SVOBODNA SLOVENIJA LETO (AfiO) XLVH (41) Štev. (No.) 31 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AJRfiS 18. avgusta 1988 Obremenjeni z ljubeznijo Iz govora Inž. JERNEJA DOBOVŠKA na 36. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasfi MARKO KREMŽAR Praznik slovenske zvestobe in univerzalnosti i. Govon I)R. MARKA KREMŽARJA na uspelem Slovenskem dnevu v Torontu 24. julija letos O pomenu naših krajevnih Domovih, o njih nastankih, in o njih namenih je bilo že velika napisanega. A življenje teče svojo pot, tako nastajajo tudi novi pogledi, že tretje generacije, ki živi v Argentini. Zato je le umestno poudarjati vrednote te, za nas vse prepotrebne ustanove. Mladi, ki živijo že v urejenih razmerah, si težko predstavljajo, kaj pomeni priti na tujo zemljo, kjer je drugi način življenja, kjer so druge navade; premoženja pa samo to, kar so dela-želne roke in pošteno srce. Ko danes gledamo na naše slovenske Domove in naše 'Organizacije, nam nujno pride vprašanje: iz kakšnega jekla so bili naši starši, da so vse to zmogli, da so vzdržali, da so vse to ustvarili — predvsem, ker jim čas in razmere večkrat niso bile naklonjene? Kakšna jeklena volja, kakšna ljubezen jim je dajala moč? Pa se še vprašajmo: kaj dajemo mi naši skupnosti, našim ustanovam, mi, ki smo prejeli že vse pripravljeno? In posebno se še vprašajmo: ali vse to, kar smo prejeli, kar danes lahko uporabljamo, še uporabljamo v iste namene, za iste cilje, kakor so jih imeli graditelji? So ti prostori še sedež slovenskega zbiranja in predvsem sedež slovenskega kulturnega življenja? Imamo še .pred očmi, da so se naši starši brez svoje, a po božji volji, naselili v teh krajih, da so vzljubili zemljo, katero so si s svojimi žulji pridobili in s pogledom v bodočnost zgradili lastne in skupne Domove? Odgovor morda najdemo v značaju Slovenca, ki je s svojo tisočletno kulturo in svojo tisočletno zgodovino klesal svoj značaj. Ali se mladi Slovenci zavedamo, da so naši Brižinski spomeniki, ki so prva pisana beseda v slovenščini, starejši od. prvih zapiskov v španščini, katerih tisočletnico smo pred kratkim praznovali? Naš, več kot tisoč let star slovenski jezik smo podedovali od naših prednikov. Ali se zavedamo, kakšna vrednota je za nas, in za naše otroke, če govorimo slovensko? Je kulturni biser, znak starodavnosti slovenskega naroda, kateremu pripadamo! Spominjam se malega, nekdaj silno bojevitega naroda Romanov, ki so se ohranili v visokih švicarskih gorah in katerih število ne presega 100.000. S kakšnim ponosom povedo, da so Romani, s kakšnim veseljem dokazujejo svc-jo bistvenost, in kako močno kljubujejo, tako Nemcem iz severa, kot Italijanom iz juga. Izpričujejo svoje lastnosti kot narod, govorijo svoj jezik, so' ponosni na svoje poreklo, na svojo besedo. Ta slovenska bit je krepka, je močna in četudi je včasih nevidna, nikoli ne zamori, in ob gotovih trenutkih ponovno vznikne in zagori. Izmed mnogih dokazov naše vztrajne in odločne narave, so zadnji dogodki v Sloveniji. Slovenci smo mirni in preudarni — tako nas označujejo —, ko pa je mera polna, v nas vzroji in vzkipi! V matični Sloveniji je v zadnjih časih zavrelo! Mladi disidenti so vzdignili glave v takšni meri, da je nanje postal pozoren ves svet. Za-padni časnikarji sledijo z veliko pozornostjo dogodkom na slovenskem ozemlju. Inozemski časopisi so polni poročil o protestnih zbiranjih, o protestnih izjavah, o odločnem odporu proti zatiranju z juga. V Sloveniji se zopet dviga narodna zavest. Tudi mi na drugi, južni polobli, živo spremljamo vse, kar se dogaja v matični Sloveniji. Skrbno zasledujemo, kar pišejo mladi disidenti, ki v svojih spisih presojajo smisel današnjega političnega sistema in družbene ureditve. Kritično opisujejo dogodke med revolucijo in celo obravnavajo poboj naših junakov. Tudi o nas pišejo, o naših Domovih ’in organizacijah, čudijo se našemu otoku slovenstva v tujini; nekateri ga celo imenujejo „Slovenski čudež“. A nas zaenkrat še ne razumejo. Še niso jasno spoznali, da je bilo vse delo OF le revolucija pod zasedbo okupatorja in da se je pošteni, demokratični Slovenec, naenkrat znašel med dvema ognjema: med okupatorjem in rdečim revolucionarjem. Trdno upamo, da bo ta mladi rod le prišel do globljega spoznanja dogodkov med okupacijo in spoznal smisel naše ideološke emigracije. Obstaja pa le nevarnost, da bi ob zavzetosti nad sedanjim razmahom slovenstva nasedli želji nekaterih krogov, naj pozabimo na vse, kar se je dogajalo pred leti, češ mladi moramo gledati na bodočnost, saj mi nismo obremenjeni. Ko danes praznujemo 36-letnico Hladnikovega doma, katerega so zgradili naši predniki, pridemo do spoznanja, da so naši predniki res bili obremenjeni. Toda obremenjeni z ljubeznijo demokratičnega, prostega Slovenca, brez tujih ideologij. Bili so obremenjeni z ljubeznijo do svoje zemlje, in to breme jim je dajalo moč, da so vztrajali in dosegli naš tako imenovani „Slovenski čudež“. Moč so dobivali v svoji iskreni veri in zaupanju v božjo previdnost. Vedno in povsod pa jih je spremljala naša domača pesem ■— včasih bojevita, včasih vesela, včasih mila in otožna, a vedno lepa in nam lastna. Bodimo jim zvesti! Zato: — Zatekajmo se v naše Domove, in nadaljujmo delo njihovih graditeljev. — Prizadevajmo si, da bo v naših družinah živa slovenska beseda. — Opozarjajmo naše otroke, da so slovenske krvi, in da naj bodo na to ponosni. — Udejstvujmo se v naših šolah, Domovih, v prosvetnem in političnem delu. — Poglabljajmo se v veri. — Zavedajmo se, da smo del slovenske sedanjosti in bodočnosti. Revolucija 8. in 9. julija so na zelo zavarovani komunistični pristavi Brdo pri Kranju upokojeni partizani in nekateri „zgodovinarji“ razpravljali o zadnjih bojih za „svobodo“. Med drugim modrovanjem se je med udeleženci razvila tragikomična polemika o tem, ali je v Sloveniji v letih 1941-1945 šlo za „narodnoosvobodilno vojno“ ali za revolucijo. Menda je povsem jasno, da so prevladale politično vplivnejše glave, med katerimi je žal tudi zgodovinar Tone Ferenc, ki so na vse mogoče načine trdile, da je potekala v Sloveniji le „narodnoosvobodilna vojna“, medtem ko naj bi bila socialna revolucija daleč v ozadju in še to samo v nekaterih primerih. To so seveda trditve brez dokazov. Te trditve tudi med Slovenci v domovini vedno bolj začenjajo zveneti kot lažne. Prebivalstvo že ves povojni čas občuti „narodnoosvobodilne“ vrline komunistične diktature! Ali je v času vojne šlo za revolucijo ali ne, občutimo danes vsi, Slovenci v domovini in po svetu. Vse medvojno dogajanje je bilo s strani komunistov ena sama krvava revolucija, ki je morila vse drugače misleče, ki so jim prišli v roke. Revolucija, ki je bila le boj za o-blašt! Revolucija, ki je to svojo s krvjo pridobljeno oblast ohranjala Dragi rojaki! Ko sem odhajal na pot, so mi naročali prijatelji in znanci, naj pozdravim vsakega od vas in vso slovensko skupnost v Kanadi. Zato vam kličem, ne le v svojem imenu, temveč v imenu rojakov, ki žive daleč, pa so danes v duhu z nami: Slovenke in Slovenci, pozdravljeni! Bog vas živi na ta Slovenski dan! Bog vas ohrani sebi v slavo in narodu v čast, zdaj in vse slovenske dni! Kot je za slehernega človeka vsak dan — božji dan, pa četudi se tega ne bi zavedal, prav tako je za nas Slovence vsak dan, ki ga živimo ■—■ tudi slovenski dan. Stvarnik nam je podaril slovenstvo skupaj s krščanstvom in z vsemi osebnimi darovi, zato da ga živimo in ne, da bi ga hranili v skrinji ter privlekli na dan le ob velikih praznikih. Prav kakor krščanstvo ne sme biti le tradicija, tudi slovenstvo ni folklora. Vendar kot vsak Stvarnikov dar potrebuje tudi ta našega svobodnega pristanka. Vsak od nas se mora za dar slovenstva v globini srca neprestano odločati. Slovenstvo, ta naša kulturna in zgodovinska individualnost, ki smo jo prejeli in sprejeli, je pogoj za osebno rast iz družinskih korenin, sebi in bližnjim v korist ter Bogu v slavo! Vedno in povsod. Iz zavesti, da se z nami ne sme pretrgati veriga slovenskih rodov ter da ljubezen do staršev obvezuje tudi otroke k ohranjanju narodne kulture in k nadaljevanju njihovega dela, se je rodila v zdomstvu želja po prazniku, ki naj bo posvečen veliki naravni vrednoti slovenstva. Pričeli smo praznovati Slovenske dneve po različnih deželah sveta. Ofo teh dnevih si še posebno živo pokličemo v zavest, da nas je Stvarnik obdaril z življenjem v naročju slovenske družine, v okviru slovenskega naroda. S hvaležnostjo in spoštovanjem se spomnimo ob tej priložnosti rodov, ki so ob zvoku slovenske besede bili prisotni pri grad- kot oblast na vse mogoče načine do današnjih dni. Podobno, kot vso obdobje preteklih 43 let, tako komunisti niti danes ne morejo brez tega, da ne bi poudarjali, kako „revolucija še vedno traja“, kako je „potrebno varovati pridobitve revolucije“ ipd. V zadnjih mesecih očitajo stalinisti iz južnih republik, da poteka v Sloveniji kontrarevolucija, kar je seveda poziv, da jo je potrebno zatreti z vsemi sredstvi. „Napadi na revolucijo“ so seveda napadi na oblast. Seveda ti strašni „napadi“ niso čisto nič drugega kot normalno kritično pisanje v časopisju o aktualnih problemih. Takšno pisanje je v demokratičnem svetu samoumevnost! Kritično pisanje, ki je bilo dolgih 45 let onemogočano in prepovedova-no, seveda pomeni sedaj veliko nevarnost komunističnim diktatorjem, saj se sedaj vsakodnevno razgalja njihova nesposobnost. Izrazi revolucija in kontrarevolucija so povsem jasni šele takrat, ko jih prevedemo: REVO'LUCIJA=0-BLAST, KONTRAREVOLUCIJA = KRITIČNO PISANJE. Nekdanji partizani ter režimski „zgodovinarji“ tako še naprej branijo oblast, vendar to počnejo zelo nespretno. Prav zato bodo res morali organizirati posebno diskusijo o nji sveta; hkrati pa se zamislimo v odgovornost, ki smo jo prejeli za tisti del človeškega duhovnega zaklada, ki mu pravimo slovenska kultura. Današnji slovenski dan nas druži sredi velikodušne zemlje, ki si je. izbrala za simbol: javorjev list. S tem je ljudstvo te dežele pokazalo, da je ob vsem tehničnem napredku v svojem bistvu blizu naravi. Ni čudno tedaj, da je bila prav Kanada med prvimi deželami sveta, ki je spoznala in priznala bogastvo etnične različnosti ter pomembnost človekove zvestobe svojim koreninam. Čeprav bo od te modre politike imela največ Kanada sama, smo njenemu ljudstvu za to zadržanje upravičeno hvaležni! Ta dežela je dala slovenskim fcteguncem in izseljencem možnost svobodnega življenja. S svojim poštenim delom ste ji vsak na svoj način to velikodušnost povrnili in jo posejali s sadovi slovenske podjetnosti in iznajdljivosti. Smemo trditi, da obhajamo danes istočasno praznik slovenske zvestobe in slovenske univerzalnosti. Zvesti smo svojemu rodu, a živimo v svetu. Poganjamo iz slovenskih korenin, a naše veje segajo prek vse zemske oble. Smo kot rodovitno drevo, ki globoko zakoreninjeno razteza veje na vse strani neba ter odlaga sadove vsako jasen, ne glede na meje, ki jih začrtujejo ljudje na zemlji krog njega. ‘Tako naj bi tudi mi, Slovenci v svetu bogatili z naporom uma in rok dežele, kjer živimo, ter krepili istočasno tudi sebe in svoj rod. A ne varajmo se! Taka plodna rast je mogoča le v tesni povezanosti z lastnimi kulturnimi koreninami. Zato naj gre ob tej priložnosti spoštljiv spomin in topla zahvala stotinam slovenskih javnih delavcev, ki so gradili in še gradé v tej deželi svobodno skupnost, katera je — s svojimi številnimi kulturnimi, verskimi in gospodarskimi ustanovami •— ponos Slovencem znotraj in zunaj kanadskih mejâ. Slovenci, pa najsi prebivamo kjerkoli, bomo toliko bolj bogatili sebe in svet, bomo storili toliko več za pravo kvaliteto življenja, kolikor bolj bomo zvesti svojemu slovenskemu bistvu. S tem, ko se ponosno zavedamo svoje različnosti, svoje posebnosti, in zvesto ohranjamo osebno in narodno individualnost, se notranje krepimo ; družbi pa, sredi katere živimo-, posredujemo istočasno večjo globino in pravo duhovno bogastvo. 'Ljudi, ki niso nič ■—■ ker nočejo biti, ki se bojê zvestobe in ki beže pred pripadnostjo ter zato životarijo brez pravih sadov, je sodobni svet prepoln. Ni lahko biti zvest. Javno mnenje okrog nas, povprečnost sodobne družbe, vse nas vabi, da bi živeli nevezano, brez preteklosti, brez prihodnosti, brez idealov. A kot dobro vemo, nič velikega terminih, kot je to na Brdu pri Kranju predlagala Lidija Šentjurc. Verjetno že sami spoznavajo, da so neenotnih stališč in še posebej pri terminologiji ter tako nekateri poudarjali, da ni šlo za revolucijo, bolj v južnih republikah blebetajo o tem, da je potrebno revolucijo braniti in jo nadaljevati. Na „jugu" so torej veliko bolj jasni. Ohranjajo in nadaljujejo z revolucijo oziroma prevedeno, ohranjajo in nadaljujejo, z o-blaštjo. Katastrofalno početje! Kocelj ni lahko. Zvestoba, ki je temelj solidarnosti, ki je osnova družinske in družbene blaginje ter pogoj osebne rasti, je lastnost močnih! Moti se, kdor misli, da je zvestoba dosegljiva — slabičem! Prav tako pa tudi ni lahko biti resnično univerzalen. To prav dobro ve vsak pravi katoličan. Univerzalnost je istočasno nasprotje o~ zkemu šovinizmu, ki poveličuje svoje na račun bližnjih, pa tudi hlapčevskemu oboževanju vsega tujega. Resnična univerzalnost je mogoča le v uravnovešenem spoštovanju lastnih in tujih vrednot. V tem duhu sprejmemo nase kot kristjani in kot demokrati blagoslov in križ različnosti. Nemogoče je, da bi nekdo res cenil tujo kulturo, če prezira lastno. Težko bomo spoštovali tuje mnenje, če nismo pripravljeni utemeljiti svojega. Kdor namreč ne ljubi vrednot, resnic in lepot, ki so mu bile zaupane, bo tudi vse ostalo presojal le pod ozkim vidikom sebične koristnosti. Podobno se godi tudi tistim, ki nočejo videti pestrost božjega stvarstva, ter gledajo v svoji kulturi in celo v narodu le koristen podaljšek osebne sebičnosti. Kdor pade v take skrajnosti egoizma, ne bo nikdar resnično univerzalen, to je katoliški, v pravem pomenu besede. Zato, sklenimo na ta slovenski dan, da bomo gojili vse dni življenja v sebi zvestobo slovenstvu, hkrati pa človeško in krščansko univerzalnost. Slovenski dan pa je tudi praznik slovenske solidarnosti. To je dan, ko si rojaki sežemo v roke preko celin in preko morja, ko si zakličemo v pozdrav čez vse razdalje in čez vse umetne meje. Ta dan ne mislimo le na lastne težave, niti se ne veselimo le svojih uspehov. Čutimo s trpljenjem, z napori, z boji in zmagami vseh slovenskih rojakov, kjerkoli so. Blizu nam je nesvobodna slovenska domovina, in v njej še posebno pogumni možje in žene, ki se sredi totalitarnega sistema trudijo, da bi naš rod spet zaživel .svobodno življenje, vredno ponosnih ljudi. Blizu nam je trpeča Koroška, blizu večkrat pozabljeno Porabje, blizu presekana Goriška in tisočkrat preskušano Primorje s pogumno in zvesto Benečijo. Čutimo z brati, ki nam polni slovenskega duha kličejo iz daljne Avstralije „Naj živi slovenska beseda“! Rojaki, ki se trudijo za boljše življenjske pogoje po deželah Evrope, begunci in izseljenci, prvega ali petega rodu, vsi so nam blizu, in napore slovenskih skupnosti po mestih in planjavah obeh Amerik, čutimo kot vzpon naše lastne biti. V mislih pa se pomudimo tudi pri Slovencih, ki žive sami, mnogokrat osamljeni, ne le po deželah Azije in Afrike, marveč tudi po oddaljenih krajih drugih celin, pa ostajajo vendarle zavestno živ del narodnega občestva. Življenjska sila slehernega člana slovenske narodne družine, veča moč nas vseh! Slovenska vzajemnost pa se ne izčrpa v sedanjosti, v sožitju s sodobniki. Smo člen v verigi slovenstva, neločljivo povezani s predniki in s potomci. Vežeta nas tragika in veličina preteklosti, veže nas isto poslanstvo, veže nas skupno slovensko upanje. Kdaj, če ne danes, naj se ozremo v skupno preteklost, predno upremo pogled naprej, da sredi megle sodobnih zmed odkrijemo slovensko pot v bodočnost tretjega tisočletja? (Se nadaljuje) Prednost majhnega naroda j | V knjigi „Stebri vzajemnosti“, ki jo je napisal dr. Marko Kremžar in jo je založila Kreditna zadruga SLOGA, ima zadnje poglavje naslov „Prednost majhnega naroda“'. Ker še to poglavje nanaša prav posebno na slovenski narod, hočemo temu poglavju posvetiti nekaj misli. Kremžar se v tem poglavju spoprijema s tistimi, ki neprestano tarnajo nad majhnostjo našega naroda in trdijo, da ni vredno truditi se, ker ne moremo uspeti v tekmi z velikimi narodi. Pisec postavlja nasprotno trditev, da so dosedanje skušnje pokazale, da tako Slovenci doma in po svetu kakor tudi drugi majhni narodi mnogokrat bolje uspevajo kakor veliki in številni narodi, ker veličina naroda ni v številu, ampak čisto drugod -— in sicer v velikodušni vzajemnosti njihovih hčera in sinov. Da, vzajemnost, soldarnost, medsebojno pomaganje — to so si-■ le, ki so močnejše kot milijoni ljudi in obširna ozemlja. Avtor „Stebrov vzajemnosti“ vidi ključ za pravo pojmovanje naroda samo v družini, če bo slovenska družina zdrava, se Slovencem za slovensko prihodnost ni treba bati Toda že nekaj let je slovenska družina v krizi, kar dokazujejo statistike. Družini je treba vrniti zdravje, to je danes osnovno družbeno vprašanje. Danes ni ključno vprašanje slovenske narodne prihodnosti v gospodarstvu, ampak v demografiji, v številu rojstev slovenskih otrok. Upadanje rojstev med Slovenci na lastni zemlji ogroža obstoj slovenskega naroda bolj kot so ga v preteklosti ogrožala preganjanja, vojske, bolezni in beda. Ne tolažimo se s tem, da je znatno upadanje rojstev1 tudi pri mnogih severnih narodih. Za velike narode upad rojstev ni tako nevaren kot je za majhne narode, med katere spadamo tudi mi. Rojaki, ki se branijo otrok, povzročajo narodni samomor. Kdo je Slovencem zapravil veselje do otrok, ki so ga imeli stoletja? Kdo je Slovence zapeljal na pot grobega materializma? To je napravil režim, ki. je zavrgel vse moralne vrednote, ki je uzakonil splave in potegnil.*— zlasti v Sloveniji — o- gremno število žena v plačano delo, namesto, da bi nudil možem tolikšno plačo, da ženam ne bi bilo treba hoditi v službo. Če bomo rešili vprašanje družine in zopet imeli rodovitno in zdravo družino, potem se nam za prihodnost ni prav nič bati. Nekateri so mnenja, da moramo čim hitreje slediti spremembam v svetu. Avtor Stebrov pa je mnenja, da nas spremembe v svetu ne smejo plašiti in prav nič jih ni potrebno posnemati. Kdor samo posnema druge, kdor le reagira, ni več samostojna osebnost. Majhen narod se vedno laže prilagaja zunanjim spremembam kot veliki narodi. Tudi so majhni narodi gibčnejši, ker imajo lažjo družbeno ureditev kot veliki narodi, in tudi manjšo birokracijo. Seveda pa je potrebna pri majhnih narodih poleg močno - razvitega čuta vzajemnosti tudi velika kulturna razgledanost, gospodarska iznajdljivost in samostojno delovanje. Narod, ki ga utesnjuje težak okvir nelastne države, ne more polno uporabljati vseh svojih prednosti v mednarodno-kultur-no-gospodarski tekmi. Zadružništvo je bila za slovenski narod prava visoka šola, ki mu je povečala samozavest in mu polagoma manjšala politično odvisnost. V samostojni Sloveniji bo znova potrebno posvečati kar največjo pozornost pravemu zadružništvu. Lepo misel omenja Kremžar v zaključnem poglavju, namreč to, da bi morali kot kristjani sprejeti še s posebnim veseljem in hvaležnostjo, da smo rojeni sredi majhnega naroda, podobno kot naš Odrešenik, ki se je učlovečil v enem najmanjših narodov svojega časa. In še to: Povezanost med člani majhnega naroda je bolj živa, podobna odnosu med člani družinskega občestva. Prednost majhnega naroda izhaja prav iz njegove manjše številčnosti, zato pa večje gibčnosti, bistrosti, prilagodljivosti, vztrajnosti in Vzajemnosti. Ne tarnajmo torej, da smo sinovi majhnega naroda, to je vendar naša prednost, če jo hočemo izkoristiti. Rudolf Smersu IZ ŽIVLJENJA V ARCENT 3l!taaBSISBSnBBBllBHHB!SnaiaiinHBBBHaBBHHHBIBBœBBBBBBBBBSBnHflHHBH«BBBBBlB.eSiaHB8BBaBBaBBBIÎHBHBBHHBfliSH!H51BHHBB«SBnfi0BBHBBH Razstava Franceta Ahčina Marijan Marolt je ob priliki razstave Franceta Ahčina, leta 1957 v galeriji Huemul, zapisal: „Najzanimivejše so tiste male plastike, ki niso še prišle do večjih izvedb. Ne zato, ker bi dajal prednost osnutkom pred dokončnimi formulacijami, ampak zato, ker so enkratne in vzbujajo zanimanje, kakšne bodo prihodnjič, v bolj izdelani obliki.“ In res, več tistih malih osnutkov smo videli izdelanih in dokončno oblikovanih na razstavi, ki jo je pripravil akad. kipar Ahčin meseca julija 1988 v knji-žnjici „J. M. Giufra“, blizu postaje El Palomar. Velike figure s polno vibracijo in v ritmu, kjer je bilp vidno*, kako obvlada mojster svojo umetnost. Razstava je vzbudila zanimanje v veliki meri tudi zaradi znatne notranje vsebinske lirike, o kateri so govorili vsi poročevalci in kritiki dosedanjih razstav kiparja Ahčina. 0-stroumne misli je podal na primer kritik,Enrique Azcoaga, ki je govoril o misticizmu oblike, o skrivnostni obliki figur, kjer je tematika posameznih del intimno povezana z vsako potezo, se pravi, umetnik dosega z oblikovanjem snovi, z obdelavo linije, ploskve in prostornosti, tisto vsebino, ki jo gledalec zasluti kot dušo umetnine. Globoko, človeško občuteno dušo v materialu, na primer v lesu, ki je Ahčinu poleg terakote, žgane gline, tako drag. In glej, figure dobé življenje — življenje deklice, materinstva, družine, žene na obali, Device z otrokom. In pri vsem tem kipar ne zapade v virtuoznost, ne v modernizem, ki sta nevarna posebno v umetninah s poudarkom čustvenosti, že ko je kritik Córdoba Iturburu govoril o teh nevarnostih, je poudaril', da čustvo Ahčina umetnika ne premaga, ampak da je pri njem izraz pristne vitalnosti v umetniškem upodablja- PO POLJU ŽVIŽGA MLAD FANTIČ Novi gospodarski ukrepi, ki jih je podvzela Alf onsinova vlada, že prinašajo posledice, ki si jih predsednik sicer ne želi, a so povsem naravne. Ko je predsednik prišel na odprtje živinorejske razstave v Palermu, ki je pravzaprav ogledalo največjega argentinskega bogastva —* goveje živine — in je pričel s svojim govorom, je doživel, da so ga prisotni izžvižgali. To je sicer za Argentino precej nenavadno, a razumljivo. Ko je nastopila v Združenih državah velika suša in je tam pridelek padel za 30%, so argentinski poljedelci in živinorejci vsi veseli računali, koliko bodo sedaj zaslužili; ko pa so izvedeli, da jim je vlada dovolila A 12.- za dolar, ki ga bo potem Centralna banka preprodala za A 14.-, so pričeli godrnjati, da pravzaprav njih zaslužek ne bo razdeljen med argentinsko gospodarstvo, kakor bi bilo pravično in koristno, ampak da ga bo vlada uporabila za financiranje svoje birokratske nenasite strukture. S tem bo treba tiskati manj denarja in tako znižati inflacijo, ne da bi trpela birokracija. Zato so,si privoščili predsednika na takem javnem in svečanem pro- storu. A Alfonsin ni več to, kar je bil, in zadnje polomije mu gredo preveč na živce. Takoj je odgovoril „pevcem“ in jih zmerjal s „fašisti“. To pa je nekaj zelo značilnega za skrajno levico, da vse, ki mislijo drugače kot oni, imenujejo fašiste — čeprav stvar nima nobenega stika s fašizmom. Po vsem svetu nezadovoljneži izrazijo svoje mnenje tudi z žvižganjem — argentinska levica je marsikdaj tudi na bolj „materialen“ način prekinila kaka zborovanja, pa jih Alfonsin ni oštel. Seveda vlada išče na vse načine, kako bi dobila denar zase, ne da bi ji bilo treba pričeti s kakimi resničnimi, globokimi in nujnimi reforma-m. Industrije ne more več obdavčiti, privatnikov tudi ne, pa je izkoristila mednarodni trenutni položaj. A ko tega ne bo več ? Kaj bo storila ? Mednarodni strokovnjaki pravijo, da argentinski proračun dejansko kaže 5—10% zgube, ki se na noben drug način ne da pokriti kot ali s tiskanjem denarja ali z radikalnimi spremembami. A radikali danes niso radikalni. RAČUN BREZ KRČMARJA Že preje smo govorili, kako privatizacija državnih podjetjih zelo šepa, čeprav jo je „uradno“ podprl sam Alfonsin. Tako se je že nekaj časa vrtelo zanimanje okoli možnega dogovora, da bi SAS — Švedska letalska družba, kupila 40% argentinske Aerolíneas Argentinas. Minister Terragno se je na vse načine trudil, da bi to izpeljal. Predsednik državne letalske družbe Horacio Do-mingorena je podpisal listino, na podlagi katere so se pričela pogajanja. Sedaj pa, ko so ta prispela do pametnega zaključka in so podpisali dogovor za privatizacijo, je Do-mingorena na lepem javno napadel ministra, da prodaja pod ceno, da ni prav, da ljudsko premoženje prihaja v privatne roke in podobno. A minister mu ni ostal dolžan. Takoj je zahteval od njega odstop, pa še zabrusil mu je, da če je bil resno proti, ne bi smel podpisati pri-četnega privoljenja v pogajanja. O-čital mu je, da je to storil le zaradi lepšega, da pa je bil verjetno prepričan, da do zaključka sploh ne bo prišlo. Da je torej „poslal žogo v aut, da se igra ohladi“. Skratka, da je Domingorena zaradi lepšega govoril, a računal, da pač ne bo nič iz tega, kot ni bilo nič iz raznih drugih poskusov. Lahko pa se še vedno zgodi, da ima Domingorena prav. Kajti dogovor mora potrditi parlament, kjer pa so že Menemovi peronisti dejali, da so proti dogovoru. Videli bomo, ali je to le izjava za notranjo uporabo. če pa res mislijo tako, bo to zelo „zanimivo“ za Evropejce, ki si bodo tako na jasnem, kaj in kako misli verjetni bodoči argentinski predsednik. TKI PISMA IZ EVROPE nju. Reči moramo, da niso ne akademija ne moderne smeri kiparju zamorile njegove estetske spontanosti. Glede možnih vplivov iz ene ali druge smeri, pa pravi Ahčin sam: „Zmeraj obstajajo vplivi, a ti so lahko samo trenutni, nikdar dokončni.“ Kritik Azcoaga, ki je tudi pisal o Ahčinovem delu, je dejal, da je v kiparstvu življenjsko samo tisto, kar nam govori v moči ritmične integracije snovi v človeško idealno. To integracijo vidimo v delu slovenskega umetnika, ki teži za dosego neznanega, globljega, človeškega. To pa je v resnici vibracija snovi, materiala, kamor se naseli duša, izraz, čustvo, ljubezen. Umetnik ustvari vitalno podobo, čustveno razgibano v skrivnostnem svetu ritmične estetske dinamike. Liiči in sence na o-blikah, ki izražajo bistvo življenja. Tu govorimo lahko o klasicizmu in o umetniški zrelosti, ki postavlja posamezne figure v srčiko časa, v trenutek, v koordinate zdaj in tukaj. In vendar — če vprašaš Ahčina o smislu njegovega dela in sploh u-me.tnosti, pravi: „Umetnost izhaja iz želje posredovati nekomu nekaj človeško plemenitega, živega in jasnega.“ Na razstavi, ki je bila odprta 9. Julija, je kipar Ahčin predstavil 11 skulptur v lesu, 3 reliefe in 13 žganih glin. V tem svetu potez, obrazov in podob Smo lahko videli tudi portret v lesu J. P. Gallusa, ki ga je avtor upodobil v duhovitem osebnem plastičnem prijemu, s katerim se je približal tudi več ali manj znani fizični podobi portretiranca. In če smo prej rekli, da je vsebina v delih kiparja Ahčina lirična in poetično prozorna, smo videli tudi vsaj eno konkretno, epsko* stvaritev: Sv. Krištof, ki nosi otroka Jezusa na rami v prehodu čez reko. IZ TRSTA Te dni so po SlovenijL hude demonstracije političnega in ekonomskega značaja. Vse se upira in že vpijejo: Dol s^komunizmom! Kje ste dobili mercedese, dajte nam plače, pojdite delat! No, to so sedaj otroci režimskih očetov, to. ni reakcija, belogardisti, klerikalci, itd. Tudi volitve v naši deželi smo zaključili. Smo še kar zadovoljni. Dobili smo število izvoljenih, kolikor smo jih imeli preje, čepbav smo število glasov izgubili. Naši bivši Litovci, ki so se nekoč opredelili za socialiste, pa niso izvolili niti enega Slovenca, ne na Goriškem ne na Tržaškem. Samo pri Moskovitih je še ostal izvoljeni slovenski predstavnik. IZ SLOVENIJE „Omenjaš Novo revijo. Tudi jaz vsako številko temeljito preberem. Moram reči, da so naši intelektualci okrog NR bistri in pogumni kot nobeden drug v socialističnem svetu. Po mojem prekašajo Ruse, Čehe in Poljake. Iz tega bo moralo nekaj nastati, morda naša sanja o neodvisni, demokratični Sloveniji. Je kar neverjetno. Kdo bi si mogel misliti, kaj takega samo pred šestimi, sedmimi leti? Sicer je pa to samo en izraz stanja v Sloveniji. Ljudje čisto jasno in na glas kritizirajo komunizem, brez vsakega strahu. Kot pravi Janez ..., moj dobri prijatelj: „Predolgo smo se jih bali.“ Sicer pa tudi slovenska partija ubira zelo svoja pota. Upor proti Beogradu je vsak dan bolj izrazit. Pravijo*, da bodo dali veto Kipar ima namen vsa dela te razstave in seveda še druga, razstaviti konec oktobra v Križankah v Ljubljani. Naj ob tej priložnosti zabeležim najvažnejše razstave, ki jih je imel akad. kipar France Ahčin v argentinskem svetu. — Individualne: Galerija Antú, Buenos Aires, 1950; Mar del Plata, 1954, 1957 in 1958; galerija Kopf, Gualeguay-En-tre R.os, 1966; galerija Huemul, Bs. Aires, 1956^, 1957 in 1959; galerija Van Riel, B¿. Aires, 1958 in 1959; muzej v Tandilu, 1958; Teatro Opera. Bs. Aires, 1960; galerija Velâzquez, Bs. Aires, 1962 in 1963; Casa América, Bs. Aires, 1964. — Skupne razstave: Salon argentinskih religioznih umetnikov, Bs. Aires, 1964; umetniška ferija v Hurlin-ghamu, 1978 in 1980; Salon José Hernández, San Martín, 1984; zgodovinski muzej v Moronu, 1984 ; knjižnjica v San Fernandu, 1985; A. C. A. pomladanski salon, Bs. Aires, 1987 ; univerza Belgrano, Bs. Aires, 1987. Gr. P. na ustavne spremembe, da n*e bodo pristalj na, centralizacijo, itd. Po mojem ima emigracija tu velik vpliv. Očitno je, da so sodelavci NR prebrali domala vso emigrantsko literaturo, in najprej zgodbe o pokolu domobrancev. .. .Pri južnih doseljencih v Sloveniji je potrebno izpostaviti njihovo petolcolonaško vlogo. Ob jugoslovanski vojski, za katero lahko skoraj na vsakem koraku slišim pripombe, da gre za okupatorsko vojsko, bi ti jugo vici lahko* hitro tvorili neko paravojaško pomožno silo. Tu namreč ¡prebivajo in dobro poznajo teren in ljudi. Skoraj vsi prihajajo sem oboroženi, orožni list je veliko laže dobiti v drugih republikah kot v Sloveniji. Navzoči pa so res povsod, V čisto vseh službah, skoraj v vsaki delovni organizaciji in vsaj v Ljubljani v skoraj vsaki stanovanjski e-noti. Poleg tega pa so* še strnjeno naseljeni v vseh ljubljanskih predmestjih. Zanimivo* je tudi to, da oni ob praznikih, tam kjer stanujejo*, dosledno izobešajo jugoslovanske in ne slovenske zastave. Izstopajo tudi s svojo vsiljivo jugoslovansko* zavestjo*. Zaskrbljuje tudi, ker je nataliteta pri njih v splošnem večja kot pri Slovencih. Perspektiva čez 20-30 let? Razlog za tako izredno nizko nataliteto Slovencev je iskati tudi in predvsem v kulturnih navadah. Draginja je velika, Slovenec pa še ni spremenil svojih navad; za povprečnega Slovenca, ki dela toliko kot njegov zahodnoevropski ka-merad, ni. sprejemljivo življenje, v katerem bi komaj zadovoljeval le čisto osnovne življenjske potrebe. Pri južnjakih v Sloveniji je potrebno posebej obravnavati Albance. Albanci so tako kot Slovenci tlačena nacija v državi. V Sloveniji jih je veliko in v perspektivi jih bo še več (uresničevanje jugoslovanskega programa o Kosovu). Velik del čuti prebivanje v Sloveniji kot začasno, nekako prisiljeno, tisti, ki so se tu ustalili, pa so •— veliki pristaši ideje o neodvisni Sloveniji. Slednji bi bili v tem smislu pripravljeni tudi kaj ukreniti. Srbofobstvo je pri njih še večje kot pri Slovencih... uina*iBaai»iia**H»iii»MHiiiiiiaiiiiiBaiiaiiiiBiiBiBiflBflBBBiiiamii*HiBi*Biifl*iMiHiB*iii»ai«iiiM» Stalinizem se nezadržno širi Prve sodbe, ki jih je skonstruirala srbohrvaška vojska nad Slovenci, so izrečene. Obsojeni so štirje Slovenci. Praporščak Ivan Borštner na 4 leta, Janez Janša in Franci Zavrl na leto in pol, David Tasič ¡pa na 5 mesecev. Hkrati z, obsodbo so bili zaradi močnega pritiska slovenske javnosti, ki je vse dni sojenja bučno in slikovito protestirala pred vojaškim „sodiščem“, vsi izpuščeni na prostost, dokler ne bo sodba pravnomočna. Franci Zavrl, ki se je e-dini branil s prostosti, je razglasitev sodbe bojkotiral. Hudi dnevi pa se sedaj šele začenjajo. Janez Janša je takoj, ko je prišel iz „sodišča“, izjavil, da so z obsodbo padli vsi upi o pravni državi. Naslednji dan pa je na časnikarski konferenci pogumno izrekel še eno spoznanje, namreč, da od pritožbe na višjo instanco ne pričakuje nič drugega kot le še rigoroznej-šo kazen. Višje sodišče je namreč v Beogradu, ki je v zadnjem času poleg jugoslovanske postal še prestolnica neostalinističnih kuhinj. Ključni osebi neostalinizma, ki je začel pustošiti po državi, . sta šef srbskih komunistov Miloševič in novoizvoljeni šef jugoslovanskih komunistov Stipe Šuvar. Poleg ostalih, ki sodelujejo v tem evforičnem tropu, je tudi slovenski predstavnik v jugoslovanskem predsedstvu Stane Dolanc, ki v zadnjem času deluje izrazito proti slovenskemu narodu. Na seji slovenske mladine 28. julija so zato zahtevali njegov odstop; poleg njega pa, še šefa slovenske policije Tomaža Ertla , in predsednika slovenske skupščine Mirana Potrča. Vsi trije so v zadnjih mesecih močno sodelovali v gonji proti Sloveniji. Za svoje sodelovanje z nesposobnimi, ki na vsak (!) način hočejo obdržati obstoječo oblast, je bolje, da takoj sami odstopijo*, kot pa da bodo čakali na sramotno detronizacijo (vrženje s prestola) s pomočjo razbesnele javnosti. Ob teh naštetih „protisloveneih“ je potrebno* omeniti vsaj še Dušana Šinigoja, predsednika slovenskega izvršnega sveta, ki je na sramoten način izsilil od delegatov, da so potrdili slovenski delež pri povišanju zveznega proračuna. Delegati najprej niso* hoteli glasovati za povečanje, tako da je moral Šinigoj odločanje o tem prestaviti za en* teden. V tem času so delegate na različne politične načine zmehčali, tako da so naslednjič povečanje zveznega proračuna gladko* sprejeli. Znaten del tega denarja bo šel za vojsko, ki ji je prav v prihodnje odmerjen večji delež, kot pa je bil sedaj. Povečanje vojskinega deleža so seveda izsilili neostalinisti v Beogradu. Ko so pol meseca nazaj naredili nahujskani srbski nacionalisti pohod na Novi Sad, kjer so zahtevali odstop vojvodinskega vodstva, ki je Miloševiču trn v peti, so se slišale Buenos Aires, 18. avgusta 1988 SVOBODNA SLOVENIJA Stran s ArfAfc. NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA — V zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga so izšle nove knjige, med katerimi zasledimo prevod trinajstih črtic Julia Cortázar ja z na- • slovom Zasledovalec. Med drugim so izdali tudi tri drame Stanka Majcna. PTUJ — Vinogradniki so na svoji skupščini ugotovili, da njihovo gospodarstvo stalno nazaduje. Za vinograde je v Sloveniji namenjenih 34 tisoč hektarov, a grozdje raste le na 16 tisoč hektarov. Površina, na katerih raste trta, se ne veča, zato je tudi mnogo trsnih cepljenk ostalo v zalogi. LJUBLJANA — Srednjeveške pečate in grbe mest in trgov Slovenije je izdala Slovenska matica skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU. Avtor je dr. Bolžo Otorepec. Zelo podrobno so raziskani pečati, ki jih je vseh skupaj 39. LJUBiLJANA — Radijske igre imajo v Sloveniji precej poslušalcev. Radio Ljubljana priredi tudi osemdeset premier na leto in — po nagradah sodeč — s prav visoko ravnijo. Letos so na svetovnem festivalu radiofonije v Varšavi predstavili dve igri, od katerih je ena bila Svetlane Makarovičeve Mrtvec pride po ljubico in odnesli vse tri nagrade: za igro v celoti, za režijo in za igralski dosežek. Pravijo, da imajo tak uspeh zaradi tega, ker smatrajo, da je radiofonija umetniška zvrst in ne zgolj posrednica kulture. LJUBLJANA — Kam v Ljubljani je naslov nove revije, ki opisuje in predstavlja razne informacije, ki jih obiskovalec mesta potrebuje. Prireditve, gostinske ponudbe, diskoteke in rekreacijski centri, pa tudi dežurne veleblagovnice, obrtniške usluge, zdravstvena pomoč in urniki zadnjih avtobusov pridejo na vrsto v reviji, ki zdaj izhaja mesečino v nakladi 10.000 izvodov. U-redništvo ima v načrtu začeti Kam tudi za celo Slovenijo. PTUJ — Muzejska ylaka sta za 125-letnico koroških železnic naredila pot Celovec-Gradec-Maribor-Ptuj. Vlekli sta ju parni lokomotivi, vagoni so pa deloma stari, deloma prenovljeni po starih vzorcih. Z njima upajo pospešiti in o-živiti zbližanje med sosedi in izboljšati turistično sodelovanje. VIDEM OB ŠČAVNICI — Blaguško jezero je nastalo kot akumulacijsko jezero za namakanje ščavniške doline. Po nekaj letih, ko je bilo jezero izpraznjeno in opustošeno, so se krajani zavzeli, da oživijo te,h 30 ha vodne gladine in okolja uredijo za turizem. Tako so že nasuli gramoz v kopališču, za mla- tudi napovedi, da bodo po „zmagi“ v Novem Sadu prišli tudi v Ljubljano. Taki pohodi so skozi zgodovino precej poznani. Najprej lačne in brezposelne zmanipuliraš z nacionalističnimi parolami, tako da začnejo verjeti iprav tistemu, ki jim ni sposoben dati kruha, mu nato vzklikajo ter prisegajo, nato pa jih s pomočjo animatorjev oziroma vodij pelješ, kamor hočeš,1'ter počneš z njimi, kar rabiš. V Ljubljani se o tem napovedanem prihodu srbskih nacionalistov že šušlja. Zaenkrat prevladuje mnenje, naj bi to nahujskano srbsko čredo, če bo prišla, sprejeli s popolnim bojkotom. Ulice bi se naj izpraznile, tako da bi se bolj videlo njihovo bedno početje. To je zaenkrat le ena, bolj mirna varianta bližnjega srečanja najbolj ogabne vrste. Izrečene obsodbe „tolpi štirih“ v Ljubljani nikakor niso prve tovrstne sodbe. Že sredi junija so v Sarajevu obsodili slovenskega vojaka Toma Bogataja na eno leto zapora po zloglasnem anahronističnem 133. členu kazenskega zakonika. Po tem zloglasnem členu se v Jugoslaviji sodi mišljenjskim in verbalnim deliktom. Tomo Bogataj je bil žrtev najbolj podlega stalinističnega konstrukta, ki je za dobo, v kateri živimo, prav neverjeten. V kasarni „Kozara“ v Banja Luki so že vsaj od leta 1986 oficirji organizirali med slovenskimi vojaki pravi peklenski način uničevanja mladih fantov, ki je potekal na krat- dino mislijo pripraviti šolo v naravi, pa še kamp in druge potrebne objekte. Jezero bodo spet napolnili s ponirki, pribami, raki in divjimi racami, medtem ko so se sive čaplje že same vrnile. ŽIROVSKI VRH — Nova ležišča u- rana so odkrili jugovzhodno od sedanjega rudnika. Raziskave kažejo, da je v njih dovolj urana za dve jedrski e-lektrami ali pa da bo življenjska doba rudnika za celih 30 jet daljša. LJUBLJANA — Dve baletni premieri slovenskih koreografov sta bili v Operi. Na glasbo Edvarda Griega Peer Gynt je Henrik Neubauer prikazal štirinajst situacij iz Ibsenove dramske pesnitve. Vlasto Dedovič pa je vzel skladbo Irene Holm Josepha Haydna in prikazal slovo prve balerine. Izvajalci so bili člani ljubljanskega baleta. VRŠIČ — Cesta čez Vršič ni dolbra, ker je 40-letni most pri hotelu Jasna popustil in ne prenese več kot pet tonskega vozila. S tem je ves turistični pretok prekinjen in najbolj so prizadeti turistični delavci pa tudi turisti, ki se zgražajo in ugotavljajo: „Čisto po jugoslovansko!“ Letos je most pri Jasni, lani pri Hotelu Erika v Kranjski Gori, še prej dve leti zaradi popravljanja ceste — skratka: že dolgo ni cesta „normalna“, kljub temu, da si prizadevajo, da bi bila prevozna poleti in tudi pozimi. Zdaj naj bi bil razpis za oddajo del za betonski most že objavljen, deja sama pa dokončana do zime. Torej: spet ena sezona izgubljena. LJUBiLJANA — Slikarsko razstavo kitajskih dinastij Ming in Qing so zaprli v Narodni galeriji. V dveh mesecih si jo je ogledalo okrog 90 tisoč obiskovalcev, ki so — poleg Slovencev — prišli tudi iz Hrvaške, Avstrije in Italije. Ves čas razstave je bila prisotna v mestu tudi strokovna delegacija. ADLEŠIČI — Folkloristi iz tega kraja Bele krajine so praznovali osemdeset let nastopanja, saj je zapisano, da so že 12. junija 1908 plesali na Dunaju, pevski zbor pa je že leta 1914 bil posnet in spada med najstarejtše zvočne zapise ljudskega petja v Evropi. Proslavo so pripravili z nastopi domačih in gostujočih skupin. ŠENTVID PRI STIČNI — Osem tisoč pevcev iz 297 zlborov je dva dni prepevalo na devetnajstem talboru slovenskih pevskih zborov. Med njimi so bili tudi iz zamejstva: Italije, Avstrije in Madžarske, sedem po številu. ko povedano tako: Določenega vojaka Slovenca je drugi vojak Slovenec povabil v določeni prostor ter tam navezal z njim komunikacijo. Drugi je bil provokator in je postavljal prvemu med dolgotrajnimi pogovori tudi zelo provokativna vprašanja oziroma insinuacije. Skozi na videz sproščene pogovore, ki so bili seveda snemani, se je povedalo marsikaj. Ko je prišel, napočil pravi trenutek, so iz snemanega materiala zrežiral tekst, ki je provociranega močno bremenil. Ker mu je grozila obsodba, je ponavadi pristal na sodelovanje ter podobno komunikacijo navezal ter izvedel z naslednjim izbranim Slovencem. Zadnji je bil letošnjo pomlad provocirani Tomo Bogataj. V situaciji, ko je vojska potrebovala pogrom nad Slovenci, so srhljivo verigo v Banja Luki pretrgali ter zadnjega provociranega postavili pred sodišče in mu na osnovi fantastičnih izjav, ki bi jih naj izrekel, sodili. Bogatajev primer je seveda služil določenim časnikom, da so lahko napadali Slovence. Sarajevsko „Oslobodjenje“ in beograjske Večernje novine sta svoje tekste o Bogatajevem sojenju naslovila: „Mladinin učinek mržnje“ in „Naučen, da mrzi“. Konstrukti, s katerimi hočejo na „jugu“ očrniti Slovence, so tako vedno hujši in v zadnjem času nekateri že prav fantastični. Tudi slovenske politike (npr. Smoleta) so začeli v Beogradu že kar vidno, pred televizijskimi kamerami ignorirati ter se iz njih posmehovati. 25É SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice LB1HK1 Krsti: v slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil krščen Marjan Aleksander Kostelec, sin inž. Antona in liic. Marije roj. Repovž. Dne 14. avgusta je bila krščena y San Justu Monika Gabrijela Oblak, hčerka cont. Feliksa in ge. Marte roj. Urbančič. Botrovala sta ga. Ana Loboda in Martin Oblak. Krstil jo je prof. France BerganU Isti dan pa je bil krščen v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Danijel Rot, sin Petra in ge. Marije roj. Glinšek. Botrovala sta Carlos Héctor Bene-gah in ga. Irena Marija Jesih por. Be-negas. Krstil je g. Janez Petek CM. 'Staršem iskrene čestitke! Umrli so: V Cordobi Marije Bojc, v Berazategui Anastazija Cvetko (88 let), v Moronu Angela Rozman. Naj počivajo v miru! Nova diplomantka: gdč. Veronika Hirscheigger je dokončala študije na e-konomski fakulteti državne univerze UNO v Mendozi in prejeja diplomo z naslovom contadora pública nacional. Čestitamo! ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI — Tovarna Sip izdeluje kmetijske stroje in jih tudi izvaža. Predvsem v Francijo so začeli izvažati svoje izdelke s sodelovanjem samostojnih trgovcev Garema. Letos foo vrednost izvo-ža dosegla dva milijona frankov. V Francijo je odšlo največ bobnastih rotacijskih kosilnic; z njimi dahefe pokrivajo kar četrtino francoskih potreb. Sip izvaža tudi silažne kombajne, o-bračalnike, kosilnice, zgrabljalnike in rokajnike za koruzo. UMRLI SO OD 11. do 16. junija 1988: LJUBiLJANA — Frane Kreš e vic; Franci Štrukelj; Marija Robič roj. Fink, 92; Leopold Gorenc; Mirko Prešeren; Seta Oblak roj. Vodušek; Rudolf Valenčič; Franjo Slaviček; Stanko Deržaj, 91; Josilpina Črnugepj roj. Ilnikar, 81; Franc Plevel; Angela Groznik roj. Urankar; Angela Dovgan roj. Metlar; Pavla Ookert roj. Pivk; Neža Mesarič roj. Hočevar; Ljudmila Demšar roj. Križman; - Minka Ciuha roj. Vodišek; Anton . Nunčič; Anton Gimpelj; Venčeslav Marija Vrtovec DJ, 94. SLOVENSKA VAS Čeprav že dalj časa ne poročamo o delu v našem Domu, to nikakor ne pomeni, da se pri nas nič ne dogaja. Nasprotno! Po aprilskem občnem zboru je v Domu polno novega življenja, ki se kaže na vseh področjih. Obnovili smo lepo navado skupnega dela in pripravili pravi otroški park, kjer izpod drevja izstopajo le)po pobarvane najrazličnejše i-gre. Pa tudi starejši bodo imeli svojo zabavo, saj je že skoraj gotovo novo balinišče. Krajevni odsek Zveze žena je tudi obnovil svoj odbor na občnem zboru 18. junija, ki je bil zvezan s predstavo video kasete „Deseti brat“. Novi odbor sestavljajo sledeče gospe: Predsednica — Ani Kocjančič, tajnica — Zali Urbančič, blagajničarka — Helena Boštjančič, gospodinja — Kristina Žitnik, socialna referentka — Cvetka Burja, kulturni referentki — Olgi Fink in Mari Mehle. Kot redno delovanje so si žene tudi programirale telovadbo, ki jo dvakrat tedensko uspešno vodi ga. Marija Bratuž. V nedeljo, 19. junija, so ob dobri udeležbi v Domu gostovali carapa-chayski igralci in ponovili komedijo „V Ljubljano jo dajmo“ v režiji Tineta Kovačiča. Za veselo preživeti večer smo igralski skupini zelo hvaležni. V petek, 24. junija smo imeli razgovor z naslovom „Smisel in potreba oborožene protikomunistične sile in pomen našega idejnega delovanja in njih spomina“. Najprej so kratko referirali Ivan Korošec, Lojze Debevec in Jože Čampa st., nato pa se je prosto razvil razgovor, ki je potrdil željo globjega poznanja tiste tragične dobe, čeprav je bila u-deležba precej omejena. Spominska proslava se je vršila v nedeljo, 6. junija. Najprej je opravil molitve pred ploščo naš dušni pastir g. Janez Petek. Pri proslavi sta sodelovala cerkveni in otroški pevski zbor, oba pod sposobnim vodstvom J. Omahna. Govornik je bil arh. Jure Vombergar, ki je dejal: „Ob obletnici tega pošastnega dejanja se preživeli in potomci spominjamo njih žrtve leto za letom z molitvijo in pesmijo, z isto molitvijo in pesmijo s katero so šli naši vojaki v smrt. Mistika domobranskih pesmi je jasna, odkrita, odločna, brez miselnih pridržkov, brez podtaknjenih drugotnih pomenov in namenov, brez sprenevedanja in mimikrije. V teh pesmih je zaobsežen namen njihovega boja in žrtve: družina, narod, domovina, Bog; boljša bodočnost naroda vsega, vseh slojev in stanov, brez razlike. Ta mistika nas obvezuje in nas bo vse dotlej dokler ne bo vrnjena čast našim borcem, očetnjava svobodna in si bo narod krojil usodo sam.“ Za otroški dan je odbor staršev pripravil najmlajšim prijetno popoldne, ki je vsebovalo predvajanje vi-de-kasete „Kekec“, pa tudi igranje in malico, tako da se je veselje kar bralo iz otroških lic. 2. julija smo imeli letne koline. Letos so bile zvezane s kresom, kar je vzbudilo seveda posebno zanimanje med otroško mladino, privabilo pa. je tudi mnogo starejših. Po petju in rajanju okoli ognja smo zadovoljno ugotavljali, da so bile letošnje mesenice in krvavice izredno o-kusne, za kar izrekamo priznanje in zahvalo mojstrom, ki nas vsako leto nagradijo s tolikimi dobrotami. Tudi športno delovanje se je v zadnjih mesecih zelo poživilo. Sedaj imajo otroci, mladina in tudi starejši najrazličnejše možnosti treniranja in tekmovanja. Nočejo se podati RAZNI KRAJI — Franc Stepišnik, 76, Domžale; Marija Pestothik, 69, Kamnik; Gabrijela Filipič, Celje; Antonija Jeter roj. Kosec, Rašica; Uuko-sava Pirnat roj. Perišič, 82, Koper; Nežka Rems, 82, Kamnik; Polde Kejžar, Škofja Loka; Martin Zagorc, Stična; Alojz Bravhar (Drinovcev ata), Šmartno; Franci Kobal, Gor. Logatec; Ana Ravnikar, Rašica; Fani Pšenica roj. Mohorič, 74, Blejska Dobrava; Filip Aleš, 58, Breg ob Savi; Anton Fa-zarinc, 91, Celje; Drago Strman, Šmartno pri Litiji; Pepca Leban roj. Faganel, Piran; Viktorija Gradišek roj. Gogala, Trbovlje; Vida Fajdiga, Kamnik; Franc Rus, Trbovlje; Jože Vidmar (Pavlov ata), 90, Bruhanja vas. Če je slovenska politika hotela v tem nsezadržnem pohodu neostalini-zma obstati, je morala začeti žrtvovati poleg velikih podarjenih finančnih sredstev, ki so že kar nekaj normalnega, sedaj še ljudi ter časopisje. Revija Mladina je bila tako žrtvovana kot najkritičnejši časopis. Obsojeni so njen odgovorni urednik Franci Zavrl, urednik David Tasič ter njen komentator Janez Janša. Zlato tele žrtvovano je nedvomno Janez Janša, ki je postajal kot pronicljivi Mladinin komentator ter e-den od kandidatov za predsednika slovenske mladinske organizacije z odličnim reformnim programom, e-den najperspektivnejših slovenskih mladih politikov. Aretiran je bil v trenutku, ko so Slovenci že začutili, kako kvalitetna je jasnost in refor-mnost njegovih pogledov. Žrtvovanje Janše, Borštnerja, Tasiča in Zavrla je žalostno dokazovanje lojalnosti slovenske politike beograjski politični čaršiji. Z aretacijami ter sojenjem se je pokazala tudi mentaliteta vojske in njena moč. Prav tako je prišla sedaj jasno do izraza sama narava vojske. Sedanji razpleti jasno kažejo, da je njena prvenstvena naloga, obramba sistema ter politične garniture na oblasti. Vojska je pri sojenju ljubljanske četverici z lahkoto samovoljno uporabljala vse pravne norme v najbolj rigoroznih oblikah. Če je že predmet obtožbe čisti konstrukt, so pač morali ta konstrukt ustvariti predvsem s tistimi členi kazenskega zakonika, ki so bolj splošno obarvani in so zato razteg- Nekaj dni po izrečeni sodbi nad tremi slovenskimi časnikarji ter e-nim podčastnikom je Gustav Chalupa poslal časopisu „Die Neue“ dolg članek. Piše, da Slovenci nočejo zapustiti začete borbe, kar se dobro opazi na ulicah slovenske prestolnice Ljubljane, kjer mladina nosi na prsih pripete rdeče nageljne in se pozdravlja z znakom “V”. So simpatizerji obsojenih Slovencev, katere so povzdignili v „mučence slovenske pomladi“. Piscu članka so navdušeno dopovedovali: „To je šele začetek, ljivi. Sojenje je bilo torej pritisk oziroma obračun s Slovenci. Mnogi komentirajo, da je proces ljubljanski četverici bil potreben tudi zato, da se bo laže razlomilo slovenske zahteve pri bližajočih ustavnih spremembah. S sojenjem sredi Ljubljane v neslovenskem jeziku je bila grobo kršena ustava Slovenije oziroma slovenska suverenost. Javnosti, ki je močno protestirala, se je morala u-kloniti tudi slovenska politika. Tako so poleg ostrih protestov tudi politiki morali izraziti svoje proteste. Jezik kot simbol je seveda pomemben, vendar je še pomembnejša usoda konkretnih ljudi, ki jih je slovenska politika žrtvovala za svoje stolčke. Aretacije ter sojenje je močno mobiliziralo slovensko kritično javnost. Vojska je postala najbolj osovražen sloj takoj ob komunistih. Množičnim protestom v domovini so se pridružili tudi ostri protesti -iz zamejstva. Demokratična javnost kot temelj modernih družb se tako postavlja na noge. Upajmo, da bo vedno odločnejša. Sojenje v Ljubljani nikakor še ni končano. Obsojeni so trenutno sicer na svobodi, kjer čakajo vročitev obsodb, na katere se bodo potem v roku 15 dni pritožili. Boj za njihovo svobodo ter seveda s tem za, svobodo celotnega slovenskega naroda bo še zelo hud, kajti stalinisti ne bodo popuščali. Kocelj Posredoval: V Sl.emensky ker bomo nadaljevali. Zahtevamo svoje pravice v Jugoslaviji!“ Pa tudi vodstvo partije je ogorčeno. Ves postopek ima za „omalovaževanje slovenskega ljudstva“, ker se je vršil v srbščini in ne v slovenščini! Šef partije, Milan Kučan, pa je imenoval sojenje „očividno protiustavno“, kar bo brez dvoma kvarno vplivalo na odnose med slovensko republiko in armado. Z njimi so bile solidarne tudi ustanove vse Jugoslavije, ki zagovarjajo pravice človeka. Ta združenja — katerih je baje čez 200 —• so poleg tega ponovila svoje zahteve, da naj oblasti preučijo vse politične procese in tudi kontrolirajo državno policijo in , vojaške oblasti. Istočasno so pozvale svoje politike, naj v bodoče govorijo le o „državljanih Slovenije“ in ne več o „Slovencih“. Neki visoki uradnik je dejal: „U-stava vendar ni knjiga pravljic, da bi si jo lahko razlagali po svoji potrebi!“ Štirje obsojeni, ki so trenutno na svobodi, so vložili priziv na višje vojaško sodišče v Beogradu, a pričakujejo skeptično novo razsodbo. Pripravljajo javno izjavo, kaj več se pa z omenjenim časnikarjem niso' hoteli pogovarjati in so ga napotili na uredništvo „Mladine“. Tam ga je sprejel urednik Robert Botteri, ki je bil obdan z veliko množico ljudi. Obžaloval je, da se z njim ni mogel pogovarjati dalj časa, ker so ga čakali razni inozemski televizijski reporterji. Časopis „Mladine“, ki je pisan v v slovenščini, je v zadnjem času dosegel visoko naklado in bo v jeseni pričel izhajati tudi v hrvaškem in srbskem jeziku. Uredniki so dobro plačani. Chalupa piše, da prejemajo mesečno od enega do dveh milijonov novih dinarjev ih to plačo primerja z dohodki v južnih jugoslovanskih republikah, kjer se delavci borijo za 175.000 novih dinarjev mesečnega dohodka. Z njim pa je govoril v nemščini Franci Zavrl, ki je bil edini od urednikov, ki se je med procesom nahajal na svobodi, ker se je zdravil v bolnišnici. Sedaj pa že sedi za svojo pisalno mizo v uredništvu „Mladine“. n.«™ MALI OGLASI TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840. ZDRAVSTVO Marta Marija Križ — kinesiojoginja; M. Triangellis 430 - Ituzaingo - Tel. <661-0354. UČENJE Profesorica za matematiko, fiziko in kemijo. Privatne ure. Grem tudi na dom. Za Slovence popust. Tel. 782-3670. ZDRAVNIKI Dr. JURE BAJUK. Splošna kirurgija. Avellaneda 334, Mendoza. Tel. 259318 SERVIS Dolenc Lojze — popravila barvne TV, video-kaset, radio-snemalcev, kaset in avdio — Cervino 3942, San Justo, T. E. 651-2176. ARHITEKTI Andrej Duh — izdelovanje načrtov, vodstvo in gradnje del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. P. Moreno 991, 5. nadstr. C — 8400 Ba-riloche. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. POGREBNI ZAVOD ORIENTE S.R.L. — Prevozi — Poroke — Rešilni avtomoibi i — Pogrebi. Za Slovence 15% popusta. Rep. O. del Uruguay 2651 (ex Camino de Cintura), San Justo, prov. Bs. As. T. E. 651-2500. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0362. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. SANITARNE NAPRAVE Jančič Feliks in sin — Inštalacije centralne kurjave ;n ohlajevanja - popravila — Lugones 3238 - 1430 Capital - T. E. 542-3519. Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom -' L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 386, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2:127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 6l53-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 766-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in o26. avgusta, oib 20. uri v gornji dvorani Slovenske hiše. E | NAŠ DOM SAN JUSTO ■ ■ v soboto, 27. avgusta ob 20.30 ■ . a s p e v o i g r a ! Kovačev študent j ■ s ■ ■ • gostuje: Pristavsko gledališče režija: Miha Gaser klavirska spremljava: Anka Gaser scena: Tone Oblak ; Po spevoigri večerja, za člane in goste. — Vstopnice na razpolago v predprodaji. Vabljeni na 22. dan ZSMŽ v soboto, 3. septembra v Slovenski hiši ob 19.15 —- .sveta maša — zakuska — izžrebanje srečk (glavni dobitek avba) Vabljeni! Turizem Letalske in pomorske vožnje, ekskurzije, skupinska potovanja in vse informacije vam solidno in strokovno pripravi: CADAQUES Empresa de Viajes y Turismo - Florida 470 - 4. nadstr., pis. 411, Buenos Aires - Tel. 322-6648, Se priporoča; Zupan Jure, direktor „Blagor njim, ki niso videli, pa verujejo.“ Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je dne 7. avgusta v 88. letu starosti dotrpela in odšla h Bogu po plačilo naša mama, stara mama, sestra, teta, gospa Anastazija Cvetko roj„ Zajec Zahvaljujemo, se vsem, ki so jo v bolezni obiskovali in tolažili, še prav posebej gospe Ančki Vitrih. Izredna zahvala ,g. župniku Jožetu Guštinu za podelitev sv. zakramentov in sv. obhajil, za pogrebno sv. mašo in za pogrebne molitve. Zahvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče Ezpeleta, še posebej pevcem za ganljivo pesem ob odprtem grobu in lic. Ivanu Korošcu za poslovilne besede. Žalujoči: hčerki Manica in Brigita, sin Mirko* vnuki in vnukinje, nečakinje, zet in snaha; v domovini sestri, nečaki in nečakinje teh ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Žiri, Trbovlje