Zgodnja cerkven list. Dfcnu-H izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pni leta 2 gld. 40 kr, za eetcrt leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici *pr< >mana za leto 4 g"ld., za pol leta 'i <.d'l., za »Vert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIX. V Ljubljani 8. grudna 1876. List 49. Pogovori. XVII. Ce je luteranstvo sveto t (Konec tega oddelka.) Terčeni ljudje imajo tudi to nadlogo, da si kaj velikanskega sami od sebe domišljujejo — vse več, kot je res. Luter ni bil brez take domišljije. „Pred njim boje živa duša ni nič vedila, kaj da je stvar jen je, odrešenje, opra\ ičenje, kaj je človek po du>i in telesu, kaj je Kristus, kerst, spoved, 10 zapoved, očenaš, kaj je moliti, terpeti, kaj tolažilo, kaj starši, otroci, g« spa, dekla, sploh: nič niso vedili, kar mora kristjan vediti." Tako se je Luter bahal. Luter je pisal neko silovito brezbožno kvasavstvo, da je „papeštvo vstanovljeno od hudiča". O tem pravi P. Bruno, da izvir tega spisa je komaj drugač misliti, razun da je Luter to veči del pisal razgret z opojlji-vimi pijačami; če je bil pa trezen, se je znal natezati do tiste stopinje prisiljene zagrizenosti, na kteri duh, razun sebe, začne v blaznost se potapati. „Insania sine delirio" je namreč ena naj tanjših dušnih bolezen, ki je ne spozna, kdor se leta in leta z blaznimi ni pečal in ako ni ob enem zdravnik, človekoslovec in pedagog. Tisučeri enaki hodijo prosto po svetu, ki jih imajo za prenapeteže, posebneže, na pol norce itd., Ie samo za take ne, kar so v resnici. (Gl. str. 14.) V svojem dozdevnem veličanstvu se je Luter hva lisal, češ, „Kristus sam ga je poklical k evangeliju ter je postal sodnik ne le vsih ljudi, ampak tudi vsih angelov, in kdor tega ne verjame, je čisto gotovo pogubljen!" — Velikrat zagotavlja, da mu je „njegov nauk iz nebes navdan", — takemu preklinjavcu! Tudi je pravil, da „on (Luter) je naj veči in naj zmožniši učenik od časov aposteljnov med kristjani, — da Bog kar zmeraj dela čudeže nj^mu v prid, da reši č!oveŠtvo, ki — češ — je prav čisto in popolnoma pod oblastjo hudičevo". — Tudi j« bil Luter omahljiv terst. Pred kardinalom Tomažem de Vi o v Saksoniji ]e imel svoje zmote pre klicati, pa ni hofel. Pozneje — 3. sušca 1519 — je Luter sam papežu pisal in zaterjal, da ,.nikoli ni na-merjal spodbijati veljave rimskega Stola, ki razun Kristusa seže čez vse v nebesih in na zemlji". Ob enem je v tem pismu obžaloval svoje terd" besede zoper ker-šansko Cerkev, in rekel je, da bo zato ljudstvo v posebnem pisanji opominjal k pravemu spoštovanju do Cerkve. - Kdo bi iz tega ne mislil, da se je Luter čisto poboljšal i* Pa gle;! Malo dni pozn°je je v pismu do svojega prijatla vf Mn« knežjega dvornega pridigarja rekel: „Ne vem, če je papež antikrist sam, ali pa le njegov apostelj." Luter sam je rekel o sebi, da se mu je marsi-kterikrat zdelo, da je „zmešan v duhu in skor brez zavesti (beinahe sinnlos), če čuie aii spi, in da le z velikim bojem in prav težko je premagal ini'ei, da Cerkev moramo poslušati". To mu raai verjamemo. Tu je namreč zopet očitno, kako težko ga je stalo premagati Božje vedno svarjenje, ki ga je k spreoberojenju klical. Kolikor huje se grešnik ustavlja Božjemu svarjenju, toliko bolj divja iu razsaja ter s tim vest gluši. P. Bruno nateza uekaj strašno bogokletnih stavkov, kako Luter preklinja sv. mašo, duhovne itd. in pristavlja: „Devetnajst let sem živel kakor dušni pastir v eni naj večih norišnic (na Dunaju), ali tako terčenega govorjenja nikoli nisem slišal." Lutrov častivec in življenjopisec de \Vette (2. zv. str. 4) piše: Pri mizi je (Luter) molil: „Svcti «atan, za nas Boga prosi... zakaj me tako hudo tožite pred Bogom, kakor da bi bil vi čisto svet in naj viši sodnik čez prave svetnike Božje." Cemu je to kvašenje podobno?! — O svoji ženitvi s Katerco je rekel: „S to ženitvijo sem se tako malovrednega in zaničevanega storil, da upam, angeli se bodo jokali, hudiči pa smejali." O svojem zakonskem življenji je prav nespodobno kvasil, in P. Bruno pravi, da odsihrnal je razodeval veliko duhovnih motenj. Našle d vajo nektere prav nespodobne reči o njegovem nečednem kvantanji itd. — ki jih rajši molčimo, kar pa boje tudi ni znamn|e odveč zdrave pameti. L. lf)22 n. pr. je v neki pridigi o zakonu oznanoval reči iu dopušal pravice, od kakoršnih se natorna vest slehernega pogana odvrača z zamerzo-vanjem itd. (Gl. str. 24.) Med drugim omenjena P. Brunova knjižica popisuje prežalostne nasledke Lutrovega poč-njanja na Nemškem. Luter sam večkrat popisuje razuzdanost ljudstva vsled novega nauka. Zlasti tudi Nemce je čudno hvalil. Rekel je: „Skor vse upanje sem opustil za Nemčijo, odkar ie sprejela tiste žive h—e, skopest, odertijo, tri-noštvo, r zpor in ves tisti vesoljni potop nezvestob, hudobij in malopridnost pri plemstvu, na dvorih, po sre-njišnicah, po mestih in vaseh." Bil se je tako »togotil nad Nemci, da jih je imenoval divje ljudstvo, ,,schier Halbteufel", polčloveke. ^Pti \Yalch u zvez. 2033.) Napovedoval je Nemčiji pogin in pristavljal pri svoji hudi vesti, da njemu vse zla pripisujejo. „.Jaz ubogi Luter sem boje vse storil, kakor tudi vojsko kmetov in krivoverstvo sakramf ntirarjev na me nakladajo. Zato sem Gospodu Bogu večkrat ključe pred vrata vergel." — Uboga reva, kdo je neki tebi „ključe" dal V — Nekaj posebnega je, kako je Luter delal s sv. pismom. Znano je, da protestantje so zaverjli besedno izročilo in misliti bi bilo, da Lutru je bilo vendar saj sv. pismo sveto. Pa ne. V stanu „peinlicher Geistes-verwirrung" si je on svoje misli osnoval, te je podvergel tekstom sv. pisma, toda take tekste, če mu niso bili po volji, je v polemiške (prepirake) namene poprej za se priravnal z lažnjivo prestavo ali z vatavki (interpolacijami;. Ce mu pa tudi to ni služilo, je sv. pismo in Kristusa nasproti postavil, kakor n. pr. v tem-le: „Ti papež se veliko opiraš na pismo, ki je vender pod Kristusom kakor hlapec, za to jaz čisto nič ne prašam. Jaz pa se branim s Kristusom, ki je pravi Go3pod in Cesar čez pismo. Jaz čisto uič ne prašam po vsih rekih pisma, če jih še toliko zoper mene na dau > praviš, ker jaz imam na svoji strani mojstra in Gospoda pisma, s tem bom deržal..Ali je to dosledno in pametno govorjenje od tacega, ki ve, da je sv. pismo od sv. Duha navdihnjena beseda b.;,*! Ne manj čudno je Lutrovo divjanje zoper jude. V nekem pisanji kristjanom kliče, da naj jude z ognjem sežigajo, in vsak more in naj primetava žvepla in smole, njih bukve požge, njih Božjo službo pod smertno kaznijo prepovč in brez usmiljenja jih podi iz dežele. — Naj bo tega zadosti v sedanji namen, kteri je ta, da začetniki luteranstva niso bili sveti. Ce je Luter pri zdravi pameti vse omenjene in druge nesvete reči počenjal, je njegov greh pred Bogom še veči, kakor pa če je bil terčen, kar P. Bruno dokazuje. Noben previden človek pa se ne da takemu zapeljati k odpadu od katoliške Cerkve, ki se skoz vse stoletja z vsimi znamnji neoveržljivo skazuje za pravo Jezusovo Cerkev. Altar r katoliški cerkvi. Zadaje leta je prinašala „Zgodnja Danica" spisov o tabernakeljnu, o ss. posodah, ki se rabijo pri Božji službi, o različnem cerkveuem oblačilu in še o marsičem drugem iz katoliškega obredoslovja. Ako je bralcem drago, hočem stvar nadaljevati v nekoliko drugačni obliki in začnem s svetim krajem, na kterem se opravlja naj svetejša daritev nove zaveze — z altar jem. Govorili bomo o pomenu altarja, o zgodovini njegovi, in kakšen da bi imel biti po določilih sv. Cerkve. Altar katoliške cerkve ima trojin pomen. Najprej pomeni kraj daritve, t. j, tisto sv. mesto, kjer se sv. dar nove zaveze, telo in kri Jezuaa Kristusa, daruje nebeškemu Očetu. V tem pomenu je naš altar podoba une mize, na kteri je naš Zveličar pri zadnji večerji postavil presv. daritev. Tudi je podoba sv. Križa, na kterem se je naš Odrešenik kervavo daroval svojemu Očetu; pa je tudi podoba gore Kalvarije ali tudi kamnitega groba Jezuaa Kristusa. Celo smemo reči, da je naš altar podoba Jezusovega presv. Telesa, ker to je bilo z-»res pravi altar, v kterem in na kterem se je Gospod in Zveličar daroval za človeški rod; toraj pravi sv. Ambrož: „Forma Corporis Altare est, et Corpus Christi est in Altari." Altar pomeni tudi atanovališče Božje med ljudmi, sedež, kjer prebiva in kraljuje Jezus Kristus v zakramentu sv. Rešnjega Telesa sredi med svojimi vernimi na zemlji. V tem oziru je altar podoba svetega šotora stare zaveze in podoba Božjega trona ali sedeža v nebeškem Jeruzalemu, na kterem počiva božje Jagnje, kakor ga je v svojem zamaknjenji gledal in popisal sv. Janez evangelist. Tudi pomeni altar kraj duhovnega daru, je podoba altarja v duhovnem pomenu, na kterem se neprenehoma molitve, sv. sklepi pa dobre dela vernih kristjanov vzdigujejo k Bogu. Altar je torej podoba krist- janovega serca, kakor pravi rimski katekizem: ,,Justi, qui spiritum Dei habent... fide, quae caritate inflam-matur, in Altari mentis suae spirituales Deo hostias immolant." Na ta trojni pomen altarja se tudi ozirajo cerkvene določila; pa bode pripravniši, ako prej govorimo o zgodovini katoliškega altarja, ker so tudi v tej vtemeljene cerkvene določila. I. Pervi altar bila je una sv. miza, na kteri je Jezus Kristus sam pervi daroval pri zadnji večerji; drugi znani altar pa je prečastitljivi leseni altar, kterega je rabil pervi namestnik Jezusa Kristusa, sv. Peter v Rmu. Oba ravno imenovana perva altarja keršanstva sta ohranjena do danes, in najdeš ju v lateranski baziliki v Rimu. Sv. miza zadnje večerje je iz cedrovega lesa, 12' dolga, 6' široka in 1" debela, s srebernimi ploščami je obdana in shranjena nad altarjcm presv. Rešnjega Telesa. Petrov altar pa je dandanes veliki ali tako imenovani papežev altar cerkve lateranske. Obdan je krog in krog z lepim marmorjem, samo zgorej pod altarnimi pertovi ga je moč viditi. Le sv. Oce papež smejo ma-ševati na njem. Narejen je iz desk mehkega lesa, ki so pa zarad tolike starosti že precej trohnele. — Po podobi teh dveh častitljivih altarjev so bili tudi vsi drugi v pervih časih keršanstva leseni in so imeli obliko mize. Do 5. ali celo do 6. stoletja so se ohranili sem ter tje taki leseni altarji, ker še v življenji sv. B/igide (t 1. 501.) se bere: „Virginitatis ejus gratiam et integritatem Deus miraculo testatam voluit, tactu Virginis ligneum Altaris pedem praeter naturae ordinem revirescere concedens." Perve stoletja žalostnega preganjanja tudi skoraj ni zamoglo drugač biti, kakor da so rabili lahke, pre nesljive, lesene altarje; ko pa se je na kakem kraji kersanstvo stanovitno vstanovilo, jeli so napravljati tudi stanovitne, nepremakljive altarje in posnemaje očaka Jakopa, izbrali so si za stanovitni altar nalašč zato odbrano in maziljeno skalo ali kamen in nad tem kamnom so sozidali novi Betel, hišo božjo, ktera je ravno po tem maziljenem kamnu dobila ime in svetost. Smemo reči, da je že od apoatoljskih časov sicer veljal kamniti, tedaj nepremakljivi altar kot pravilo, ker že četerti naslednik sv. Petra, papež Evarist, je ukazal, da se imajo napravljati in posvetiti kamnitni alta~ji; v času sile pa in koder je divjalo preganjanje, je pa vsak varen kr*j in tedaj tudi vaak altar, bodi si lesen ali kamnit, bil dober za opravljanje naj svetejse daritve. Posebuo v podzemeljskih pokopališčih ali katakombah, kamor so se pervi kristjani ob času preganjanja shajali tudi k Božji službi, je bilo prav lahko napravljati kamnite altarje. V rahli peščenik so vdolbli rako ali sarkofšg za kakega sv. marternika, so to grobovo votlino pokrili s kamnito ploščo, in altar je bil narejen. Zavolj veče varnosti so še navadno kamniti obok napraviii nad grobom za streho. Take pervotne altarje najdeš še dandanes po rimskih katakombah; grobovi, se vč da, so sedaj izpraznjeni dragih ss. ostankov. Pervotna oblika altarja je tedaj dvojna: podoba mize, ali pa tumbe, sarkofaga, groba. Naj pa je imel altar podobo mize ali tumbe, vselej so bili v njem častiti ostanki kakega sv. marternika. Tudi v cerkvah nad zemljo je mnogokrat grob kakega sv. mučenca služil za altar: in ko so začeli več in več cerkev zidati in altarjev postavljati, so iz katakomb prinašali trupla svetnikov in jih pokladali v nove altarje, kterim so dajali podobo sarkofaga ali groba. Za take grobove so velikokrat jemali kristjanje kar banje ali bane iz rimskih toplic, ktere so bile večidel iz prav dragocenega kamna porfira ali bazalta, in v take banje so položili truplo mučencevo in pokrili banjo z veliko ploš večidel ravno takega dragocenega kamna. To j« bil tar, in kar na tej plošči po opravljali sv. daritev. > jainjam se iz Rima nekterih lepih altarjev, ki so tak dragocene por-firne banje, v kterih počivajo ss. ostanki svetnikov. Taki je veliki altar Device Marije Kosmedijske na podnožji griča Aventina in v cerkvi sv. Balbine, in tudi v prekrasni baziliki Device Marije Snežniee (S. Maria Mag-gior- l je velik« aitar krasna stara porfirjeva banja, v kteri počiva » ostar \ -i sv. aposteljna Matija in drugih muČencev. (Dalje nasl.) Z štenjaka storilo. Dalje ugovarjajo in lažej » napred njaki, da ona zla izvirajo — poslušajte: od duhovšine, češ, da so otroke preveč pobožno, enostransko in ie v katoliškem duhu podučevali; toda to farizejstvo se samo bije po ustih: duhovnom so šole urete, in v nižjih šolah nenravnost zrnirotn bolj buhti; v srednjih in višjih šolah ter na vseučiliščih gotovo duhovšina ne greši, ker je skor brez vpliva; in vendar nenravnost zmirom b;>lj zori, in vedno grer.kejši sad < broduje. Napr< dnjaki so tuli nektere pripomočke nasvetovali, ki naj bi po njih mišljenji nravnost deržin pospeševali, n. pr., civilni zakon, in še kaj druzega, o čemur hi jih moralo biti sram govoriti. Mnoge nasvetovane ,,dobrote" so se vstanovile. Tudi rabijo vse sredstva, da vpljiv duhovnov odpravljajo: procesije, prazniki, posvečevanje nedelj, prejemanje s?, zakramentov, sv. maša, so na naj manjšo mero skf-rčf»r;. Natančno se izveršujejo vsi od liberalcev priporočani pripomočki, da bi s« nravnost med ljudmi vter-dila, — pa vendar vkijub timu ra-te poliuj.-ljiv*.st, in hudodelstva se množijo. In slepi liberalci n če j o «či odpreti in spozLati, ravno njih čudno nravoučenje napolr.uje jetr išnice. — Kaj p< msga vse šolanje brez čverstih, na sv. vero zastavijenih vaj v čednosti in vsaki poštenosti? Abeceda sama ne vseje čednosti; in če sc šolarji uče razredbo živ«,!, geometrične ti^ure čertati, zemljepis je, zemljemerje, te.ovadbo, zato š- ne postanejo ne boljši, ne nravni. O l rava Božje služb«', mh.č-n"St v veri, brezverstvo, to podpihuje hudobije in na-Dolnuje jetnišnice. Abeceda je lepa in dobra; ako pa hočemo, da se ne bodo stare jetnišnice širile, in nove naprav:jale, treba j- tudi ustaviti množenje pivnic in žganjarij, čuti nad spoti ki ji vimi gledišči, nadzorovati in zaaegati izdajo kužljivih romanov in sploh pohujšljivih bukev in listov, in zatreti ponočevanja in veliko druzih draženj v hudobije, ki se dan na dan višej narašajo. Ogled po Slovenskem in doptol. Iz f.jabljane. (VmeŠČenje novega stol nege prosta milgosp. Jožefa Zupana.) Danes teden, 1. grudna, so iz Rima uaravno.-t do prečast. gosp. stolnega dekana Jožefa Zupana dospele papeževe pečatnice, da so od sv. Očeta 24. nov. 1876 za stolnega prošta imenovani in poterjeni, in v nedeljo, 3. t. m., je bilo v stolni cerkvi slovesno vine&tovanje ; o milgosp. škofu Janezu Kri-zostomu. Cerkev je bila po vsih prostorih nap«-ln*.ena ter so Ljubljančanje s svojim obilnim vdelezen j«m očitno pokazali, da vejo ceniti premnoge in velike zas uffe novega gospoda prošta, ki so si jih pridobili skoz toliko let svojega gorečega past.rovanja za stolno cerkev in za prebivalstvo. Slovesno opravilo samo se je pričelo po veliki maši po 11 in »kleniio se ie z zahvalno pesmijo in zvonenjem ob J ,12. To važn»> cerkvi no še zadevno častno službo in dolžnosti bo prihodnjič Danica v daljšem spisu pojasnila: za zdaj b« di san»o š- opomnjeno, kolikor je nam zuano. da p. n. go-pod|o kanoniki in ljubljanski duhovni pastirji so že v petek in saboto opravili svoje odkritoscrčne vošila, ktenm se je !>i o pridiu-žilo tudi že nekaj gospodov z dežele, še več » okolice jih jc prišlo v ponedeljek, da molčimo o premio zih dru zih veselih razodevarijih in vošilih o tej priliki. Bog ohrani prečastitega gospoda p>ošta mestu iu deželi še mnogo let! Z Brezij, mesca listopada. (Pomoč M. J). ua Brezjah.) Da železnocestni vlak ne čaka, če je začel enkrat naprej derdrati, ko bi mu tudi s klobukom ali robcem poraig li l, to je že marsikeri skusil, tako t .di Juri Bergant, 20K'tin mlad neč od sv. Tomaža selške tare, ko je bil s svojo materjo sv. Luka dan v Kranji. Uro čam je še imel, ko je iz Kranja šel na žlezniško postaio, da bi se odpeljal proti Loki. Z nekim znancem se nekoliko pomenkuje, čas hitro beži, in ne ve si kaj odgovoriti, kako da se je moglo -g diti, med tem, da so mati prav prišli in se peljali proti domu, on pa vlak zamudit in je smel le gledati za njim. Ali človek obtača, Bog oberne. Bilo mi je zdaj, ko se vernem proti Kranju nazaj, reče mladeneč, kakor da bi mi nekaj reklo: .,Pojdi k Mariji Pomagaj na Bivzje", akor«»vno pri tej priložnosti na to še mislil nisem. Pomoči potreben, pa sem bil koj pripravljen brez ugovora to štor.ti. Ko tako po potu grem , me doide neki voznik, kteri ir.e vzame na voz iu me pelje do tje, kjer se pot od velike ceste do Podnarta zavije, od koder grem še tisti večer dalje do neke gostilne, in drugo jutro še le na Brezje. Dragi čitatelj, vem, da si radoveden, kaj da je prav za prav s tem raladenčem, ki je z velikim veseljem po spovedi prejel presv. Rešnj ' Telo v zalivalo za prejeto dobroto. Da bi se torej tu li ti njegove**-: v selja vsaj nekoliko vdeležil in goreče časti! Mi.' r Božj», „zdrav je boluikov", naj ti on s.tm, kolikor s» spominjam, s svojimi lastnimi besedami ozuanujc M ari i no pomoč. Pravi pa: Bilo je Unsko leto 12. decembra ko sem služil v Knittclfeldu na Stajarskein za vertnarja, da me je stresnil opoldne hud mraz in sem zb"le| ta*o, da se že drugi dan rinem več mogel ganiti. Nesli so n.e v bolnišnico, kjer sem ležal potem celih 7 mescev, da si sam v narmanjšem nisem nič mogel pomagati. Bolezen pa mi j«; bila stopila posebno v desno nogo in ko sera bil začel okoli veiikega Šmarna vstajati, je bila vsa noga popolnoma terda, vsi udje in sklepi so bili oterpnjeni, da jih ni bilo mogoče ganiti in stopalo je bilo vključeno. Trije bolniški zdravniki so biii rekli, da noga bo tako ostala, ter so mi aaii narediti primeren čevelj za pokvarjeno nogo in so mi jo djali vso v jeklene sine. V tem stanu sem bil zapustil bolnišnico z dvema bcrgljama, brez kterih tudi stopinje nisem mogel storiti. Tako tedaj sem prišel 1(J. oktobra zjutraj na Brezje in sem stal v teh žalostnih okolišinah pred čudodelno podobo „Marija Pomagaj", — kar me naenkrat nekaj strese, da mi )e zašumelo po nogi tak", da sem mislil, da bom padel. Ali to je koj nehalo. Zdaj skusim s svojo nogo, kaj da je, in — oh veselje — mogoče mi je bilo nogo v spodnjem čianku premikati. Ko grem na to iz cerkve, odvertam odšravfamj šine, in noga, ktera mi je drugač vselej nazaj skočila, kadar sem bil to poprej skusil, je bila zdaj mirna. Ko sem bil prišel na Brezje in sem šel v cerkev, nisem bil v stanu tudi ene stopinje narediti brez bergelj, ali po tem dogodku precej mi je bilo mogoče brez taistih hoditi in tudi v kolenu se mi noga že nekoliko vdaja in upam, da bom popolnoma ozdravel. Sine pustim precej za spomin pri „Mari]i Pomagaj" in eno bergljo, pa tudi drugo hočem Materi Bož|i nazaj prinesti, ako po Njeni priprošnji zadobim popolnoma zuravje. Tako tedaj je bil miadeneč Brezje zapustil v spoznanji, da je Mari|a ,,zdravje bolnikov", in da človek obrača, Bog pa oberne. Da bi to smel kot resnico z dobro vestjo razglasiti, sem se obernil do č. g. Antona Jamnika, duhovnega pomočnika v Selcih, kteri mi odpiše, da mu je mati bolnega tanta rekla, da fant poprej res ni mogel na noge stopiti, zdaj pa že po hiši hodi brez bergelj in da ima upanje, da bo sčasoma noga popolnoma ozdravela. Starši so tega zelo veseli in Bogu hvaležni za to veliko milost, kakor tudi fant sam, ki po materinem izreku vedno pravi, da tolike milosti ni vreden. Tudi sosedje pravijo, da je resnica, da je noga mnogo boljši memo poprej. In tako kličem iz dna serca: Hvaljeno in češeno naj bo Brezmadežno spočetje Marije Device, zdravje bolnikov in pomoč kristjanov. Janez Novak. V Terstu, pravi „Edinost", so kervavi dogodki prišli tako v navado, da se nikomur ne zdi več čudno, ako sliši o pobojih in klanji v Terstu. Kakor bi bili v oboroženi Turčiji, nosijo skrivaj orožje, ga pogosto rabijo. Predzadujo nedeljo po 10 zveče je zaklal nekdo 1 Dietnega mladenča, ko je ravno iz kerčme stopil; zabodel ga je boje večkrat ter mu vrat skor odrezal, in je precej bil mertev. Kolika strašna zver je taki mori-vec, — brez pomislika, v kakošnem stanu ubozega človeka verže v strašno večnost! — Dva brata umorjenega zvesta prežalostno naznanilo in odmenita se maševati. Dolgo iskavši najdeta morivca, ga hipoma napadeta in ranita z bodalom in nožem skor do smerti, potem sta pobegnila in ju še niso vjeli. — Ali bi se moglo kaj tacega zgoditi, ako bi taki ljudje imeli djansko keršan-stvo? Morebiti bodo take strahovite dogodbe liberalce vender zmodrile, da bodo jenjali zatirati „keršanski poduk, keršanske vaje, misijone" itd. Zopet ranjen z nožem je bil uni ponedeljek popoldan sin kerčmarski v neki kerčmi. Policija je ugrabila hudobneža — in kdo bi si mislil: vse je hotlo hu dodelniku pomagati ter se je morala policija z orožjem braniti zoper fakine. — Teržaški mestni očetje pač imajo priliko take strašne dogodbe premišljevati in se ozirati po moraličnih pomočkih zoper tako hudodelnost, zakaj drugo bo malo izdalo! Še dalje se poroča, da une dni je neki nesramnež kar nagle smerti umeri v hiši nesramnost! O prestrašna smert! — Ako bi se bila nagla smert pripetila v kaki cerkvi — že celo med pridigo, ali pri kakem misijonu : kolik krik bi bil vstal v „lzraelu"! Morda bi bili liberalci interpelacijo vložili zarad škodljivega zraka v cerkvi ali krivičili pridigarja prenapetosti, in kdo ve, kaj še V Nesramnost pa jim ne dela nič spotikljeja, ako si ne bodo nesrečnega celo ko „svetnika" zapisali v svoj liberalni koledar — enako tistim, ki so padli v vojski zoper papeža! Iz Amerike. White Earth, Indijan Heserve, Mine-sota, n. listopada 187(5. (VoŠilo Indijanov misijonarju prrč. g. Fr. Pircn za Ulletni god in vezilo. — Božja Šiba zavolj sovraštva sv. Križa. — Misijon gosp. lgn. Toma-zina in frančiškanske Šole. — Zima.) Čast. gosp. misijonar! Ker se že bliža čas Vašega godu, naj tudi jaz v svojem in v imenu Vaših Indijanov iz daljne ameri-kansko indijanske dežele čez široko veliko morje pošljem svoje slabe vošila. Vošimo Vam tedaj po stari keršanski šegi veliko srečo, blagor in veselje za Vaš god, in prosimo Boga, naj Vas dobrotno ohrani še mnoge leta pri dobrem zdravji in v zadovoljnosti na tem svetu, in podeli naj Vam milost večnega zveličanja v prihodnjem življenji. Kakor majhno vezilo za god Vam pošljem podobo našega misijoniša, kakoršno je bilo uuo leto pri škofovem obiskovanji, in sicer blizo tistega prostora, kjer ste bili nekdaj v pervo misijonski križ postavili, kterega je bil pa ,,Johnson" (brez dvoma neki Jankee ali Ameri-kanec beluh. Vr.) dal posekati. Bog pa ga je tudi vredno zato strahoval. Njegovi trije naj mlajši otroci, ki so mu bili naj bolj pri sercu, so mu pomerli zaporedoma v kratkem času. Zdaj je sicer nas misijon nekoliko drugačen, ker to poletje smo ob desni strani cerkve zidali samostan za brate Frančiškane. Dva Frančiškana imam, ki imata šolo za dečke. Dobim pa še tri Frančiškane iz Cinci-nata, ker spomladi dobimo velik kos zemljiša. Več orAl zemlje smo že prekopali in ogradili, spomladi pa je bomo še več obdelali in obsejali. So pa kobilice veliko vertov zadnje poletje pokončale. Sploh se bojč, da prihodnje poletje zopet dobimo to kobiličjo šibo. Danes imamo pervi sneg; dva čevlja na debelo je padel. Tako bomo imeli 6 naslednjih mescev terdo zimo. — Prihodnjo spomlad, pravi g. misijonar, da bo zidal še klošter za redovnice, ki bodo imele šolo za deklice. Prišle bodo 4 redovnice sv. Frančiška iz Kanade za poduk indijanskih deklic. — Tudi v Red-Lake-u (pri Rudečem jezeru) bodo v kratkem zidali cerkev. G. lgn. Tomazin priporoča poslednjič v molitev sebe in Indijane. Žganje. VII. Kako in kdaj žganjar domu prilomasti? — Kaj pravi prijatel iz Štajarskega o žganji? — 14(J let stara herva-ška pridiga o žganji. Pijanost vsaka je oatudnost. Znano pa je, da pijanost po žganji je veliko hujši kakor po vinu. Žganja naliti človek se krega in prepira, ves je kakor s hudobnim duhom obseden. L boga žena in otroci, ko se taka mercina o pol noči iz kerčme domu primaši, ali celo prirantači in prikolne! Kar koli mu je kdo hudega ali žalega rekel ali storil, za vse morajo zdaj domači terpeti. Pa če tudi nima s kom, se vender dčre, kriči, razsaja in rohni. Sramežljivost taka pošast vso v žganji utopi io velikrat de!a strahovito pohujšanje. Ce je tudi že vse pri pokoju, velikrat s svojim živinskim razsojanjem vse po koncu spravi, da boječi in prestrašeni beže po vsih kotih, na vse strani. Veči del je naj veči reva žena, ktero kolne, bije po glavi, po licih, v oči, in kakor more naj huje. Otročiči jokajo, vpijejo, prosijo za mater, da bi se mogli kamni omečiti; samo zverski pijanec se ne omeči. Ko-likrat nesrečna, uboga, vsega milovanja vredna mati mora bežati od doma k sosedom, in srečna je se, če more eno ali drugo majhno dete seboj odnesti, ker vsak trenutek se boji tudi za njegovo varnost pred živinskim pijancem. Eden častitih gospodov nam je te dni pisal iz Štajerskega *) pomislika vredne besede o tej reči, ki jih čast. bralcem ne smemo zamolčati, in poslal nam je tudi prav znamenite tvarine o tej reči. V pismu pravi blagi gospod: „Lani in letos je donesla Vaša cenjena „Zgodnja Danica" v več listih zaporedoma tehtne in vsega premišljevanja vredne članke o pijančevanju sploh in posebej o žganju. Dalje in dalje se ta pregreha po svetu širi ter se je — škoda res — kakor pogubonosna po-vodenj razlila tudi čez slovenske lepe kraje in doline, in človeku se le kar milo dela pri sercu, ko vidi, kako ravno pijančevanje s svojimi tovaršicami nekdanje krepke in Čverste slovenske sine — prave korenjake — pači in davi, ter v blažene in mirne kraje nase domovine uboštvo, nadlogo in vsestransko popačenost trosi! Kolikor le so mi moje slabe dušne in telesne moči dopustile, prizadeval sem si, v pridigah in keršanskih naukih, večkrat pijančevanja žalostne, strašne nasledke poslušalcem v prav živi podobi pred oči postaviti. Daj Bog, da bi kaj pomagalo! V raznih starih in novih spisih sem si nabiral gradiva, posebno pa mi je vstregla v tem oziru neka stara knjiga, ki sem jo našel v naši farni bukvarnici in ki pijančevanje v neki pridigi prav originalno razpravlja. Majhen izpisek Vam iz izvirnika prepisan pošljem tukaj na ogled in poskušnjo. Knjiga je zanimiva ne le zavolj starosti — tiskana je 1. 1727 v Zagrebu — ampak tudi glede jezika, ki je vse bolj podoben slovenščin', kakor sedanja hervaščina; za-me pa je ta knjiga še posebno zategadelj zanimiva, ker v S—kem tergu starčeki skorej celo tako govore, kakor je v tej knjigi. Ce bi Vam bilo morebiti ljubo in drago, **) da Vam prepišem, kaj ima ova knjiga še dalje o pijančevanju.. (Konec tega oddelka prih.) Razgled po »vetu. Sv. Oče Cehom. Sv. Oče Pij IX so apostoljskemu poslancu na Dunaju, Ljudoviku nadškofu Solunskemu, pisali posebno prijazno pismo, v kterem serčno veselje naznanujejo, da je apostoljski nuncij nedavno bil popo-toval v Češko deželo, kjer so v njegovi osebi sami sv. Oče pričujoči bili, ter je v njih imenu ondi počastil duhovne, vikši duhovstvo in druge odlične može. Vesele se, da je bil njih poslanec povsod sprejeman z velikim spoštovanjem; veselili so se še posebjio tolike ljubezni in gorečnosti, ktero so o tej priliki Cehi razodevali do Stola sv. Petra. Zato hvalijo naj pervo duhovne višji, kteri gojč v duhovstvu in ljudstvu vdanost do papeža, namreč kardinala-nadškofa in škofe: Litomeriškega, Bu- *) Prav serčna hvala, predragi gosp. S., in prosim o priliki še kaj, kakor primerno spoznate. * *) Prav drago, tudi zarad jezikoslotj*. dejoviškega in Kraljegraškega, ker tako skerbljivo spolnujejo eno pervih dolžnost svo)e službe. Enako pri-ljudno pozdravljajo zbore kanonikov, župnike, redovne družine in vse drugo duhovstvo, ki v hudih časih tako zvesto spolnujejo prizadevanja svojih škofov. Poslednjič vošijo srečo vsemu narodu, ki je poslušen do duhovatva in škofov in je po njih s papežem terdno sklenjen v edinesti, ter podaja tako blag izgled katoliške zložnosti. Vsim naznanujejo zahvalo, vsim vošijo, da bi v ohra-njenji in razmnoževanji verskega občutka in pobožnosti toliko gorečniši delali, kolikor huje se preganjanje sv. Cerkve razmaguje. Poslednjič vsim škofom in duhovnom in vsemu narodu, kakor tudi nunciju, podelujejo apostolski blagoslov. Rimsko. (Kapela in svetinje Makabejcev.) Is starodavnih časov je izročilo, da svetinje Makabejcev počivajo v cerkvi „sv. Petra ketine" v Rimu. Zidala je to cerkev cesarica Evdoksija, žena Valentinijana III že leta 442, in sicer iz tega namena, da se tam hranijo verige sv. Petra, ktere je imela ona in jih je podarila papežu Leonu I. V tej cerkvi je preslavna podoba (šta-tva) Mojzesova od Mihel-Angela. Ni pa se dobro vedilo, na kteri strani v cerkvi je grob Makabejcev. Letos spomladi so hotli postaviti nov altar pod zeml o (v spodnji cerkvi). Is tega namena so odmaknili stopnice, ki so deržale k velikemu altarju, da izkopljejo persti, kolikor bi bilo treba. Tam spazi o pokrov iz marmorja, na kterem so se vidile keršanske rezbarije, in prostor znotraj je bil razdeljen v sedem predalov. V vsakem je bilo prahu in nekaj kosti. Pokrov so bolj natanko preiskovali in se prepričali, da to je grob častitljive družine, ktera je poslednjič rešila jude sirskega jarma. Cisto ves dvom pa je bil odstranjen, ko so v pervem predalu našli svinčeno plošo z napisom: „In his septem loculis con dita sunt ossa et cineres seor. septem fratrum Macha-beor." (V teh sedmerih predalih so hranjene kosti in pepel ss. sedmerih bratov Makabejcev.) Pokrov je ležal poprečno na oltarnih stopnicah in komaj dva metra globoko. Druge podobe kažejo, da je to delo iz konca 4. ali iz začetka 5. stoletja. Med drugimi vzbuknjenimi podobami je tudi ta, kako Jezus svetemu Petru izročuje ključe. Ali ni ta prikazen Makabejcev ravno v sedanjem trenutku pomenljiva v Rimu V Nova laška vlada s svojimi čez 400 poslanškimi rudečkarji si ravno daje dosti opraviti, kako bi Makabejsko mater — sv. Cerkev — še huje terla, in ravno v tem trenutku vsi sedmeri sini pridejo na dan, ki so dosti moški, da hočejo vse terpeti za svoj narod zoper zatiravce njegove. O tej priliki skor ne smemo zamolčati, kar je „K ijudi je brez de!a in kruha. 1"). avgusta so bili katoličan« po svoji navadi ron.ali k grobu Marije Device v dolini Jozafat. Nek .j let že Rusi, da bi pridobili \piiv, podpirajo razk'.lnišUe gn-ke z obilnim denarjem, ki doha;a v roke (razkulniškeimi) ratrijarhu. Poslednji čas je ta patrijarh svoje stmeniše močno iztreail, obderžal je samo četer-tino gojencev, češ, da mu manjka denara. Iz Jeruialema, 2<>. avgusta „Bab Sitti Muriam" (Vrata Gospe Marije) imenujejo kristjani in turki v/.hodne vrata Jeruzalemske, skoz ktere se gre v dolino J<>sa fat. Opazuj danes ven in noter derečo množico, p konec stori. Da se po keršanskih deželah ne gode tolike strahote, se ne čudi, kdor kaj vere ima, ker gotovo se iz milijonov in milijonov ust ne vzdiguje zastonj dan na dan glas in prošnje: „Pridi k nam tvoje kraljestvo!"... „Reši nas hudega" itd. MMobrmtni darovi* Za afrikanski misijon: Iz Cerkelj 1 gl. (Op. Ce je prav, ker „Marijnih družb" je več? Serčna hvala za posl. Vr.) Za bratovšino »v. Leopolda: Iz Cerkelj 1 gl. Za sc. deželo: Iz stare Oslice po gosp. Bezeršeku 4 gl. 57 kr. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jože! Hlaznlkovl dediči v Ljubljani.