C . Zrnec : Prvine ogroženosti po pozebi D . Radinja: Ž led T. Titovšek: Gozdni požari S. Bleiweiss: Vetrolomi in snegolomi J. Vavpetič: Ogroženost po streli Oba posveta sta poRazala tudi š i r šo družbeno korist poznavanja naravnih ne- s r eč . V bodoče bi bilo potrebno raziskovanje različnih strok medsebojno uskladiti, večjo pozornost pa nameniti večdisciplinskemu delu. poskušati o r g a - nizirati skupno IN DOK službo, večjo pozornost pa posvetiti tudi izobraževanju prebivalstva glede naravnih nesreč in objavljanju poljudnoznanstvenih razprav o naravnih nesrečah. Umestna je ideja o ustanovitvi strokovnega sveta za na - * ravne nesreče v Sloveniji , ki bi usklajeval raziskovalna hotenja posameznikov. Dušan Plut GEOGRAFSKA TRANSFORMACIJA PODEŽELJA - I I I . JUGOSLOVANSKO-POLJSKI GEOGRAFSKI SEMINAR I I I . jugoslovansko-poljski geografski seminar je najnovejša akc i j a v do l go l e t - nem sodelovanju jugoslovanskih in poljskih geografov. Od prvih začetkov s o - delovanja pred četrt sto let ja , ki ga j e začel in sprva tudi vodil p r o f . d r . Svetozar I l e š i č , se je sodelovanje razš i r i lo domala r i vse republike in po - kraj ine. Osrednje vsebinsko j e d r o j e bila vedno problematika i z rabe kme - ti j skega zeml j išča in kmetijske pridelave. S tem so se geogra f i na Pol jski akademiji znanosti v Varšavi pod vodstvom prof . d r . Jerzya Kostrowickega dolga leta intenzivno ukvar ja l i z namenom, da bi pr ipravi l i karto tipologije izrabe tal v vzhodnoevropskih državah. Jugoslavija se je temu delu pr idruži la sprva z razi skovalno nalogo "Karta izrabe tal in t rans formaci ja agrarne pok ra - j i ne " , katere rezultati so sondne študije, ki so izhajale v jugoslovanskih g e o - grafskih revi jah, tudi v Geografskem vestniku 1963, z barvnimi kartami o p r e m - ljene pa v Geographici Polonici 5 leta 1965. Pravkar minuli I I I . seminar , ki ga > organiz i ra la Katedra za regionalno geo - gra f i jo Oddelka za geograf i jo na Filozofski fakulteti v Ljubl jani ob sodelovanju Katedre za geogra f i jo Pedagoške akademije v Mar iboru in mar iborskega aktiva GDS v Mariboru 19. te r v Ljubljani 20. in 21.10.1983, pomeni nadaljnji korak k vsebinski razširitvi sodelovanja na področju geog ra f ske t rans formaci je po - deže l ja , kar je bil tudi delovni naslov seminar ja . Že l j a po pr imer ja ln ih p r ika - zih geografske problematike preobrazbe podeželja na Poljskem in v Jugoslavi j i s icer ni bila uresničena. Prispevki jugoslovanskih geografov so bili zelo he - 71 terogeni , so pa predstavili številne zanimive ugotovitve o preobrazbi podeže- l j a iz vseh predelov naše domovine. Močan poudarek je bil na migraci jah, ki naj bi po prvotni zamisl i sploh bile j ed ro seminarja . Bile pa so prikazane za Pomur je , Makedonijo, obmestne predele na Hrvaškem, občini Ptuj in P r i - štino, za Bačko in jugovzhodno Srb i jo . Nekaj pri spevkov je obravnavalo splošne zakonitosti preobrazbe podežel ja , še. zlasti razvoja in razmestitve preb iva l - stva. Živahna diskusi ja j e potrdila potrebo po intenzivnejšem in predvsem bol j organiziranem proučevanju geografske problematike našega podeželja v celoti in po posameznih prob lemskh sklopih. Referati devetih polj skih kolegov, sodelavcev Poljske akademije znanosti iz V a r š a v e , so posegli na pod roč j a , ki smo j ih doslej bol j redko srečal i v tem našem dolgoletnem sodelovanju, ki j e slonelo predvsem na proučevanju t ipo - logije izrabe agrarnega zeml j i šča . Lotili so se velikosti zemljiške posest i , oz iroma posestne strukture, funkcionalne klasifikacije podežel ja, preobrazbe podeželskih naseli j , spremembe v strukturi kmetijske pridelave in razni h de - mografskih problemov, kakor tudi ekoloških osnov podežel ja . Večina Pol jakov j e prikazala celotno Poljsko v nekajdesetletnem časovnem razdobju. Posledica predvsem naravnih pogojev in preteklih političnih dogajanj so bile izredno do - b ro , kompleksno in prob lemsko predstavljene. K uspešnemu delu seminar ja j e veliko prispeval zbornik referatov, ki so ga udeleženci dobili pred seminar j em, tako je ostalo več časa za razpravo . V reso luci j i seminar ja je zapisano, da bo naslednji I V . seminar 1986. leta na Po l j skem, osnovna problematika pa bo razvoj podežel ja . Poudarjena j e bi la tudi potreba po nadaljnjem sodelovanju na vseh področjih geografskih aktivnosti. Seminar ja v Ljubljani in v Mar iboru se je poleg devetih Poljakov udeležilo nad 80 geogra fov , od tega 13 iz drugih republik in pokrajin razen iz Črne gore . Mirko Pak Popravek: Avtor poročila Jugoslovanski simpozij z mednarodno udeležbo Socialnogeografska in ekonomskogeografska proučevanja problemov ž iv l jen j - skega okolja ni Mirko Pak, ampak Metka Špes. Obema se opravičujemo. 72