LISTEK. Bankovec za milijM funtov zlata. Anglešld spisal Mark Twnin. (Dalje.) •Rešil vas bom, Lloyd!« cTorej sem že rešen! — Bog vam poplačaj na večBot Jaz .« »Dovolite, da dokončam, Lloyd! — Rešil vas bom, pravim, pa ne tako, kakor sle nasvetovali. Ne bilo bi ugodno za vas in tudi ne primerno po tolikib trudih in žrtvah. — Rudokopa ne potrcbujem. Zame tukaj v Londonu« — kako sem znal igrati vlogo velekapitatistal — «ima denar večjo vrednest, ako morem z njim razpolagati. — Rudokop mi je seve znan. Znana mi je ojegova neizmerna vrednosl in priseči morem nanj tsakomur, ki želi. Prodali ga boste v štirinajstaih dneh *a tri milijone dolarjev! Le kar na mene se sklicujte! — Za milijon dolarjev ste ga cenili, imeli bodete dva Siilijona dobička in tega si bova bratski delila! — Ste tfedovoljni?« 1 Da ste ga videli, kako je plesal, kako je divjal po lobi od samega veselja! Vse bi mi bil polomil. da ga ftisein zagrabil in potlačil na stol. Ves srečen mi je rekel: «Na vaše ime se smem sklicevati —?! Na vaše ime? Pomislite, človek božji! Kakor čebele na med, tako se bodo usuli, tile bogati Londončani! Stepli se bodo za delnice! — Na vaše ime! Videli bodete, kako vleče vaše ime, ime slovitega milijonarja, ki nosi milijone v telovnikovem žepu in z milijonskim bankovcem plačuje južine —! Moja sreča je zagotovljena za vedno in hvaležen vam bom, dokler bom živ!« — In v manj ko štiriindvajset urah je bil ves bogati London na nogah. Nisem imel drugcga posla, ko da sem dan za dnem sprejemal obiske in venomer ponav ljal: «Da! Rekel sem mu, naj se sklicuje na moje ime. Poznam ga in tudi rudokop poznam. Mož je pošten in rudokop je mnogo več vreden nego zanj zahteva!« — In svoje večere sem prebil pri poslaniku. In tudi Porcija je redno prišla. O rudokopu jej nisem ničesar omenil. Prihranil sem si ga za poznejc. — za iznenadenje, — Govorila sva o plači, — o ničonier drugem ko o plači in o najini ljubezni, včasi o enem, včasi o drugem, včasi o obojem —. In ko je minil mesec, sem imel milijon dolarjev — 200.000 funtov naloženih pri Angleški banki in Hastings tudi toliko. Za tri milijone dolarjcv je prodal rudokop, prav kakor sem mu rekel, dobiček je znašal dva milijona dolarjev in pošteno jih je delil z menoj —. Oblekel sem se v najboljše, kar sem iinel in premogei, in sem se odpeljal na Portland Place. Tam sem zvedel, da sta moja dva ptiča že v gnez- du. Koj sem se obrnil in šel po svojo Porcijo in skupno sva se peljala na račun —. Potoma sva govorila o sami plači. Razburjena je bila in to jo je delalo še lepšo. ; Dejal sem jej: / «Draga, kakor ti danes izgledaš, bi bil greh, zaH* tevati manjšo plačo ko tri tisoč na leto!« «Henry, Henry! Uničil naju boš!« «Ne boj se! Le nekaj takihle dražestnih pogledot si še prihrani za lx)gata starca, pa meni zaupajf Vsq pojde dobro!« : Pa vso pot sem ji moral delati pogum. Venomer j* Ijoječe tarnala in mi pravila: «Oh, glej, da no boš preveč zahtcval za svojo pry* plačo! Utegne sc zgoditi, da nama sploh ničesar ne dasta, in kaj bo z nama, ki si nimava s čim služitt kruh!« Oj, ta hudomušna Poicija — ! — Isti sluga, ki je pred mesecem meni odprl vrata, jjR tudi naju danes sprejel. In brata sta bila donia —. Seveda sta se začudila, ko sta zagledala mojo ljub-i ko spremljevalko. Pa dejal sem jima (slek sem bil!): «Je vse v redu, gospoda! Moja bodoča družica ia, soproga!« . ! Posadila sta naju in zelo vljudna sta bila z menoj ia trudila sta se, da bi rešila mojo zaročenko iz njen« zadrege. Jaz pa sem rekel: ¦ _^ ,j% «Gospoda, pripravljen sem, da podam računt« «Zelo nas veseli!« je odgovoril moj mož .tisti, ki je stavil name. «Videli bomo, ali sem dobil stavo. Ce je stava moja, vam poskrbun, kakor sem vam obljubil, najboljšo službo, ki je v moji močit — Ali še imate bankovec?« «Tukaj je!« sem mu ga izročil. <Dobil sem stavoU je vzkliknil in udaril brata po hrbtu. «No —, kaj praviš sedaj?« »Pravim«, mu je odgovoril brat suho, «da je možSe živ in zdrav in svoboden in da sem izgubil dvajsettisoč hintov. Nikdar bi ne bil tega mislil.« «Pa še več imam poročati«, sem nadaljeval, «in mnogo imam povedati! želun, da bi smel kmalu spet priti in vam prlpovedovati celo zgodbo svojega usodnega meseca. Povem vam, vredno je, da se jo slišil — Medtem pa si poglejte tole!« «Kaj —? Clovek božji —l Hranilna vloga za 200 tisoč {untov —? To je vaše?« cMoje! Zaslužil sem si jih .previdno uporabljajoč posojilo, ki ste mi ga dali!« To je bilo tistih 200.000 funtov — milijon dolarjev — ki se mjih zaslužil pri prodaji Lloydovega zlatega rudokopa. «To je pa zares neverjetno!« se je čudil. «Pa je res! — Razložil vam bom o priliki tudi to!« .. .. l Tedaj pa se je Porcija začudila. Velike oči je na- redila in rekla: «Henry, to je tvoj denar? Ali si me hotel potegniti s svojim «siromaštvom« —?« iNekoliko! Pa vem, draga, da mi boš odpustila!« Užaljena je nabrala ustnice. <Nikar ne misli, da ti je moje odpuščanje tako popolnoma zagotovljeno, ti hudobnež! Mene — pa tako varašU «Ej, boš že prebolela prevaro! VeS, malo zabave je tudi treba pri vsej resnosti življenjal — Sedaj pa pojdiva!« «Ampak — počakajte vendar, počakajte!« se je t~ glasil Anglež. «Kaj je pa s službo? Službo sem vam obljubil, saj veste!« «Hm —1 Iz srca sem vam hvaleže«, pa — ne potrebujem jel« «Ampak — najboljšo službo lahko dobite, ki vam jo morem poskrbeti!« «Hvala lepa še enkrat! — Pa tudi najboljše službe ne potrebujem!« «Henry —!« me je karala Porcija. «Sram me je! Še zahvalil se prav nisi temu gospodu! — Ali se naj jaz mesto tebe?« «Pa se, ako misliš, da znašl« — In tedaj je vstala Porcija, stopila k prijaznemu go • spodu, mu sedla na krilo, ga objeba — in ga poljubila na usta —. In brata sta se nasmejala in sta se smejala, da so jima solze trkijale po licu —. Jaz pa sem seve planil po koacu in obstal kakor okamenel sredi sobe in jih gledal vse tri in slrašufl neumen obraz sem delal —. Porcija pa je smeje se dejala: «Oče, — rekel je, da ne potrebuje nobene sluiftcb1 ki bi mu jo vi mogli dati! Zares, užaljena sem, da —•.« «Porcija — draga —« sem jecljal. «To —> je -«i tvoj oče?« "'! «Da, to je moj oče, in najljubeznivejši, kar jiK J< kedaj bilo —. Sedaj pa razumeš, kaj ne, zakaj sem $Š. tislikrat tako prisrčno smejala, ko si mi pri poslaiu pripovedoval, kake težave in skrbi ti je nakopala oi©* tova in stričeva stava!« Oj, hudomušna, zlobna Porcija! Jaz sem jo vleKdl s svojo «plačo« ter se že vnaprej veselil, kako bo ff neuadena, ko bom odklonil službo — saj sem bil 'Š resnici milijonar — ona pr. se mi je za hrbtom smejcfcf in me strahovito - ¦ potegnila —! Seveda sem sedaj govoril čisto drugače in kar vA* ravnost sem povedal svojo željo. «E, pre- agi gospod, dovolite, da vzamem naztj svojo bcsedc'. Eno službo imate, ki bi jo prevzel —.« J «Katero?« | . «Vzemite niŁ za zcta!« I «Dobro, dobro, dobrol Ampak, veste, če še nftH nikdar služili v tej stroki, ne morete pokazati sprfj čevala o svoji usposobljenosti in ne morete izpolni* predpisov, ki jih stavi pogodba, in zato —.« . _ I ^r' ; (Konec sledLJ.