gen eral:	Matija D ro veni k
The three members of the Presidency pursuant to	
Art. 22 or the Law on the SASA:	Janez Batis
	Primož Ramovš
	Lojze Vod ovni k
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Secretary:	Zdravko Mlinar
Head of Subsection of Historical Sciences:	Ra j ko Bratož
Head of Subsection of Social Sciences:	Zdravko Mlmar
S ECT1 ON T WO Ph ilological and Literary Seien ees	
Secretary.	Janez Orcšnik
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences	
Secretary,	Boštjan Zekš
Head of Subsection of Mathematical Physical and	
Chemical Sciences:	Boštjan Zekš
Head of Subsection of Technical Sciences:	Peter Fa jfar
SECTION FOUR	Natural Sciences
Secretary.	Jože Maček
SECTION FIVE	Ari s
Secretary:	Kajetan Kovič
SECTION SIX	Medica 1 Sciences
Secretary.	Liilija Andolsek - J eras
Secretaries of the Sections are also members of the Presidency.
248
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
SECTION ONE_____Historical and Social Sciences
Full Members
Bajt, Aleksander, D. Econom., born on February 27, 1921. Distinguished Professor of Economics, Faculty of Law, University of Ljubljana. Director, Economics Institute of the Faculty of Law, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 32, Phone: 386 61/ 312-160. Office: 1000 Ljubljana, Economics Institute, Prešernova 21, 386 61/221-688, Fax: 386 61 / 218-776.
Cevc, Emilijan, Ph. D,, born on September 5, 1920. Scientific Adviser at the France Stele Institute of Art History, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 23, 1985, Home: 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, Phone: 386 61/ 575-904.
Gabrovec, Stane, D. Archaeol. Sc., born on April 18. 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: 386 61/ 126-18-16.
Gestrin, Ferdo. Ph. D„ born on October 8, 1916. Emeritus Trofessor of Mediaeval History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Gestrinova 1, Phone: 386 61/ 321-313.
Kyovsky, Rudi, LL. D„ born on August 17, 1906. Professor of Labour Law, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981.
Home: 1000 Ljubljana. Jezerska 4, Phone: 386 61/ 310-426,
Majer, Boris, Ph. D.. born on February, 15, 1919. Professor of Philosophy, Fa cully of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 20, 1975, Full Member since April 24. 1981. Home: 1000 Ljubljana, CesEa v Rožno dolino 18 f, Phone: 386 61/ 226-440.
Melik, Vasilij, Ph. D., born on January 17, 1921. Professor of History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: 1000 Ljubljana, Cankarjeva U, Phone: 386 61/ 222-544.
Mlinar, Zdravko. Ph, D .. born on January 30, 1933. Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: 386 61/ 331-032. Office: Faculty of Social Sciences, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: 386 61/ 168-14-61, Fax: 386 61/ 168-23-29, 168-34-21, SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3. Phone: 386 61/125-60-68, Fax: 386 61/525-34-23.
Pleterski, Janko, D. Sc.. born on February 1,1923, Professor of History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: 386 61/219-162. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/125-60-68, Fax: 368 61/125-34-23.
Pretnar, Stojan, LL D., born on January 23, 1909. Emeritus Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Associate Member since March 20, 1975, Full Member since April 24, 1981. Home: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 11 a, Phone: 386 61/ 218-808,
Rus, Veljko, Ph. D., born on December 8, 1929. Professor of industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995,
Home: 1000 Ljubljana, Lubejeva I, Phone: 386 61/ 573-589.
Office: Faculty of Social Sciences, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1,
Phone: 386 61/168-31-18. 168-31-22, Fax: 386 61/ 168-34-21.
Vratuša, Anton, Ph. D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Seir-Management in the World, Faculty or Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: 386 61/ 210-188. Office: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: 386 61/168-23-31, faks: 386 61/168- 27-75.
Associate Members
Bratoi, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of the Ancient History, FaculLy of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995.
Home: 1000 Ljubljana, Rožna dolina 1V/39, Phone: 386 61/ 263-315. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/ 125-93-37.
Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941, Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1292 Ig, Tomišelj 1 A, Phone: 386 61/ 662-516. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/ 125 93 37.
Mlinaric, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Professor or History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, 1995.
Home; 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: 386 62/ 311-394.
Office: Faculty of Pedagogy University of Maribor, 2000 Maribor, Koroška
c. 160, Phone: 386 62/ 22-939, Fax: 386 62/ 281-80.
Šelih, Alenka, Ph D., born on October 2, 1933. Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997.
Home: 1000 Ljubljana, Peričeva 37, Phone: 386 61/136-30-20.
Office: Faculty of Law, University of Ljubljana, Kongresni trg 12, Phone:
386 61/125- 40-86, Fax: 386 61/125-4065, E-Mail: alenka.sehh@uni-lj.si
Zartnikar, Marijan, Ph. D., born on December, 27, 1921. Scientific Adviser at the Institute for Monument Conservation of Slovenia, retired. Associate Member since May 27, 1997.
Home: 1000 Ljubljana, Švabičeva 7, Phone: 386 61/338-473. Corresponding Members
Bujas, Zoran, born on December 27, 1910. Professor of Psychology, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 23. 1985. Home: 10000 Zagreb, Kordunska 1, Phone: 385 1/ 579455, Croatia.
Feil. Arnold, bom on October 2. 1925. Professor of Musicology, Institute for Musicology of the University of Tubingen, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: D - 72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: 49 70/7171-791289, Germany,
Fischer von, Kurl, born on April 25,1913. Professor of Musicology, University of Zurich, retired. Corresponding Member since March 29, 1979. Home: 8703 Erlenbach, Lauholzstrasse 46, Switzerland.
Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musicology at the Graz University. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home.- 8044 Graz, Hans-Mauracher-Str. 81, Austria.
Fucic, Rranko, born on September 8, 1920. Scientific Adviser, Division for Architecture and Town Planning of Croatian Academy of Sciences and Arts, Rijeka, retired. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: 51000 Rijeka, Opatijska 49, Croatia,
Kossack, Georg, born on June 25, 1923- Professor of Prehistory and Antiquity, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 30, 1990. Home: 83083 Riedering, Pietzenkirchen 56 A, Phone: 49 80/36-1342, Germany.
Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927. Professor of Sociology of Reli gion, TheKonstanz University. D. h, c. University of Ljubljana, Corresponding Member since May	27, 1997, Home: CH - 8724 Gottlieben, Kirschstrasse 15, Phone: 41 716/69-1317, Schweiz.
Office: Universität Konstanz, D - 78434 Konstanz, Universitär trass e 10.
Lukic, Radomir, born on August 31, 1914. Professor of T heory of State and Law, University of Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 11000 Beograd, Suvoborska 17, FRJ.
Mcnis, Gian Carlo, bom on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History, Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Via Ursinins Grande 179. 33030 Buia (Udine), Italy. Office: Museo diocesano, Piazza Pa tri arc a to 1, Udine, Italy.
Müller-Karpe, Hermann, born on February ], 1925. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: 53 30 Am Limperichtsberg 30, Kónigswinter 41, Phone: 49 22/ 4422-85, Germany.
Pavičevič, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, University of Tí lograd, retired. Corresponding Member since March 10, 1977. Home: 81000 Podgorica, Risfa Stijovica 5, Monte Negro or 11000 Belgrade, Sindjeličeva 36/VT1, Phone: 381 11/ 439-096, FRJ.
Perovic, Slobodan, bom on September 10, 1930. Professor of Obligational Law. Faculty of Law, University of Belgrade. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: 11000 Belgrade, Mi ročka 6/25. Phone: 381 11/ 341-501. Office.: Faculty of Law, 11000 Belgrade, Bulevar revolucije 67, Phone 381 11 345-501, FRJ.
Pirjevec, Jože, Ph. D„ born on June L 1940 Professor of European History, Faculty of Philosophy. Trieste, and Faculty of Political Sciences in Padua. Corresponding Member since June 6, 1995, Home: 6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6,
Rum pier, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History. University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: 9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: 43 463 / 2700-415, Austria.
Sirotkovič, Jakov, born on October 7, 1922. Head of the Institute for Economic Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, Corresponding Member since March 29, 1979. Home: 10000 Zagreb, Med vešča k 87, Croatia.
Stefanovic, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Mu-sicology, Serbian Academy of Sciences and Arls, Belgrade. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: 11000 Belgrade. Džordža Vošingtona 28 a, Phone: 381 11 i 321-985; Office Phone: 38111/ 639-033, FRJ.
Straus, Jože, D. Sc., born on December 14, 1939. Professor, Head of the Department for Foreign and International Patent, Copyright, and Competition Law of the Max-Planck Institute. Corresponding Member since June 6,1995, Office. Max-Planck Institut, 81675 München, Siebertstrasse 3, Phone; 49 89/ 92-46-373, Fax; 49 89/ 92-46-247, Germany.
Supičič, Ivo, born on July 18, 1928. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Corresponding Member since April 24, 1981. Home. 10000 Zagreb, Draškovičeva 27.
Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, 10000 Zagreb, Zrinski trg 11. Phone: 385 1/433-S34, Fax: 385 1/ 433-383, Croatia.
SECTION TWO_Philological and Literary Sciences
Full Members
Bernik. France, Ph. D., born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SAS A Research Centre. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 14, 1992. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. Home; 1000 Ljubljana, Židovska 1, Phone: 386 61/ 125-03-65, Office: SAS A, 10001 jubljana. Novi trg 3, Phone: 386 61/ 125-60-68, 125-5247, Fax; 386 61/ 125-34-39, 125-34-23,
Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27,1997. Home: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: 386 61/ 140-90-60. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-94-03, Fax: 386 61/ 125-93-37.
Jakopin. Franc, Ph. D., born on September 29, 1921. Scientific Adviser at the Fran Ramovš Institute of Slovene Language, S ASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18. 1989.
Home: 1000 Ljubljana, Vodnikova 4, Phone: 386 61/ 553-288.
Kermauner, Taras, Ph. D„ born on April 13, 1930 Professor of Dramaturgy, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: 6210 Sežana, Avber 8.
Kos, Janko, Ph.D., born March 9, 1931. Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 10. 1977, Full Member since June 6, 1983. Homes 1000 Ljubljana, Pleteršnikova I, Phone: 386 61/ 314-614. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/ 125-93-37.
Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth, Rel, D., born on April 20. 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30T 1991, Full Mcmher since June 6, 1995. Home.: 1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: 386 61/ 310-785, Office: Faculty of Theology, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: 386 61/ 312-593. 132-91-97, Fax; 386 61/ 133-04-05,
Logar, Valentin, Ph. D., born on February 11, 1916. Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 13, 1972, Full Member since April 24, 1981.
Home: 1000 Ljubljana, ilirska 4, Phone: 386 61/ 321-004.
Moravec, Dušan, B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the Theatre Museum, Ljubljana, retired. Associate Member since March 25. 1976, Full Member since April 24, 1981. Home: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9. Phone: 386 61/ 216-792,
Grešnik, Janez, Ph. D., born on December 12, 1935 Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987. Full Member since May 27, 1993.
Home: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21. Phone: 386 61/ 125-54-45, E-Mail: janez,oresn ik@uni-lj.si
Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-93-92, Fax: 386 61/ 125-93-37, E-Mail: janez.oresnik@uni-lj.si
Paternu, Boris, Ph. D.. born on June 5. 1926. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home. 1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: 386 61/ 554-628. Office. Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/ 176-92-00, Fax: 386 61/125-93-37,
Pogačnik, Jože, Ph, D., born on March ]4, 1933. Emeritus Professor of Slovene Literature. Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home- 2000 Maribor, Koroška US. Phone: 386 62/ 223-401. Office: Faculty of Pedagogy, 2000 Maribor, Koroška c. 160, Phone: 386 62/ 22-939, Fax: 386 62/ 28-180, E-Mail: dekanat, pfmb@uni-mb.si
Stanonik, Janez, Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 21, 1981, Full Member since April 23, 1987.
Home: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: 386 61/ 216-692,
Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences. University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997.
Home: 1000 Ljubljana, Šarhova 18, Phone: 386 61/ 341-197.
Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone:
386 61/ 176-924)0, Fas: 386 61/ 125-93-37.
Zadravec, Franc, Ph. D, born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: 386 61/ 218-820.
Associate Members
Kmecl, Matjaž. D, Sc., born on February 23. 1934, Professor of Slovenian Literary H i story. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997. Home:. 1231 Črnuče, Pot v Ččželj 14, Phone: 386 61/374-014.
Matičetov, Milko, Ph. D., born on September 10, 1919, Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Research Center, retired. Associate Member since June 6, 1995.
Home: 1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: 386 61/126-51-86,
Corresponding Members
Cooper, Henry R. Jr., bom on September 30, 1946. Professor and Head of tlie Department of Slavic Languages and Literature, University of Rlooming-ton, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: Bloomington, 929 Manor Rd„ 47401 Indiana, USA. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Bloomington, Ballantine Hall 502, Indiana 47405-6616, Phone: 1 812 I 855-2608, Fax: 1 812/ 855-2107, E-Mail: iuslavic@indiana.edu, USA.
Flaker, Aleksandar, born on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature. Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Home: 10000 Zagreb, Vocarska 110. Croatia.
Franges, Jvo, born on April Í5, 1920, Professor of Newer Croatian Literature. Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6, 1983.
Home: 1Ü000 Zagreb, UL grada Vukovara 236 a. Phone: 385 1/ 514-228, Croatia.
Giesemann, Gerhard, born on July 14. 1937, Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen. Corresponding Member since May 18, 1989
Home. Paul-HuLten-Ring 31. D-35415 PohLheim 5, Phone: 49 6403-63802, Germany.
Grickat - Kadnlovic, Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Corresponding Member since June 6, 1983. Home- 11000 Belgrade, Molerova 35, Phone: 381 11/ 440-203, FRJ.
Hafner, Stanislav, born on December 13, 1916. Professor of Slavic Philology, University of Graz, retired. Corresponding Member since May 27. 1997. Home: 8010 Graz, Vogehveiderstrasse 48/15, Phone: 43 316-681691, Austria.
¡vie, Milka, born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Lan-guges, Faculty of Arts and Sciences, University of No vi Sad. Corresponding Member since June 6, 1983.
Home.- 11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: 381 11/ 322-501, FRJ.
hie, Pavle, born on December 1, ¡924, Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Sciences, University of Belgrade, Corresponding Member since March 29, 1979.
Hörne: 11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: 381 11/ 322-501, FRJ,
Kons tantieme, Zoran, born on June 5, 1920, Professor of Comparative Literature, University oflnnsbruck, retired. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: Universität Innsbruck, Institut für vergleichende Literaturwissenschaft, A-602Ü, Innsbruck, Innrain 52, Austria.
Kravar, Miroslav, born on April 6, 1914. Professor of Classical Philology and Croatian Language, University of Zadar and University of Bonn, retired. Corresponding Member since May 23. 1985.
Home: 57000 Zadar, Ul, Borisa Kidrica 4, Phone: 385 57/ 433-234, Croatia.
Kret/.enbacher, Leopold, born on November 13, 19!2. Professor of Ethnography, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: A-8403 Lebring, Stangersdorf 20, Phone: 43 3182-7665, Austria.
Leeming, Henry, born on January 6, 1920. Professor of Comparative and Historical Lexicology of Slavic Languages, University of London, retired. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: 47. Linksidc, London N-12 7LE, Phone: 48 81/ 34-66-577. England.
Lencek, Kado L„ born on October 3.1921, Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 560 Riverside Drive, New York, N, Y, 10027, Phone & Fax: I 212 749 1002.
Office: Columbia University in the City of New York. Dept. of Slavic Langu-ges, 708 Hamilton Hall, New York, N. Y. 10027, USA.
Martmovic, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Sarajevo, Corresponding Member since May 23, 1985.
Office: Institute of Languages and Literature, 71000 Sarajevo, Hasana Kiki-ca 12, Bosnia and Herzegovina.
Neuhauser, Rudolf, born on June 17, J933. Professor of Slavic Studies, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt, Corresponding Member since June 6. 1995,
Home. A-9500 Villach, Widmanngasse 23/11. Austria, Office: Rlavistic Institute. University ofKlagenfurt, Phone: 43 463 / 270-0318, Fax: 43 463 / 27043-22, Austria.
Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927, Professor of Slavic Languages and Literature, University of Lrhus. Corresponding Member since May 18. 1989.
Home: 8520 Lystrup, Enebakken 4, Denmark,
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members
liliuc, Robert, D. Phys. Sc., born on October 31, 1933. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member sjnee February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Vice-Presi-d en t of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since October 2,1980. Home. 1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone; 386 61/315-213, Office: Jožef Stefan Institute, 1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: 386 61/ 177-3344. 177-39-00. Fax: 386 61/ 219-385,E-Mail: roberl.blinc@ijs.si; SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone; 386 61/ 125-60-68, Fax: 386 61/125-3423,
Dolar, Davorin, D, Chem. Sc., born on February L 1921. Emeritus Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977,
Home1000 Ljubljana, Igriška 2, Phone: 386 61/ 210-828,
Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.
Home: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone: 386 61/ 219-852. Office: FGG, 1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: 3 8 6 61/125-56-80, 176-8602, Fax: 386 61/ 125-06-93, 125-06-81, E-Mail: peter,fajfar@ikpir. fagg. uni-Ij.si
Glubevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945, Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University ofLjub-
Ijana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989.
Home; 1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: 386 61/ 212-067. Office; FMF, Dep. of Mathematics and Mechanics, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: 386 61/ 176-65-48, Fax: 386 61/ 217-281, E-Mail: josip.glo-bevni k@ fm f. un i-Ij, si
Gofic, Ljubo, D. Chem. Sc., born on July 2, 1932. Professor of Inorganic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology. University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993.
Home; 1000 Ljubljana, Na peči 4, Phone: 386 61/ 140-40-07.
Office; FKKT 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: 386 61/ 176-05-39, Fax:
386 61/ 125-82-20, E-Mail: ljubo.golic@uni-lj.si
Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25,1976.
Home. 1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: 386 61/211-019.
Gvergyek. Ludvik, D. Techn. Sc., D. h. c., born on September 2, 1922. Emeritus Professor of Network Systems and Information Theory, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home; 1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, Phone: 386 61/ 272-390.
Hadži, Dušan, D. Chem. Sc.. Ph, D. h. c, (Uppsala), born on August 26, 1921. Professor of Chemistry of Structures. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974. Home. 1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone 386 61/125-47-59.
Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997.
Home; 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: 386 61/ 374-825. Office.: Faculty of Electrical Engineering, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: 386 61/176-84-11, Fax: 386 61/126-46-30.
Pi1 k knit. Janez, D. Eng., bom on June II, 1926, Professor of Control an J Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5. 1970, Full Member since March 29. 1979.
Home: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: 386 61/ 348-500.
Office: Faculty of Mechanical Engineering, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6,
Phone: 386 61/ 177-12-00, 223-224, Fax: 386 61/ 218-567.
Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: 386 61/ 751-140.
Office: FKKT, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: 386 61/ 176-05-00, Fax:
386 61/ 125-82-20.
Tišler, Miha, D. Chem. Sc., born on September 18.1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5. 1970, Full Member since March 10, 1977.
Home: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovica pri Brezovici, Pod Gradom 32, Phone and Fax: 386 61/653-264, E-Mail: miha.tisler@uni-lj-si Office: FKKT, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5. Phone: 386 61/ 176-05-00, Fax: 386 61/ 125-82-20
Vidav, Ivan. Ph. D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Associate Member since October 17, 1958, Fall Member since December 21, 1962.
Home: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: 386 61/ 321-303.
Vodovnik, Lojze, D. Phys. Sc., born on September 6, 1933. Professor of Biocy-bernetics, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983, Member of Lhe Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 7, 1996. Home; 1231 Ljubljana, Pot v Čeželj 16, Phone: 386 61/ 372-213. Office: Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: 386 61/176-84-59. Fax: 386 61/126-46-58, E-Mail: vodovnik@svarun.fe.uni-lj.si
Želiš, Boštjan, D. Sc., born on June 26,1940, Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23. 1987. Full Member since May 30, 1991.
Home: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, Phone: 386 61A'eS29-293.
Office: Institute of Biophysics, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: 386 61/
314-127, Fax: 386 61/131-51-27, E-Mail: bostjan@bioriz.mf.uni4j.si
Associate Members
Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science. Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997. Home: 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: 386 61/213-911. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, 1000 Ljubljana, Tržaška 25. Phone; 386 61/¡76-83-87, Fax: 386 61/12646-47,
Grabcc, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939, Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995.
Home: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: 386 61/ 263-718. Office; Facully of Mechanical Engineering, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 6, Phone: 386 61/ 77-12-00, Fax: 386 61/ 25-31-35, E-Mail: lgor.grabec@fs.uni-Ij.si
kernel, Gabrijel, D, Phys. Sc., born on September 14, 1932, Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995-
Home: 1000 Ljubljana, Biceyje 2, Phone: 386 61/125-96-61. Office: FMF, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: 386 61/176-65-74, 17737-95; Fax: 386 61/125-70-74, 217-281, E-Mail: gabrjjel,kerneJ@ijs.si
Levee, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana Associate Member since May 27, 1997, Home: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: 386 61/333-351, Office: FK.KT, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: 386 61/176-02-80, 17604-13, Fax: 386 61/126-45-77, 125-92-44, E-Mail: jancz.levec@ki.si
Corresponding Members
Balenovic, Kresimir. born on May 17. 1914. Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, University or Zagreb andHeadofthe Center for Chemistry of Natural Organic Bonds, retired, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: 10000 Zagreb, Zvijezda 7, Croatia.
Barton, Derek Harold Richard, born on September 8, 1918. Distinguished Professor of Chemistry at the Texas A&M University, College Station, Texas. Nobel Prize for Chemistry, 1969. Corresponding Member since May 23, 1985.
Office: TAMU, Dep. of Chemistry, College Station, 77843 Texas, USA.
Borisevic, Nikolaj A., born on September 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24. 1981.
Office: The National Academy of Sciences of Belarus, 220072 Minsk, F. ScorynaAv. 66, Belarus.
Bratos, Savo, born on July 28, 1926. Professor of Theoretical Physics of Liquids. Laboratory of Theoretical Physics o 1 Liquids at the University of Pierre and Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 16/5 - 5e étage ■ Couloir 16/15, 4, Place-Jussieu, 75252 Paris-Cédex 05, Phone: 33 1/ 4329-5574, France.
Dcspic, Aleksandar, born on January 6, 1927. Professor or Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Corresponding Member since March 25, 1976.
Home: 11000 Belgrade, Vlaj ko vice va 13/II/6,
Office: Faculty of Technology, 11000 Belgrade, Karnegijeva 4-IV, FRJ
Grdenie, Drago, born on August 31. 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25. 1976.
Home: 10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: 385 1/421-982, Croatia.
Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Barkeley. California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.
Office. Physics Dep., University of California, Berkeley, 94720 California, USA.
Hajtlin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23, ¡987.
Home: 11000 Belgrade, Tetovska 72, Phone; 381 11/ 401-656, FRJ.
Merchant, Eugene Mylon, born on May 6, 19!3. Senior Consultant, Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc. Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio. Corresponding Member since April 23, 1987, Office.: Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc. Ill Edison Drive, Cincinnati, Ohio, Phone: 1 513/ 458-20-67, Fax: I 51/ 948-21-09. USA.
Mihailovic, Mihajlo Lj., born on January 22, 1924. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics. University of Belgrade, retired. Corresponding Member since March 25, 1976, Home: 11000 Belgrade, Ul. Srpskih vladara 6/IT. Phone: 381 11/ 688-128, FRJ.
Müller, Karl-AI exander, born on April 20, 1927. Professor of So lid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office: IBM Zurich Research Laboratory, Säumerstrasse 4, CH - 8803 Riischlikon, Zurich, Phone: 41 1/ 72-48-237, Switzerland.
Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Pianck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977.
Office; Max-Planck Institut für Kernphysik, 69 Heidelberg 1, p.f, 103980, Phone; 49 622 1/516-272/270, Fax: 49 622 1/51-65^10, Germany.
Prelog, Vladimir, born on July 23, 1906, Head of the Laboratory for Organic Chemistry of the Swiss High Technical School, Zürich, retired. Nobel Prize for Chemistry, 1975. Corresponding Member since March 29, 1979. Home: 8002 Zurich, Bellaria 1strasse 33, Switzerland.
Rao. Chintamani Nages Ram ach and ra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, Director and President of the Indian Science Institute, Jawahar-
lal Nehru Center for Advanced Science Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 19S1.
Office: Indian Institute of Science, Bangalore 560012, India.
Stankowski, Jan, born on January I, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Institute of Molecular Physics of PAN, Poznan, Poland.
To movie, Rajko, born on November 1, 1919. Professor of Electronics and Biomedical Technology, Faculty of Electrical Engineering, University of Belgrade, retired. Corresponding Member since May 18, 1989. Home; 11000 Belgrade, Proleterskih brigada 25/11, FRJ.
Waugli, John S., born on April 25, 1929. Professor or Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: MTI, Cambridge, Mass., USA.
SECTION FOUR____Natural Sciences
Full Members
Drovenilt, Malija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987 Secretary- General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 14, 1992.
Home: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: 386 61/343-435. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/125-60-68, Fax: 386 61/125-34-23.
Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: 386 61/341-846.
Grafenauer, Stanko, D. Tech. Sc., born on May 13, 1922. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, Univer-
sity ofLjubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981.
Home: 4294 Križe, Senično 84. Phone: 386 64/57-984.
Maček, Jože. D. Agr, Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty. University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995.
Home: 1210 Ljubijana-Šen tvid, Jerančičeva 12. Phone: 386 61/152-35-31. Office: Biotechnieal Faculty, 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101. Phone: 386 61/123-11-61, 263-770, Fax: 386 61/ 123-1088.
Mayer, Ernest. Ph. D„ Botanist-Taxonomist, born on November 10, 1920. Scientific Adviser at the Jo van Hadži institute of Biology, S ASA Research Ce litre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since June 6, 1983.
Hotm: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: 386 61/214-659.
Office-. SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone 386 61/125-60-68, Fax:
386 61/125-34-23.
Pleničar. Mario. D Sc., horn on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostrati-graphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991.
Home: 4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: 386 64/714-112.
Šercelj, Alojz, D. Sc., PalynologisL, born on December 8, 1921. Scientific Adviser at the Jovan Hadži institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May IS, 1989, Full Member since May 27. 1997.
Home; 1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: 386 61/ 263-224.
Turnšek, Dragica, D, Sc., Palaeontologist, born on August 6, 1932. Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Research Centre, Ujubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993.
Home: 1000 Ljubljana, Zelena pot 13. Phone: 386 61/331-834.
Vrišer, Igor, D. Sc., born on January 13, 1930, Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, Univer-
siiy of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987. Full Member since May 27. 1993,
Home; 1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: 386 61/334-3 9 K. Office: Faculty of Arts and Sciences, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: 386 61/176-92-00, 176-92-44. Fax: 386 61/125-93-37.
Associate Members
Gogala, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Scientific Adviser and Director, Museum of Natural Sciences, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991.
Home. 1351 Brezovica, Pot na Ticnico 6, Phone: 386 61/654444. Office. Museum of Natural Sciences, 1000 Ljubljana, Muzejska 1. Phone: 386 61/125-84-72, 218-886, 211-670, Fax: 386 61/218-846. E-Mail: mati ja.go-gala @uni-lj.si; matija.gogala@guest,arnes.si
Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943. Assistant Professor of Physical Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6. 1995. Home: 6230 Postojna. Rožna ul, 6, Phone: 386 67/21-502. Office: The Karst Research Institute, 6230 Postojna, Titov trg 2. Phone: 386 67/24-781, Fax: 386 67/23-965, E-Mail: izrk@zrc-sazu.si
Kreft, Ivan, D, Sc., born on November 23, 1941. Professor of Plant Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997.
Home: 1000 Ljubljana, Kremžarjeva 36, Phone: 386 61/159-95-82. Office: Biotechnical Faculty, 1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: 386 61/123-11-61, Fax: 386 61/ 123-10-88, E-Mail: ivan.kreft@guest.arnes.si
Zupančič, Mitja, D. Sc.. Phytocoenolegist, born on December 25, 1931. Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: 386 61/ 13241-66. Office: SASA Research Centre, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, Phone: 386 61/125-60-68, Faks: 386 61/125-52-53.
Corresponding Members
Herak, Milan, born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology. Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991-Home: 10000 Zagreb, Zvonimirova 28, 385 1/ 413-088, Croatia.
Hottinger. Lukas Conrad, born on February 25, 1933. Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993. Office^Geologisch-Palaentologisches Instilut, CH-4356 Basel, Bernoullistras-se 32, Phone: 41-61/26-73-593, Switzerland.
Karamata, Stevan, born on September 26, 1926, Professor of Petrogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: 11080 Zemun, Karamatina 17, FRJ
Lorkovie, Zdravko, born on January 3, 1900. Professor of Biology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: 10000 Zagreb, Cvjetno naselje 25/111, Croatia.
Miccvski, Kiril, born on April 29. 1926. Professor of Plant Systematization and Geobotanics, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Skopje. Corresponding Member since June 6. 1995.
Office: Macedonian Academy of Sciences and Arts, 91000 Skopje. Bulevar K. Misirkov bb, Macedonia.
Peesi, Marlon, born on December 29, 1929. Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute, Budapest. Corresponding Member since May 18, 1989.
Office: Geographical Research Institute of HAS, P.O. Box 64, Andrassy ut. 62, 1388 Budapest, Hungary.
Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecoiogy, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: University degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, 34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: 39 40/676-38-82, Fax: 39 40/568-855, Italy.
Rectiinger, Karl Heinz, born on October 16, 1906, Court Councillor and Director of the Museum of Natural Sciences, Vienna, retired. Corresponding Member since May 30, 1991, Home. 1130 Vienna. Beckgasse 22/2, Austria,
Stevanovic, Petar, born on June 3, 1914. Professor of Geology at the Faculty of Mining and Geology. Belgrade, retired. Corresponding Member since March 30, 1975.
Home: 11000 Belgrade. F. Kljajica 26, FRJ.
SECTION FIVE _____________________d^l
Full Members
Bernik. Janez, Painter, Graphic Artist bom on September 6, 1933, Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: 386 61/ 311-766, or 4274 Žirovnica, Breznica 41A. Phone: 386 64/ 802-105.
Kovic, Kajetan, Poet, Writer, Translator, retired, born on October 21. 1931, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, Phone: 386 61/ 310-589.
Krek, Uroš, Composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: 4248 Lesce. Na vrtači 5, Phone: 386 64/ 718-091.
Lebič, Lojze, Composer and Conductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts and Sciences. University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6. 1995,
Home: 1000 Ljubljana, Ul. bratov Učakar 134. Phone: 386 61/ 571-281. Office: SASA. 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23.
Menart, Janez, Poet and Translator, retired, born on September 29, 1929. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, Phone: 386 61/ 313-331.
Milielič, France. Painter, born on April 27, 1907, Professor of Painting and Drawing, Academy of Fine Arls, University of Ljubljana, retired. Full Member since February 6, 1965.
Home: 1000 Ljubljana, Aškerčeva 15, Phone: 386 61/ 221-183.
Mihelie. Milan, Free-lance Architect, retired, born on July 20, 1925. Associate Member since April 24, 1981. Full Member since April 23, 1987. Home: 1000 Ljubljana. Peričeva 22, Phone: 386 61/ 320-515. Office: Studio AB, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: 386 61/311-438.
Minatti, Ivan, Poet and Translator, retired, born on March 22, 1924. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991, Home.■ 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: 386 61/ 216-735.
Rainovs, Primož, Composer, retired, born on March 20, 1921. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 7, 1996. Home: 1000 Ljubljana, Slovenska 1, Phone: 386 61/ 125-33-66.
Tršar, Drago, Sculptor, born on April 27, 1927. Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home. 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25. Phone: 386 61/ 213-928,
Zaje. Dane, Poet, Playwright and Essayist, born on October 26, 1929. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, Phone: 386 61/125-16-56.
Zlobec. Ciril, Poet, Publicist and Translator, born on July 4,1925, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 14, 1992. Home: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, Phone: 386 61/ 312-876, Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/125-60-68, Fax: 386 61/ 125-34-23.
Associate Members
Hitng, Andrej, Writer, bom on February 17, 1925. Associate Member since June 6, 1995.
Home: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 24, Phone: 386 61/342^172.
Jančar, Drago, Writer, born on April 13, 1948, Secretary of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: 1000 Ljubljana, Stihova 2. Phone: 386 61/ 132-33-22. Office: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone: 386 61/ 214-200, Fax: 386 61/214-227.
Jemcc, Andrej, Painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995,
Home: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone/Fax: 386 64/802-166. Office: Studio, 1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: 386 61/225-761 or Academy of Fine Arts, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, Phone: 386 61/212726, Fax: 386 61/219-071.
Kovačič, Lojze, Writer, born on November 9, 1928. Pedagogue in tlie Pionirski dom - Centre of Youth Culture, retired, Associate Member since May 27. 1997.
Home: 1000 Ljubljana, Vojkova 85/6, Phone: 386 61/343-123
Sever, Savin, Architect, born on June 27. 1927. Adviser at the Slovenija projekt, retired, Associate Member since May 27, 1997,
Home: 1000 Ljubljana, Lambergerjeva I, Phone: 386 61/342-701, Studio: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 1, Phone: 386 61/125-42-95.
Corresponding Members
Benhart, Frantisek, born on September 10, 1924. Critic and Translator of Slovenian Literature, Prague. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: 10600 Praha, Jahodova 27, Czech Republic.
Brajdic, Ivan, born on June 16, 1924. Writer and Translator of Slovenian Literature, Zagreb, Corresponding Member Since May 18, 1989. Home: 10000 Zagreb, Dal mat in ska 12, Croatia.
Ctlensek, Johann, born on December 4, 1913. Composer. Professor at the Franz Liszt High School for Music, Weimar, retired Corresponding Member since February 7, 1967,
Home: 5082 Erfurt, Hochheimer Sir. 48, Germany.
Handke. Peter, born on December 6, 1942. Writer, Playwright and Translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23. 1987. Home. 5020 Salzburg, Moncliberg 17/A, Austria.
Hrymyc. Vil, born on June 7, 1925. Writer and Translator. Administration Secretary of the Kiev Chapler of the Writers' Union of Ukraine, Kiev, Corresponding Member since May 30, 1991. Home. Kijev-54, uL Ckalov 52/49, Ukraine,
Li pus, Florjan, born on May 4, 1937, Writer. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: A-9133 Miklavcevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52, Austria,
Malicie, Janez, born on June 3, 1926. Composer and Professor of Analysis of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 750J9 Paris, 40, Avenue Secretan, Phone: 33 1/420-14-213, France.
iYTerkti, Pa vie, born on July 12, 1927. Slavist, Composer and Violinist, Programme Director Radio "Trieste A", retired. Corresponding Member since May 23, 1985. Home 1-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: 39 40/944-477, Italy,
Vlihalic, Slavko, born on March 16, 1928, Poet. Corresponding Member since June 6, 1995.
Home: 10000 Zagreb, Banjavciceva 24, Croatia.
M oh oro vicie, Andre, born on July 12, 1913. Professor of Architecture, Faculty of Architecture, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6. 1983.
Home: 10000 Zagreb, Tomislavov trg 21, Croatia,
Music, Zoran, born on February 12, 1909. Painter Corresponding Member since April 24, 1981.
Home: 75007 Paris. 284, Boulevard Saint Germain, Phone: 33 1/455-69117, France.
Pallor, Boris, born on August 26, 1913. Writer, Publicist and Professor of Slovene and Italian language, Slovene Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993,
Home: 34136 Trieste, Salita a Contovello 23, Phone: 39 40/422-082, Italy.
Podrecca, Boris, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: 1180 Vienna, Edelhofgasse 10, Phone: 43 1/4797-368, Fax: 43 1/ 4796-009, Austria.
Rajieic. Stanojlo, born on December 16. 1910. Composer. Professor at the Music Academy, Belgrade, retired. Corresponding Member since March 20, 1975.
Home: 11000 Belgrade, Narodnog fronta 60, FRJ.
Rebula. Alojz, born on July 21, 1924. Writer, Essayist and Publicist, Professor of Secondary School in Trieste, retired, Corresponding Member since May 27. 1993.
Home: 34016 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: 39 40/213-687, Italy.
Spacal, Lojze Luigi, born on June 15, 1907. Free-lance Painter and Graphic Artist, Trieste. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: 34139 Trieste. Piazza Venezi a 4, Phone: 39 40/304-663, Italy or 6223 Komen, Skrbina pri Komnu 24, Phone: 386 67/78-518, Slovenia.
SECTION SIX	Medical Sciences
Full Members
Andolšek-Jeras, Lidija, D. Sc., born on July 30, 1929. Emeritus Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: 1000 Ljubljana, Župančičeva 14. Phone: 386 61/216-044, Office: Gynaecological Clinic, 1000 Ljubljana, Šlajmerjeva 3, Phone: 386 61/ 140-31-01, 14011-51, Fax: 386 61/ 140-11-10.
Batis, Janez, D. Sc., bom on March 15, ¡919. Emeritus Professor of Microbiology, Veterinary Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since May 1, 1996. Home: 1000 Ljubljana. Slovenska 55, Phone: 386 61/326-526. Office: SASA, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/125-6068, Fax: 386 61/ 125-34-23.
Brzin. Miroslav, D. Sc., bom on ApriJ 13, 1923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29, 1979. Home; 1000 Ljubljana. Presetnikova 1, Phone: 386 61/ 344-502. Office: SASA. 1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: 386 61/125-60-68, Fax: 3S6 61/ 125-34-23.
Dnlenc, Vinko V„ D. Sc.. born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993.
Home; 1000 Ljubljana. Palmejeva 12 (A-10), Phone: 386 61/168-30-82. Office: Clinic of Neuro-Surgery, 1000 Ljubljana, Zaloska 7. Phone: 386 61/ 329-494, Fax: 386 61/133^11-63.
Ftrluga, Dusan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997.
Home: 1000 Ljubljana, VMurglah 111, Phone: 386 61/333-375. Qffke; Institute of Pathology., Faculty of Medicine, 1105 Ljubljana, Korytko-va 2, Phone: 386 61/ 140-30-42, 446-373, Fax: 386 61/ 301-816, E-Mail: ferluga@ibmi.mf. uni-lj si
Fettich, Janez, D. Sc., born on October 9, 1921. Professor of Dermatovencro-logy, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29, ¡979. Home; 1000 Ljubljana, Veselova 19, Phone: 386 61/126-43-00,
Karnbic, Vinko, D. Sc., born on April 7,1920. Emeritus Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since May 23. 1985, Full Member since May 18, 1989, Home: 1000 Ljubljana, Levceva 6, Phone: 386 61/213-868.
Milcinski, Lev, D. Sc., born on June 23, 1916. Emeritus Professor of Psychiatry, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since June 6, 1983. Home; 1000 Ljubljana, Beethovnova 12, Phone: 386 61/210-839. Novak, Franc, D. Sc., bom on June 2, 1908. Emeritus Professor or Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since December 22, 1961, Full Member since February 5, 1970. Home; 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 7. Phone: 386 61/214-523.
Trontolj, Jože, D. Sc.. born on June 1, 1939. Senior Adviser to the Ministry of Health, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: 1355 Polhov Gradec 99, Phone: 386 61/645-009. Office: Faculty of Medicine, Inst ¡lute of Neurophysiology, 1105 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: 386 61/ 316-152, 131-32-06, Fax: 386 61/302-771. E-Mail: j oze-t ro n te lj@u i kn. m f. un i-lj-si
Župančič, Andrej O., D. Med., born on January 27. 1916. Emeritus Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since July 3, 1964, Full Member since February 5, 1970, Home: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, Phone: 386 61/216-974. Office: Faculty of Medicine, Institute of Pathology, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: 386 61/312-721, 310-841, Fax: 386 61/302-272.
Associate M em hers
Horvat, Matija, D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of InLernal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27. 1997.
Hotne: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, Phone: 386 61/448-806. Office: Medical Centre, 1105 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: 386 61/131-7155, 329-061, Fax; 386 61/131-71-55, E-Mail: maUja.horvat@mf.uni-lj-si
Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995,
Home-. 1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: 386 61/322-496. Office: Institute of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, 1105 Ljubljana, Zaloška 4. Phone: 386 61/310-841,312-721, Fax: 386 61/302-272, EMail: marjan.kordas@pafi.mf.uni-lj-si
Svetina, Saša, D. Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics. Faculty of Medicine. University of Ljubljana. Associate Member since June 6.1995, Home: 1000 Ljubljana, Gradišče 6.
Office. Institute of Biophysics, 1105 Ljubljana, Lipiceva 2, Phone: 386 61/ 314-127, Fax: 386 61/131-51-27.
Corresponding Members
Dimitrijevie, Milan, born on January 27, 1931, Vivian L. Smith Professor and Head, Division of Restorative Neurology and Human Neurobiology, Baylor College of Medicine, HousLon, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981.
Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, 1 Baylor Plaza, 77030 Texas, USA.
Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Research Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S, Kline Institute, Orangeburg, N.Y Corresponding Member since May 18,1989. Office, N. S. Kline Institute, Orangeburg, NY 10962-2210, Phone: 1 914/ 365-61-05, Fax: I 914 / 365-61-07, USA.
McLaren, Anne, born March 26, 1927. Professor and former Vice-President of the Royai Society of London. Corresponding Member since June 6. 1995. Office Wellcome/CRC Institute, Tennis Court Road, Cambridge CB2,1QR, England.
Milic - Emili. Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology, Department of Physiology, Professor of Experimental Medicine and Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q, Corresponding Member since June 6, 1983,
Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q.C. H2X2P2, Phone: 1 514/ 398-3864, Fax: I 514/ 3987483, Canada.
Negovski. Vladimir A., born on March 19, 1909. Director of the Institute for General Reanimatology, Academy of Medical Sciences, retired, Moscow. Corresponding Member since June 6, 1983.
Office. Institute for General Reanimatology. 103031 Moscow, 25 Petrovka Street 9, Building 2, Russia.
Prokop, Otto, bom on September 29, 1921. Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin, Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office.: Institut fur gerichtliche Medizin, 104 Berlin, Hannoverische Strasse 6, Phone: 49 30/ 2827-725, Germany.
Safar, Peter, born on April 12, 1924, Professor of Reammatology and Director of the International Resuscitation Research Center, University of Pi Its burgh, PA. Corresponding Member since June 6, 1983.
Office: Resuscitation R. C„ Pittsburgh, 3434 Fifth Avenue, 2nd Floor, 15260 Pennsylvania, USA.
Unger, Felix, born on March 2, 1946, Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg, President of Academia Scientiarum el Arlium Eu-ropaea. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, Waagplatz 3, A-5020 Salzburg. Austria.
Stalherg, Erik Valdemar, Horn on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997.
Home: Rorbaksvagen 40. Vilan, S-752 57 Uppsala. Sweden,
Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751
85 Uppsala, Sweden,
Volkov, Mstislav Vasiljevic, born in 1923. Director of the Central Institute of Traumatology and Orthopedics N.N. Priorov, Moscow. Corresponding Member since February 7, 1968. Home. Moscow A 229, ul. Priorova 10, Russia
LIBRARY
(Summary)
The SASA Library worked intensively on its programme and lias implemented it in spite of the encountered problems (lack or storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management.
The SASA Library, as unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SASA as well. It is organised as central library, working also for 17 smaller library-units of Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts,
Publications and duplicate stock exchange established with ¡596 institutions throughout the world represent the most significant and active sphere of the Library's activities.
In 1997, the Library collection was increased for 7586 units, 3650 on the basis of exchange, 1353 donations, 1431 purchases and 1152 obligatory editions.
At the end of the year, the Library collections comprised 435737 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC).). The computer-aided data base of foreign monograph publications holds a total of 12948 entries. There is also a data base of periodicals received by the SASA Library containing 3067 items: 191 titles of Slovene and 2876 titles of foreign periodical publications.
In 1991, the Library look part in shared cataloguing system, now called COBISS. We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of (he Institute of information sciences.
In 1997, our local data base as a part of shared cataloguing system was established for 9387 entries, precisely for 3993 entries of monograph publications, 472 entries of serial publications, 4383 entries of articles, and 539 entries of completed and other (in libraries) unaccessible works.
At the end of the year, our local data base holds a total of 31675 entries, precisely for 20406 entries of monograph publications, 3582 entries of serial publications, 6855 entries of articles, and 832 entries of completed and other (in libraries) unaccessible works.
The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters, its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 27710 works to 3428 readers, and has recorded 7069 visits.
The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications
to, was revised in 1997 too. It comprises 1596 addressees for regular exchange (1488 from abroad and 108 from Slovenia), 59 for reviews, 146 addressees receiving publications as gifts and 96 addressees receiving publications as compulsory copies.
At the end of the year, its staff consisted of 22 employees, 17 of them enlisted as the professionals.
IMENSKO KAZALO ČLANOV
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOST!
A
An do I še k - Jeras, Lidija 9. II, 41, 159, 161, 169. 171. 178. 190, 191. 195, 248, 273 Andrič, Ivo 129 Apostolski, Miliailo 129
B
Bajec, Anton 129
Bajt, Aleksander 9. 19, 159, 161,
169, 178, 249 Balenovič, KreSimir 10, 32. 263 Bartoš, Milan 129
Barton, Derek Harold Richard 10, 32,
263
Batis, Janez 9, 15, 42, 159,
160, 169, 178, 192. 248, 273 Bedjanič, Mirko 129 Beier, Friedricti-Karl 129, 150. 151 Belič, Aleksandar 129 Benac, Alojz 129
Benhart, František 10. 40, 123, 27! Berkopee, Oton 129 Bernik, France 9, II, 14. 24. 78, 79. 83. 91. 107, 110, 123. 158, 159. 160. 169. 170. 172, 173, 174, 177, 178, 179, 182, 184, 185, 189, 195, 211, 217, 247, 248, 254 Bernik, Janez
9, 37, 79. 159, 169, 178, 240, 269 Bevk, France 129 Bczlaj, France 130 litine, Robert 9, II. 15, 28. 159, 160. 163, 169, 172, 178, 183, 185, 248, 259 Bogdan ov j e, Milan 130 Bole, Jože 130, 233
Borisevič, Nikolaj A. 10, 32. 263 Boršnik, Marja 130 Rrajdič, Ivan 10, 40, 94. 189,271 Brajkovic, Vladislav 130 Bratko, Ivan 9. 31, 62, 157, 171,
173, 175, 178, 179, 187, 245, 262 Bratož, Raj ko 9, 11. 21, 55, 79. 159,
169, 170, 178, 248, 251 Bratos. Savo 10, 32. 263 B ravni čar, Matija 130 Breccij, Bogdan 130 Breznik, Anton 130, 224 B rod ar, Srečko 130 Broz-Titc, Josip 130 Brzin, Miroslav 9. II, 42, 77,
159, 169, 178, 274 Bujas, Zoran 10, 22, 251 Butozan, Vaso 131
C
Cankar, Izidor 131
Cevc, Emilij an 9, 19, 52, 55, 159,
169, 178, 182, 184, 192, 193, 249 Cigoj, Stojan 131 Cilenšek, Johann 10, 40, 271 Coopcr, Henry R. jr. 10, 26. 257 Cvetko, Dragolin 78, 131
t
Camo, Edhem 131. 162 Čelešnik, Frane 131 Černigoj, Avgust 131 Čop, Bojan 131 Čubrilovič, Vasa 131
D
Deanovič, Mirko 132 Dermis, Otto 132
Despič. Aleksandar 10, 32, 195, 263
Dimitrijevič, Milan 10, 44, 276
Djordjevič, Jovan 132
Djurdjev, Bran i slav 132
Djuričič, llija 132
Dolar, Davorin 9, 28, 159, 169,
178,	259 Dolenc, Metod 132 Dolenc, Vinko V. 9, 42. 274 Dol in ar, Lojze 132
Drovenik, Matija 9, 11, 15, 34. 159, 160, 164, 169, 171, 172, 178, 182, 184, 185, 195, 217, 248, 265 Drujan, Boris 132 Dyg@vc, Ejnar 132
F
Fajfar, Peter 9, II, 28, 81, 154, 159, 169, 170, 172, 173, 178, 184, 188, 248, 259 Feil, Amold 10, 22, 252 Ferluga. Dušan 9, 42, 73, 74, 80, 157. 159, 169, 171, 172, 176, 178,
179,	190, 245, 274
Fctticli, Janez 9, 42, 82, 159, 169,
178, 274 Finžgar, Alojzij 132 Finžgar, Fran Šaleški 133 Fisclier von, Kurt 10, 22, 252 Flaker. Aleksandar 10, 27, 257 Rotzinger, Rudolf 10, 22, 207, 252 Franchini, Aldo 133 Frangeš, Ivo 10. 27, 257 Fučič, Branko 10, 22. 252
G
Gabrovec, Stane 9, 19, 55, 159, 169,
178, 217, 249 Gams, Ivan 9, 34. 82. 159. 169,
178, 182. 189, 233. 236, 238, 265 Gantar, Kajetan 9, 24, 55, 83. 157, 159, 162, 169, 170, 172, 175. 178, 179, 183, 185, 187. 220, 226, 245, 254
Gaspari, Maksim 133 Gavazii, Milovan 133 Gerškovič, Lion 133 Gestrin, Ferdo 9, 19, 83, 159, 169,
178. 195, 249 Giesemann, Gerhard 10. 27, 195,
220, 257 Gligorič, Veli bor 133 Globevnik, Josip 9, 29, 159, 169,
170, 178, 259 Gogala, Matija 9, 36, 84. 169. 178.
182. 192, 195, 232, 267 Golia. Pavel 133
Golič. Ljubo 9. 29, 85, 86, 111, 159, 169. 172, 178. 195. 260 Goričar. Jože 15, 133 Gosar, Peter 9. 29, 159. 169, 178. 260 Grabeč, Igor 9, 31, 86, 169, 178, 188, 262 Grad, Anton 133 Gradnik, Alojz 134 Gratenauer, Bogo 134 Grafenauer, Ivan 134, 224 Grafenauer, Stanko 9. 34. 159. 169,
178, 195, 265 Grdenič, Drago 10, 33, 263 Grickat - Radulovič, Irena 10, 27, 195, 257
Grošelj, Milan 134 Gušič, Branimir 134 Gyergyek. Ludvik 9. 29, 65. 87, 159. 163, 169, 195, 260
H
Hadži, Dušan 9. 29. 67, 87. 159,
163. 169. 173, 178, 260 Hadži. Jovan 134
Hafner, Stanislav 10. 27, 59, 157.
170, 173. 175. 176, 177, 187, 245 . 257 Halm. Erwin Louis 10, 33. 263 Hajdin, Nikola 10. 33, 264 Handke, Peter 10, 40, 272 Hauplman, Ljudmil 134
Hegcdušič, Krsto 134
Herak, Milan 10. 36, 195. 232, 268
Hieng. Andrej 9, 39, 159, 169,
189. 270 Horvat, Matija 9, 44. 63, 74, 76,
157, 171, 173. 175, 178, 191, 245 , 275 Holtinger, Lukas Corirad 10, 36, 268 Hribar, Valentin 9, 2L 53, 88, 120,
169, 178, 251 Hrymyč, Vil ¡0. 40. 272
I
Ibrovac, Miodrag 134 ilešič, Svetozar 134 Ingolič, Anton 135 [vič, Milka 10, 27, 257 Ivič, Pavle ]0. 27, 258
J
Jakac, Božidar 135 Jakopič, Rihard 135 Jakopin. Franc 9, 24, 89, 108.
159, 169, 178, 230, 254 Jama, Matija 135 Jančar, Drago 9, 39, 89. 169,
178. 271 Jemec, Andrej 9. 39, 90, 159,
169. 170, 178. 240. 271 Jovčič, Dimitrije 135 lurančič, Janko 135
K
Kalin, Boris 135
Kalin, Zdenko 135
Kambič, Vinko 9, 43 , 74 . 80, 159,
161. 169, 178, 190, 191, 274 Karamata, Stevan 10. 37, 268 Kardelj, Edvard 135 Ker k. Roman 136 Kermauner, Taras 9, 24, 91, 169,
178, 187, 196, 197, 226. 230, 254 Kcrmavner, Dušan 136 KcrncI, Gabrijel 9, 32. 159, 169,
178,	195. 262 Kidrič, Boris 136 Kidrič, France 14, I3Ó Klopčič, Mile 136
Kmecl, Matjaž 9, 12, 26. 58, 157, 170, 173, 175, 178. 179, 187, 192, 193, 245, 256 Koblar, France 136 Kocli a ns ky - Devidé, Van d a 136 Kogoj. Franjo 136 Koneski, Blaže 136 Konstant in o vič. Zoran 10, 27, 258 Kordaš, Marjan 9. 44, 77, 159,
169, 178, 191, 275 Korošec, Viktor 137 Kos, Gojmir Anton 137 Kos, Janko 9, 24, 79, 159,
169, 178, 255 Kos. Milko 15, 47, 137. 224 Kosmač, Ciril 137 Kossack, Georg 10, 22, 252 Kostrenčič, Marko 137 Košir. Alija 137
Kovačič, Lojze 9, 40, 71, 157, 171,
173, 175, 178, 179, 245, 271 Kovic, Kajetan 9, II. 37, 71, 72,
93, 159. 169, 171, 178, 248. 269 Kozak, Jus 137 Kozina, Marjan 137 Koželj, Vences lav 137 Kralj, Alojz 9. 30, 60, 94, 157, 159, 169, 171, 172, 176, 178,
179,	187, 195, 245, 260 Kranjc, Andrej 9, 36, 95, 159, 169,
178, 183. 192, 195, 233, 235, 236, 238, 267 Kranjec, Miško 137 Krašovec, Jože 9. 24, 98, 159, 161,
169, 178, 187, 207, 220, 255 Krašovec, Stane 137 Kratochvil, Josef 138 Kravar, Miroslav 10, 27, 258 Krbek, Ivo 138
Kreft, liratko 14, 107, 138, 162 Kreft, Ivan 9, 36, 69, 99, 157, 171,
173, 175, 178, 179, LSS, 195. 267 Krek, Gregor 15, 138 Kiek, Uroš 9, 38, 100, 159, 169,
178, 195, 269 Kretzenbacher, Leopold 10. 27, 195. 258
Krklcc, Gustav 138 Krleža, Miroslav 138 Kuhelj, Anton 14, 138 Kuhn, Othmar 139 Kumbatovič, Filip Kalati 138 KurcL Niko 139, 225. 226, 229 Kušej, Gorazd 15, 139 Kušej, Rado 139 Kyovsky, Rudi 9, 20. 159, 169, 178, 249
L
Lah, Avguštin 12
Lajovic. Anton 139
Lajtha, Abel 10, 44, 195, 276
Laroche, Emmanuel 139
Lavrač, Ivan 139
Lavrič, Božidar 14, 139
Lavrin, Janko 139
Lebjč, Lojze 9. 38, 101. 159, 169,
170,	171, 178, 269 Leeming, llenry'10, 27, 258 Lcnček, Rado L. 10, 28, 258 Leveč, Janez 10. 32, 65, 102, 157,
171,	173, 175. 178, 179. 187. 245, 262
Lipas. Florjan 10, 40, 195. 272 Lobc, Feliks 140 Logar. Janez 140 Logar. Valentin 9, 25, 159, 169,
172,	178, 255
Lorkovič, Zdrav ko 10, 37, 26 S Luekmann, Thomas 10, 22, 52, 157,
170, 173, 175, 195, 245, 252 l.ukič, Radomir 10. 23, 252
Luk m an, Franc Ksaver 140 Lunaček, Pavel 140
M
Maček, Jože 9, II, 34, 70, 103. 159. 169, 171, 178, 1B9. 191. 195, 207, 248, 266 Majer, Boris 9, 20, 159, 169, 178. 249 Maksimovič, Desanka 140 Martinovič, Juraj 10, 28, 253 Matitetov, Milko 10, 26, 159, 169,
!78, 1S7, 196, 198, 225, 226, 229, 256 Matičič, Janez 10, 40, 272 Matjašič, Janez 140, 162 Mayer, Ernest 9, 35, 68, 159, 169,
178, 232, 266 McLaren, Anne 10, 44, 195, 276 Mekug, Esad 140 Me lik, Anton 140 Metik, Vasilij 9, 20, 46, 157, 159,
169,	170, 172, 175, 178, 179, 245, 250 Menart, Janez 9, 38, 178, 269 Meniš, Gian Carlo 10, 23, 54, 157,
170,	173, 175, 195, 245. 252 Merchant, Mylon Eugene 10, 33, 264 Merhar. Boris 140
Merku, Pavle !0, 41, 195, 272 Micevski, Kiril 10, 37, 232, 26B Mihailovič, Mihajlo Lj. 10, 33, 264 Mihalič, Slavko 10, 272 Mihalič, Slavko 41
Mihelič, France 9, 38, 165, 169, 178,
189, 195, 217, 270 Mihelič, Milan 9, 38. 73, 169,
178, 270 Milčinski, Janez 14, 141 Milčinski, Lev 9. 43. 159. 169,
178, 190, 241, 274 Milic-Emili, Joseph 10. 44, 276 Mmatti, Ivan 9. 38, 169, 178, 270 Mlinar. Zdravko 9, II, 20, 50, 53, 105, 159, 169, 170, ¡78, 185. 248, 250
Mlinaric. Jože 10, 21, 106, 159.
169, 251 Mohorovičid, Andre 10, 41, 272 Mole, Vojcslav 141 Moravcc, Dušan 9, 25, 79, 107,
159, 169, 178, 220, 255 Mušič, Marjan !4I Mušič, Zoran 10, 41, 79, 272 Müller, Karl-Alexander 10, 33, 195, 264
Müller - Karpe, Hermann 10, 23, 253 Murko, Matija 141
N
Nahtigal, Raj ko 14, 141, 224 Negovski, Vladimir A. 10, 45, 276 Nejedly, Zdenek 141 Neubauer, Robert 141 Neuhäuser, Rudolf 10, 28, 220, 25 S Nitsch, Kazimicrz 141 Nougayrol, Jean 141 Novak, Franc 9. 43. 159. 169,
178, 274 Novak, Grga 142 O
Oevirk, Anton 142 Olszak, Waclaw 142 Oreänik,Janez 9, II. 25, 56, 57, 58, 59, 60, 108, 159, 169, 170, 178, 183, 184, 187, 255 Oätir, Karel 142
P
Pahor, Horis 10, 41, 272 Panteleev, Dimilar 142 Paternu, Boris 9. 25, 108, 124,
159, 169, 178, 195, 255 Pavicevič, Branko 10, 23, 195, 253 Pavlin. Alfonz 142 Pavlov, Todor 142 Pavšič, Vladimir - Bor Matej 142 Pecsi, Marton 10, 37, 268 Peklenik, Janez 9. 30, 62, 159,
169, 178, 182, 185, 261 Perovič, Slobodan ¡0, 23, 253 Pcrsia n i n ov, Le on i d S emenovič 142 Pelerlin, Anton 142 Pirjevec, Jože 10, 23, 253 Pilamic, Leonid 142, 161 Plečnik, Jože 83, 143 Piemelj. Josip 143 Pleni čar, Mano 9, 35, 109, 159, 169, 178, 232. 233, 236, 266 Pletmki, Janko 9, 20. 47, 109,
159,	169, 178. 250 Podrccca, Boris 10, 41, 273 Pogačnik, Jože 9, 25, 56, 91, 109,
157, 159, 169, 170, 172, 175, 178, 179, 187, 195, 197, 201, 220, 230, 239, 240, 245, 256 Poldlni, Livio 10, 37, 232, 268 Polec, Janko 143 PotTČ, Ivan 143
Povh, Bogdan 10, 33, 195, 264 Prelog, Vladimir 10, 33, 264 Pretnar, Stojan 9, 20, 50. 159, 169,
172, 178, 250 Prokop, Ono 10, 45, 276
R
Rajičič, Stanojlo 10. 41. 273 Rakovec, Ivan 143 Rammclmeyer, Alfred 143 Ramovš, Pran 14, 15, 143, 220,
223, 224 Ramovš, Primož 9, 39, 110, 159,
160,	169, 178, 195, 207, 248, 270 Ran t. Zoran 144
Rao, Chiûtamani Nages Ramacliandra
10, 33. 264 Ravnikar, Edvard 144 Rebula, Alojz 10. 41, 273 Rcchingcr, Kari Heinz 10, 37, 269 Regen, fvan 144 Rigler, Jakob 144 Rumpler, Helmut 10, 23, 253
Rus, Veljko 9, 20, 53, 159, 169. 250 S
Saeverud. H ara! d 144 Safar, Peter 10,- 45, 277 Salopek, Marijan 144 Samec, Maks 144 Savič, Pavle 144 Seidl. Ferdinand 144 Sever, Savin 10, 40, 72, 157, 171, 173. 175, 178, 195, 24S, 271 Sirotkovič, Jakov 10, 23, i 95, 253 Skok, Petar 144 Slodnjak, Anton 145 Sodnik - Zupane, Anica 145 Sovre, Anton 83, 145 Spacal, Lojze Luigi 10, 41, 195, 273 StAlberg, Erik Valdemar 10, 45, 76,
157, 171, 173, 175, 197, 245, 277 Stankovič, Siniša 145 Stankowski, Jan 10, 33, 265 Stanonik, Janez 9, 26, 1 11, 159,
169, 178, 185, 195, 256 Stanovnik, Branko 9, 30, 85, 86, 111,
159, 169, 178, 183, 261 Stefanovič, Dimitrije 10, 23, 253 Štele, Franc 145 Stem, Pavel 145 Stevanovič, Petar 10. 37, 269 Straus, Jože 10, 23, 151, 254 Stopica, Gabrijel 79, 145 Supičič. Ivo 10. 23, 254 Svane, Gtinnar Olaf 10. 28, 259 Svane, Gunnar Olaf 195 Svetina, Saša 10, 44, 117, 126,
159, 169, 178, 190, 275 Szentagothai, Jan os 145
Š
Šašel, Jaroslav 145
Šelih, Alenka 10, 22, 48, 157, 170,
173, 175, 178, 179, 183, 245. 251 Šercelj, Alojz 9. 35. 67. 104, 157.
159, 169. 171, 172, 176, 178, 179, 188, 245, 266 Sidak, Jaroslav 145 Škerjanc, Lueijan Marija 145 Škerlj, Milan 146 Šktrlj, Stanko 146 Šlcbingtr, Janko 146 Šnuderl, Makso 146 Štampar, Andrija 146 Šuklje, Lujo 146, 152, 153, 157, 159, 169, 180, 187. 245
T
Tavčar, Alois 146
Tavčar, Igor 146
Taylor. Alan John Percival 146
Tesniere, Lucien 146, 222
Tišler. Miha 3, 30, 117, 159.
169, 178, 261 Todorovič, Kost a 147 Tolstoj, Nikita Iljič 147, 162, 229 Tomovič, Rajko 10, 33, 65. 196,
198, 265 Toporišič, Jože 9, 26, 57, 118, 157. 159, 169, 170, 172, 176, 17B, 179, 137, 196, 197, 220, 225. 230, 240, 245, 256 Tršar, Drago 9, 39. 120, 159.
169, 17 S, 195, 270 Trofenik, Rudolf 147 Trontelj, Jože 9, 43, 77. 118, 159,
162, 169, 178, 19!, 275 Trstenjak, Anton 147, 162 Turnšek, Dragica 9, 3 j, 159, 169, 178, 182, 195, 266
U
Udovič, Jože 108, 147 Unger, Felix 10. 45. 162. 277 Ušeničnik. Aleš 147, 161
V
Vavilov, Sergej Ivanovič 147
Vav petič, Lado i47 Veber, Frane 147. 161 Vidav, Ivan 9, 30, 120, 159,
169, 178, 196, 261 Vidmar. Josip !4, 148 Vidmar. Milan 14. 148 Vilfan. Sergij 148, 162. 229 Vodovnik, Lojze 9, 31, 62. 65, 120, 159, 160, 163, 169, 178, 183, 248, 261
Volkov, Mstislav Vasiljevlč 10, 45, 277 Vouk, Vale 148
Vratuša, Anton 9, 12, 21, 159.
169, 178, 250 Vri še r, Igor 9, 35, 122, 159.
169,	178, 196, 266 Vučenov, Dimitrije 148
w
Waugh, John S. 10, 34, 265 Woilman, Frank 148 Wraber, Maks 14$
Z
Zadnikar, Marijan 10, 22, 50, 157.
170,	173, 175, 178, 179, 245, 251
Zadravec, Frane 9, 26, 123. 159,
169. 178. 196, 256 Zaje. Dane 9, 39, 70, 72, 157, 169, 171, 172, 176, 178, 179, ¡89, 245, 270 Zâvada, Vilam 148 Ziherl, Boris 14, 148 Zlobec, Ciril 9, 11, 15, 39, 123, 159, 160, 169, 178, 184, 192. 196, 248, 270 Zupančič, Mitja 10, 36, 125, 159, 169, 172, 178, 189, 191, 229, 232, 233, 267 Zupančič. Rihard 149 ZwitteT. Fran 149
Ž
ŽekS, Boštjan 9, 11, 31, ! !7, 126, 159, 163, 164, i69, 171, 178, 188, 262
Župančič, Andrej O, 9, 43, 76, 126,
159, 169, 178, 190, 191, 196. 275 Župančič, Oton 149, 240
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI iN UMETNOSTI 48. KNJIGA 1997
Glavni in odgovorni urednik a kad. prof. dr. Matija Drovenik
Jezikovni pregled Marjeta Humar
Izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Prelom Medija d.o.o.
Tisk
Tiskarna Skušek d.o.o. v Ljubljani
Ljubljana, 1998