Sklepi eno, praksa drugo
Po tretjl sejl predsedstva CK ZKJ In CK ZKS smo obiskali trj \ delovne organizacije z namenom, da bl naše bralce seznanili š stališči, kl se na podlagi sklepov najvišjih partijskih organov obllkujejo In uveljavljajo v delovnlh sredlnah. Odgovori, ki smojih dobill, kažejo na veliko odkritost in ne nazadnje tudl na samokri- • tlčnost
Jože Tepina, predsednik kolektivhe-ga poslovodnega odbora Beogradske banke, Temeljne banke Ljubljana:
»Stališča, sprejeta na 3. sejiCK ZKJ, nas niso niti najmanj presenetila. Priča-kovali smo jih in celo terjali. Seveda nanje nismo čakali križem rok, saj je čas tak, da tega ne dopušča.
Že od julija se na pobudo 00 ZK vsi delavci Beogradske banke odpoveduje-mo kplačilu dnevnič za službena poto-vanja, ker smo ugotovili, da do konca leta ne bo dovolj sredstev za ta namen. Poleg tega smo se v letu 1982, po skoraj desetih letih, kar se BB pbjavlja v Ljub-ljani, odločili za pomembno rialožbo -obnovitev prostorov Agrotehnike na Ti-tovi 40, kjer bodo odslej delale vse naše službe. Dosedanja razdrobljenost je na-mreč v veliki meri ovirala nemoteno de-lo, časa, ki smo ga izgubili, ni bilo mogo-če nadomestiti. Prepričani smo, dabo ta novost prispevala k uspešnpsti našega poslovanja, predvsem pa želimo čim-bolj ustreči našim varčevalcem.« .
Mojca Omejec, sekretarka 00 ZK Emona - Centromerkur:
»Že lep čas se srečujemo kbmuništi naše organizacije s precejšnjimi težava-mi, ki izvirajo sevecla iz težavnega go-spodarskega položaja naše države v ce-loti, še posebej pa republike. K iskaiiju notranjih rezerv nas sili že položaj, v katerem smo - zato sklepi O2droma 11 točk - nisb pomenili nekakšne novosti. .
Zanimivo pri tem je predvsem to, da po vsaki takšni seji sedemo, da bi zno-traj delovne organizacije vse družbeno-politične organizacije, z zvezo komuni-gtov na čelu, sprejeli nekakšne akcijske ¦programe. Veliko časa porabimo za to, papirja tudi. In največkrat bstane pri tem. Vedemo pa se (tudi komunisti) povsem drugače.
Ne moremo in ne moremo se otresti potrošniške miselnosti, kakor da nas nekaj neustavljivo sili, da najprej poskr-bimo za lastno kožo. Drastičen primer je recimo pomanjkanje nekaterih osnov-hih živil (olje, sladkor, moka), pfedvsem pa pralnega praška, ki se vleče že dlje
časa. Ker imajo delavci v naši organiza-cijLpregled nad tem, v katere trgovine smo »poslali« tovrstno blago, so sami najprej pohiteli tja - seveda med delov-riim časom. Poskrbeli so najprej zase, si naredili zaloge... Potrošniki, še pošeb-no, kadar so zaposleni vsidružinski čla-ni, pa so bili nejevoljni, ker niso mogli kupiti najnujnejšega, Da ne govorim o tistih, ki si zaradi nizkega družinskega proračuna niti ne morejo delati zalog, ampak so prisiljeni kupovati sproti. Izraz »dvojna morala« je za takšno
, ravnanje izredno mil r- na naših sestan-kih smo ga vsi skupaj obsojali. Delamo pa še naprej kakor da se ne bi o ničemer dogovorili. Vprašanje osebne odgovor-nosti je še vedno' (morda celo -vedno bolj?) zavito v meglico.« Vera Nemec, sekretarka OO ZK, Mer-cator Konditor:
»Čas razsipništva je, očitno, dokonč-no pri kraju. Velikokrat smo govorili o tem, da imamo še veliko možnosti za boljše poslovanje. Ostajali smo v glav-nem pri besedah. Skušali smo tudi ugo-toviti, kje bi lahko privarčevali dragoce-n6 devize. Tudi tu smo dolga leta ostaja-li le pri besedah. Sedaj pa nas je dobese-dno »stisnilo« in vse bolj očitno je, da je še veliko tako imenovanih notranjih re-zerv. V Mercatorju Konditorju smo že ob koncu lanskega leta ukrenili veliko -in uspiehi se že kažejo. Ob obravnavi polletnega poročila so ugotovili, da se je povečala delovria storilnost za. 57 od-stotkov, akumulativnost za 28 odstoV kov, ekonomičnost za 1,4 odstotka in rentabilnost za 2,3 odstotka. Uvožene surovine smo nadomestili z domačimi, kar bi pravzaprav lahko storili že veliko prej, pa smo vedno našli izgovor, češ da je kakovost uvoženih surovin veliko boljša ipd.
Pravzaprav je skoraj neverjetno, da smo začeli dosledno. izvajati načela za-
: kona o združenem delu komaj sedaj, po osmih letih, odkar je bil sprejet. In spre-jeli smo ga prav mi, ki smo se skušali potem tako ali drugače izogniti temelj-nim načelom, najsi so še tako nedvou-mno napisana.