URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 29	Ljubljana, petek 13. julija 1986
1401.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli
Pvazglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 18. junija 1986. na seji Zbora občin dne 18. junija 1986 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 2. julija 1986.
St. 0100-7/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli
1.	člen
V zakonu o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) se 48. člen dopolni tako, da se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Izjemoma lahko osnovna šola v soglasju z Zavodom SR Slovenije za šolstvo iz prostorskih in organizacijskih razlogov oblikuje posamezen oddelek z največ 35. učenci«
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
.	2. člen
Tretji odstavek 55. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovno izobraževanje odraslih se organizira v posebnih oddelkih osnovnih šol, v osnovnih šolah za odrasle in v delavskih univerzah, katerih ustanovitelj je občina. Organizacija in razporeditev vzgojnoizo-braževalnega dela se prilagaja delovnim in drugim obveznostim odraslih.«
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
"Za osnovno izobraževanje odraslih, ki ga organizirajo delavske univerze, veljajo določbe tega zakona o pogojih za delo osnovne šole.«
3.	člen
58. člen se dopolni tako, da se glasi:
»Določbe tega zakona o življenju in delu osnovne šole se primerno uporabljajo tudi v oddelkih in osnovnih šolah za odrasle ter v delavskih univerzah, kadar izvajajo osnovno izobraževanje odraslih.«
4.	člen
Tretji odstavek 67. člena se črta.
5.	člen
136. člen se dopolni tako, da se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
Cena 500 dinarjev	Leto XLHI
»Preden razpisna komisija določi predlog za imenovanje ravnatelja, pridobi obrazloženo mnenje Zavoda SR Slovenije za šolstvo o tem, ali so na razpis prijavljeni kandidati pri vzgojnoizobraževalnem delu dosegali delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bodo lahko uspešno opravljali naloge pedagoškega vodje šole.«
6.	člen
137. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Za ravnatelja je lahko imenovan delavec iz prvega odstavka 89 člena zakona, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje, ima pedagoško izobrazbo, najmanj pet .let delovnih izkušenj ter dosega delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal naloge pedagoškega vodje šole.«
7.	člen
Prvi odstavek 150. člena se spremeni tako, da se številka »5.000« nadomesti s »40.000«, številka »20.000« pa s številko »150.000«.
V	drugem odstavku se številka »500« nadomesti s številko »4.000«, številka "2,000« pa s številko »15.000«.
8.	člen
V	prvem odstavku 151 člena se številka »3.000« nadomesti s številko , »15.000«.
9.	člen
Določba 2. člena tega zakona se uporablja od
1.	septembra dalje. Učenci, ki so že pred 1. septembrom 1986 obiskovali 8. razred, .zaključijo šolo po prej veljavnih predpisih.	-
10.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 61-11/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potrč L r.
1402.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične re-
publike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
2.	julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
Čt. 0100-8/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili
1.	člen
V	prvem odstavku 32. člena zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili (Uradni list SRS, št. 4/71) se besedilo »od 1500 do 50.000« nadomesti z besedilom »do 1,500.000«, v drugem odstavku pa se besedilo »od 100 do 500« nadomesti z besedilom »do 15.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 33. člena se besedilo »od 300 do 3.000« nadomesti z besedilom »do 150.000«, v drugem odstavku pa se besedilo »od 50 do 500« nadomesti z besedilom »do 25.000«.
3.	člen
V	prvem odstavku 34. člena se besedilo »od 200 do 2.000« nadomesti z besedilom »do 100.000«, v drugem odstavku pa se besedilo »od 30 do 200« nadomesti z besedilom »do 10.000«.
4.	člen
V	prvem odstavku 35. člena se številka »1.000« nadomesti s številko »50.000«, v drugem odstavku pa se besedilo »od 30 do 200« nadomesti z besedilom »do 10.000«.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-55/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r.
1403.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lukah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lukah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
St. 0100-9/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r.
. ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o lukah
1.	člen
V	prvem odstavku 43. člena zakona o lukah (Uradni list SRS, št. 7/77) se besedilo »od 5.000 do 100.000« nadomesti z besedilom »od 25.000 do 1,000.000«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 1.000 do 10.000« nadomesti z besedilom »od 5.000 do 100.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 44. člena se besedilo »od 1.000 do 50.000« nadomesti z besedilom »od 10.000 do 500.000«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 300 do 5.000« nadomesti z besedilom »od 3.000 do 50.000«.
3.	člen
V	45. členu se besedilo »od 500 do 10.000« nadomesti z besedilom »od 5.000 do 100.000«.
4.	člen
V	prvem odstavku 46. člena se besedilo »od 200 do 2.000« nadomesti z besedilom »od 1.000 do 10.000«.
Drugi odstavek se črta.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-75/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Miran Potre 1. r.
1404.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije'
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o morskem ribištvu
Razglaša se zakon o spremembah zakona o morskem ribištvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične re-republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
2.	julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
6t. 0100-10/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o morskem ribištvu
1.	člen
V	prvem odstavku 40. člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) se številka -10.000« nadomesti s številko »100.000«, številka »500.000« pa s številko »5,000.000«.
V	drugem odstavku se številka »500« nadomesti s številko »15.000«, številka »5.000« pa s številko »150.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 41. člena se številka »3.000« nadomesti -s številko »30.000«, številka »200.000« pa s številko »2,000.000«.
V	drugem odstavku se številka »500« nadomesti
s številko	»10.000«,	številka	»2.000«	pa	s	številko
»100.000«.
3.	člen
V	prvem odstavku 42. člena se številka »500« nadomesti s številko »20.000«, številka »50.000« pa s številko »200.000«.
V	drugem odstavku se številka »100« nadomesti
s številko	»10.000«,	številka	»5.000«	pa	s	številko
»100.000«.
4.	člen
V	prvem odstavku 43. člena se številka »5.000«-nadomesti s številko »50.000«, številka »50.000« pa s številko »100.000«.
5.	člen
V	44. členu se številka »50« nadomesti s številko »1.000«, številka »10.000« pa s številko »100.000«.
6.	člen
V	45. členu se številka »500« nadomesti s številko »10.000«, številka »10.000« pa s številko »100.000«.
7.	člen
V	46. členu se številka »100« nadomesti s številko »5.000*, številka »2.000« pa s številko »20.000«.
8.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 323-3/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r.
1405.
Na podlagi 3. točke 379. .člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o energetskem gospodarstvu
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o energetskem gospodarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
St. 0100-11/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o energetskem gospodarstvu
1.	člen
V prvem odstavku 84. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št 33/81) se besede
»od 10.000 do 1,000.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 1,000.000 do 10,000.000 dinarjev*.
V	zadnjem odstavku se besede »od 10.000 do 50.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 100.000 do 500.000 dinarjev«.
2.	člen
V	prvem odstavku 85. člena se besede »od 100.000 do 1,000.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 1,000.000 do 10,000.000 dinarjev«.
V	zadnjem odstavku se besede »od 10.000 do 50.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 100.000 do
500.000	dinarjev«.
3.	člen
V	prvem odstavku 86. člena se besede »od 5.000 do 50.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 50.000 do 500.000 dinarjev«.
V	zadnjem odstavku se besede »od 1.000 do 5.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 10.000 do 50.000 dinarjev«.
4.	člen
V	prvem odstavku 87. čena se besede »od 2.000 do 20.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 20.000 do 100.000 dinarjev«.
5.	člen
V	prvem odstavku 88. člena se besede »od 1.000 do 10.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 10.000 do 100.000 dinarjev«.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 31.11-9/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1406.'
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
St. 0100-12/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu
1.	člen
V prvem odstavku 73. člena zakona c rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75) se besede »do i.000,000 dinarjev* nadomestijo z besedami »od 1,000.000 do 10,000.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besede »od 500 do 30.000 di-
narjev« nadomestijo z besedami »od 5.000 do 450.000 dinarjev«.	*
2.	člen
V	prvem odstavku 74. člena se besede »do 500.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 500.000 do
7,500.000	dinarjev«.
V	drugem odstavku se besede »od 500 do 20.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 5.000 do 300.000 dinarjev«.
3.	člen
V	prvem odstavku 75. člena se besede »od 1.000 do 50.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 10.000 do 750.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besede »do 1.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »do 15.000 dinarjev«.
4.	člen
V	prvem odstavku 76. člena se besede »do 10.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 10.000 do 150.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besede »do 500 dinarjev« nadomestijo z besedami »do 7.500 dinarjev«.
, V tretjem odstavku se beseda »občan« nadomesti z besedo »posameznik«, besede »do 500 dinarjev« pa z besedami »do 7.500 dinarjev«.
5.	člen
Prvi stavek prvega odstavka 77. člena se spremeni tako, da se glasi: »Takoj na mestu se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo 5.000 dinarjev odgovorna oseba pravne osebe ter z denarno kaznijo 10.000 dinarjev pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti«.
6.	člen
V	prvem odstavku 78. člena se besede »do 3.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »do 45.000 dinarjev«. Na koncu pbvega odstavka se pika črta in doda oklepaj z besedilom »(9. in 10. točka 3. člena)«.
Besedilo drugega odstavka se črta.
7.	člen
Besedilo 79. člena se črta.
8.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 310-4/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Miran Potrč 1. r.
1407.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične repubbke Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične
republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o sjgreme_mbah_in__dopolnitvah zakona o zagotovitvi sredstev za graditev objektov
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotovitvi sredstev za graditev objektov,
ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
St. 0100-13/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986. I
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotovitvi sredstev za graditev objektov
1.	člen
V	zakonu o zagotovitvi sredstev za graditev objektov (Uradni list SRS, št. 18/85) se v prvem odstavku 12. člena številka »100.000« nadomesti s številko »500.000«, številka »1,000.000« pa s številko »10,000.000«.'
V	drugem odstavku se številka »10.000« nadomesti s številko »50.000«, številka »50.000« pa s številko »500.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 13. člena se številka »10.000« nadomesti s številko »50.000«, številka »100.000« pa s številko »1,000.000«.
V	drugem odstavku se številka »5.000« nadomesti s številko »25.000«, številka »20.000« pa s številko »80.000«.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-250/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r.
1408.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
Št. 0100-14/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva
1.	člen
V	zakonu o preizkušanju in žigosanju oziroma
zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva (Uradni list SRS, št. 37/73) se v prvem odstavku 17. člena številka:	»200.000« nadomesti s številko:
»6,000.000«.
V	drugem odstavku se številka: »15.000« nadomesti s številko: »450.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 18. člena se številka »50.000« nadomesti s številko: »1,000.000«.
' V drugem odstavku se številka: »5.000« nadomesti s številko: »100.000«.
3.	člen
V	prvem odstavku 19. člena se številka: »30.000« nadomesti s številko: »800.000«.
V	drugem odstavku se številka: »3.000« nadomesti s številko: »80.000«.
4.	člen
V	20. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Z denarno kaznijo od 50.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, če stori kakšno dejanje iz 17. in 19. člena tega zakona.«
Dosedanji prvi odstavek postane drugi.
V	dosedanjem prvem odstavku se številka: »3.000«
nadomesti s številko: »100.000«.	■	’—*— '
5.	člen
Črta se 21. člen.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 22-12/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r.
1409.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o blagovnem prometu
Razglaša se zakon o spremembah zakona o blagovnem prometu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne
2.	julija 1986.
St. 0100-15/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o blagovnem prometu
1.	člen
V prvem odstavku 64. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) se besedilo »od
50.000	do 200.000« nadomesti z besedilom: »od 250.000 do 2,000.000«.
V	drugem odstavku 64. člena se besedilo »od 1.000 do 20.000« nadomesti z besedilom: »od 5.000 do 200.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 65. člena se besedilo »od 3.000 do 30.000« nadomesti z besedilom »od 15.000 do 300.000«.
V	drugem odstavku 65. člena se besedilo »od 500 do 5.000« nadomesti z besedilom »od 2.500 do 50.000«.
3.	člen
V	prvem odstavku 66. člena se besedilo »od 500 do 3.000« nadomesti z besedilom »od 2.500 do 100.000«.
V	drugem odstavku 66. člena se besedi »do 1.000« nadomesti z besedo »do 10.000«.
4.	člen
V	prvem odstavku 67. člena se besedilo »od 1.000 do 10.000« nadomesti z besedilom »od 5.000 do 100.000«, besedi »do 1.000« pa nadomesti z besedama »do 10.000-*.
Drugi odstavek 67. člena se črta.
5.	člen
V	68 členu se besedilo »od 2 000 do 20.000« nadomesti z besedilom »od 10.000 do 100.000«.
Drugi odstavek 68. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Poleg kazni za prekršek iz prejšnjega odstavka se izreče tudi varstveni ‘ukrep odvzema blaga, ki je bilo uporabljeno za prekršek.«
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-23/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik '
Miran Potrč L r.
1410.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o semenu in sadikah
Razglaša se zakon o spremembah zakona o semenu in sadikfeh, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
Št. 0100-16/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o semenu in sadikah
1.	člen
V	prvem odstavku 46. člena zakona o semenu in sadikah (Uradni list SRS, št. 42/73 in 45/73) se številka »20.000-" nadomesti s številko »200.000«, številka »l 00.000« pa s številko »3,000.000«.
V	drugem odstavku se številka »500« nadomesti s številko »15.000«, številka »2.000« pa s številko »100.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 47. člena se številka »10.000« nadomesti s številko »100.000«, številka »50.000« pa s številko »500.000«.
V	drugem odstavku se številka »200« nadomesti s številko »2.000«, številka »3.000« pa s številko »30.000«.
3.	člen
V	48. členu se številka »200« nadomesti s številko »2.000«, številka »10.000« pa s številko »100.000«.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-7/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r.
1411.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina
Razglaša se zakon o spremembah zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
St. 0100-17/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina
1.	Sen
V	prvem odstavku 47. člena zakona o vinu in o drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16/74) se številka »50.000« nadomesti s številko »500.000«, številka »1,000.000« pa s številko »10,000.000«.
V	drugem odstavku se številka »3.000« nadomesti s številko »30.000«, številka »30.000« pa s številko »300.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 48. člena se številka »30.000« nadomesti s številko »300.000«, številka »500.000« pa s številko »5,000.000«.
V	drugem odstavku se številka »2.000« nadomesti s številko »20.000«, številka »20.000« pa s številko »200.000«.
3.	člen
V	49. členu se številka »2.000« nadomesti s številko »20.000«, številka »20.000« pa s številko »100.000«.
4.	člen
V	prvem odstavku 50. člena se številka »5.000« nadomesti s številko »50.000«, številka »30.000« pa s številko »300.000«.
V	drugem odstavku se številka »1.500« nadomesti s številko »15.000«, številka »5.000« pa s številko »50.000«.
5.	člen
V	51. členu se številka »1.500« nadomesti s številko »15.000«, številka »10.000« pa s številko »100.000«.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-14/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r.
1412.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o varstvu
zraka
Razglaša se zakon o spremembah zakona o varstvu zraka, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
2.	julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
Št. 0100-18/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r.
f
ZAKON
o spremembah zakona o varstvu zraka
1.	člen
V	prvem odstavku 38. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75 in 35/79) se besedilo »od 10.000 do 500.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 200.000 do 10,000.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 1.000 do 30.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 20.000 do 500.000 dinarjev«.
2.	člen
V	prvem odstavku 39. člena se besedilo »od 1.000 do 50.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 20.000 do 1,000.000 dinarjev«.
V	drugem odstilvku se številka “1.500<- nadomesti s številko --IS.000«, številka ->20.000" pa s številke ”■200.000".
2.	člen
V	prvem odstavku 19. člena se številka ”10.000« nadomesti s številko -100.000", številka -100.000« pa s številko ”3,000.000".
V	drugem odstavku se številka ”1.000« nadomesti s številko -15.000", številka -10.000« pa s številko -100.000".
3.	člen
V	prvem odstavku 20. člena se številka »5.000« nadomesti s številko »50.000«, številka -30.000« pa s številko ”100.000«.
V	drugem odstavku se številka -500« nadomesti s številko ”5.000«. številka -3 000« pa s številke ”30.000«.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-16/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč L r.
1411.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
TJ K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o gozdovih
Razglaša se zakon o spremembah zakona o gozdovih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na sej! Zbora občin dne 2. julija 1986.
Št. 0100-23/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o gozdovih
1.	člen
V	prvem odstavku 82. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85) se številka ”20.000« nadomesti s številko ”60.000«, številka »1,000.000« pa s številko ”5,000.000«.
V	drugem odstavku se številka »5.000« nadomesti s številko »26.000«. številka ”56.000« pa s številko »150.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 83. člena se številka »6.000" nadomesti s številko »50.000«, številka »150.000« pa s številko ”500.000«.
V	drugem odstavku se številka »3.000« nadomesti
s številko ”10.000«, številka »36.060« pa s številko »90.000«.
3.	člen
V' 84. členu se številka »3.000« nadomesti s številko -10.000", številka -30.000« pa s številko "90.000«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za prekrške iz 1., 3. in o. točke prejšnjega odstavka se ob kazni obvezno izreče tudi varnostni ukrep odvzema predmetov, ki so pridobljeni s prekrškom.«
4.	člen
V 85. členu se številka »5.000« nadomesti s številko »20.000«, številka »50.000« pa s številko »100.000«.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 321-6/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina	;	/
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potre L r.
1418.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave, Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o varstvu,
gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč
Razglaša se zakon o spremembah zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
Št. 0100-24/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč
1.	člen
V	prvem odstavku 78. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76) se številka »10.000« nadomesti s številko ”100.000«, številka »200.000« pa s številko »2,000.000«. V drugem odstavku se številka »1.000« nadomesti s številko »10.000«, številka »10.000« pa s številko »100.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 79. člena se številka ”16.0<X>" nadomesti s številko »100.000«, številka »200.006" pa s številko »2,000.000«. V drugem odstavku se številka »1.000« nadomesti s številko »10.000«, številka »lO.OOO« pa s številko »100.000«.
3.	člen
V	prvem odstavku 80. člena se številka »5.608" nadomesti s številko »50.000", številka ”28.860- pa e
številko »200.000«. V drugem odstavku se številka »500« nadomesti s številko »5.000«, številka »5.000« pa s številko »50.000«.
4.	člen
V	prvem odstavku 81. člena se številka »500« nadomesti s številko »10.000«, številka »1.000« pa s številko »100.000«.
V	drugem odstavku se številka »300« nadomesti s številko »6.000«, številka »2.000« pa s številko
»40.000«.
5.	člen
V	82. členu se številka »100« nadomesti s številko »5.000«, številka »2.000« pa s številko »50.000«.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 323-4/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1419.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja ■ Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o gostinski dejavnosti
Razglaša se zakon o spremembah zakona o gostinski dejavnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne
2.	julija 1986.
£t. 0100-25/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o gostinski dejavnosti
1.	člen
V	prvem odstavku 16. člena zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73) se besedilo »od
3.000	do 500.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od
25.000	do 5,000.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku 16. člena se besedilo »500 do
15.000	dinarjev« nadomesti z besedilom »od 5.000 do
250.000	dinarjev«.
2.	člen
V	prvem odstavku 17. člena se besedilo »od 300 do 15.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 16.000 do 300.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku 17. člena se besedilo »od 50 do 5.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 2.500 do 100.000 dinarjev«.
3.	člen
V	prvem odstavku 18. člena se besedilo »od 300 do 15.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 10.000 do 300.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku 18. člena se besedilo »od 50 do 5.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 2.500 do
100.000	dinarjev«.
V	tretjem odstavku 18. člena se znesek »50 dinarjev« nadomesti z zneskom »2.500 dinarjev«.
4.	člen
V	19. členu se besedilo »od 50 do 5.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 2.500 do 100.000 dinarjev«.
5.	člen
V	20. členu se znesek »50 dinarjev« nadomesti z zneskom »2.500 dinarjev«.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 323-23/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Miran Potrč 1. r.
1420.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti, na žičnicah in vlečnicah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti na žičnicah in vlečnicah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
£t. 0100-26/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti na žičnicah in vlečnicah
1.	člen
V	prvem odstavku 33. člena zakona o varnosti na žičnicah in vlečnicah (Uradni list SRS, št. 17/81) se številka »500.000« nadomesti s številko »5,000.000«, v drugem odstavku pa številka »20,000« s številko »200.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 34. člena se številka »500.000« nadomesti s številko »5,000.000«, v drugem odstavku pa številka »20.000« s številko »200.000«.
•	3. člen
V	prvem odstavku 35. člena se 'številka »200.000« nadomesti s številko »2,000.000«, v drugem odstavku pa številka »10.000« s številko »100.000«.
4.	člen
V	prvem odstavku 36. člena se številka »50.000«
nadomesti	s	številko	»400.000«,	v	drugem	odstavku
pa številka »5.000« s številko »40.000«.
5.	člen
V	prvem odstavku 37, člena se številka »50.000«
nadomesti	s	številko	»4o6.000«,	v	drugem	odstavku
pa številka »5.000« s številko »40.000«.
6.	člen
V	prvem odstavku 38. člena se številka »50.000«
nadomesti	s	številko	»400.000«,	v	drugem	odstavku
pa številka »5.000« s številko »40.000«.
V	tretjem odstavku se besedilo »od 500 do 10.000« nadomesti z besedilom »od 2.500 do 40.000«.
7.	člen
V	39. členu se besedilo »od 500 do 10.000« nadomesti z besedilom »od 2.500 do 40.000«.
3.	člen
o
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-36/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
x	Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1421.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dcpoinitvah zakona o. določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1936.
St. 0100-27/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
1	Predsednik
France Popit 1. r.
ZA K O N
o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki
L člen
V prvem odstavku 7. člena zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki (Uradhi
list SRS, št. 7/76) se besedilo »do 500.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 1,000.000 do 10,000.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »do 5.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 50.000 dinarjev do
500.000	dinarjev«.
2.	člen
V	prvem odstavku 8. člena se besedilo »do 30.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 50.000 dinarjev do 1,000.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »do 5.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 10.000 dinarjev do 100.000 dinarjev«.
3.	člen
V	9. členu se besedilo »do 5.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 10.000 do 100.000 dinarjev«.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-8/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1422.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o higieni proizvodnje in prometa z mlekom
Razglaša se zakon o spremembah zakona o higieni proizvodnje in prometa z mlekom, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
St. 0100-28/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o higieni proizvodnje in prometa z mlekom
1.	člen
Napovedni stavek prvega odstavka 6. člena zakona o higieni proizvodnje in prometa z mlekom (Uradni list SRS, št. 14/61) se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 100.000 do 2,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela:«
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 50.000 do 150 000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela.«
2.	člen
7.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori katero od dejanj iz prejšnjega člena«.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 320-19/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1423.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ	x
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
Št. 0100-29/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r
i
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
1.	člen
V	zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82 in 40/84) se v prvem odstavku 166. člena številka »20.000« nadomesti s številko »100.000«, številka »150.000« pa s številko »1,000.0(10«, in črta
6.	točka.
V	drugem odstavku se številka »2.000« nadomesti s številko »10.000«, številka »20.000« pa s številko »150.000«.
2.	člen
V	prvem odstavku 167. člena se številka »5.000« nadomesti s številko »25.000«, številka »50.000« pa s številko »300.000«.
V	prvem odstavku se za 1. točko doda nova 1. a točka, ki se glasi:
»1. a) če naloži tovor na vozilo ali skupino vozil nad njihovo nosilnostjo ali nad dovoljeno osno obremenitvijo ali nad dovoljeno skupno težo ali preko predpisanih dimenzij posamezne vrste vozila (prvi odstavek 46. člena);«
V	drugem in tretjem odstavku se številka »1.000« nadomesti s številko »5.000«, številka »5.000« pa s številko »30.000«.
3.	člen
V	prvem odstavku 168. člena se številka »3.000« nadomesti s številko »15.000«, številka »30.000« pa s številko »200.000«.
V	drugem in tretjem odstavku se številka »400« nadomesti s številko »2.000«, številka »2.000« pa s številko »12.000«.
4.	člen
V	prvem in drugem odstavku 169. člena se številka »5.000« nadomesti s številko »25.000«, številka »50.000« pa s številko »300.000«.
5.	člen
V	170. členu se številka »3.000« nadomesti s številko »15.000«, številka »30.000« pa s številko »200.000«.
6.	člen
V	prvem odstavku 171. člena se številka »800« nadomesti s številko »4.000«, številka »4.000« pa s številko »25.000«. besedilo »do 60 dni« pa nadomesti z besedilom »do 30 dni«.
Drugi in tretji odstavek se črtata.
V	četrtem odstavku se številka »1.000« nadomesti s številko »5.000«, številka »5.000« pa s številko »30.000«, besedilo »od 30 do 60 dni« pa nadomesti z besedilom »do 30 dni« in za tem besedilom postavi pika, ostalo besedilo pa se črta.
7.	člen
V	prvem odstavku 172. člena se številka »500« nadomesti s številko »2.500«, številka »3.000« pa s številko »20.000«.
V	drugem odstavku se številka »800« nadomesti s številko »4.000«, številka »4.000« pa s številko ->25.000«, besedilo »do 60 dni« nadomesti z besedilom »do 30 dni«, in za tem besedilom postavi pika, ostalo besedilo pa se črta.
8.	člen
V	prvem odstavku 173. člena se številka »500« nadomesti s številko »2.500«.
V	drugem odstavku se številka »800« nadomesti s številko »4.000«, številka »4.000« pa s številko »25.000«, besedilo do »60 dni« pa nadomesti z besedilom »do 15 dni«,
Tretji odstavek se črta.
9.	člen
V	prvem	odstavku	174.	člena	se	številka	»300«
nadomesti s številko »1.500«.
V	drugem odstavku se številka »400« nadomesti s številko »2.000«, številka »2.000« s številko »12.000«, besedilo »do 40 dni« pa nadomesti z besedilom »do 10 dni«.
Tretji odstavek se črta.
10.	člen
V	prvem	odstavku	175.	člena	se	številka	»200«
nadomesti s številko »1.000«.
V	drugem odstavku se številka »300« nadomesti s številko »1.500«, številka »1.500« pa s številko »9.000« in za to številko postavi pika, ostalo besedilo pa se črta.
Tretji odstavek se črta.
11.	člen
V	prvem	odstavku	176.	člena	se	številka	»100«
nadomesti s številko »500«.
V	drugem odstavku se številka »200« nadomesti s številko »1.000«, številka »500« pa s številko »3.000«.
12.	Men
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 34-57/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1424.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o igrah na srečo
Razglaša se zakon o spremembah zakona o igrah na srečo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
2.	julija 1988 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
Žt. 0100-30/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986. y
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o igrah na srečo
1.	člen
V	prvem odstavku 53., 55. in 56. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32-1522/80) se besedilo »od 10.000 do 100.000 dinarjev«- nadomesti z besedilom »cd 100.000 do 1,500.000 dinarjev-.
V	drugem odstavku 53., 55. in 56. člena se besedilo »od 3.000 do 10.000 dinarjev- nadomesti z besedilom »od 30.000 do 100.000 dinarjev-.
2.	člen
V	prvem odstavku 54. člena se besedilo »od 20.000 do 200.000 dinarjev- nadomesti z besedilom »od 200.000 do 3,000.000 dinarjev-
V	drugem odstavku se besedilo »od 5.000 do 20.000 dinarjev- nadomesti z besedilom »od 50.000 do 200.000 dinarjev«.
3.	člen
V	prvem odstavku 57. člena se besedilo »od 1.000 do 10.000 dinarjev- nadomesti z besedilom »od 10.000 do 100.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »1.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »10.000 dinarjev«.
4.	člen
V	prvem odstavku 58. člena se besedilo »od 10.000 do 100.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 100.000 do 1,000.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 3.000 do 10.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 30.000 do 100.000 dinarjev«.
„	5. člen
V	59. členu se besedilo »od 500 do 10.000 dinarjev-nadomesti z besedilom »od 10.000 do 100.000 dinarjev«.
6.	člen
V	prvem odstavku 60. člena se besedilo »od 5.000 do 50.000 dinarjev«, nadomesti z besedilom »od 50.000 do 500.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 1.000 do 5.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 10.000 do 50.000 dinarjev«.
7.	Men
V	61. členu se besedilo »od 5.000 do 20.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 20.000 do 100.000 dinarjev«.
8.	člen
V	prvem odstavku 62. člena se besedilo »5.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »50.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »3.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »30.000 dinarjev«.
9.	člen
63. člen se črta.
10.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Žt. 47-1/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1425.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju
Razglaša se zakon o spremembah zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
St. 0100-31/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju
1.	člen
V	prvem odstavku 25. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) se besedilo »od 5.000 do 50.JC0 dinarjev- nadomesti z besedilom »od 100.000 do 1,000.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 500 do 5.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 10.000 do 100.000 'dinarjev«.
2.	člen
V	prvem odstavku 26. člena se besedilo »od 3.000 do 30.000 dinarjev- nadomesti z besedilom »od 60.000 do 600.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 300 do 3.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 6.000 do 60.000 dinarjev«.
3.	člen
V	27. členu se besedilo »od 3.000 do 10.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 60.000 do 100.000 dinarjev«.
4.	člen
V	28. členu se besedilo »od 200 do 1.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 4.000 do 20.000 dinarjev«.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-14/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1426.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o vodah
Razglaša se zakon o spremembah zakona o vodah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
St. 0100-32/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o vodah
1.	člen
V	prvem odstavku 76. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) se besedilo »od 100.000 do
1,000.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 1,000.000 do 10,000.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 10.000 do 50.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 100.000 do 500.000 dinarjev«..
2.	člen
V	prvem odstavku 77. člena se besedilo »od 5.000 do 50.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 50.000 do 500.000 dinarjev«.
3.	člen
V	78. členu se besedilo »od 2.000 do 20.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 20.000 do 100.000 dinarjev«.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-4/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1427.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1986 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1986.
Žt. 0100-33/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
1.	člen
V	prvem odstavku 79. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85) se besedilo »od 200.000 do 500.000 din« nadomesti z besedilom »od 500.000 do 5,000.000 din«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 10.000 do 30.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 50.000 do 300.000 dinarjev«.
2.	člen
V	prvem odstavku 80. člena se besedilo »od 50.000 do 500.000 din« nadomesti z besedilom »od 500.000 do
5,000.000 din«.
V	drugem odstavku se besedilo »do 20.000 din« nadomesti z besedilom »do 200.000 din«.
3.	člen
V	prvem odstavku 01. člena se besedilo »od 10.000 do 30.000 din« nadomesti z besedilom »od 30.000 do
90.000	din«.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-2/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Miran Potrč 1. r.
1428.
Na podlagi 19. alinee 335. člena, 1. alinee 349. člena in prvega odstavka 384. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. točke amandmaja IV k ustavi Socialistične republike Slovenije in 376. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije v zvezi z razglasitvijo izvolitve predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/86) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1986
I
Ugotovila, da je bil tovariš Jože Smole izvoljen za predsednika Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je po položaju član Predsedstva SR Slovenije.
II
Objavilo sestavo Predsedstva Socialistične republike Slovenije.
Predsednik:
France Popit Člani:
Alojz Briški,
Ivo Fabinc,
Majda Gaspari,
' Boris Majer,
Andrej Marinc,
Janez Stanovnik,
Milan Kučan, predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Jože S m o 1 e , predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Št. 02001-1/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r.
1429.
Na podlagi tretjega odstavka 135. člena ustave SR Slovenije, 70. člena, 20. alinee 1. razdelka 72. člena, tretjega odstavka 259. člena, prvega in šestega odstavka 326. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter tretjega odstavka 13. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 2. julija 1986 sprejela
ODLOK
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije
Skupščina SR Slovenije daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložila v soglasje Zveza vodnih skupnosti Slovenije.
Št. 025-14/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r.
1430.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee drugega razdelka 71. člena, 3. alinee 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 39. in 40. člena zakona o temeljih družbenega sistema informiranja in o informacijskem sistemu federacije (Uradni list SFRJ, št. 68/81) in 3. točke odloka o številu članov Sveta družbenega sistema informiranja Socialistične federativne republike Jugo-
slavije (Uradni list SFRJ, št. 72/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1986 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegata Skupščine SR Slovenije v Sret družbenega sistema informiranja Socialistične federativne republike Jugoslavije
V Svet družbenega sistema informiranja Socialistične federativne republike Jugoslavije se delegira:
Rado R o t e r, podpredsednik Komisije Skupščine SR Slovenije za informiranje.
Št. 111-143/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1431.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee drugega razdelka 71. člena, 4. alinee 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 26. in 27. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/75, 31/84) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1986 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije
Imenuje se:
Franci Polak, za namestnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije.
Št. 111-114/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik - Miran Potrč 1. r.
1433.
Na podlagi 26 alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee drugega razdelka 71. člena, 2. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. in 222. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1986 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno vatetva
Imenuje se:
Jože Vidmar, za namestnika predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo.
St. 111-6/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Skupščina
Socialistične republiko Slovenije »
Predsednik
Miran Potrč 1. r.
1433.
Na podlagi petega odstavka 14. člena in prvega odstavka 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
O O L O K
o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije
1.	člen
Najmanjši znesek odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, po petem odstavku 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) v znesku 40 din za kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda, se poveča na 110 din za kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda.
2.	člen
Del odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, po prvem odstavku
17.	člena zakona o kmetijskih zemljiščih v znesku 20 din po kvadratnem metru kmetijskega zemljišča ali gozda, se poveča na 55 din po kvadratnem metru kmetijskega zemljišča ali gozda.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 27/84).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-01/84-7/4
Ljubljana, dne 10. julija 1986.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik:
Dušan Šinigoj 1, r.
1434.
Na podlagi tretjega odstavka 10. Sena zakone o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
N A V O D I L O
za določitev zemljišč, ki se temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji
1.	člen
Pri pripravi strokovnih podlag za planiranje, v katerih se določijo kmetijska zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, mora kmetijska zemljiška skupnost v prvo ehmočie kmetijskih zemljišč uvrstiti vsa kmetijska zemljišča po prvem odstavku 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
Strokovna podlaga za določitev zeml.ršč, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, je kategorizacija kmetjiskih zemljišč, ki mora biti izdelana za vsa kmetijska zemljišča v občini na podlagi navodila o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Uradni list SRS, št. 45/82).
2.	člen
Za. kmetijska zemljišča ki jih je na podlagi proučitev naravnih danosti mogoče in smotrno usposobiti s pros‘orsko ureditvenimi operacijami (hidromelioracije, agromelioracije, namakanje) za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, se v smislu 3. alinee prvega odstavka '10 člena zakona o kmetijskih zemljiščih štejejo tudi zemljiša. na katerih zaradi raznih posegov (peskokopi, glinokopi ipd.) ni možna kmetijska proizvodnja, jih je pa za to proizvodnjo smotrno usposobiti.
Za zemljišča, ki so že oblikovana oziroma jih je možno oblikovati (združiti) v komplekse, se v smislu
4.	alinee prvega odstavka 10 Člena zakona o kmetijskih zemljiščih štejejo:
—	zaokrožene celote kmetijskih obdelovalnih ali neobdelovalnih zemljišč ne glede na velikost, lego in nadmorsko višino, če ie na niih mogoče organizirati racionalno kmetijsko proizvodnjo;
—	niivske in travniške površine, ki se prepletajo med zemljišči I. in II. kategorije ter skupaj z njim! predstavljajo zaokroženo celoto, na kateri je možno organizirati intenzivno rastlinsko proizvodnjo;
—	kmeti jska zemljišča zaščitenih ali proizvodno usmerjenih kmetij, ki sama ali skupaj z mejnimi zemljišči lahko tvorijo obdelovalno celoto.
3.	člen
Območja kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane, in kmetijska zemljišča iz 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se grafično prikažejo na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5.000 tako, da njihova razmejitev poteka 'praidloma po parcelnih mejah, in v zbirni karti v merilu 1 : 25.000 za celotno območje občine. Hkrati se izračuna njegova površina v hektarjih.
V družbenem planu občine in na preglednem katastrskem načrtu ter v zbirni karti iz prejšnjega odstavka se posebej označijo kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem, in se vriše gozdna meja.
Če je sklenjen samoupravni sporazum iz 12. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, se za zemljišča iz prejšnjega odstavka v družbenem pianu občine določi tudi namen rabe teh zemljišč, opredeljen v samoupravnem sporazumu.
4.	člen
Na podlagi izdelane kategorizacije kmetijskih zemljišč pripravi kmetijska zemljiška skupnost v postopku priprave prostorskih' sestavin planskih aktov
občine predlog razvrstitev kmetijskih zemljišč, in sicer kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodnje brane, ter drugih kmetijskih zemljišč.
Predlog razvrstitve kmetijskih zemljišč razgrne kmetijska zemljiška skupnost za 30 dni. Javna razgrnitev se objavi na krajevno običajen način.
, Na javni razgrnitvi lahko dajejo z-ainteresirani pisne pripombe in predloge na razvrstitev Kmetijskih zemljišč oziroma jih je dolžna kmetijska zemljiška skupnost sprejeti na zapisnik.
Po končani javni razgrnitvi obravnava kmetijska zemljiška skupnost pripombe, dane na predlog razvrstitve kmetijskih zemljišč ter določi nov predlog razvrstitve kmetijskih zemljišč, če je to potrebno.
5.	člen
Predlog razvrstitve kmetijskih zemljišč iz prejšnjega člena je ena od obveznih strokovnih podlag za pripravo planskih aktov občine, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati navodilo o razvrstitvi kmetijskih zemljišč v družbenem planu občine (Uradni list SRS, št. 22/81).
7.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-01/86-19
Ljubljana, dne 16. junija 1986.
Republiški komite
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik
Milan Kneževič 1. r.
1435.
Na podlagi 18. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in V86) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO
o tem, kdaj se šteje, da obdelovalec ravna kot dober gospodar
1.	člen
S tem navodilom se določajo merila za presojo ali lastnik, uporabnik oziroma imetnik kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: obdelovalec) obdeluje kmetijsko zemljišče kot dober gospodar.
2.	člen
Šteje se, da obdelovalec obdeluje kmetijsko zemljišče kot dober gospodar, če ga obdeluje v skladu s prvim odstavkom 18. člena zakona o kmetijskih
zemljiščih in agrokarto, in sicer tako, da je ob uporabi sodobne agrotehnike (tehnologije) omogočeno doseganje čimvečjih pridelkov na enoto površine.
Kot merilo za ugotavljanje količine pridelkov po prejšnjem odstavku se uporablja povprečen pridelek
na enoto površine ustrezne poljščine oziroma kulture v občini glede na razvrstitev zemljišč v družbenem planu občine; na melioriranih zemljiščih pa količine
pridelkov, določene v programu melioracije.
3.	člen
Šteje se, da obdelovalec ne obdeluje kmetijskih zemljišč kot dober gospodar, zlasti če ne izvaja v okviru priporočene tehnologije pridelovanja najnujnejših ukrepov, in sicer če:
—	pravočasno in učinkovito ne ukrepa proti karantenskim in gospodarskim rastlinskim boleznim in škodljivcem, kar ima za posledico pomembno zmanjšanje ali uničenje kmetijske proizvodnje ali' za širjenje karantenskih ali gospodarsko škodljivih rastlinskih bolezni ali škodljivcev;
—	ne uničuje karantenskih parazitskih cvetnic: predenica (Cuscutta spp.) in pajalnika (Orobanche spp.) in drugih plevelov, ki lahko vplivajo na občutno zmanjšanje pridelka ali pa se njihovo seme lahko širi na sosednja zemljišča in poljščine:
—	ne pokosi oziroma drugače koristi travinja na prvem območju kmetijskih zemljišč vsaj dvakrat letno, na drugih kmetijskih zemljiščih pa vsaj enkrat letno:
—	ne dosega povprečnih hektarskih pridelkov v oblini na prvem območju kmetijskih zemljišč oziroma količin pridelkov, določenih v programu melioracije:
—	ne upošteva določenega sortnega sestava iri obx2 * * * * 7ezne menjave semena;
—	ne zagotavlja ohranjanja oziroma izboljševanja rodovitnosti tal z načinom rabe kmetijskih zemljišč in izvajanjem tehnologije (neustrezen kolobar), neizvajanje osnovnega gnojenja z organskimi in mineralnimi snniili ipd.);
—	pase rivino brez nadzorstva na območju izpod gozdne meie'
—	neupravičeno zatravlja njive izven optimalne strukture kolobarjenja tako, da je dosežen pridelek hranilnih snovi na enoto površine manjši, kot če bi prideloval jDoljščine:
—	ne preprečuje zaraščanja kmetijskih zemljišč z grmovjem in s tem zmanjšuje možnost uporabe za kmetijsko proizvodnjo;
—	ne izvaja programa vzdrževanja melioracijskih sistemov, opredeljenega v občinskem odloku o vzdrževanju melioracijskih sistemov oziroma v programu vzdrževalnih del;
—	ne izvaja programa proizvodnje na melioriranih in komasiranih zemljiščih, ki je bil v skladu z družbenim planom občine določen in sprejet v programu za izvedbo teh kmetijskih prostorsko-ureditve-nih operacij;
—	napravi trajne nasade na zemljiščih, ki po opredelitvah agrokarte za to proizvodnjo niso najprimernejša, ali pa so z družbenim planom občine namenjena za drugo vrsto kmetijske proizvodnje, oziroma je na teh zemljiščih z družbenim planom predvidena melioracija ali komasacija;
—	v nasprotju s predpisi deli kmetijska zemljišča.
4.	člen
Občinski upravni organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo, so dolžni vsako leto do 1. septembra ugotoviti, katera zemljišča niso obdelana v skladu s tem navodilom in obvestiti o tem kmetijsko zemljiško skupnost, da ukrepa po 18. členu zakona o kmetijskih zemljiščih.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati navodilo o tem, kdaj se šteje, da obdelovalec ravna kot dober gospodar (Uradni list SRS, št. 22/81).
6.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-01/86-18
Ljubljana, dne 16. junija 1986.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kneževič 1. r.
1436.
Na podlagi devetega odstavka 4. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Na podlagi 4. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) in navodila o opravljanju	preizkusa	znanja	za	ugotovitev
ustrezne usposobljenosti	za	obdelovanje	kmetijskih
zemljišč, izdaja izpitna komisija pri .............
........................................,	imenovana
z odločbo št............... z dne ____________ *
POTRDILO
o opravljenem preizkusu znanja o ustrezni usposobljenosti za obdelovanje kmetijskih zemljišč
Tovariš(ica) .................................,
r°j.................. je uspešno opravil (a) preizkus
znanja s področja (poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, gozdarstvo ipd.) in s tem izpolnil(a) pogoj iz 3. alinee šestega odstavka 4. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
NAVODILO
o opravljanju preizkusa znanja za ugotovitev ustrezne usposobljenosti za obdelovanje kmetijskih zemljišč
1.	člen
Preizkus znanja po tem navodilu mora opraviti občan, ki želi začeti opravljati kmetijsko dejavnost kot glavno oziroma dopolnilno dejavnost, pa ne izpolnjuje drugih z zakonom o kmetijskih zemljiščih predpisanih pogojev za ustrezno usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti.
2.	člen
Občan mora opravljati preizkus znanja po vzgoj-no-izobraževalnem programu in učbenikih dvoletne srednje kmetijske šole, glede na vrsto kmetijske proizvodnje, ki jo namerava opravljati.
3.	člen
Občan opravlja preizkus znanja pred komisijo, ki jo z odločbo imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Člani komisije so strokovnjaki s področja kmetijstva in veterinarstva. Komisija iz prejšnjega odstavka izda občanu po uspešno opravljenem preizkusu znanja potrdilo. Potrdilo je sestavni del tega navodila in je objavljeno skupaj z njim.
Stroške preizkusa znanja plača občan,'ki opravlja preizkus znanja.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati navodilo o tem, kdaj se šteje, da je občan ustrezne usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča (Uradni list SRS, št. 22/81). 5
Predsednik komisije • M. P.
(občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo)
1437.
Na podlagi 96. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79, 11/81 in 1/86) izdaja Republiška geodetska uprava v soglasju z Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
NAVODILO za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč
I.	PRIPRAVE ZA UVEDBO KOMASACIJSKEGA POSTOPKA
i
1.	člen
Območja kmetijskih zemljišč, predvidena za komasacijo, morajo biti v prostorskih sestavinah družbenega plana občine grafično prikazana v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5.000.
Pri določanju območij komasacij v družbenem planu se v prostorskih sestavinah določijo in vrišejo meje območij praviloma po parcelnih mejah ali po objektih kot so vodotoki, poti, ceste, železnice itd.
2.	člen
Na celotnem območju, ki je po družbenem planu občine določeno za komasacijo, se lahko uvede komasacijski postopek hkrati ali pa se uvedejo komasacijski postopki ločeno in postopoma za posamezna manjša območja v mejah celotnega komasacijskega območja.
5.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-01/86-39
Ljubljana, dne 16. junija 1986.
Republiški, komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik MHan Kneževič 1. r.
3.	člen
V skladu s srednjeročnim družbenim planom in na podlagi programa priprave prostorskih izvedbenih aktov se za območje komasacije izdela idejna zasnova ureditve komasacijskega območja. Le-ta je hkrati tudi posebna strokovna podlaga za pripravo prostorskih izvedbenih aktov za območje, v okviru katerega je predvideno območje komasacije
Investitor komasacije izdela program kmetijske proizvodnje in idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja, pri čemer sodelujejo kmetijska zemljiška skupnost, krajevna skupnost, občinski upravni organi, pristojni za kmetijstvo, za geodetske zadeve in za
urejanje prostora, komasacijski odbor ter skupnosti in organizacije, ki imajo interes na tem območju.
Pri izdelavi idejne zasnove ureditve komasacijskega območja se morajo zagotoviti pogoji za realizacijo programa kmetijske proizvodnje. Usklajeni in upoštevani pa morajo biti tudi interesi glede varstva narave, krajinske ureditve, poselitve oziroma pozidave, prometne in drugih ureditev v skladu z družbenim planom občine. Ce se na komasacijskem območju izvajajo tudi druge kmetijske ureditvene operacije, morajo biti zasnove teh in idejna zasnova ureditve komasacijskega območja usklajene glede razporeditve zemljišč po lastništvu in vrstah rabe, glede lokacije melioracijskih jarkov, poti in drugih objektov ter glede drugih tehničnih rešitev, ki vplivajo na pravilno ureditev območja in razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada.
4.	člen
Meja komasacijskega območja se pred dokončnim zarisom v idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja preveri in ugotovi na terenu ter'vriše v kopijo zemljiško katastrskega načrta.
S preverjanjem meje se zagotavlja skladnost z zarisom meje v prostorskih sestavinah družbenega plana občine. Z ugotovitvijo meje na terenu in vrisom v kopijo katastrskega načrta se natančneje določi razmejitev komasacijskega območja, če se izvaja komasacija postopno po posameznih kompleksih. Natančneje se določijo meje območja, ki potekajo po objektih in preseki me!e območja z mejami posameznih parcel. Ob preverjanju in ugotovitvi na terenu se določilo tudi zemljišča, ki se po 83. členu zakona o kmetiiskih zemljiščih vključijo oziroma ne vključijo v komasacijski sklad, in s tem zvezane morebitne potrebne spremembe območja in zarisov meje v prostorskem planu in idejni zasnovi.
Pri preverianju in pri ugotovitvi meje komasacijskega območja na terenu ter dokončnem zarisu v ide1-no zasnovo sodelujejo investitor, predstavniki kmetijske zemljiške skupnosti, občinskega upravnega organa, pristojnega zn geodetske zadeve, komasacijskega odbora ig izvajalca. Ce komasacijski odbor še ni izvoljen, sodeluje predstavnik kreiexme skupnosti.
5.	člen
Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja se izdela grafično, praviloma na preglednem katastrskem načrtu merila l : 5.000 in obsega:
1.	meje komasacijskega območja;
2.	stanje pred komasacijo: parcelno stanje, meje katastrskih občin, objekte (kozolci, električni drogovi itd.) in zemljišča posebne rabe (gramoznice, groblje);
3.	predvideno stanje po komasaciji:
—	razporeditev zemljiških kompleksov . po proizvodnji v skladu s programom kmetijske proizvodnje;
—	razporeditev zemljiških kompleksov ali zemljiških tabel po lastništvu na družbena zemljišča in zasebna zemljišča kmetov in nekmetov:
—	nova mreža jarkov in poti, protivetrni zaščitni pasovi in drugi obiekti v sklpdu z melioracijskimi načrti in v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti za komasacijsko območje;
4.	pr.kaz terenske oblikovitosti, če območje ni ravninsko
6.	člen
Predlagatelj komasacije predloži občinskemu upravnemu oraaru. pristcinemu za kmetijstvo, predlog za v ved' o komasacijskega postopka, kateremu se priloži, naslednje:
1.	program kmetijske proizvodnje na območju komasacije;
2.	idejna zasnova ureditve komasacijskega območja, ki je izdelana v skladu s 3. do 5. členom tega navodila;
3.	okvirni predračun operativno tehničnih del ter drugih stroškov v zvezi s komasacijo in dokazila o kritju teh stroškov;
4.	podatke o potrebnih ureditvenih delih za potrebe komasacij, o njihovih stroških In o rokih izvedbe.
Za dokumente iz prejšnjega odstavka poskrbi investitor komasacije.
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, poskrbi za izdelavo seznama lastnikov in njihovih parcel na predvidenem komasacijskem območju; seznam lastnikov zemljišč, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete in seznam lastnikov zemljišč, ki jim je treba postaviti začasnega zastopnika. Pri tem si občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, pridobi potrebne podatke pri pristojnem temeljnem sodišču, občinskem upravnem organu, pristojnem za geodetske zadeve, ter drugih organih in organizacijah. Skupaj s kmetijsko zemltiško skupnostjo predvidi začasne zastopnike ter člane komasacijske komisije in podkomisije za vrednotenje zemljišč na komasacijskem območju.
II.	ODLOČBA O UVEDBI KOMASACIJSKEGA POSTOPKA
7.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. ' obravnava predlog za- uvedbo komasacijskega postopka in pripravi predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, ki jo predloži v nadaljnji postopek sprejemanja.
8	člen
Odločba o uvedbi komasacijskega postopka vsebuje zlasti:
—	oois meje komasaciiškega območja;
—	seznam lastnikov ter njihovih zastopnikov, v komasacijski sklad vloženih zemljišč z navedbo parcelnih številk, katastrskih občin in zemljiškoknjižnih vložkov:
—	določila o prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in spreminjanja rabe zemljišč;
—	način razgrnitve idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in drugih elaboratov v komasacijskem postopku ter poziv k udeležbi na razgrnitvah;
—	pooblastitev izvajalca operativnih del za vodenje oziroma izvajanje določenih upravnih postopkov po zakonu o zemljiškem katastru.
9.	člen
Odločba o uvedbi komasacijskega postopka se vroči komasacijskim udeležencem oziroma njihovim pooblaščencem ali zastopnikom, občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo, pristojnemu temeljnemu sodišču, kmetijski zemljiški skupnosti ter krajevni skupnosti. Občinskemu upravnemu organu pristojnemu za geodetske zadeve se poleg odločbe o uvedbi komasacijskega postopka vroči tudi kopija zemljiško katastrskega načrta z vrisano mejo območja komasacije.
Ce je komasacijskih udeležencev veliko, se lahko posameznemu udeležencu vroči odločba tako. da se mu vroči le tisti del, ki se nanaša na njegova zemljišča.
Odločba o uvedbi komasacijskega postopka se objavi v uradnem glasilu občine. Če je seznam zemljišč in lastnikov v izreku odločbe zelo obsežen, se v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka ta seznam ne napiše, temveč se v tej odločbi določi, kje in kdaj bo ta seznam razgrnjen, in da je na vpogled vsem udeležencem komasacijskega postopka oziroma drugim zainteresiranim.
III.	SPREMEMBE MEJE KOMASACIJSKEGA OBMOČJA
10.	člen
Če se površina komasacijskega območja poveča oziroma zmanjša za več kot 5 %i, izda odločbo o spremembi komasacijskega območja občinska skupščina na podlagi spremembe meje komasacijskega območja v družbenem planu občine. Predloge sprememb komasacijskega območja s pripadajočo dokumentacijo pripravi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, na podlagi predloga komasacijske komisije, po predhodni razpravi z investitorjem, kmetijsko zemljiško skupnostjo in komasacijskim odborom.
Odločba o spremembi komasacijskega območja vsebuje v izreku spremembo opisa meje območja, seznam na novo vključenih oziroma seznam izločenih zemljišč in lastnikov ter skupne določbe iz odločb o uvedbi komasacije. Z odločbo se določi tudi, katere dele komasacijskega postopka je treba dopolniti oziroma ponoviti in katere elaborate oziroma dele elaboratov je treba izdelati na novo oziroma dopolniti.
Odločba o spremembi komasacijskega območja se objavi v uradnem glasilu občine in se. vroči udeležencem, ki so s spremembo odločbe prizadeti, oziroma njihovim pooblaščencem in zastopnikom ter organom in skupnostim iz prejšnjega člena.
IV.	MERITVE IN PARCELACIJE ZA POTREBE KOMASACIJE
11.	člen
Meritve, zamejničenja in parcelacije za potrebe komasacije se izvedejo v skladu s predpisi o temeljni geodetski izmeri in s predpisi o zemljiškem katastru.
12.	člen
Razlika med skupno površino zemljišč, določeno na podlagi izmere in skupno površino po zemljiškem katastru, upoštevajoč vrednost zemljišč iz elaborata vrednotenja zemljišč, je osnova za določitev razlike površine zemljišč, ki jo v enakem deležu trpijo udeleženci po 90. členu zakona o kmetijskih zemljiščih.
13.	člen
Če meja komasacijskega območja seka parcelo, se izdela elaborat parcelacije v skladu s predpisi o zemljiškem katastru.
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, predloži parcelacijski elaborat občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za geodetske zadeve. Ta organ izda odločbo o parcelaciji pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. V.
V.	ELABORAT IDEJNE ZASNOVE UREDITVE KOMASACIJSKEGA OBMOČJA
14.	člen
Elaborat zasnove ureditve komasacijskega območja. obsega naslednje dele:
1.	idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja, izdelano po 5. členu tega navodila;
2.	sklep o razgrnitvi idejne zasnove;
3.	zapisnik o pripombah in predlogih komasacijskih udeležencev oziroma njihove pisne pripombe;
4.	zapisnik o stališčih do pripomb in predlogov na idejno zasnovo;
5.	dopolnitev idejne zasnove po stališčih iz predhodne točke.
15.	člen
Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja, ki postane sestavni del prostorskega izvedbenega akta, se razgrne hkrati z drugim gradivom osnutka prostorskega izvedbenega akta, ki se nanaša na komasacijsko območje. S sklepom o razgrnitvi se pozovejo komasacijski udeleženci in drugi upravičenci, da dajo svoje pripombe in predloge.
Pri razgrnitvi idejne zasnove sodeluje komasacijska komisija. Pripombe in predlogi ob razgrnitvi morajo biti podani v pisni obliki oziroma ustno na zapisnik. Pripombe in predloge obravnava komasacijska komisija v sodelovanju z investitorjem komasacije, kmetijsko zemljiško skupnostjo, komasacijskim odborom, občinskim upravnim organom, pristojnim za urejanje prostora in izvajalcem komasacije. Pri obravnavi se vodi zapsnik. Komasacijska komisija pripravi stališča do pripomb in predlog za morebitne spremembe in dopolnitve idejne zasnove ter jih predloži investitorju komasacije, da pripravi potrebne spremembe in dopolnitve idejne zasnove.
VI.	ELABORAT OBSTOJEČEGA STANJA
ZEMLJIŠČ NA KOMASACIJSKEM OBMOČJU
16.	člen
Elaborat obstoječega stanja obsega naslednje:
—	kopije zemljiško katastrskih načrtov z'vrisano mejo komasacijskega območja;
—	seznam parcel s podatki o lastnikih in vrednostih parcel (izkaze zemljišč), praviloma urejen po številkah zemljiško knjižnih vložkov;
—	abecedni seznam udeležencev;
—	zemljiško knjižne izpiske in druge listine o lastništvu:
—	listine, na podlagi katerih je izvršen promet z zemljišči, ni pa še izveden v zemljiški knjigi;
—	pisne ugovore na razgrnitev elaborata oziroma zapisnik o ugovorih na elaborat:
—	zapisnik o stališčih do ugovorov s predlogi za njihovo rešitev;
—	obrazec vabila na razgrnitev z vročilnicami vsem udeležencem;
—	sklep o razgrnitvi.
V elaboratu obstoječega stanja se prikažejo zemljiško knjižni in katastrski podatki o vloženih zemljiščih. V izkazih zemljišč se praviloma prikažejo tudi vrednosti posameznih vloženih zemljišč v cenilnih enotah. Parcelno stanje v elaboratu obstoječega stanja mora biti usklajeno s podatki o vloženih zemljiščih iz odločbe o uvedbi komasacijskega postopka in z odločbami pristojnega organa o spremembi meje komasacijskega območja. Elaborat mora vsebovati vse parcelacijske elaborate, izdelane za potrebe komasacije. Predložijo se tudi vse veljavne listine o lastništvu, če še niso izvedene v zemljiški knjigi.
17.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo,
s sklepom razpiše čas in kraj razgrnitve elaborata
obstoječega stanja. Razgrnejo se naslednji deli elaborata:
—	kopije zemljiško katastrskih načrtov z vrisano mejo komasacijskega območja;
—	seznam parcel s podatki o lastnikih in vrednostih parcel.
Razgrnitev poteka praviloma istočasno z razgrnitvijo elaborata idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in elaborata vrednotenja komasacijskega sklada. Razgrnitev izvaja komasacijska komisija, sodelujejo pa komasacijski odbor in drugi, ki so bili zadolženi za pripravo podatkov o obstoječem stanju zemljišč.
Komasacijski udeleženci lahko ob razgrnitvi podajo ugovore na obstoječe stanje glede svojih zemljišč. vloženih v komasacijski sklad. Ugovori se podajo pisno ali ustno na zapisnik. Komasacijska komisija pripravi predloge rešitev ugovorov in jih predloži občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo, ki naloži geodetski organizaciji, katera je elaborat pripravila, da ga v skladu s predlogi spremeni oziroma dopolni. Tako spremenjen oziroma dopolnjen elaborat potrdi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, s podpisom in žigom. Le tako potrjen elaborat se lahko uporablja v nadaljnjem komasacijskem postopku.
VII.	ELABORAT VREDNOTENJA ZEMLJIŠČ NA KOMASACIJSKEM OBMOČJU
18.	člen
Zemljišča komasacijskega sklada se vrednotijo na podlagi ene od metod ugotavljanja proizvodne sposobnosti zemljišč po navodilu za vrednotenje komasacijskega sklada.
Metodo vrednotenja določi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Kmetijska zemljišča, vložena v komasacijski sklad, se razvrstijo v različne vrednostne razrede glede na različno sposobnost za kmeti iško proizvodnjo (proizvodno sposobnost). V posamezni vrednostni razred se uvrstijo zemljišča, ki jih je po proizvodni sposobnosti mogoče izenačiti.
Če zemljišče na celotni površini ni enako proizvodno sposobno in ga zato ni mogoče uvrstiti v en vrednostni razred, se posamezni deli zemljišča (parcele), ki morajo biti po površini in legi določeni, uvrstijo v ustrezne vrednostne razrede.
Vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost, ki je izražena v cenilnih enotah na m2.
19.	člen
Vrednost cenilne enote se zaradi določitve vrednosti posameznega zemljišča in zaradi poravnavanja razlik med vloženo in dodeljeno vrednostjo določi tudi v denarju.
20.	člen
Podkomisija za vrednotenje zemljišč ugotovi proizvodno sposobnost vseh zemljišč v komasacijskem skladu in izdela predlog za razvrstitev v vrednostne razrede na podlagi strokovnih osnov, ki jih pripravi izvajalec komasacije.
21.	člen
Komasacijska komisija ob sodelovanju komasacijskega odbora obravnava predlog razvrstitve zemljišč v vrednostne razrede, predlog vrednosti posameznega vrednostnega razreda v cenilnih enotah in
predlog vrednosti cenilne enote v denarju ter jih predloži občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo.
Na podlagi razvrstitve v vrednostne razrede ter vrednosti v cenilnih enotah in denarju izvajalec izračuna vrednosti posameznih zemljišč (parcel), ki jih udeleženci vlagajo v komasacijski sklad, ter izdela vse potrebne sestavne dele elaborata vrednotenja, ki se javno razgrnejo.
22.	člen
Za ugotavljanje denarne odškodnine .za odstranjene trajne nasade, gozdno drevje, naprave in druge objekte ter za poravnavo stroškov za morebitne prestavitve naprav in objektov imenuje občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, uradne cenilce.
Uradni cenilci iz prejšnjega odstavka opravijo cenitev in o tem izdelajo cenilne elaborate, kj jih predložijo komasacijski komisiji v obravnavo.
Po presoji, kaj se šteje za trajni nasad, se smiselno uporabljajo določbe pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni list SRS, št. 28/79), pri presoji kaj se šteje za gozd pa zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85).
Kol naprave v trajnih nasadih se štejejo žičnice vinogradov, sadovnjakov in hmeljišč, kot namakalne naprave se šteje vkopana vodna napeljava, črpališča, jezovi in zapornice. Kot objekti se štejejo kozolci, skednji in drugi trajni objekti, ki služijo kmetijski proizvodnji.
Komasacijska komisija na skupni obravnavi s komasacijskim odborom in podkomisijo za vrednotenje lahko dopolni predlagani elaborat cenitve in takega predloži občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kmetijstvo.
23.	člen
Elaborat vrednotenja komasacijskega sklada sestavljajo naslednji deli:
—	podatki o splošnih značilnostih tal, klime in reliefa,
—	kriteriji za razvrstitev v vrednostne razrede v pisni, če je potrebno pa tudi v grafični predstavitvi ter opisi posameznih vrednostnih razredov;
—	zapisnik o obravnavi in določitvi vrednosti cenilnih enot in o morebitnih ugovorih;
—	tabela vrednostnih razredov s podatki o proizvodni sposobnosti v točkah za 1 m2 in cenilnimi enotami za 1 m2;
—	opis talnih profilov z analitskimi podatki;
—	kopija katastrskega načrta z vrisano mejo območja komasacije, lego talnih profilov in sond ter mejami in označbami vrednostnih razredov;
-	— vrednosti posameznih v komasacijski sklad
vloženih zemljišč (ki se vnesejo v izkaze zemljišč v okviru elaborata obstoječega stanja);
—	sklep o razgrnitvi elaborata vrednotenja;
—	pisni oziroma na zapisnik dani ugovori in pripombe na vrednost vloženih zemljišč in vrednotenje v celoti;
—	zapisniki o obravnavi ugovorov in pripomb s predlogi za njihovo rešitev;
—	dopolnjeni tekstualni in grafični prikazi delov elaborata od 2. do 7. alinee.
Elaborat cenitve gozdnega drevja, nasada ali objekta sestavlja naslednje:
—	poročilo o terenskem ogledu;
—	kriteriji za ocenitev;
—	izračun vrednosti denarne odškodnine.
24.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, s sklepom razpiše razgrnitev elaborata vrednotenja zemljišč. Razgrinjajo se deli elaborata iz 4., 6. in 7. alinee prvega odstavka prejšnjega člena. Razgrnitev elaborata izvaja komasacijska komisija in predstavnik komasacijskega odbora.
Komasacijski udeleženci lahko podajo ugovore na razgrnjeno vrednost svojih in drugih zemljišč, vloženih v komasacijski sklad. Ugovori se podajo pisno ali ustno na zapisnik.
VIII.	ELABORAT NOVE RAZDELITVE ZEMLJIŠČ NA KOMASACIJSKEM OBMOČJU
25.	člen
Predlog načrta nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (projekt razdelitve) je izdelan na podlagi proizvodnega programa, idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, kriterijev za novo razdelitev ter pripomb in predlogov udeležencev ter drugih upravičencev glede nove razdelitve zemljišč.
26.	člen
Pri novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju se uporabljajo zlasti naslednji kriteriji:
1. Komasacijski udeleženec dobi iz komasacijskega sklada čimbolj zaokroženo zemljišče ob upoštevanju proizvodnega programa, ki je bil podlaga za uvedbo komasacije in za zasnovo ureditve komasacijskega območja.
Ce je v skladu s proizvodnim programom in zasnovo ureditve komasacijskega območja, se pri novi razdelitvi zemljišč upošteva tudi naslednje:
a)	udeležencu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta (v nadaljnjem besedilu: udeležencu — kmetu), se dodelijo zaokrožena zemljišča praviloma tako, da ustrezajo usmeritvi njegove glavne kmetijske proizvodnje, pri tem se upošteva zaokrožitev posebej njivskih in posebej travniških zemljišč oziroma zemljišč drugih kmetijskih kultur, če pa to ni mogoče, pa se mu dodeli drugo zemljišče;
b)	udeležencu — kmetu se dodelijo, če je to mogoče, zaokrožena zemljišča tako, da od njegovega bivališča niso v povprečju bolj oddaljena, kot njegova najbolj oddaljena parcela,, vložena v komasacijski sklad. Pri tem se tistemu, ki vlaga zemljišče v več parcelah in v večji skupni površini, praviloma dodeli novo zemljišče tako, da je bolj oddaljeno od naselja, v primerjavi s tistim, ki vlaga m&nj parcel in v manjši skupni površni.
Udeležencu — kmetu, ki vloži v komasacijski sklad samo eno parcelo oziroma parcele v enem posestnem kosu, na katerem sta dve ali več različnih kmetijskih kultur, se dodeli zemljišče v enem kosu glede na njegovo glavno proizvodnjo. Izjemoma, na njegovo zahtevo, pa v dveh parcelah v kompleksih, ki ustrezajo njegovi proizvodnji.
Udeležencu, čigar vloženo zemljišče se obdeluje v skupnem gospodinjstvu oziroma gospodarstvu se praviloma zaokroži dodeljeno zemljišče v okviru drugih zemljišč tega gospodinjstva oziroma gospodarstva ;
c)	kriteriji glede zaokroženosti, ustreznosti za proizvodnjo in glede oddaljenosti se upoštevajo tako.
da ni prizadeta združitev družbenih zemljišč v komplekse. določena v zasnovi ureditve komasacijskega območja;
č) kot zaokroženo zemljišče se šteje tudi zemljišče, ki ga loči pot ali jarek v dva deta, če je z enega na drug del urejen neposreden in neoviran prevoz s kmetijsko mehanizacijo.
2.	Komasacijski udeleženec dobi iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, kot ga je vložil. Kot vrednost vloženega zemljišča se šteje vrednost, ki se določi na podlagi elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ob upoštevanju zmanjšanja oziroma povečanja skupne površine zemljišč po 90. členu zakona o kmetijskih zemljiščih in določitve površin po 12. členu tega navodila.
3.	Na zemljiščih, na katerih so zgrajene namakalne naprave in na zemljiščih, ki se uredijo za trajne nasade po posebnih tehničnih pogojih za intenzivno kmetijsko obdelavo, so dopustne razlike v površini do Ae polovice ureditvenega modula, vendar se morebitna razlika preko 15 °/o skupne po\7ršine nadomesti z zemljiščem na tistem delu komasacijskega območja, ki se ne ureja na tak način.
Kot en modul se šteje normativna površina ene namakalne inštalacijske veje, ki je tehnično določena po širini in dolžini v načrtu in izvedbi projekta namakalnega sistema. Kot modul se upošteva tudi normativna površina ene zasajene vrste v vinogradu, plantažnem sadovnjaku ali hmeljišču, ki je določena z razmakom žičnic oziroma vrst sadik.
4.	Udeležencu — kmetu se dodeli zemljišče, ki je po obliki čim bolj ustrezno za predvideno obdelavo. Dolžina in širina njivskih parcel se določi glede na obdelavo s povprečno kmetijsko mehanizacijo v uporabi kmetov v kraju, kjer se izvaja komasacija.
Pri združevanju lege lastniških oziroma solastniških zemljišč v okviru enega gospodinjstva oziroma gospodarstva se ne glede na kriterij najmanjše širine združijo ali pridružijo v eno samo obdelovalno zemljišče tudi ožje parcele.
5.	Udeležencu, ki vloži v komasacijski sklad zemljišča v skupni površini manjši od 1000 m8, pa teh zemljišč ne proda drugim udeležencem ali jih ne zamenja za zemljišča izven komasacijskega območja, se dodeli zemljišče na robu table ali komasacijskega območja. Pri tem se ne upoštevajo kriteriji glede ustreznosti za proizvodnjo, oddaljenosti in oblike zemljišča.
6.	Udeležencem — kmetijskim organizacijam in kmetijskim zemljiškim . skupnostim se dodeli zemljišče v skladu z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja. V enotnem kompleksu družbenega zemljišča se praviloma ne smejo določiti zemljišča drugih udeležencev, razen če obstaja listina, ki zagotavlja prenos v družbeno lastnino po izvedeni komasaciji, če je zagotovljeno dolgoročno obdelovanje kmetijski organizaciji ali, če gre za zemljišča v lasti tujih državljanov, ki jih trajno obdeluje kmetijska organizacija.
7.	Udeležencem, ki se po zakonu ne štejejo za kmete, se dodelijo za kmetijsko obdelavo manj primerna zemljišča v posebnem bloku parcel, ali na robu zemljiških tabel oziroma komasacijskega območja, ali na delih komasacijskega območja, ki, so kot dislocirana zemljišča vključena v komasacijski sklad. Pri dodelitxu zemljišč tem udeležencem se ne upoštevajo kriteriji glede ustreznosti za proizvodnjo in glede
primerne oddaljenosti in oblike parcel tako kot za udeležence — kmete.
8.	Na območjih, ki so določena po kmetijskem proizvodnem programu za določeno vrsto proizvodnje in način obdelave ter za ureditev z namakanjem ali za trajne nasade, se udeležencem ne dodelijo zemljišča, če se s pogodbo oziroma sporazumom ne vključijo v tako usmerjeno proizvodnjo oziroma niso pripravljeni izvajati tega proizvodnega programa. Tem udeležencem se dodelijo zemljišča na tistih delih komasacijskega območja, ki niso določeni za tako proizvodnjo.
27.	člen
Elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju obsega naslednje:
—	predlog načrta nove razdelitve zemljišč (projekt razdelitve). Ta se izde1q grafično kot načrt novih parcel z vpisanimi podatki o lastnikih, površinah in vrednostih novih parcel;
—	razdelitveni izkaz, ki vsebuje staro stanje (vložene parcele), novo stanje (dodeljena zemljišča) s podatki o lastniku, odbitku vrednosti, vrednosti posameznih zemljišč in skupni vrednosti zemljišč, služnostih in morebitnih bremenih:
—	obrazec vabila na obravnavo pripomb na novo razdelitev s povratnicami;
—	pisne oziroma na zapisnik dane pripombe in predloge na razdelitev ter ugovore na vrednost predvidenih novih parcel, ki jih podajo udeleženci ob nazgrnitvi;
—	zapisnike o obravnavi predlogov in pripomb na razdelitev in ugovorov na vrednost parcel po. projektu razdelitve;
—	predloge o rešitvah .predlogov in pripomb na razdelitev ter ugovorov' na vrednost zemljišč;
—	načrt nove razdelitve zemljišč;
—	sklep o razgrnitvi elaborata nove razdelitve.
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo,
s sklepom razpiše razgrnitev' elaborata nove razdelitve zemljišč komasacijskega sklada. Razgrnitev elaborata izvaja komasacijska komisija. Razgrinjajo se deli elaborata iz 1. in 2. alinee prvega odstavka prejšnjega člena. Ob razgrnitvi se vodi zapisnik o pripombah in predlogih k projektu razdelitve. Pripombe in predloge ter ugovore podajo komasacijski udeleženci in drugi upravičenci lahko tudi pisno in morajo biti lastnoročno podpisane.
28.	člen
Komasacijska komisija obravnava predloge in pripombe na razgrnjeni projekt razdelitve in ugovore na vrednost zemljišč. K obravnavam se vabi tudi komasacijski odbor, kmetijska zemljiška skupnost in izvajalec. K obravnavi lahko komasacijska komisija vabi udeležence, ki so podali predloge in pripombe, in tiste, ki tega niso storili, a bi bili s spremembami načrta razdelitve prizadeti. Na obravnavi se vodi zapisnik. Komasacijska komisija pripravi predlog rešitve pripombe, predlogov in ugovorov.
Morebitne spremembe vrednosti parcel in spremembe projekta razdelitve izvede izvajalec po sklepu občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo v delih komasacijskih elaboratov in pri izdelavi načrta nove razdelitve, kjer je to potrebno.
29.	člen
Načrt nove razdelitve zemljišč je tehnična podlaga za prenos novega parcelnega stanja v naravo. Nove parcelne meje se prenesejo iz načrta nove razdelitve zemljišč v naravo po numeričnih podatkih, ki
so ugotovljeni in določeni v elaboratu nove razdelitve. Prenos parcelnih mej se opravi z natančnostjo, ki je predpisana za izdelavo zemljiškega katastra.
Na komasacijskih območjih oziroma tistih delih območja, kjer je predvidena skupna kmetijska obdelava oziroma taka obdelava, ki bi jo mejniki ovirali, se mejne točke označijo tako, da ne ovirajo obdelave, to je zlasti s podzemnim zamejničenjem .
30.	člen
Vsakemu proizvodno sposobnemu zemljišču oziroma parceli morata biti po novi razdelitvi zemljišč določena poleg površine tudi katastrska kultura in katastrski razred. Na zemljiščih, na katerih se uvede nov proizvodni program ali so na njih izvedene melioracije in tla še niso ustaljena, se določita začasna katastrska kultura in začasni katastrski razred. Začasna katastrska kultura se določi glede na kmetijsko proizvodnjo po zasnovi ureditve komasacijskega območja in z upoštevanjem elaborata vrednotenja zemljišč. Začasni katastrski razred se določi na podlagi elaborata vrednotenja zemljišč, upoštevajoč obstoječe osnove katastrske klasifikacije.
V petih letih po izvedeni komasaciji se določijo dokončne katastrske kulture in katastrski razredi.
Komasacijska komisija da elaborat zemljiško katastrske izmere v potrditev republiškemu upravnemu organu, pristojnemu za geodetske zadeve, ki ugotavlja skladnost elaborata s predpisi za izdelavo in vzdrževanje zemljiškega katastra. Elaboratu se priloži idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in deli elaborata vrednotenja zemljišč od 1. do 6. alinee ,23. člena tega navodila.
IX.	ODLOČBA O NOVI RAZDELITVI IN SEZNANITEV Z NOVIMI PARCELNIMI MEJAMI
31.	člen
Pred izdajo odločbe o novi razdelitvi mora biti:
—	opravljen tehnični prevzem melioracijskih del in objektov, če se na komasacijskem območju izvaja melioracija,
—	potrjen elaborat zemljiško katastrske izmere.
Odločba o novi razdelitvi zemljišč vsebuje poleg
splošnih sestavin upravne odločbe tudi določbe, ki se nanašajo na posameznega komasacijskega udeleženca in njegova zemljišča in' določbe, ki se nanašajo na vse udeležence
Za posameznega komasacijskega udeleženca (lastnika, solastnika oziroma uporabnika) se v odločbi navedejo:
a)	podatki o njegovih vloženih zemljiščih:
—	zemljiško katastrski podatki in vrednost v cenilnih enotah za vsako vloženo parcelo;
—	skupna površina in vrednost vloženega zemljišča;
—	obvezni odbitek od skupne vrednosti v procentih in vrednosti zaradi objektov skupnega pomena;
—	dokončna skupna vrednost vloženega zemljišča v cenilnih enotah:
b)	podatki o dodeljenih zemljiščih:
—	zemljiško katastrski podatki in vrednost v cenilnih enotah za vsako dodeljeno parcelo;
—	skupna površina in vrednost dodeljenega zemljišča;
—	odločitev glede poravnave razlike v vrednosti, glede prevzema oziroma poravnave za trajne nasade in gozdno drevje, glede poravnave neopravljenih obveznosti udeleženca, poravnave stroškov operativne
izvedbe komasacije in glede vknjižb bremen in drugih pravic v zemljiški knjigi.
Določila, ki se nanašajo na vse udeležence so zlasti:
—	način in čas prevzema zernljišč v začasno posest in obdelavo:
—	določbe o začasnosti katastrske kulture in katastrskega razreda in rok za določitev dokončnih podatkov:
—	določbe o denarnih poravnavah razlik v vrednosti med vloženimi in dodeljenimi zemljišči.
Določbe, ki se nanašajo na posameznega udeleženca so zlasti odločitve o ugovorih na razgrnjene elaborate
Obrazložitev odločbe je sestavljena iz splošnega dela, ki se nanaša na način uvedbe in vodenje postopka ter odločanje za vse udeležence, ter posebnega dela, ki se nanaša na upoštevanje pripomb in predlogov ter reševanje ugovorov posameznih udeležencev na razgrnjene elaborate.
32.	člen
Odločba o novi razdelitvi zemljišč se v primeru velikega števila udeležencev lahko vroči posameznemu udeležencu tako, da se mu poleg delov, ki veljajo za vse udeležence, vroči v izreku in obrazložitvi le tisti del, ki se nanaša nanj in na njegova zemljišča.
Odločba o novi razdelitvi zemlišč je skupaj s potrjenim načrtom nove razdelitve in pot.rjemm elaboratom zemljiško katastrske izmere, ki sta dopolnjena s potrebnimi spremembami ob reševanju pritožb in upravnih sporov, podlaga za vpis v zemliiško kniigo in zemljiški kataster. Vpise predlaga občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, najpozneje v 6 mesecih od pravnomočnosti odločbe
33.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, oziroma od njega pooblaščen organ ali organizacija seznani komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi.
Udeleženci se vabijo na seznanitev pisno. Z vabilom se tudi opozorijo na posledice, če se seznanitve ne udeležijo. Ob seznanitvi se vodi zapisnik, na katerem prisotni udeleženec lastnoročno podpiše za vsako njemu dodeljeno in pokazano parcelo, da je z njeno lego in mejami seznanjen.
Nenavzočnost pravilno vabljenih udeležencev ali odklonitev podpisa na zapisniku ne zadrži nadaljnega postopka.
X.	POSTOPKI PRI REŠEVANJU PRITOŽB
34.	člen
Za pritožbeni postopek zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč dostavi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, republiškemu upravnemu organu, pristojnemu za geodetske zadeve, zlasti naslednje elaborate in akte:
—	odločbo o uvedbi komasacijskega postopka in morebitne odločbe o spremen*: meje komasacijskega območja;
—	elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in sicer dokončno idejno zasnovo (14. člen tega navodila);
—	elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju (16. člen tega navodila);
.— elaborat vrednotenja zemljišč in elaborati cenitve (23. člen tega navodila);
—	elaborat nove razdelitve zemljišč (27. člen tega navodila):
—	odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
Na zahtevo drugostopnega organa dostavi prvostopni organ tudi druge dele elaborata zasnove (14 člen tega navodila), parcelacijski elaborat (13. člen tega navodila) in elaborat katastrske izmere (30. člen tega navodila).
XI.	PREDLOG VP!SO\7 V ZEMLJIŠKE EVIDENCE
35.	člen
Občinski upravm organ, pristojen za kmetijstvo, s predlogom za vpis novega parcelnega stanja predloži zemljiški knjigi naslednje elaborate in dokumente-
—	odločbo o novi razdelitvi zemljišč s potrdilom o pravnomočnosti odločbe:
—	veljavne menjalne in kupoprodajne pogodbe in sporazume o prenosih lastništva med komasacijskim postopkom, ki so bile upoštevane v odločbi o novi razdelitvi:
—	kopije zemljiško katastrskih načrtov.
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
predloži občinskemu organu, pristojnemu za "geodetske zadeve, za vpis v zemliiški kataster naslednje elaborate in dokumente:
—	odločbo o novi razdelitvi zemljišč;
—	elaborat zemljiško katastrske izmere;
—	elaborat vrednotenja zemljišč (od 1. do 6. ali-nee 23 člena tega navodila).
XII.	KONČNE DOLOČBE 36 člen
Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati navodilo za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81).
Ne glede na prejšnji odstavek se komasacije kmetijskih zemljišč, ki so bile uvedene pred uveljavitvijo fega navodila, pa še niso končane, nadaljujejo po določbah navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS. št. 22/81).
37. člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-4/7-86
Ljubljana, dne 20. junija 1986.
Soglaša:
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kneževič 1. r.
Republiška geodetska uprava Direktor
Božo Demšar 1. r.
1438.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo).
drugega odstavka 26. člena zakona o obračunavanju
in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/8u, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in. prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnili družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1988 (Uradni list SRS, št. 42/85, 43/85, 1/86, 2'8G, 3/86, 7/86, 8/86, 9/86, 10/86, 16/86, 17/86, 18/86, 19 86, 21/86, 22/86, 23/86, 24/86, 26/86 in 28/86)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj:
—	v stolpcu JI stopnja 6,13 nadomesti s stopnjo
5,77
—	v stolpcu 15 stopnja 1,05 nadomesti s stopnjo
0,98
—	v stolpcu 18 stopnja 12,86 nadomesti s stopnjo 12,43
—	v stolpcu 20 stopnja 11,51 nadomesti s stopnjo
11,08
2.	Pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,69 nadomesti s stopnjo 1,58
—	v stolpcu 10 stopnja 2,19 nadomesti s stopnjo
2,17
—	v stolpcu 11 stopnja 5,61 nadomesti s stopnjo
5,95
—	v stolpcu 13 stopnja 0,58 nadomesti s stopnjo
0,54
—	v stolpcu 14 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo
0,47
—	v stolpcu 15 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo
0,95
—	v stolpcu 16 stopnja 0,61 nadomesti s stopnjo
0,53
— V stolpcu 18 stopnja 13,62 nadomesti s stopnjo 13,72
—	v stolpcu 19 stopnja 16,50 nadomesti s stopnjo 16,40
—	v stolpcu 20 stopnja 12,27 nadomesti s stopnjo 12,37
3.	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,23 nadomesti s stopnjo 1,46
—	v stolpcu 10 stopnja 2,74 nadomesti s stopnjo
2,27
—	v stolpcu 11 stopnja 5,37 nadomesti s stopnjo
5,67
—	v stolpcu 13 stopnja 0,66 nadomesti s stopnjo
0,63
—	v stolpcu 14 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo
0,90
—	v stolpcu 15 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo
1,52
—	v stolpcu 16 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo
0,25
—	v stolpcu 18 stopnja 12,49 nadomesti s stopnjo 13,76
—	v stolpcu 19 stopnja 16,74 nadomesti s stopnjo
—	v stolpcu 20 stopnja 11,14 nadomesti s stopnjo 12,41
4. Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo 1,20
— v	stolpcu	11	stopnja	6,86	nadomesti	S	stopnjo
6,52 — v	stolpcu	13	stopnja	0,40	nadomesti	s	stopnjo
0,38 — v	stolpcu	14	stopnja	0,22	nadomesti	s	stopnjo
0,21 — v	stolpcu	15	stopnja	1,13	nadomesti	s	stopnjo
1,07 — v	stolpcu	16	stopnja	0,51	nadomesti	s	stopnjo
0,48 — V	stolpcu	18	stopnja	14,00	nadomesti	s	stopnjo
13,51 — v	stolpcu	19	stopnja	16,81	nadomesti	s	stopnjo
16,78 — v	stolpcu	20	stopnja	12,65	nadomesti	s	stopnjo
12,16 5. Pr	i zaporedni		številki	57 občina Velenje:			
— v	stolpcu	10	stopnja	2,47	nadomesti	s	stopnjo
2,81 — v	stolpcu	11	stopnja	6.18	nadomesti	s	stopnjo
6,81 — v	stolpcu	13	stopnja	0,61	nadomesti	s	stopnjo
0.68 — v	stolpcu	14	stopnja	0,63	nadomesti	s	stopnjo
0,20 — v	stolpcu	15	stopnja	0,93	nadomesti	$	stopnjo
0,29 — V	stolpcu	16	stopnja	0.50	nadomesti	s	stopnjo
0,35 — v	stolpcu	18	stopnja	13.87	nadomesti	s	stopnjo
13,50 — v	stolpcu	19	stopnja	16,67	nadomesti	s	stopnjo
16,89 — v	stolpcu	20	stopnja	12,52	nadomesti	s	stopnjo
12,15 II. V	tabeli	II.	pod A a), b)		in c) »Prispevek iz		
dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj:.
—	v stolpcu 4 stopnja 0,24 nadomesti s stopnjo 0,21
—	v stolpcu 6 stopnja 13,84 nadomesti s stopnjo 13,81
2.	Pri zaporedni številki 43 občina Ravne na Koroškem:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,47 nadomesti s stopnjo 10,02
—	v stolpcu 4 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo 0,25
—	v stolpcu 6 stopnja 13,33 nadomesti s stopnjo 13,87
3.	Pri zaporedni številki 46 občina Sežana:
—	v stolpcu 3 stopnja 12,80 nadomesti s stopnjo 11,70
— V stolpcu 6 stopnja 16,70 nadomesti s stopnjo 15,60
4.	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,61 nadomesti s stopnjo
9,80
—	v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,15
—	v stolpcu 6 stopnja 14,49 nadomesti s stopnjo 13,55
5.	Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje:
—	v stolpcu 3 stopnja 14,00 nadomesti s stopnjo 13,30
—	v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo 0,27
—	v stolpcu 6 stopnja 17,80 nadomesti s stopnjo 1747
16,22
6.	Pri zaporedni številki 57 občina Velenje:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,17 nadomesti s stopnjo 10,32
—	v stolpcu 6 stopnja 13,99 nadomesti s stopnjo 14,14
III.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-12/85
Ljubljana, dne 11. julija 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1439.
Odbor za štipendiranje pri skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je dne 19. junija 1986 sprejel
SKLEP
o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij
1.	Štipendije se s 1. 9. 1986 valorizirajo za 30%.
2.	Vrednost točke za kadrovske štipendije je tako od 1. 9. 1986 dalje 37,83 dinarjev.
3.	Štipendistom vozačem pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo nad 1.099 dinarjev cene vozovnice.
4.	Za nove štipendiste veljajo za izračun štipendije določila novih samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah, za stare štipendiste pa določila za izračun štipendije po starih ali novih sporazumih, kar je zanje ugodnejše.
Št. 4/4-10/24-86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Namestnica predsednika Odbora za štipendiranje pri skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS
Vladi mira Sever 1. r.
1440.
Da bomo v skladu z interesi združenega dela čimbolj učinkovito uresničevali temeljna načela štipendijske politike v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru o kadrovski politiki in v družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji, delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Dravograd, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart. Maribor Pesnica. Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše. Maribor Tabor, Maribor Tezno, Metlika, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje, Radovljica, Ravne, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Šmarje, Titovo Velenje, Tolmin, Trebnje, Tržič in Žalec sprejemamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM e štipendiranja v občini
I.	TEMELJNA NAČELA
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se udeleženci sporazumemo o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v občini, o enotnih merilih in kriterijih pri podeljevanju in določanju višine štipendij, o uveljavljanju solidarnosti med organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v SR Sloveniji, o organih udeležencev tega samoupravnega sporazuma in o drugih zadevah, pomembnih za učinkovito uresničevanje dogdvdrjdne štipendijske politike.
2.	člen
Delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih smo nosilci štipendijske politike, zato je naša pravica in dolžnost, da se pri oblikovanju štipendijske politike neposredno zavzemamo za uresničevanje načel, določenih v družbenem dogovoru in za smotrno uporabo sredstev, namenjenih za štipendiranje. Zaradi tega bomo zagotovili, da bodo pravice, obveznosti in odgovornosti, kriteriji in merila ter druge zadeve, ki jih urejamo s tem samoupravnim sporazumom, uveljavljene v naših samoupravnih splošnih aktih.
Udeleženci tega sporazuma so tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ali njihova združenja, ki pristopajo k temu sporazumu in imajo enake obveznosti in pravice kot ostali udeleženci sporazuma.
3.	člen
V letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planih kadrov organizacij združenega dela ter samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti bomo udeleženci opredelili, koliko in kakšne kadre si bomo zagotavljali s štipendiranjem. S tem bomo prispevali k usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela. k usmerjanju mladine pri izbiri poklica in k racionalni uporabi sredstev.
Zavzemali se bomo za sprotno prilagajanje sistema štipendiranja razvoju družbenoekonomskih odnosov, družbenim potrebam in vzgojnoizobraževal-nemu sistemu.
Pri izvajanju štipendiranja uveljavljamo poklicno usmerjanje in svetovanje tako, da bodo nagnjenja in sposobnosti mladine, ki se odloči za nadaljnje izobraževanje v vzgojno izobraževalnih programih usklajena s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi v razvojnih planih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti.
4.	člen
Pri določanju štipendijske politike in podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev bomo zagotavljali, da bodo vse štipendije temeljile na kadrovskih potrebah, da bo upoštevan socialni vidik in razvojni, tako da omogočamo šolanje tistim, ki imajo nagnjenja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati in tistim, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnih! vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate.
Zato bomo udeleženci zagotavljali, da bodo štipendije:
—	sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo,
—	instrument kadrovske politike organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjenem izobraževanju,
—	oblike povezovanja in vzpostavljanja razmerij udeležencev v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacija mladine za takšno povezovanje,
—	spodbuda mladini za boljše učenje,
—	ena izmed osnovnih oblik izenačevanja materialnih možnosti mladine za šolanje,
—	pomembna oblika usmerjanja v raziskovalno delo za potrebe hitrejšega razvoja.
5.	člen
Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije. ki i'h podeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi ootrebami, opredeljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgojno!zobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so neposredno zainteresirane.
Razlike h kadrovskim štipendijam se lahko podelijo štipendistom, katerih kadrovska štipendija, izračunana po osnovah in merilih tega samoupravnega cr-orazuma. ne dosega zne=k.a. ki bi štipendistu r>ripadal v primeru, če bi prejemal štipendijo iz združenih sredstev.
Štipendije iz združenih sredstev so prehodna ob-uj-ra štipendiranja v obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo kadrovskih štipendij v obsegu, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe.
Materialne možnosti vseh mladih za šolanje bomo prehodno izenačevali tudi s prispevkom za znižanje cene družbene prehrane učencev in študentov.
6.	č'en
Udeleženci tega samoupravnega sporaz"ma se kot ustanovitelji Titovega sklada v SR Sloveniji obvezujemo. da bomo še nadalje razvijali štipendiranje družbeno aktivnih in nadarjenih mladih delavcev in otrok delavcev v okviru Titovega sklada. V ta namen bomo zagotavljali sredstva iz združenih sredstev. Sodelovali bomo pri oblikovanju politike in upravljanju sklada ter enakopravno z organi tega sklada odločali o merilih in kriterijih za podeljevanje štipendij Titovega sklada.
7.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bomo v skladu z interesi združenega dela v okviru sklada Borisa Kraigherja podpirali štipendiranje raziskovalnih kadrov in deficitarnih kadrov, ki so pomembni za ohranitev slovenske kulturne dediščine s tem, da bomo prispevali del sredstev za štipendiranje po kriterijih in merilih tega sklada ter da bomo po svojih delegatih sodelovali pri oblikovanju politike iri pri upravljanju sklada.
8.	člen
Višino sredstev, ki jih bomo udeleženci združevali v Titov sklad in sklad Borisa Kraigherja, bo za vsako leto določila Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na podlagi predloženega programa in finančnega načrta sklada-
li.	KRITERIJI IN MEIttLA ZA PODELJEVANJE
Štipendij in določanje viSine Štipendij
9.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da se poleg načel iz 4. in 5. člena tega sporazuma pri podeljevanju štipendij upoštevajo tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov aa izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialno-ekonomski položaj tako, da lahko zaprosi-(jo) za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojno-izobraževalne programe glede na ugotovljene potrebe ne bo dovolj kandidatov, o čemer se bomo sporazumeli udeleženci samoupravnega sporazuma v občini.
Za štipendije in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55—65 0/e poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Konkretno višino cenzusa za šolsko leto določa z razpisom skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
Sveti vzgojnoizobraževainih organizacij predlagajo v skladu z vsakoletnimi razpisi za štipendije učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpopreč-nimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne in intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Tako predlagani kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
V okviru meril iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo prednost nosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana.
1.	Kadrovske štipendije
10.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da se bo višina kadrovskih štipendij določala po naslednjih merilih: a) za učence
Uspeti	V kraju bivanja	Izven kraja bivanja
	štev. točk	štev. točk
zadosten	285	800
dober	365	880
prav dober	475	990
odličen	605	1.120
b) za študente
Uspeh		V kraju bivan j a	Izven kraja bivanja
		štev. točk	štev. točk
6,0 do	7,0	425	895
7,1 do	7,3	540	1.010
7,4 do	7,6	630	1.100
7,7 do	7,8	690	1.160
7,9 do	8,1	775	1.245
8,2 do	8,3	835	1.305
8,4 do	8,6	925	1.395
8,7 do	8.9	1.010	1.480
9,0 do	10,0	1.320	1.790
Vozačem — učencem in študentom — pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo po 16. členu tega sporazuma.
Število točk za posameznega štipendista bomo določali vsako leto na novo, tako da bomo upoštevali doseženi učni uspeh v preteklem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 365 oziroma 880 točk in študentih 630 oziroma 1.100 točk. Pri študentih se uspeh določi tako, da se izračuna poprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu.
Višine kadrovskih štipendij za podiplomski študij so določene v skladu z merili organizacije združenega dela štipenditorja, vendar najmanj v višini minimalnega osebnega dohodka pripravnika z visoko izobrazbo.
Štipendija se lahko poveča do višine zajamčenega osebnega dohodka, uradno ugotovljenega v SR Sloveniji za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bodo dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni občine.
11.	člen
Ob začetku vsakega šolskega leta se bo vrednost točke iz prejšnjega člena usklajevala z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. Vrednost točke bo določila Skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije*
Odbor Skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanja osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem trimesečju.
12.	člen
Štipendist, ki bo prejemal kadrovsko štipendijo, bo lahko uveljavljal iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 10.* člena, ki je:
za učenca 285 oziroma 800 točk
za študenta 425 oziroma 895 točk
in višino štipendije, ki bi mu pripadala (če ne bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 16. in 17. členu tega sporazuma.
Štipendist, ki ima stalno bivališče izven SR Slovenije, bo lahko uveljavljal pravico do razlike v občini, kjer je sedež kadrovskega štipenditorja.
13.	člen
Kadrovske štipendije se podeljujejo za dobo šolanja, ki je za posamezne vzgojnoizobraževalne organizacije določena s predpisi. Izplačujejo se do roka, ko je štipendist dolžan skleniti delovno razmerje s štipenditorjem, štipendiranje se praviloma začne na začetku šolanja. Organizacije združenega dela naj posebno uspešnim štipendistom omogočijo nadaljnje izobraževanje.
14.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da si medsebojno ne bomo prevzemali štipendistov, razen v primeru, če se bosta tako sporazumela štipenditor in organizacija združenega dela ali drugi, ki bo imel interes pridobiti štipendista in če bo štipendist s tem soglašal.
15.	člen
Kadrovska štipendija in osebni dohodek iz delovnega razmerja, se medsebojno izključujeta.
2.	Štipendije iz združenih sredstev
16.	člen
Podlaga za določitev višine, štipendije iz združenih sredstev so življenjski stroški udeležencev v usmerjenem izobraževanju.
Štipendija iz združenih sredstev obsega:
—	osnovno štipendijo, ki upošteva življenjske stroške udeležencev v usmerjenem izobraževanju, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča in ki sme dosegati za učence največ 30 %> ter za študente največ 35 °/o poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu. objavljenega do...
—	dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov ali zakonitih zastopnikov), ki znaša 25 °/o povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do ...
—	dodatek za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 2% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do ...
Dodatka iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta.
Višina štipendije, izračunana po merilih iz drugega odstavka tega člena, se zmanjša za prispevek staršev v višini, določeni v 17. členu tega samoupravnega sporazuma, s tem, da celotna štipendija ne sme presegati 60 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za' preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SR Sloveniji v tekočem letu, objavljenega do ...
Skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo za vsako šolsko leto usklajevala višino osnovne štipendije iz združenih sredstev z uradno ugotovljeno višino porasta življenjskih stroškov v SR Sloveniji in osebnih dohodkov, vendar največ do višine 60 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji.
Odbor skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, pristojen za štipendiranje odloči o medletni valorizaciji štipendij glede na gibanja osebnih dohodkov in življenjskih stroškov ob vsakem trimesečju.
Če izračunana štipendija znaša do 2 %> poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, se štipendija ne podeli.
17.	člen
Pri izračunu štipendije se šteje, da znaša prispevek staršev k pokrivanju življenjskih stroškov
udeležencev v usmerjenem izobraževanju:
a) če znaša mesečni dohodek na družinskega člana	b) znaša delež staršev od dohodka na družinskega člana
50,1—55 %> poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljen ra preteklo leto	50 */.
45,1—50 %>	45 */o
40,1—45 »/o	40 °/o
35,1—40 »Z«	35®/«
30,1—35 »/o	30 «/e
25,1—30 ”/o	25 »/o
20,1—25 °/o	15 0/o
pod 20 o/o	0 0/0
Ta lestvica ne velja za izračun štipendije kategorije posebno nadarjenih, zanje veljajo določila za izračun kadrovskih štipendij.
Lestvica a) se spreminja skladno z višino cenzusa, ki ga za šolsko leto določa z razpisom skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, tako da se za ustrezen %> dvigne spodnja meja, razredi pa ostanejo isti.
18.	člen
Učenci in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičenci do posebnega dodatka (stimulacije) za dosežen učni uspeh.
Učencem in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v naslednji višini:
a)	učencem: za prav dober uspeh 5 %> od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu
za odličen uspeh 10 %> od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu.
b)	študentom
s poprečno oceno 8 do 8,6 oziroma 3,5 do 3,9 — 5 °/o od poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu
8,7 do 10 oziroma 4 do 5 — 10 °/o poprečnega mesečnega neto OD v SRS, ugotovljenega za preteklo leto, povečanega za odstotek rasti osebnih dohodkov v SRS v tekočem letu.
Dodatek k štipendiji za učni uspeh ne pripada učencem in študentom prvih letnikov.
19.	člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovski štipendiji se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine.
Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka tega člena štejemo dohodke iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodke iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, osnovne štipendije bratov in sester vlagatelja ter preživnine, od socialnovarstvenih pomoči pa varstveni dodatek k pokojnini, denarno pomoč za brezposelnost in delno nedomestilo stanarine.
Med dohodke in prejemke iz'prvega odstavka ne štejemo:
— dodatkov za pomoč in postrežbo občana,
—	doplačila posamezne samoupravne interesne skupnosti k ceni socialnovarstvenih storitev za uporabnike teh storitev,
—	enkratnih pomoči ob elementarnih nesrečah in drugih enkratnih pomoči,
—	jubilejnih nagrad in odpravnin.
Upoštevajo se dohodki in prejemki iz minulega
leta in socialnovarstvene pomoči iz tekočega leta.
Kot dohodke iz kmetijske dejavnosti štejemo dohodek od poseka lesa, katastrski dohodek od negozdnih površin in druge dohodke, ki niso zajeti v katastrskem dohodku, katastrski dohodek od negozdnih površin bomo vsako leto povečali s količnikom, ki ga vsako leto do 1. marca sporoči pristojni organ. Skupščine skupnosti socialnega varstva Slovenije, če od katastrskega dohodka, ki ga skupaj ustvarjajo, na kmetiji živita dve ali več družin, se v dohodek posamezne družine všteva ustrezen del katastrskega dohodka.
Od dohodkov in prejemkov po prejšnjih odstavkih odštejemo:
krajevni in občinski samoprispevek,
—	preživninske dajatve v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma v ugotovljeni višini, če ima občan preživninsko obveznost do osebe, ki ne živi v njegovi družini.
Mnenje o upravičenosti do štipendije na podlagi stvarnih socialnih razmer družine vlagatelja predloži štipenditorju služba, ki opravlja skupno evidenco prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini stalnega prebivališča vlagatelja.
Za presojo upravičenosti do štipendije bo štipenditor po potrebi pridobil tudi mnenje krajevne skupnosti. Zveze socialistične mladine v krajevni skupnosti in vzgojno! zobraževaini h organizacij.
20.	člen
Kandidati, ki bodo zaprosili za štipendijo iz združenih sredstev, se bodo dolžni hkrati prijaviti tudi, na razpis kadrovskih štipendij, če bodo te razpisane za izobraževat) je po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih se bodo izobraževali.
21.	člen
Pravico do štipendije iz združenih sredstev bodo imeli učenci in študenti, ki bodo izpolnjevali - pogoje iz drugega odstavka 9. člena in ki se bodo prijavili na razpisano kadrovsko štipendijo za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih se bodo izobraževali, pa jim te ne bodo podeljene ter učenci in študenti, ki se bodo izobraževali za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so v družbenem planu občine oziroma sosedne občine izražene dolgoročne potrebe, vendar kadrovske štipendije za njih niso bile razpisane.
Štipendist, ki bo po oceni štipenditorja iz neutemeljenih razlogov odklonil kadrovsko štipendijo, bo izgubil pravico do štipendije iz združenih sredstev.
22.	člen
Udeleženci bomo štipendiste iz združenih sredstev stalno preusmerjali v kadrovske štipendije. Štipendist, ki bo prejemal štipendijo iz združenih sredstev, je dolžan iskati kadrovsko štipendijo.
23.	člen
Štipendist, ki ponavlja letnik ali se zaradi ponavljanja preusmeri v drug program ali smer izo-
braževanja, ne more prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor.
24.	člen
Stipertdistu, ki predčasno uspešno konča študij, se izplača štipendija na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju v enkratnem znesku za čas, ko bi mu pripadala po pogodbi.
25.	člen
Enotne kriterije in enotne višine nadomestil za družbeno prehrano učencem in študentom bo praviloma ob začetku vsakega šolskega leta določala Skupščina zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije glede na razpoložljiva sredstva.
III.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV IN SOLIDARNOSTI
26.	člen
Udeleženci tega sporazuma smo sporazumni, da bomo zagotavljali materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril na območju SR Slovenije v skladu z načeli solidarnosti.
Za uresničevanje nalog iz prvega odstavka bomo oblikovali udeleženci na območju občine sklad združenih sredstev za štipendiranje.
27.	člen
V sklad združenih sredstev za štipendiranje (v nadaljevanju sklad združenih sredstev) v občini se stekajo:
—	sredstva, ki jih združujemo udeleženci iz dohodka in sicer v višini do 0,5 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov,
—	sredstva občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko, poklicno ali kmetijsko dejavnost,
—	sredstva iz vračil štipendij,
—	druga sredstva.
28.	člen
Sredstva sklada združenih sredstev v občini se uporabljajo:
—	za izplačevanje štipendij in razlik iz združenih sredstev po kriterijih in merilih tega sporazuma,
—	solidarnostno zagotavljanje sredstev za štipendiranje v občinah, v katerih na njihovem območju zbrana sredstva ne zadoščajo za izplačilo štipendij in razlik iz združenih sredstev po osnovah in merilih tega sporazuma.
—	za izplačevanje štipendij Titovega sklada po kriterijih in merilih Titovega sklada.
—	za zagotavljanje dela sredstev sklada Borisa Kraigherja po kriterijih tega sporazuma,
—	za izplačilo nadomestil za nižjo ceno družbene prehrane učencem in študentom.
29.	člen
Udeleženci se obvezujemo, da bomo ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka nakazovali sredstva iz prve alinee 26. člena na zbirni račun za štipendiranje pri Službi družbenega knjigovodstva v občini. Po letni bilanci porabljenih sredstev se morebitni ostanek sredstev poračuna z obveznostmi za naslednje leto.
O načinu razporejanja sredstev, s katerimi po načelu solidarnosti zagotavljamo materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril po tem samoupravnem sporazumu sklepajo skupščine skupnosti za zaposlovanje v občinah.
30.	člen
Združena sredstva za štipendiranje v občini bo upravljala skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini.
31.	člen
Finančne in administrativno-tehnične naloge združenih sredstev bo opravljala strokovna služba občinske -skupnosti za zaposlovanje, v občini Šentjur pa strokovna služba Delovne organizacije za opravljanje poslovnih storitev Šentjur.
32.	člen
Pri oblikovanju meril za solidarnostno prelivanje sredstev med občinami bomo udeleženci upoštevali zlasti naslednje kriterije-
—	možnost šolanja v občini,
—	število mladine v osnovni šoli,
—	število kadrovskih štipendij v občini,
—	socialno-ekonomsko razvitost občine,
—	program razvoja občine,'
—	kadrovske potrebe po določenih poklicih v občini.
Občina, na katere območju zbrana sredstva ne bodo zadoščala za izplačevanje štipendij iz združenih sredstev, ima pravico do solidarnostnih sredstev le v primeru, če so v tej občini podpisniki tega samoupravnega sporazuma vse organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ih če se v sklad združenih sredstev zbirajo tudi sredstva občanov, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno in kmetijsko dejavnost
Pomemben pogoj za uveljavljanje solidarnostnih sredstev je tudi, da se razmerje med podeljenim številom kadrovskih štipendij iz štipendij združenih sredstev izboljšuje v prid kadrovskim štipendijam.
IV.	POGODBE
33.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti učencev oziroma študentov, ki prejemajo štipendijo in organizacijo združenega dela in drugo samoupravno organizacijo in skupnostjo, ki daje štipendijo, se podrobno uredijo s pogodbo o štipendiranju. Pogodba o štipendiranju vsebuje zlasti naslednja določila:
—	obveznost štipendista do štipenditorja glede šolanja,
—	določila o višini štipendije,
—	čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti z delom pri štipenditorju, ,<
—	obveznosti štipendi'orja, da redno nakazuje štipendijo in da štipendistu zagotovi zaposlitev najkasneje dva meseca po zaključku šolanja: v nasprotnem primeru ima štipendist, pravico zaposliti se po lastni izbiri,
—	obveznost štipendista, da vrne štipendijo, če ne izpolni pogodbene obveznosti, razen v primeru, ko zaradi daljše bolezni, trajne nezmožnosti za delo ali drugega opravičljivega razloga, ni mogel izpolniti pogodbene obveznosti,
—	morebitna druga določila, s katerimi podrobneje urejamo razmerja med štipendistom in štipenditorjem.
Štipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini s pogodbo prevzemajo obveznost, da se bodo po končanem šolanju zaposlili v organizaciji združenesa dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti na območju občine, v kateri so prejemali štipendijo.
V.	RAZPISI
34.	člen
Udeleženci bomo zagotavljali dosledno uresničevanje načela javnega razpisovanja štipendij. To bomo uresničevali tako, da bomo vsako leto skladno z roki vpisov v šolo v usmerjenem izobraževanju objavili skupen razpis vseh kadrovskih štipendij iz združenih sredstev v SR Sloveniji.
Razpisni postopek in podelitev kadrovskih štipendij morata biti zaključena do 15. septembra, za štipendije iz združenih sredstev pa najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Izjemoma ti roki ne veljajo za nepodeljene štipendije.
Praviloma ni mogoče podeljevati štipendij iz združenih sredstev, dokler niso v občini podeljene vse kadrovske štipendije, razpisane za poklice oziroma smeri, za katere se kandidati za štipendije iz združenih sredstev izobražujejo.
VI.	ORGANI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
1.	Skupščina
35.	člen
Izvajanje štipendijske politike v občini po tem sporazumu uresničujemo podpisniki sporazuma v skupščini občinske skupnosti za zaposlovanje.
36.	člen
Skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje sestavljajo delegati, ki so opredeljeni v samoupravnih splošnih aktih te skupnosti, obvezno pa imajo v skupščini po eno delegatsko mesto občinske konference SZDL, občinski svet Zveze sindikatov ter občinska konferenca ZSMS.
37.	člen
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje opravlja v zvezi z izvrševanjem tega samoupravnega sporazuma zlasti naslednje naloge:
—	spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini s tem, da na podlagi ugotovitve o stanju spodbuja in organizira družbenopolitično dejavnost za uresničevanje tega samoupravnega spprazuma,
—	razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu z
12.	členom tega sporazuma,
—	obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev in k drugim vprašanjem, ki jih zastopajo 'njihovi delegati v skupščinah udeležencev v republiki,
—	sodelujejo z drugimi dejavniki v občini, ki s sx"ojo dejavnostjo lahko vplivajo na oblikovanje in uresničevanje štipendijske politike v občini, zlasti z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, službo poklicnega usmerjanja ipd.,
—	najmanj enkrat, letno poroča udeležencem štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev,
—	obvezno obravnava pripombe, mnenja in predloge organov upravljanja udeležencev k poročilu iz prejšnje alinee,
—	ugotavlja kršitev samoupravnega sporazuma in
izreka sankcije,
—	oblikuje predloge in daje pobudo skupščini delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma na
ravni republike za usklajeno akcijo obravnave in sprejemanja predlaganih sprememb in dopolnitev,
—	voli delegate v skupščino Titovega sklada za štipendiranje in zastopa Titov sklad v občini v skladu s pravili tega sklada,
—	opravlja druge naloge, za katere je zadolžena ali jo zanjo pooblaste udeleženci samoupravnega sporazuma,
—	odloča o zahtevku pravic udeležencev.
Za izvajanje posameznih nalog skupščina lahko pooblasti pristojni odbor.
38.	člen
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje opravlja svoje delo skladno z določili svojih samoupravnih splošnih aktov, pri tem pa mora najmanj dvakrat letno obravnavati zadeve v zvezi s štipendijsko politiko po prejšnjem členu samoupravnega sporazuma. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine, če to zahteva najmanj petina udeležencev sporazuma v občini ali občinska konferenca SZDL. Če predsednik skupščine ne skliče seje skupščine v 20 dneh po prejemu predloga, jo lahko skliče predlagatelj.
39.	člen
Skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje veljavno sklepa o vprašanjih štipendijske politike po tem sporazumu, če je navzoča večina delegatov skupščine. Sklepi so veljavni, če zanje glasuje večina delegatov skupščine.
2.	Izvršni organ
40.	člen
Za izvajanje tega sporazuma in skladno s smernicami skupščine delegatov, uresničevanje sklepov skupščine, pripravljanje gradiva za seje skupščine, pripravljanje predlogov za podeljevanje štipendij in razlik ter za izvrševanje drugih nalog skrbi odbor za štipendiranje, ki ga izvoli skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje in izvrševanje nalog v zvezi s štipendijsko politiko po tem sporazumu.
41.	člen
V odboru za štipendiranje skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje morajo biti zastopani kot člani tudi delegati občinske konference SZDL, občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference ZSMS.
42.	člen
Seje odbora za štipendiranje občinske skupnosti za zaposlovanje sklicuje in vodi predsednik tega odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, da razpravlja o vprašanjih štipendiranja, če to zahteva skupščina skupnosti, tretjina članov odbora za štipendiranje ali občinska konferenca SZDL.
43.	člen
Predsednik odbora za štipendiranje opravlja v zvezi s štipendiranjem še naslednje naloge:
—	podpisuje pogodbe iz združenih sredstev,
—	je odredbodajalec za izvrševanje sklepov v zvezi s štipendiranjem ter s tem v zvezi daje naloge strokovni službi,
—	opravlja druge naloge v okviru sklepov skupščine in izvršilnega odbora.
44.	člen
Strokovne, tehnične in administrativne naloge z uresničevanjem tega samoupravnega sporazuma in
zagotavljanje pogojev za delo organov upravljanja udeležencev tega samoupravnega sporazuma bo opravljala strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje. v občini Šentjur pa strokovna služba Delovne organizacije za opravljanje poslovnih storitev Šentjur.
3.	Organi samoupravne kontrole
45.	člen
Odbor samoupravne kontrole občinske skupnosti za zaposlovanje nadzoruje pri izvajanju štipendijske politike po tem sporazumu:
—	uresničevanje' samoupravnega sporazuma pri udeležencih samoupravnega sporazuma na pobudo skupščine, izvršnih organov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in na lastno pobudo:
—	uresničevanje sklepov skupščine in odbor za štipendiranje občinske skupnosti za zaposlovanje v zvezi s štipendiranjem;
—	uresničevanje kriterijev in meril pri podeljevanju štipendij in določanju višine štipendij;
—	druge naloge, potrebne za dosledno uresničevanje tega sporazuma.
46.	člen
Odbor samoupravne kontrole pri občinski skupnosti za zaposlovanje sodeluje pri izbiri članov samoupravne kontrole na ravni republike v skladu s sporazumom o oblikovanju ter nalogah organov udeležencev sporazuma o štipendiranju na ravni republike.
47.	člen
Udeleženci samoupravnih sporazumov v občinah se dogovorimo, da se ustanovijo skupni organi udeležencev na nivoju republike v okviru delegatske organiziranosti Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
48.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo preko organov na nivoju republike spremljali, usklajevali in nadzirali izvajanje družbeno dogovorjene politike štipendiranja v SR Sloveniji, opredeljene v družbenem dogovoru in v samoupravnih sporazumih štipendiranja v občinah.
49.	člen
Sestav in naloge organov štipendiranja na ravni republike se določi s statutom zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
VIL JAVNOST DELA IN EVIDENCA PODATKOV
50.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo zagotavljali javnost pri podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev.
Samoupravnim organom udeležencev bomo posredovali podatke za .spremljanje uresničevanja dogovorjene štipendijske politike. Podatki bodo podlaga za sprejemanje odločitev o usmerjanju in uporabi združenih sredstev v skladu s potrebami združenega dela in za programiranje družbene aktivnosti za uresničevanje načel, kriterijev in meril iz tega samoupravnega sporazuma.
Sklepi samoupravnih organov štipendiranja v občini se pošljejo vsem udeležencem v štirinajstih
dneh po seji.
51.	člen
Udeleženci bomo posredovali strokovni službi skupnosti za zaposlovanje, ki bo opravljala strokovno tehnične naloge za samoupravne organe udeležencev naslednje podatke:
—	predvideno število kadrovskih štipendij, ki jih bomo razpisali na posameznih smereh in stopnjah šolanja v tekočem letu,
—	podatke za skupne razpise kadrovskih štipendij,
—	pregled podeljenih kadrovskih štipendij, ki so bile razpisane v tekočem letu in podatke o štipendistih,
—	pregled razpisanih kadrovskih štipendij, za katere ni bilo prijavljenih kandidatov in zato niso bile podeljene,
—	pregled vseh štipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipendijo,
—	druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu, če se bomo tako dogovorili udeleženci samoupravnega sporazuma.
52.	člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini je ob koncu leta dolžna dati udeležencem podatke o podeljenih štipendijah iz združenih sredstev.
Iz navedenih podatkov mora biti razvidno zlasti:
—	število podeljenih štipendij,
—	socialna struktura štipendistov,
—	število štipendistov po posameznih smereh in ■ stopniah šolanja.
—	podatki o štipendistih, ki prejemajo razlike h kadrovskim štipendijam.
VIII. KRŠITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN SANKCIJE ZOPER KRŠILCE
53.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju in skupščine skupnosti za zaposlovanje imajo pravico predlagati uvedbo postopka za ugotovitev kršitve samoupravnega sporazuma. Za kršitev samoupravnega sporazuma, štejemo:
—	če udeleženec prevzame štipendista brez soglasja prejšnjega štipenditorja in štipendista,
—	če udeleženec ne razpiše štipendij v skladu z ugotovljenimi potrebami.
—	če udeleženec daje napačne podatke, ki se nanašajo na štipendiranje,
—	če udeleženec ne pošilja pravočasno podatkov ustreznim službam,
—	če ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o štipendiranju in samoupravnega sporazuma o štipendiranju,
—	če podeljuje štipendije mimo meril in kriterijev,
—	če nenamensko uporablja združena sredstva,
—	druge kršitve, ki jih ugotovijo udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini.
54.	člen
Udeleženci bomo uveljavili moralne sankcije proti tistim udeležencem samoupravnega sporazuma, ki ne bodo spoštovali dogovorjenih pravic in obveznosti.
55.	člen
O izreku ukrepa udeležencu, ki ne izpolnjuje samoupravnega sporazuma, bomo odločali udeleženci
ne seji skupščine udeležencev v občini.
Ce bo skupščina ugotovila, da kateri od udeležencev ne izvaja določil samoupravnega sporazuma, lahko sprejme naslednje ukrepe:
—; da ugotovi kršitev sprejetih obveznosti in to ugotovitev pošlje organu upravljanja udeležencev samoupravnega sporazuma, da o njej razpravlja in ukrepa,
—	od udeležencev zahteva, da o ugotovitvi o neizpolnjevanju sprejetih obveznosti razpravljajo na zboru delavcev,
—	da izreče udeležencu opomin, ki se skupaj z obrazložitvijo objavi v sredstvih javnega obveščanja.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56.	člen
Ta sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišeta dve tretjini organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine in velja za podpisnike
57.	člen	•«
Evidenco udeležencev tega samoupravnega sporazuma vodi kadrovska oziroma druga služba občinske skupščine skupnosti za zaposlovanje.
58.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma, lahko predlaga vsak udeleženec samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini.
Predlog sprememb je sprejet, ko ga sprejmejo vsi udeleženci samoupravnega sporazuma in ko to ugotovi skupščina skupnosti za zaposlovanje v občini.
59. člen
Skupščina skupnosti za zaposlovanje ugotovi, da je dve tretjini organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občine podpisalo ta samoupravni sporazum ter se preneha uporabljati sedaj veljavni samoupravni sporazum o štipendiraniu učencev in študentov.
Ugotovitveni sklep
Skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije je na seji dne 22. 5. 1986 skladno z 58. členom samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah ugotovila, da je samoupravne sporazume sprejelo več kot dve tretjine občin v SR Sloveniji, v katerih so bili sprejeti z več kot dvotretjinsko večino organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju občin. Na podlagi tega skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS ugotavlja, da so v teh občinah samoupravni sporazumi o štipendiranju sprejeti in se uveljavijo od 1. 9. 1986.
St. 4/4-10/25-86
Ljubljana, dne 2. julija 1986,
Predsednik skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Lojze Mežnarič 1. r.
1441.
Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni Ust SRS, $t. 3/81, 34/83, 24/85 to
1/86), 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
(Uradni list SRS, št. 15/83) ter 15. člena stitate Zveze
stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15'83 in 14/84) je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 2 seji dne 25. junija 1986 sprejela
SPREM EM ROSTATUTA Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
1.	člen
Besedilo 26. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83 in 14/84) se spremeni tako, da se glasi:
»Odbor za kadrovska stanovanja v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	odobrava na podlagi letnih natečajev nepovratna sredstva in posojila upravičencem v manj razvirih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih:
—	skrbi za izvajanje samoupravnega spjonazuma o temeljih plana Zveze v delu, ki zadeva nepx>vratno vzajemnostno združevanje sredstev za sofinanciranje kadrovskih stanovanj, uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in stališča skupščine $ področja združevanja sredstev za kadrovska stanovanja v manj razvitih. občinah, manj razvitih območjih in mani razvitih obmejnih območjih.
Odbor za kadrovska stanovanja v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih šteje 15 članov s tem, dS enega člana odbora izvolijo Temeljne banke v SR Sloveniji v sestavu Ljubljanske banke. Združene banke.«
2.	člen
Ta sprememba začne veljati osmi dan px> objavi v Uradnem listu SRS.	*
Ljubljana, dne 25. junija 1986.
Predsednik
skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
Igor Bratina 1. r.
1442.
Na px>dlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86) ter skladno z zakonom o px>speševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75, 30/80 in 33/85) in odlokom o območjih. ki se štejejo za manj razvita območja v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 43/85) je na pjod-lagi 4. in 21. člena samoupravnega spx>razuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83), 14. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni Hat SRS, št. 15/83 in 14/84) ter 36. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 je sfcapčSna Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 2. seja dne 25. junija 1986 sp>rejela
PRAVILNIK
o pogojih za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, namenjenih za reševanje stanovanjskih
potreb kadrov na manj resvitife območjih
. I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se opredeljuje namen združevanja sredstev za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih (v nadaljnjem besedilu: manj razvita območja), vire sredstev za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, upravičence za pridobitev nepovratnih sredstev in posojil, natečajni postopek, pristojnosti odbora za kadrovska stanovanja na manj razvitih območjih (v nadaljnjem besedilu: odbor za kadrovska stanovanja) ter opravljanje strokovnih in administrativnih opravil, potrebnih za delo odbora za kadrovska stanovanja.
II.	NAMEN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
2.	člen
Sredstva za sofinanciranje kadrovskih stanovanj na manj razvitih območjih so namenjena za reševanje stanovanjskih potreb deficitarnih kadrov v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s področja gospodarstva, ki so pomembne za gospodarski razvoj na manj razvitih območjih, kakor tudi organizacijah in delovnih skupnostih s področja družbenih dejavnosti na teh območjih.
' III. VIRI SREDSTEV ZA ODOBRAVANJE NEPOVRATNIH SREDSTEV IN POSOJIL
'	3. člen
Sredstva za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, namenjena za reševanje stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih v SR Sloveniji se zagotavljajo iz dveh virov:
—	samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji kot udeleženke samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 zagotavljajo nepovratno , vzajemno združevanje sredstev za sofinaciranje kadrovskih stanovanj v višini 0.020 “ji na BOD iz čistega dohodka, kar so opredelile v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih planov' za srednjeročno obdobje 1986—1990;
—	temeljne banke v SR Sloveniji v sestavu Ljubljanske banke. Združene banke, zagotavljajo dopolnilna denarna sredstva v obliki posojil v višini zago-
itovljenih nepovratnih sredstev, pri čemer banke dajejo posojila po ugodnejših kreditnih pogojih. IV.
IV.	UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV IN POSOJIL
4.	člen
Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev 'in posojil po tem pravilniku so:
—	temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva, če gradijo stanovanja za kadre na manj razvitih območjih:
—	temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva na manj razvitih območjih;
—	organizacije in delovne skupnosti s področja družbenih dejavnosti na manj razvitih območjih;
—	ki gradijo stanovanja za kadre na manj razvitih območjih za potrebe hitrejšega razvoja na teh
1 območjih.
5.	člen
Za manj razvita območja se štejejo:
1.	Območja naslednjih občin:	Lenart, Ormož,
Šentjur pri Celju In Šmarje pri Jelšah.
2.	Kot sestavni deli geografskih območij — naslednje krajevne skupnosti:
—	v občini Ljutomer: Bučkovci, Radoslavci, Ce-zanjevci, Stara cesta, Železne dveri (geografsko območje Slovenske gorice);
—	v občini Gornja Radgona: Apače, Crešnjevci-Zbigovci, Ivanjci, Kapela, Negova, Spodnja Ščavnica, Stogovci, Videm (geografsko območje Slovenske gorice) ;
—	v občini Maribor-Pobrežje: Korena, Ruperče (geografsko območje Slovenske gorice);
—	v občini Ptuj: Destrnik, Jurišinci, Polenšak, Trnovska vas, Vitomarci (geografsko območje Slovenske gorice) in Dolena, Cirkulane, Leskovec, Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zavrč, Žetale (geografsko območje Haloze);
— V občini Slovenska Bistrica: Laporje, Makole, Studenice (geografsko območje Haloze);
—	v občini Laško: Breze. Jurklošter, Vrh nad Laškim (geografsko območje Kozjansko);
—	v občini Sex,nicn: Blanca, Zabukovje (geografsko območje Kozjansko);
—	v občini Krško: Zdole (geografsko območje Kozjansko):
—	v občini Brežice: Bizeljsko, Globoko, Kapele, Pečice-Križe, Pišece, Sromlje (geografsko območje Kozjansko);
—	v občini Metlika: Podzemelj (geografsko območje Pokolpje);’
—	v občini Črnomelj: Adiešiči. Butoraj, Draga-tuš, Griblje, Stari trg, Tribuče, Vinica (geografsko območje Pokolpje);
—	v občini Kočevje: Draga, Kočevska Reke, Kostel, Osilnica, Poljanska dolina ob Kolpi (geografsko območje Pokolpje) in Struge na Dolenjskem. Stara cerkev (del, ki obsega katastrske občine: Stari log, Smuka, Mala gora) — (geografsko območje Suha Krajina);
—	v občini Novo mesto: Hinje, Žužemberk (geografsko območje Suha Krajina);
—	v občini Trebnje: Dobrnič, Knežja vas, Sela pri Šumberku, Svetinje (geografsko območje Suha Krajina)
—	v občini Grosuplje: Ambrus, Krka, Muljava, Videm-Dobrepolje, Zagradec (geografsko območje Suha Krajina).
3.	Poleg krajevnih skupnosti, ki se nahajajo pretežno v 10-kilometrskem pasu ob državni meji v občinah iz 1. točke (v občini Lenart) in krajevnih skupnostih. ki se nahajajo pretežno v 10-kilometrskem pasu ob državni meji iz točke 2 (v občini Gornja Radgona) — naslednje krajevne skupnosti:
—	v občini Mozirje: Luče ob Savinji, Solčava;
—	v občini Radlje ob Dravi: Ožbolt ob Drevi, Kapla na Kozjaku, Podvelka, Remšnik, Vuhred;
—	v občini Maribor-Pesnica: Jakobski dol, Ja-renina, Pesnica pri Mariboru, Svečina, Šentilj v Slovenskih goricah, Velka, Zgornja Kungota, Spodnja Kungota;
—	v občini Murska Sobota: Bodonci, Bogojina, Brezovci, Cankova, ,Cepinci> Gederovci, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Križevci, Kuzma, Mačkovci, Per-toča, Prosenjakovci, Puconci, Ratkovci, Rogašovci, Sejo-Fokovci, Šalovci, Tešanovci;
—	v občini Lendava: Centiba, Dobrovnik, Dolga vas, Gabrje, Genterovci, Hotiza, Kobilje, Mostje-Banuta, Orešje-Dolin a, Petišovci, Turnišče pri Lendavi, Lakoš; Gorice pri Lendavi, Polana.
4.	Območja, ki se štejejo v skladu s 14. b členom zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75, 30/80 in 33/85) v letih 1986—1988 za območja v prehodnem obdobju: ■
—	v občini Lendava: Crenšovci, Lendava, Odranci, Bistrica;
—	v občini Ljutomer: Ljutomer, Oven, Veržej, Križevci, Stročja va.s, Logarovci-Berkovci, Razkrižje:
—	v občini Ilirska Bistrica: Doljnja Bitnja, Harije, Hrušica, Jelšane, Koseze, Novokračine, Ostrožno brdo, Podgrad, Pregarje, Prem, Rečica, Starod, Topole, Zabiče (geografsko območje Brkini);
—	v občini Postojna: Dolnja Košana, Suhorje (geografsko območje Brkini):
—	v občini Sežana: Artviže, Barka, Gradišče pri Materiji, Materija, Misliče, Obrov, Rodik, Slivje, Tatre, Vreme (geografsko območje Brkini); ,
—	v občini Cerknica: Cajnarje-Zilce. Nova vas (območje Bloške planote);
—	v občini Brežice: Artiče (geografsko območje Kozjansko):
—	v občini Tolmin: Bonara. Bovec, Breginj, Čezsoča, Dolje, Drežnica, Idrsko, Kal-Koritnica. Kamno, Kred, Livek, Log pod Mangartom, Most na Soči. Soča-Trenta, Srpenica, Tolminski Lom, Trnovo ob Soči, Volarje. Volče. Vrsno, Zatolmin. Žaga (obmejno območje):
—	v občini Dravograd: Dravograd — brez dela k. o. Dravograd, ki leži na levem bregu Drave (obmejno območje Kobansko):
—	v občini Radlje ob Dravi: Muta. Radlje ob Dravi (obmejno območje Kobansko);
—	v občini Maribor-Rotovž- Brestanma-Gaj (del. ki obsega k. o. Gaj nad Mariborom. Šober, Zalcarjev vrh), Kamnica (del. ki obsega k o. Šober) — (obmejno območje Kobansko):
—	v.občini Maribor-Ruše: Selnica ob Dravi (obmejno območje Kobansko)
6.	člen
Upravičenci za vzajemno združena nepovratna sredstva in posojila zagotavljajo praviloma 60 °/o lastno udeležbo vrednosti stanovanj.
Odbor za kadrovska stanovanja lahko ob vsakoletnem natečaju določi do 10% višji oziroma nižji procent lastne udeležbe, upoštevaje obseg razpoložljivih nepovratnih sredstev in posojil ter število natečajnih upravičencev.
7.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti s področja gospodarstva ter organizacije m delovne skupnosti 5 področja družbenih dejavnosti smejo stanovanja, pridobljena s pomočjo sredstev po tem pravilniku dodeljevati le tistim kadrom, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo. V.
V.	NATEČAJNI POSTOPEK
3.	člen
Odbor za kadrovska stanovanja razpiše letno v prvem trimesečju natečaj za zbiranje vlog za sredstva. združena na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih piane Zveze stanova.njskih. skupnosti Slovenije za oKlvbje 1956—1G90 za solinanCiranje kadrovskih stanovanj na manj razvitih območjih.
Odbor za kadrovska stanovanja razpiše lahko v tretjem trimesečju tudi drugi natečaj za kadrovska
stanovanja, kolikor so po oceni odbora še razpoložljiva nepovratna sredstva in posojila.
Odbor za kadrovska stanovanja objavi besedilo natečaja v časniku »Delo« obenem 3 pisnim obvestilom samoupravnim stanovanjskim skupnostim v manj razvitih območjih o razpisu natečaja.
9.	člen
Besedilo natečaja mora vsebovati zlasti:
—	opredelitev upravičencev za pridobitev sredstev;
—	opredelitev zahtevane stopnje izobrazbe kadrovskih profilov;
—	višino zahtevanega lastnega deleža upravičencev ;
—	podatek o posojilni dobi in obrestni meri.
Natečajni rok je 60 dni.
10.	člen
V	odprtem natečajnem roku zbira vloge temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva ter organizacij in delovnih, skupnosti s področja družbenih dejavnosti za pridobitev natečajnih sredstev samoupravna stanovanjska skupnost v občini.
11.	člen
Vloge za pridobitev sredstev za reševanje stanovanjskih potreb kadrov morajo biti opremljene s sklepom organa upravljanja o najetju posojila in zagotovitvi lastnega deleža, nadalje s podatki o kadrovskem profilu pričakovaleev stanovanja, kakor tudi s podatki o načinu pridobivanja stanovanj
Samoupravna stanovanjska skupnost občine je dolžna, da opravi vsebinsko kontrolo vseh vlog za nepovratna sredstva in posojila.
V	primeru kršitve določila tega pravilnika in natečajnih pogojev je udeleženec natečaja zavezan vrniti odobrena' natečajna sredstva s pripadajočimi obrestmi, o čemer odloča odbor za kadrovska stanovanja.
12.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine odstopi v roku 15 dni po končanem natečajnem roku vse vloge za nepovratna sredstva in posojila, skupaj z vso dokumentacijo odboru za kadrovska stanovanja pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.
VI.	PRISTOJNOSTI ODBORA ZA KADROVSKA STANOVANJA
13.	člen
Odbor za kadrovska stanovanja odobrava na podlagi letnih natečajev nepovratna sredstva in posojila, pri tem pa upošteva:
—	status manj razvitega območja, skladno s 5. členom pravilnika;
—	dinamiko porabe sredstev:
—	poprečno ceno stanovanj v tekočem letu, s tem, da se za izračun cene stanovanj upoštevajo površinski standardi za potrebe štiričlanske družine v izmeri do 70 m2.
Odbor za kadrovska stanovanja ob vsakoletnem natečaju posebej določi procent posojilnih sredstev v strukturi natečajnih sredstev	'
14.	člen
Odbor za kadrovska stanovanja seznani vse udeležence natečaja ter samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji z rezultati natečaja.
15.	člen
Odbor za kadrovska stanovanja odstopi vloge tistih udeležencev, ki so uspeli na natečaju, Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana, ki sklepa s posameznim upravičencem kot nosilcem posojila ustrezno posojilno pogodbo.
16.	člen
Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana lahko zahteva od posameznega upravičenca še dodatno dokumentacijo, ki je običajna pri pridobitvi posojila za nakup stanovanj in služi za zavarovanje posojila.
17.	člen
Upravičenci, ki so uspeli na natečaju, uporabljajo nepovratna in posojilna sredstva praviloma istočasnb.
18.	člen
Temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost ter druga organizacija ali skupnost, ki ni uspela na natečaju, lahko vloži v roku 15 dni od dneva objave rezultatov natečaja pritožbo na odbor uporabnikov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. Pritožba se vloži prek samouprave stanovanjske skupnosti v občini. Pritožba ne zadrži izvedbe natečaja.
VII.	STROKOVNA IN ADMINISTRATIVNA OPRAVILA
19.	člen
Strokovna in administrativna opravila, potrebna za delo odbora za kadrovska stanovanja, opravlja delovna skupnost Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, vse finančne posle pa LB, Stanovanjsko komunalna banka v Ljubljani.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE x 20. člen
Žiro račun za sredstva, ki jih združujejo samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji je odprt pri LB, Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana.
21.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih (Uradni list SRS, št. 34/81, 20/82 in 22/84).
22.	člen
Ta pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije in se uporablja za srednjeročno obdobje 1986—1990.
Ljubljana, dne 25. junija 1986.
Predsednik
skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
Igor Bratina L r.
1443.
Na podlagi 19. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije je skupščina te skupnosti na seji dne 30. junija 1986 sprejela
KRITERIJE
za omejevanje porabe premoga in ukrepe za njihovo izvajanje v SR Sloveniji
1.	člen „
S temi kriteriji in ukrepi določajo delegati uporabnikov in izvajalcev Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije vzroke in izhodišča za omejevanje porabe premoga, v primerih, ko se oskrba ne more uresničevati v skladu z dinamiko dobav, predvidenih z energetsko bilanco SR Slovenije; aktivnosti za preprečitev omejevanja porabe premoga; kriterije in načine omejevanja v primeru neusklajenosti razpoložljivih količin s potrebami v tekočem mesecu; naloge uporabnikov premoga, dobaviteljev premoga, odbora za oskrbo Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije in energetskih skupnosti.
2.	člen
Omejevanje porabe premoga nastopi zaradi naslednjih vzrokov:
1.	potresa srednje jakosti, ki povzroči zastoj proizvodnje v rudniku do enega meseca,
2.	udora vode, mulja itd., ki povzročijo do dvomesečni zastoj proizvodnje v enem od rudniških delovišč,
3 manjše razpoložljivosti premoga zaradi izredne sušnosti in mrzlosti zime in težav pri transportu premoga,
4.	ker zaradi objektivnih okoliščin ni zagotovljena zadostna količina premoga glede na energetsko bilanco SR Slovenije.
3.	člen
Za preprečitev omejevanja porabe premoga se izvajajo naslednje aktivnosti:
—	stalna prizadevanja za zagotovitev zadostnih količin premoga v skladu z energetsko bilanco SR Slovenije,
—	skrb za kontinuirano in enakomerno eksploatacijo premogovnih nahajališč s tem, da preseške premoga zaradi ugodnejših hidroloških pogojev prevzamejo deponije premoga pri uporabnikih,
—	prestavitve odkopne mehanizacije in izvršitve remontov rudniških naprav v najkrajšem možnem Oa.-i,
—	sklenitev ustreznih dogovorov za zagotovitev potrebnih količin manjkajočega premoga iz drugih področij Jugoslavije na osnovi dolgoročnih pogodb in opredeljenih nosilcev oskrbe,
—	začetek postopka za uvoz manjkajočih količin premoga iz tujine,
—	uporaba drugih možnosti za povečanje razpoložljivih količin premoga na najbolj deficitarnih področjih porabe.
4.	člen
Kadar so podani pogoji za omejevanje porabe premoga, se poraba premoga omejuje po naslednjih kriterijih:
1.	Termoelektrarnam in toplarnam se ne omejuje dobav premoga, izjeme so termoelektrarne s specifično porabo preko 14 MJ/kWh ter termoelektrarne in toplarne, ki pri dani tehnologiji izgorevanja in možnosti prevzema lahko uporabljajo tuje premoge.
2.	Industrijskim organizacijam združenega dela, ki imajo kurišča prirejena za uporabo elektrarniškega premoga se dobava premoga omejuje le v primeru, ko je zaradi pomanjkanja premoga okrnjena proizvodnja v termoelektrarnah in toplarnah.
Dobava premoga se omejuje industrijskim organizacijam združenega dela, ki lahko uporabljajo tuje premoge. Pri tem je izvzeta industrija, ki proizvaja za izvoz na konvertibilno področje in tista industrija, ki uporablja premog kot reducent in podobno s tem, da premoga, ki ga uporablja, ni možno nadomestiti s tujimi premogi.
3.	V ostali porabi, se v primeru omejevanja porabe premoga, premog dobavlja po naslednjem vrstnem redu:
—	bolnice, vrtci, šole;
— JLA in ŽTP za ogrevanje delavnic;
—	gospodinjstva s tem, da se omejuje poraba do 3 tone rjavega premoga in briketov ali do 5 ton lignita na gospodinjstvo na leto.
5.	člen
Tuj premog je vsak premog, ki ima drugačne ke-mično-fizikalne lastnosti, kot premog, za katerega so bile izdelane naprave v termoelektrarni, toplarni ali drugi organizaciji združenega dela.
Elektrarniški premogi so naslednje vrste premoga:
—	lignit-zdrob,
—	rjavi premog-prah, kotlovni premog.
8.	člen
Uporabniki premoga imajo na podlagi teh kriterijev za omejevanje porabe premoga naslednje naloge:
1.	— Termoelektrarne in toplarne, locirane v bližini rudnika, morajo imeti zaloge, ki ustrezajo najmanj 1-mesečni porabi premoga pri polnem obratovanju;
—	termoelektrarne in toplarne, ki so oddaljene od rudnika, ki jim dobavlja premog, morajo imeti najmanj zaloge, ki ustrezajo 2-mesečni porabi premoga pri polnem obi atovanju;
—	termoelektrarne m toplarne morajo imeti izdelan operativni načrt, kolikor bi iz katerihkoli razlogov nastopil zastoj proizvodnje premoga za več kot mesec dni.
2.	Industrijske OZD morajo imeti 1- ali 2-mesečni deponijski prostor z ozirom na polno obratovanje industrijskih kapacitet. Višino zalog pa določijo same glede na zanesljivost oskrbe s premogom.
3.	Vse oiganizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki uporabljajo premog, so dolžne izdelati v sklopu ukrepov za racionalno porabo energije • tudi ukrepe za racionalno porabo premoga.
7.	člen
Operativni načrt iz tretje alinee 1. točke 6. člena mora vsebovati:
—	izgradnjo razkladalnih naprav in deponijskega prostora za tuje premoge,
—	izvedbene preizkuse kurjenja s tujimi premogi (en sam tuj premog določene kvalitete, homogenizirana mešanica več tujih premogov določenih kvalitet).
8.	člen
Dobavitelji premoga so odgovorni za realizacijo omejevanja porabe premoga na podlagi dogovorjenega akta o omejevanju.
Premogovniki morajo predvideti, možnost deponiranja premoga v neposredni bližini za primer, ko nastopijo vzroki iz 2 člena.
Trgovinske organizacije združenega dela, ki oskrbujejo s premogom bolnice, šole, vrtce in druge ustanove, ki večkrat na leto prevzemajo premog, morajo imeti najmanj takšne deponijske prostore, ki ustrezajo 1-mesečni porabi premoga teh uporabnikov.
9.	člen
Posebna samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije sprejema v svoji skupščini ukrepe za izvajanje teh kriterijev za omejevanje porabe premoga in preko svojega odbora za oskrbo spremlja učinke teh ukrepov. Odbor za oskrbo predlaga skupščini ustrezne aktivnosti za izvajanje ukrepov za omejevanje porabe premoga.
V občinskih energetskih skupnostih se izdelajo seznami prednostnih uporabnikov energije, po katerih dobavitelji izvajajo omejevanje porabe premoga na svojem območju.
Gospodarska zbornica Slovenije izdela seznam prednostnih uporabnikov premoga v SRS, glede za izvozne kriterije.
Nadzor nad izvajanjem ukrepov za omejevanje porabe premoga, opravljajo pristojne inšpekcije.
10.	člen
Ti kriteriji za omejevanje porabe premoga in ukrepi za njihovo izvajanje v SR Sloveniji, začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije mag. Drago štefe 1. r.
1444.
Skupščina Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije je na 9. rednem zasedanju dne 30. junija 1986 na osnovi 19. č:ena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) sprejela
POGOJE
za izdajanje elektroenergetskih soglasij za priključitev na elektroenergetski sistem
1.	člen
V	tem aktu so določeni pogoji in način izdajanja elektroenergetskega soglasja uporabnikom električne energije v nadaljnjem besedilu »uporabnik« za priključitev na elektroenergetski sistem.
2.	člen
Elektroenergetsko soglasje za priključitev uporabnika na elektroenergetski sistem izda dobavitelj električne energije (v nadaljnjem besedilu »dobavitelj«).
3.	člen
Novi uporabniki, ki želijo priključiti svoje objekte in naprave na dobaviteljeve elektroenergetske objekte in uporabniki, ki nameravajo povečati odobreno priključno moč, si morajo pridobiti od dobavitelja elektroenergetsko soglasje.
Elektroenergetsko soglasje je potrebno tudi zaradi spremembe priključka transformacije pri uporabnikih na visoki napetosti in namena porabe električne energije.
Uporabniki, ki imajo merilne naprave za merjenje vršne obremenitve morajo zaprositi za izdajo novega elektroenergetskega soglasja, če v obdobju 12 mesecev v treh mesecih prekoračijo vršno obremenitev po danem elektroenergetskem soglasju.
V	tem primeru uporabnik mora poravnati povračilo za prekoračeno moč v skladu z »Merili in kriteriji o povračilih za nove priključitve in za povečanje ob-
stoječih priključnih moči«, kolikor so dani pogoji po
6.	členu teh pogojev.
Elektroenergetsko soglasje je potrebno tudi zaradi:
—	spremembe priključka
—	spremembe odjemne skupine
—	namena porabe električne energije
—	združevanja več odjemnih mest v eno.
4.	člen
Vsak nov uporabnik ali uporabnik, ki povečuje priključno moč, ki presega 20 TJ oziroma 5,600.000 kWh energije letno (npr. 1,12 MW in 5000 obratovalnih ur) mora k vlogi za izdajo elektroenergetskega soglasja priložiti v skladu s 65. členom zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) posebno energetsko soglasje. Pri povečavi se upošteva obstoječa in novo zahtevana vrednost energije.
5.	člen
Elektroenergetsko soglasje ni potrebno za začasno priključitev elektroenergetskih objektov uporabnikov za dobo do enega leta (gradbišča, sejmi, cirkusi, razne kulturno-zabavne prireditve ipd.).
Taka priključitev se izvede na osnovi »prijave začasnega priključka na elektroenergetski sistem« in izpolnitve pogojev dobavitelja za priključitev.
6.	člen
Dobavitelj izda elektroenergetsko soglasje, če so za to dane elektroenergetske in tehnične možnosti ter, če je ta porast porabe električne energije v skladu z letnim in srednjeročnim planom razvoja izgradnje elektroenergetskih objektov-
Elektroenergetsko soglasje se ne izda, če nista zagotovljena energija in moč oziroma, če bi bili s tem oškodovani obstoječi uporabniki v zadostni in kakovostni oskrbi z električno energijo.
7.	člen
Uporabnik oziroma njegov zastopnik izrazi svojo željo za priključitev oziroma povečanje priključne moči na elektroenergetskem sistemu z vlogo za izdajo elektroenergetskega soglasja.
8.	člen
Pisna vloga za izdajo elektroenergetskega soglasja mora praviloma vsebovati naslednje podatke in dokumente :
—	naziv objekta
—	namen porabe električne energije
—	čas priključitve
—	konično moč
—	nazivno moč posameznih večjih porabnikov električne energije
—	režim koriščenja moči in energije
—	letno porabo električne energije
—	veljavno lokacijsko dovoljenje
—	dokazilo, da je uporabnik udeleženec samoupravnega sporazuma o temeljih plana Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije in da izpolnjuje določila tega sporazuma.
9.	člen
Dobavitelj lahko zahteva, da uporabnik predloži še dodatne podatke oziroma dokumente, če ugotovi, da so ti potrebni za izdajo elektroenergetskega soglasja.
10.	člen
Dobavitelj je dolžan izdati elektroenergetsko soglasje ali obvestiti prosilca, da ni pogojev za izdajo
in sicer za:
—	uporabnike na nizki napetosti 0,4 kV v roku 30 dni in
—	uporabnike na visoki napetosti 1—110 kV v roku 60-dni od prejema pisne vloge po 8. členu.
11.	člen
čas priključitev, uporabnik in dobavitelj uskladita na osnovi energetskih in tehničnih možnosti ter je naveden v elektroenergetskem soglasju.
12.	člen
V	elektroenergetskem soglasju morajo biti navedeni elektroenergetski, tehnični in finančni pogoji za priključitev, kraj in čas priključitve ter eventualni dodatni pogoji katere predpiše dobavitelj in, ki jih mora uporabnik izpolniti.
13.	Sen
V	elektroenergetskih pogojih mora biti praviloma določena:
—	naročena moč (obstoječa, nova, skupna)
—	odjemna skupina
—	faktor moči c os fi
—	letna poraba električne energije.
14.	člen
V	tehničnih pogojih morajo biti praviloma določena:
—	nazivna napetost na odjemnem mestu
—	vrsta priključka in začetno mesto priključka
—	vsa oprema, ki jo je potrebno zgraditi ali obnoviti za izvedbo priključka
—	čas brez napetostnega stanja v primeru delovanja APV
—	podatki o parametrih omrežja na katerega se bo uporabnik priključil (maksimalna kratkostična moč v RTP in zemeljskostični tok)
—	izvedba zaščitnih ukrepov dobaviteljevih naprav
—	nazivni tok varovalnih naprav priključka
—	mesto izvedbe obračunskih meritev električne energije in obseg merilnih naprav
—	osnovni in dodatni zaščitni ukrepi pred nevarno napetostjo dotika
—	izvedba dirigiranega odjema
—	ostali tehnični pogoji.
15.	člen
Poleg elektroenergetskih in tehničnih pogojev, mora uporabnik pred izdajo elektroenergetskega soglasja izpolniti finančne pogoje.
Ti finančni pogoji so zajeti v »Merilih in kriterijih o povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči« in so enkratni.
16. člen
Energetsko soglasje velja od sicer:	dneva izdaje in
— za gospodinjski odjem	5 let
— za ostali odjem na 0,4 kV	2 leti
— za odjem 1—35 kV	2 leti
— za odjem 110 kV	2 leti
17. člen
30 dni pred potekom roka veljavnosti uporabnik vloži zahtevo za podaljšanje elektroenergetskega soglasja. To vlogo dobavitelj prouči ter soglasje podaljša brez oziroma z navedbo novih energetskih in tehničnih pogojev.
Uporabnik krije stroške za izvedbo ponovitve postopka za podaljšanje elektroenergetskega soglasja.
18.	člen	'
Dobavitelj izroči elektroenergetsko soglasje uporabniku, ko ta poravna oziroma zagotovi poravnavo finančnih obveznosti iz 15. člena in stroške postopka za izdajo elektroenergetskega soglasja.
19.	člen
'Če dobavitelj zavrne izdajo elektroenergetskega soglasja je dolžan navesti vzroke zavrnitve. Proti zavrnitvi izdaje elektroenergetskega soglasja ima uporabnik pravico pritožbe pri arbitraži določeni s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije.
20.	čien
Z uveljavitvijo teh pogojev preneha veljati »Pra-
vilnik o načinu izdajanja elektroenergetskega soglasja uporabnikom električne energije, ki ga je sprejela skupščina ISE 30. 7. 1977 (Uradni list SRS, št. 16/77) ter spremembe in dopolnitve pravilnika (Uradni list SRS, št. 15/85)«.
,	21. člen
Te pogoje sprejme skupščina Posebne samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva SR Slovenije, uporabljati pa se začno osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine • Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije
mag. Drago Štefe 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CERKNICA
1445.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju ‘ prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS.
, 1 as/go) in določb samoupravnega sporazuma o telil plana Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica za obdobje 1986—1990 je skupščina na seji obeh ajborov dne 26. junija 1986 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo od 1. januarja dalje 1
1. člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov z;f zdravstveno varstvo:	^
1.	delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, ki izvaja investicijska in druga dela
v tujini;
2.	delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ;
3.	občanov zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja;
4.	občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in . ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti;
5.	delovnih ljudi, ki na območju skupnosti samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugih delovnih ljudi;
6.	delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, fizičnih in civilnih pravnih osebah;
7.	kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se
na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnem besedilu:	združeni
kmetje);
8.	drugih kmetov in članov njihovih gospodar-
stev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico (v nadaljnem besedilu:	drugi
kmetje);
9.	in drugih občanov.
2.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini.
3.	člen
Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju. se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva izračunava tako, kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa).
4.	člen
Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto znesek.
5.	člen
Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo.
Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti.
Če občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov.
6.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi iz 5. točke
1.	člena tega sklepa, ki se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 objavljenem v Uradnem Listu SRS.
7.	člen
Delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS. št. 2/76 in 2/77), pla-čujeio prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
8.	člen	'
Delo'mi ljudje, ki prvič začnejo opravljati delavnost iz 6 točke 1. člena tega sklepa in se jin) ugotavlja osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljan ja samostojne delavnosti. prispevek za zdravstveno varstvo, kot akontacijo od nainižje pokojninske osnove, ki je določena za zavezance iz 7. člena tega sklepa.
9	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s fizičnimi in civilnimi pravnimi osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanie prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 191% oziroma 106% — zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Le-to določa in objavlja v Uradnem listu SRS Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Ta osnovna je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
10.	člen
Združeni in drugi kmetie plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 10%
b)	pavšal za kmetijsko gospodarstvo 3.000 din
Prispevek v znesku 3.000 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njegove družinske člane, lastniki zemljišč.
11.	člen
Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Ta osnova velja za koledarsko leto.
12.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 1400 din mesečno na posameznega upravičenca.
13.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačuiejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%.
14.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za ,delavce-upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce-kmete, kadar opravljajo storitve za .organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek. za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6 % bruto prejemka v breme dohodka.
15.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo nenlačahi tinoust ali. ko ti upravičeno izostanejo z dela brez nravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo ie povprečni mesečni osebni dohodek (bruto) ki ga ie delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena.
16.	člen
Višina prispevka od osnov, določeiih v 2., 3., 4., 5, 7.. 9.. 11. in 15. členu, se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopriah.
17.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
18.	člen
Z dnem, ko začne vetiati ta sklep, preneha veljavnost sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS. št. 16/85).
St. 254/86
Cerknica, dne 26 junija 1956.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Cerknica
Filip Žagar 1. r.
KAMNIK
1446.
Na podlagi 112., 114. in 116. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80), 30. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. R'82), sklepa o pripravi srednjeročnega plana komunalne skupnosti, ki ga je sprejela skupščina in v skladu z dogovorom o temeljih plana na 4. seji dne 20. decembra 1984
1.	delavci v TOZD, drugih OZD in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljamo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se nam ugotavlja dohodek (er delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki. skupaj z
2.	delavci temeljnih organizacij
— Komunalno podjetje Kamnik,
— Komunalno podjetje Domžale — enota vodovodnih storitev TOZD Centralna čistilna naprava Domžale-Kamni k.
— Integral Ljubljana DO SAP Ljubljana, TOZD medkrajevni potniški promet
— Cestno podjetje Ljubljana
kot izvajalci sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temelj":h plana samoupravne interesne
komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V okviru komunalnega in cestnega gospodarstva na območju občine Kamnik udeleženci samoupravnega sporazuma zagotavljamo pogoje za opravljanje komunalnih in cestnih dejavnosti ki so opredeljene z zakonom o komunalnih dejavnostih, zakonom o cestah in statutom SIKCS občine Kamnik.
2.	člen
Uporabniki in izvajalci, samoupravno organizirani v SIKCS občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu : udeleženci) s tem sporazumom ugotavljamo in usklajujemo:
—	skupne cilje in naloge družbeno-ekonomskega razvoja posameznih dejavnosti:
—	obse« in' kvaliteto storitev tako glede na potrebe uporabnikov, predvidene zmogljivosti izvajalcev ter predvidene finančne vire.
—	naložbe v razvoj (razširjena reprodukcija) posameznih komunalnih dejavnosti z vidika komunalnega standarda in na tei on sovi vključevanje v enotno politiko prostorskega razvoja v krajevnih skupnostih občine Kamnik.
—	naložbe v razvoj frazširiena reprodukcija) in obnovo reTonolnih in lokalnih rest.
—	po sole in krite^iie « katerim bomo zagotavljali trajno oskrbo s komunalnimi proizvodi in storitvami. vključujoč oblikovanje enotne politike ugotavljanja cen, povračil, prispevkov, uporabnin in nadomestil.
—	namen, obseg in način združevanja sredstev za uresničitev dogovorjenih nalog ter uveljavljanje načela solidarnosti in vzajemnosti.
—	svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v okviru skupnih ciljev in interesov.
—	način nadzora nad izvajanjem samoupravne-ga sporazuma in plana.
II.	SKUPNI CILJI IN INTERESI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
3.	člen
Udeleženci smo soglasni, da z določili tega samoupravnega sporazuma zagotavljamo pogoje gospodarjenja v OZD, ki opravljajo komunalne in cestne dejavnosti ter vsklajevanje materialnih, družbenih in drugih odnosov z namenom ohranitve in izboljšanja komunalnega standarda delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Dogovorjene naloge v dejavnostih komunalnega in cestnega gospodarstva bodo posredno vplivale na dvig družbene produktivnosti dela in na razširitev materialne osnove združenega dela ter na povečanje narodnega dohodka.
4..	člen
Upoštevajoč cilje dolgoročnega programa družben o-ekonomske stabilizacije v komunalnem in cestnem gospodarstvu bomo uporabniki in izvajalci.
I.	Skrbeli za ohranitev vrednosti osnovnih sredstev, ki so bila v preteklosti zagotovljena s prerazporeditvijo sredstev družbene akumulacije in tvorijo osnovo današnjega sistema komunalno-cestne oskrbe ter s tem zagotovili funkcionalno sposobnost komunalnih in cestnih objektov in naprav.
2	Načrtno in sistematično vlagali v investicije, s katerimi bomo zholiševali pogoje zaščite okolja in preprečevali posledice ekoloških nesreč.
3.	Skrbeli za postopno zmanjševanje razkoraka pri oskrbi s posameznimi komunalnimi in cestnimi proizvodi oziroma storitvami glede na dejanske potrebe uporabnikov v krajevnih skupnostih.
4 Ob upoštevanju dogovorjenih standardov, ekonomskih pogojev ter dogovorjenih programov zagotavljali stalno oskrbo ’S posameznimi proizvodi oziroma storitvami in na osnovi posebnih kriterijev ugotavljali potrebe po prednostnem zadovoljevanju le-teh
5.	Skrbeli in sledili družbeno dogovorjenemu razvoju posameznih delavnosti na območju občine Kamnik in s tem zagotavljali tem dejavnostim potrebno komunalno in cestno infrastrukturo.
6.	Predlagali ukrepe, spremembe predpisov oziroma dopolnitev le-teh ter na osnovi ustreznih metodologij. kriterijev in meril ter izdelanih katastrov omogočili komunalnemu in cestnemu gospodarstvu, da svojo reproduktivno sposobnost postavi na realne materialne osnove.
7.	Dograjevali sisteme financiranja posameznih dejavnosti na področju enostavne in razširjene reprodukcije z namenom, da se zagotovijo mehanizmi financiranja celovite dejavnosti.
8 Z uvajanjem modernih tehnologij in organizacij dela,, ki ustrezajo velikosti oskrbovalnih sistemov ter ootrebam uporabnikov, -zagotovili razvoj prtsomp-m-h komunalnih in cestnih dejavnosti.
9.	Skrbeli ,za načrtno izobraževanje in vzgojo komunalnih in cestnih delavcev, ki bodo sposobni uvajati sodobne metode dela ter uporabljali dosežke raziskovalnega dela in inovacijske dejavnosti.
10.	Za uresničitev prej naštetih ciljev bomo uporabnik v združenem delu in krajevnih skupnostih ter izvajalci komunalnih in cestnih dejavnosti skrbeli za sprejem in izpolnjevanje samoupravno sprejetih materialnih obveznosti, ki zagotavljajo realno ma-teralno osnovo za uresničitev planov in programov.
II.	V okviru usmeritev in določil dogovora o temeljih plana občine Kamnik iskali in proučevali možnosti za izvajanje skupnih nalog posameznih komunalnih in cestnih dejavnosti v regiji oziroma republiki.
12.	Udeleženci sporazuma bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotavljali normalne pogoje za kakovostno, učinkovito in gospodarno vzdrževanje. obnavljanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest, kar je pogoj za uspešno in boljšo gospodarjenje gospodarstva ter za zagotavljanje varnosti uporabnikov v cestnem prometu.
V skladu s širšimi interesi občine Kamnik in njenega združenega dela, ki so opredeljeni v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Kamnik ter drugih planskih dokumentih bomo udeleženci uresničevali rekonstrukcije, modernizacije, gradnje in razvoj tiste cestne infrastruktnre, ki bo najbolje
ustrezal potrebam uporabnikov, s tem da bo zagotavljal varen in gospodaren osebni in tovorni, prevoz.
13.	Glede na to, da obseg sredstev iz rednih virov (po 3., 4., 5., 6. točki 38. člena zakona) ne zadošča niti za financiranje najnujnejšega tekočega (zimskega in letnega) vzdrževanja in varstva cest po veljavnih skupnih normativih in standardih za vzdrževanje cest, kakor tudi za najnujnejša dela za obnavljanje in ohranjanje cest in objektov, bomo uporabniki sporazuma zagotavljali dodatna sredstva pri dejavnosti vzdrževanja in varstva cest do vrednosti ovrednotenih normativov in standardov za regionalno in lokalno cestno mrežo ter za storitve obnavljanja in ohranjanja cest in objektov v obsegu obračunane zakonske amortizacije za regionalne in lokalne ceste.
5.	člen
Udeleženci bomo po načelih sočasnega, kontinuiranega planiranja ter stalnega prevrejanja doseženih planiranih ciljev oziroma odstopanj od le-tčh, z letnimi programi vsklajevali znotraj komunalnega in cestnega gospodarstva ter z mejnimi področji — način in pogoje za realizacijo naslednjih prioritetnih nalog:
—	izgradnjo primarnega vodovodnega omrežja v dolžini 2300 m za potrebe usmerjene stanovanjske gradnje;
—	izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrež-
ja v dolžini 1800 m za ptorebe stanovanjske novogradnje;	N
—	izgradnjo vodnih virov in objektov tako. da bo povečana kapaciteta vodnih virov zadostovala in da bo skupna kapaciteta prečrpalnic narasla;
—	izgradnjo primarnega in magistralnega vodovodnega omrežja v dolžini 9265 m, s katerim bo zagotovljena normalna vodna oskrba na širšem oskrbovalnem področju ter
—	predlagali organiziran in učinkovit sistem upravljanja z lokalnimi vodnimi sistemi, poenotili način gospodarjenja z le-temi ter oblikovali, enotno politiko financiranja enostavne in razširjene reprodukcije lokalnih vodovodov;
—	nadaljevali z izgradnjo vodovodnega ringa, ki bo omogočal medsebojno povezavo posameznih vodnih zajetij;
—	izgradnjo zbiralnih kanalov v dolžini 1500 m, s katerimi bo zagotovljeno normalno delovanje kanalizacijskega sistema;
—	izgradnjo oziroma dokončanj^ treh čistilnih naprav;
—	sofinancirali gradnjo kompostarne pri CČN Dpmžale-Kamnik;
—	postopoma izvajali sanacijo obstoječih naselij tako, da bomo v obdobju 1986—1990 uredili 10.700 m novih kanalov znotraj že obstoječih naselij;
i. — v skladu s programom zaščite varstvenih pasov osrednjega vodooskrbnega sistema zgradili 1600 m kanalov;
—	s povečanjem potniških zmogljivosti, racionalizacijo sistema prog, reorganizacijo dejavnosti ter spremembo tarifnega sistema bomo zagotovili enoten komunalni sistem prevoza potnikov, predvsem z vidika delovne migracije. Pri tem se bomo povezovali z ZTP. drugimi prevoznimi organizacijami in komunalnimi skupnostmi v občinah, iz katerih se vozijo delavci na delo v kamniško občino in obratno;
—	na področju opravljanja dejavnosti odvoza smeti in odpadkov bomo postopno širili območje od-
voza na celotno področje kamniške občine, povečali intenziteto odvoza, dopolnili tehnologijo s sodobnejšo opremo in uvajali reciklažo na izvoru;
—	uredili bomo centralno sanitarno deponijo Suhadole, lokalne deponije ter določili lokacijo za odlaganje nevarnih odpadkov in snovi;
—	na področju opravljanja pogrebnih in pokopaliških dejavnosti bomo uredili celotni kompleks Žale ter druga pokopališča v upravljanju komunalne TOZD in KS;
—	dogovorili enoten način upravljanja z lokalnimi pokopališči;
—	izdelali predlog organiziranosti pokopališč, zagotovili ustrezne pokopališke površine ter dogovorili postopek izvajanja pogrebne dejavnosti na lokalnih pokopališčih:
—	redno vzdrževali javne sanitarije;
—	izboljšali opremljenost tržnih površin s sodobnejšo opremo prodajnih mest ter redno vzdrževali bbstoječe in novozgrajene tržne površine, uredili pokrito tržnico in sejmišče:
—	izboljšali opremljenost parkirnih površin, izvedli tehnične izboljšave pri vstopu in izstopu iz parkirišč, širili dejavnost na novozgrajene parkirne površine, ter redno vzdrževali obstoječa parkirišča;
6.	člen	v
Na področju kolektivne komunalne oskrbe bomo udelženci uresničevali interese, vsklajevali plane in programe vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav ter pri tem:
—	zagotovili postopno izenačenje komunalnega standarda glede na pomen, funkcijo in obremenitev objektov in naprav kolektivne komunalne rabe;
—	predlagali soremembe in dooolnitve ustreznih Predpisov, s katerimi bomo no nodlngi enotnih kriterijev in podatkov katastrov opredelili nosilce upravljanja objektov in naprav kolektivne komunalne rabe.
7.	člen
Udeležnci samoupravnega sporazuma bomo skupne cilje in interese družbenoekonomskega razvoja uresničevali preko krajevnih skupnosti in komunalnih OZD.
Tako bodo krajevne skupnosti prvenstveno skrbele za realizacijo tistih programskih nalog, ki imajo lokalni oziroma krnjevno-skupniški značaj, komunalne OZD pa za naloge, s katerim se ustvarjejo pogoji komunelnega standarda za uporabnike iz območja več krajevnih skupnosti oziroma občin (centralni oskrbovalni sistem).
8.	člen
Glede na določila zakona o stavbnih zemljiščih, ki se nanašajo na ustanovitev skladov stavbnih zemljišč, bomo skupaj z DPS sodelovali pri opredelitvi nalog in razmejitvi pristojnosti med skladi, komunalnimi OZD in skupnostmi ter tako prispevali k učinkovitejši realizacij programa urejanja stavbnih zemljišč.
9 člen
Z izgradnjo In vzdrževanjem komunalnih in cestnih objektov in naprav, uvajanjem novih delovnih sredstev in ustreznih sodobnih tehnologij, bomo prispevali k izboljšanju delovnih in bivalnih pogojev in okolja občanov in prav tako zagotavljali temelje za uspešno izvajanje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite.
10.	člen
Z namenom boljšega povezovanja z uporabniki komunalnih storitev pri oblikovanju politike komu-, nalne oskrbe in razvijanju dohodkovnih odnosov, po načelih svobodne menjave dela, bomo poglabljali samoupravno delegatsko organiziranost v okviru krajevnih skupnosti in združenega dela ter skrbeli za redno informiranje uporabnikov.
Glede na cilje, dogovorjene skupne in začrtane interese družbenoekonomskih odnosov, bomo uporabniki in izvajalci dosledno izvajali zakonska določila, ki se nanašajo na samoupravno, skupno odločanje v skupščini komunqlno-cestne skupnosti.
11.	člen
Glede na določila zakona o cestah bomo izvajali vzdrževanje, obnavljanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest ter izvajali rekonstrukcije, modernizacije in gradnjo cest na območju občine Kamnik.
Pri tem bomo skrbeli za:
—	rekonstrukcijo regionalnih cest v dolžini 8.850 km.
—	rekonstrukcijo lokalnih cest v dolžini 70.660
km,
—	obnovo oziroma ojačitev regionalnih cest v dolžini 17.320 km,
—	obnovo oziroma ojačitev lokalnih cest v dolžini 11,570 km.
III.	RAZVOJ DEJAVNOSTI INDIVIDUALNE KOMUNALNE RABE
A. Oskrba z vodo in odvod odpadnih voda
12.	člen
Da bi zagotovili kvalitetnejšo in trajnejšo oskrbo s pitno vodo in odvod odpadnih voda, se udeleženci dogovorimo, da bomo:
—	skrbeli za sočasnost izgradnje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in zmanjševali razkorak med komunalnimi objekti za oskrbo z vodo in odvodom odpadnih voda v korist odvoda;
—	na podlagi evidentiranih planov krajevnih skupnosti bomo posvetili posebno pozornost oskrbi z vodo in odvodom odpadnih voda predvsem na območjih, ki so deficitarna; v ta namen bomo s plani in programi določili prioriteto sanacije in izgradnje teh objektov in naprav ter zagotovili konkretne namenske vire sredstev za realizacijo sprejetih nalog:
—	z letnimi programi ugotavljali višino anuitet za najeta posojila po sprejetih "programih in njihovo odplačilo zagotavljali s posebnim elementom v ceni komunalne storitve;
—	aktivirali kot _ osnovna sredstva vse vodovodne in kanalizacijske objekte in s tem oblikovali ustrezna sredstva amortizacije ne glede, ali so ti objekti v upravljanju komunalnih OZD ali krajevnih skupnosti.
a)	Enostavna reprodukcija
13.	člen
Na osnovi tekočih investicijskih vlaganj ter vlaganj po srednjeročnem planu razširjene reprodukcije objektov in naprav za oskrbo z vodo ter kanalizacijo odpadnih voda, bodo v obdobju 1986—1990 kapacitete izvajalcev naraščale:
povpreč. letna stopnja rasti
KP Kamnik v •/.
a)	Oskrba z vodo
število priključkov	2
število črpališč	1
zmogljivost črpališč (m3/h)	1
dolžine primar. omrež. (km)	1
dolžine sekundar. omrež. (km)	2
b)	Kanalizacija odpadnih voda
dolžine primar. omrežja (km)	3
dolžine sekundar. omrežja (km)	4
dolžine instalac. kolektorjev (km)	1
število priključkov	3
14.	člen
Fizični obseg prodanih količin bo v obdobju 1986 do 1990 v obeh dejavnostih naraščal po povprečni letni stopnji 1 °/o.
Investicijsko vzdrževanje bo v obeh dejavnostih naraščalo v skladu z letnimi programi upravljalcev.
15.	člen
Sredstva amortizacije bodo komunalne OZD in krajevne skupnosti obračunavale po minimalnih, zakonsko določenih stopnjah po skupinski metodologiji.
Upravljale! bodo obračunana sredstva amortizacije uporabljali na osnovi letnih programov pretežno za obnovo in nadomestitev osnovnih sredstev.
Del sredstev amortizacije, ki ustreza višini povračila dogovorjenega v sporazumu, se uporablja za:
—	nadomestilo osnovnih sredstev, ki so fizično dotrajana, ali tehnično zastarela:
—	nabavo novih osnovnih sredstev in za razširitev materialne osnove dela:
—	odplačilo investicijskih kreditov in za zagotovitev lastnega prispevka pri črpanju kreditov;
—	združevanje z drugimi porabniki družbenih sredstev;
—	druge namene, za katere se uporabljajo poslovna sredstva.
16.	člen
Za realizacijo dogovorjenih nalog po tem samoupravnem sporazumu bodo izvajalci povečali število zaposlenih po povprečni letni stopnji rasti.
17.	člen
Na osnovi ciljev in nalog, dogovorjenih z 12 do
16.	členom tega samoupravnega sporazuma, bo cena posameznega proizvoda oziroma storitev (brez inflacijskih vplivov in bistvenih sprememb, ki vplivajo na pogoje gospodarjenja) naraščala povprečno letno za:
	Povprečna letna stopnla rasti na osnovi Izhodišč
	družbenega dogovora
	o/c
— voda	5 '
— kanalizacija odpadnih	voda	10
b) Razširjena reprodukcija
18.	člen
Investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo objektov in naprav za oskrbo z vodo in kanalizacijo v primarne sisteme so v obdobiu 1986—1990 ovrednotena v skupni višini 590,702.000 din.
Posamezne naloge so razvidne v prilogah, ki so sestavni del tega samoupravnega sporazuma.
Pri marci
1.	Vodovod Črna
2.	Izgradnja S kanala Maistrova-Can-karjeva
3.	RVV Bakovnik in Duplica
4.	Vodovodni rezervoar Stari grad
5.	Primarni vodovod in kanalizacija za zazidalni načrt
6.	Izgradnja primarnega vodovoda Vranja peč—Velika Lasna
7.	Primarni kanal — Komenda— Gmajnica
8.	Primarna kanalizacija Križ
9.	Primarna kanalizacija Komenda— Moste—Suhadole
10.	Primarna kanalizacija Cankarjeva—Nevlje
11.	Primarni vodovod Vrhpolje—Nevlje—Kavran
12.	Primarna kanalizacija Podgorje
13.	Primarni vodi Šmarca
14.	Sofinanciranje čistilne naprave
Skupaj
din
53.246.000
15.100.000 20,000.000
30.000.	000
77.660.000
19.000.	000
12.000.	000
52.000.	000
81.000.	000
73.500.000
32,000.000
56.700.000 8.000.000
60.500.000 590,702.000
Program za razširjeno reprodukcijo sekundarnih komunalnih naprav je razviden iz tabele za asanacijo po KS.
V skladu z določili iz 7. člena tega sporazuma je za realizacijo programa Komunalno podjetje Kamnik in Komunalno podjetje Domžale odgovorna sama delovna organizacija.
Določitev prioritetnega vrstnega reda programa KS temelji na rangimem vrstnem redu, ugotovljenem z obdelavo planov KS in ob upoštevanju pogojev, določenih s posebnim pravilnikom, sprejetim na skupščini SIKCS.
B) Dejavnost mestnega in obmestnega potniškega prometa
19.	člen
Na osnovi veljavnih zakonskih predpisov bomo urejevali samo avtobusno postajo Kamnik in neurejena postajališča po predvidenem programu krajevnih skupnosti. Delež SIKCS za izgradnjo, avtobusne postaje Kamnik znaša 50,000.000 din. Posamezne naloge po KS so razvidne v programu za komunalno asan acijo.
20.	člen
Pri mestnem in medmestnem prometu bomo omogočili odvijanje potniškega avtobusnega prometa tako, da bodo medmestni avtobusi vozili po obvoznici, mestni pa po povezovalni ulici.
C. Odvoz smeti in odpadkov ter izgradnja sanitarne deponije Suhadole
a) Enostavna reprodukcija
21.	člen
Na osnovi tekočih investicijskih vlaganj ter vlaganj po programu razširjene reprodukcije objektov in naprav bodo kapacitete izvajalca storitev odvoza smeti in odpadkov naraščale v obdobju 1986—1990 po naslednjih povprečnih stopnjah rasti:
Pov-
prečna
letna
stop.
rasti
•/.
—	zmogljivost deponij (yi3), t)	10
—	število vozil:
za	redni odvoz	1
za	kosovni odvoz	1
za	tekoče odpadke	—
nakladalci	0,1
22.	člen
Fizični obseg storitev odvoza smeti in odpadkov, izražen v prostornini prepeljanih smeti in številu zajetih stanovanjskih in poslovnih površin, bo rastel v obdobju 1986—1990 po naslednjih povprečnih stopnjah:
/	Pov-
prečna letna stopnla rasti •/o
a)	Količina prepeljanih odpadkov
—	iz stanov, in posl. površin (m3)	3,6
—	iz industrijskih površin (m3)	3,6
b)	Stanovanjske in poslovne površine (m2)	10
23.	člen
Pri odvozu smeti in odpadkov predvidevamo, da bodo povprečna letna vlaganja v investicijsko vzdrževanje rasla v obdobju 1986—1990 s povprečno stopnjo rasti 25 %.	,
24.	člen
Potrebna sredstva za financiranje enostavne reprodukcije na področju odvoza smeti in odpadkov, ki so rezultat usklajevanja in dogovarjanja udeležencev sporazuma, zagotavlja temeljna organizacija Komunalno podjetje s ceno storitve.
Obseg potrebnih sredstev za izvajanje programa enostavne reprodukcije bodo zagotovljena s ceno enostavne reprodukcije, ki bo naraščala po povprečni letni stopnji 30 %.
b) Razširjena reprodukcija
25.	člen
Program razširjene reprodukcije ter izgradnja nove centralne sanitarne deponije Suhadole je ovrednoten V srednjeročnem obdobju 1986—1990 v skupni vrednosti 279,254.300 din in sicer:
din
—	izvedba sanitarne deponije ali sofinanciranje ^kompostarne	229,254.300
—	obnova mehanizacije ,	50,000.000
Skupaj	279,254.300
D. Opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti
a) Enostavna reprodukcija
26.	člen
Fizični obseg storitev opravljanja pokopaliških in pogrebnih dejavnosti, izražen v številu pokopov in številu oskrbovanih grobov, bo v obdobju 1986—1990 naraščal po naslednjih povprečnih stopnjah:
prečna
letne
stopnja
rasti
•/•
—	število pokopov	1,3 • >
—	število oskrbovanih grobov	0,8
27.	člen
Sredstva za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti zagotavlja upravljalec pokopališča.
b) Razširjena reprodukcija
28.	člen
Program razširjene reprodukcije na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti obsega v srednjeročnem obdobju 1986—1990 predvsem •
—	razširitev pokopaliških površin, ki bodo predvidoma zadoščale za potrebe občine Kamnik nadaljnjih 35 let,
—	povečanje pokopališča Žale v Kamniku v znesku 15.000.000 din.
Potrebe krajevnih skupnosti so prikazane v skupni tabeli za asanacijo komunalnih naprav.
E Ostale dejavnosti individualne komunalne rabe
1.	Opravljanje storitev na tržnih površinah
29.	člen
Fizični obseg storitev na tržnih površinah, izražen v površini prodajnih mest. bo v obdobju 1986 do 1990 narašča! po naslednjih povprečnih stopnjah:
•/.
—	površine	za	prosti trg (m*)	3,1
—	površine	za	stalna	prodajna mesta (m2)	8 9
—> skladiščne površine	(m2)	6.5
Program razširjene reprodukcije ocenjen z:
din
—	tržnica	43,000 000
—	sejmišče	30.000 000
Skupaj	73,000.000
30.	člen
Potrebna sredstva za financiranje enostavne in razširjene reprodukcije zagotavlja Komunalno podjetje Kamnik
—	z delom cene storitve za pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije,
—	z delom cene storitve za pokrivanje stroškov razširjene reprodukcije (pokritje anuitet za objekte na področju opravljanja storitev na tržnih površinah).
2. Vzdrževanje javnih sanitarij, opravljanje storitev na javnih parkiriščih
31.	člen
Finančni obseg storitev, izražen v številu obiskov, številu parkirnih mest, bo v obdobju 1986—1990 naraščal po naslednjih povprečnih letnih stopnjah:
•/.
—	število obiskov v javnih sanitarijah	3,6
—	število parkirnih mest.	10
32.	člen
Program enostavne in razširjene reprodukcije dejavnosti vzdrževanja javnih sanitarij m opravlja-
nje storitev javnih parkirišč bomo udeleženci zagotavljali s ceno storitve, uporabnin, z delom cene za pokrivanje razširjene reprodukcije ter s sredstvi prispevka za kolektivno komunalno rabo (javne sanitarije).
33.	člen
Sredstva amortizacije bodo za naloge, opredeljene v tem samoupravnem sporazumu. TOZD obračunavale po minimalnih, z zakonom določenih stopnjah.
34.	člen
Obračunana sredstva amortizacije bodo upravljale!, ki opravljajo individualne komunalne dejavnosti, uporabile za:
—	obnovo in nadomestitev osnovnih sredstev,
—	za odplačilo najetih kreditov,
—	za soudeležbo pri zagotavljanju investicijskih sredstev.
—	za druge namene v skladu z določili zakona o amortizaciji.
35.	člen
Za realizacijo dogovorjenih nalog po tem sporazumu bomo izvajalci povečali število zaposlenih po povprečni letni stopnji rasti enotno za vse dejavnosti.
36.	člen
Glede na izboljšanje tehnologije dela potreb po kvalitetnejši in učinkovitejši skrbi ter povečanju fizičnega obsega posamezne komunalne oskrbe, bodo izvajalci na osnov1 letnih programov skrbeli za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih.
IV RAZVOJ DEJAVNOSTI KOLEKTIVNE KOMUNALNE RABE.
A. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov in naprav
37.	člen
Program vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naorav je v srednjeročnem obdobju 1986 do 1990 ovrednoten v skupni višini 376,174.000 din in sicer:
din
—	za objekte in naprave, s katerimi
upravlja Komunalno podjetje Kamnik	308.674.000
—	za objekte in naprave, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti	7.500.000
Skupaj	376,174.000
38.	člen
Program vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav bomo realizirali po načelih svobodne menjave dela in na osnovi standardov in normativov, ki jih bomo dogovorili v skupščini SIKCS izvajalci in uporabniki v letnih planih.
39.	člen
Nadzor nad izvajanjem programa izvajalci in uporabniki poverjamo strokovni službi SIKCS.
Vsebino in način izvajanja nadzora bomo določili s posebnim pravilnikom v skupščini SIKCS.
B. Razširjena reprodukcija kolektivnih komunalnih objektov in naprav
40.	člen
Program razširjene reprodukcije primarnih komunalnih objektov je ovrednoten v skupni vrednosti 311,100 din in je v celoti poverjen skladu za urejanje
stavbnih zemljišč. Vključuje tudi program obnove in
rekonstrukcij kolektivnih	komunalnih objektov in
naprav.
Seznam razširjene reprodukcije primarnih javnih komunalnih naprav:
din
1.	Rekonstrukcija	Cankarjeve ulice*	47,100.000
2.	Dokončanje Glavarjeve v Komendi*	15,000.000
3.	Rekonstrukcija mosta preko Kamniške Bistrice na Poljčevi	15,000.000
4.	Postavitev semaforja na križišču
obvoznice in povezovalne	ulice	9,000.000
5.	Izvedba povezovalne ulice pri Titanu*	130,000.000
6.	Rekonstrukcija	Kovinarske ulice*	50,000.000
7.	Rekonstrukcija	Tunjiške ulice*	20,000.000
8.	Izgradnja kolesarske in peš poti
Kamnik—Duplica*	15,000.000
Skupaj	311,100.000
—	dela in opravila s področja upravljanja s cestami, ki jih opravlja TOZD Vzdrževanje Ljubljana sam, ali delovna skupnost skupnih služb ZCP Cestnega podjetja Ljubljana oziroma SOZD ali delovna organizacija skupnega pomena v SOZD,
—	dela in opravila's področja varstva cest.
Povprečna vrednost opravil po • normativih in standardih za 1 km posameznih uvrščenih cest znaša:
km
—	regionalne ceste	417,320
—	lokalne ceste	143,248
Tako znaša dejavnost vzdrževanja v naslednjem
5-letnem obdobju:
regionalne ceste km 70,955 a 417.320 = 148,054.700 lokalne ceste km 167,2 a 143.248 = 119.755.330 Skupaj R + L ceste:	'	267,810.030
Razširjena reprodukcija kolektivnih komunalnih objektov sekundarnega pomena je razvidna iz tabele za asanacijo komunalnih naprav po krajevnih skupnostih.
Za ugotavljanje in dokončno odločitev prioritetnega vrstnega reda služi kot izhodišče rangimi vrstni red investicij, ugotovljen z obdelavo planov krajevnih skupnosti in ob izpolnjevanju pogojev, določenih s posebnim pravilnikom, sprejetim na skupščini SIKCS.
V.	CESTNO GOSPODARSTVO — FIZIČEN.
IN VREDNOSTNI OBSEG VZDRŽEVANJA, OBNAVLJANJA IN VARSTVA
TER REKONSTRUKCIJ, MODERNIZACIJ IN GRADNJE CEST
41.	člen
Izvajalci bodo na 70,955 km regionalnih in 167,200 km lokalnih cest opravljali:
1. Dejavnost vzdrževanja in varstva cest po vrstah in obsegu kot je opredeljena z veljavnimi skupnimi normativi in standardi za R in L ceste, sprejetimi na skupščini Skupnosti za ceste Slovenije.
Dejavnost vzdrževanja in varstva cest po veljavnih normativih in standardih obsega naslednja opravila :
—	nadzor nad prevoznostjo in uporabnostjo cest, ki se izvaja z rednimi, občasnimi in izrednimi pregledi,
—	vzdrževanje cestnega telesa in prometnih površin izven vozišča, objektov, cestnega zemljišča, opreme in naprave iz 60. člena zakona o cestah ter zagotavljanje prevoznosti cest v letnem in zimskem času,
—	odprava zmrzlinskih poškodb,
—	izdelava in obnova naprav za odvodnjavanje na posameznih delih cest,
—	zavarovanje pobočij, usekov in nasipov,
—	obnavljanje naprav in napeljav, zgrajenih za potrebe ceste ter nadomestitev oziroma postavitev nove signalizacije in opreme,
—	odprava poškodb in odstranjevanje ovir, nastalih zaradi elementarnih nesreč oziroma povzročenih od uporabnikov cest,
—	vzdrževanje objektov in zgradb, namenjenih za vzdrževanje cest.
• 7-a Izvajanje se zadolži sklad za urejanje stavbnih aemljiSd.
2. Storitve za ohranjanje in obnavljanje cest in objektov v skladu s 84. členom zakona o cestah so:
—	obnavljanje izrabljenih in dotrajanih vozišč in izboljšanje oziroma obnova elementov cest ter korekture posameznih krivin,
—	ojačitev vozišča zaradi povečanja prometnih obremenitev,
—	vzdrževanje objektov in stavb, namenjenih za vzdrževanje cest
Rekonstrukcije lokalnih cest:		din
L 3504	Tunjice—Gmajnica	24.242.000
L 3505	Komen da—Komend ska—Dob-	
rava		30.000.000
L 3554	Podjelša—Brezje (odsek 9)	15,000.000
L 3520	Šmartno—Mali Rakitovec	55,000.000
L 3522	Kamnik—Vranja peč—Vaseno	117,592.000
L 3530	Motnik—Zajasovnik	28,900.090
L 3533	Motnik—V rh—Srobotno	30,000.000
L 3543	Šmartno Hom—Gradišče	15,000.000
L 3542	Šmartno—Kostanj	15,520.000
L 3553	Soteska—Hrib—Poreber	28,000.000
L 3554	Cankarjeva cesta	17,100.000
L 3561	Mekinje—Nevlje	23,080.000
L 3561	Olševek—Briše	15,410.000
L 2658	Pšajnovica—Gabrovi ca	10,225.000
L 2607	R 371—Volčji potok	34,400.000
L 3511	Tunjiška Mlaka—Laniše	63,570.000
L 3513	R 371 Duplica—Podgorje	71,300.000
L 3515	Bistričica—Klemenčevo	46,400.000
L 3540	R 366—Laze—Zg. Tuhinj—Kav-	
ran		42,680.000
L 3544	Buč—Hruševka—Podbreg	27.000.000
L 3547	Potok—Snovik	24,640.000
L 3546	Podhruška—Sela	50,000.000
L 3550	Markovo—Studenca	30.000.000
L 3549	R 314—Sovinja peč—Bela peč	19,400 000
L 3552	Smrečje—Gozd	38,912.000
L 3504	Kamnik—Tunjice	20,000.000
L 2602	Moste—Suhadole	20,000.000
L 3506	Križ—Komenda	7,200.000
L 3536	Špitalič—Nova Reber	28,570.000
L 3513	Rekonstrukcija ceste skozi vas	
Podgorje		24,242.000
Skupaj		974,563.000
Ojačitev vozišč:
cesta " odsek
km	din
R 314 1088 Kamnik—Stahovica R 314 1081 Moste—Kamnik R 314-1084 Stahovica—Črnivec R 314 1087 Stahovica—Bistrica R 306 1349 Kamnik—Ločica
2,620 62,000.000 1,100 28,600.000 1,400	33,400.000
7,110	169,400.000
3,100	132,000.000
Skupaj ojačitev regionalnih cest	426,000.000
3.	Rekonstrukcije in modernizacije cest
Udeleženci smo sporazumni, da se izvedejo rekonstrukcije in modernizacije cestne infrastrukture zaradi pomanjkanja finančnih sredstev le na najbolj kritičnih odsekih, upoštevajoč pri tem naslednje kriterije:
—	zagotovitev neobhodne varnosti in propustnosti cestnega prometa,
—	zagotovitev nosilnosti in trajnosti cest skladno z veljavnimi predpisi.
V skladu z gornjimi kriteriji bomo izvajali rekonstrukcije naslednjih cest oziroma cestnih odsekov:
Cesta	Odsek	km	din
R 314 1081 Moste—Kamnik	5.400	49.400.000
R 314 1084 Stahovica—Črnivec	1.500	12 600.000
R 360 1.349-Kamnik—Ločica	1.950	17,800.000
R 314 1084 Stahovica—Črnivec,		
most v Krivčevem		10,000.000
R 314 1084 Stahovica—Črnivec		
5 mostov		25.000.000
Skupaj regionalne ceste		114.800.000
Viri in obseg sredstev za zagotavljanje dejavnosti vzdrževanja in obnavljanja regionalnih in lokalnih cest
42.	člen
Sredstva za vzdrževanje, obnavljanje, varstvo in upravljanje uvrščenih cest v skladu z 41. členom zakona o cestah se zagotavljajo iz rednih virov 3.,
4.,	5. in 6. alinee 38. člena zakona o cestah.
Obseg sredstev iz tega naslova je opredeljen:
—	na podlagi veljavnih ovrednotenih skupnih normativov in standardov za regionalne in lokalne ceste,
—	na podlagi obračunane zakonske amortizacije
za ceste in objekte.	e
Skupna vrednost dejavnosti vzdrževanja in varstva cest po citiranih normativih in standardih v petih letih znaša:
din
—	za 70,955 km regionalnih cest	148,054.700
—	za- 167,200 km lokalnih cest	119,755.330
Skupaj	267,810.030
Skupna vrednost obračunane zakonske amortizacije cest znaša v petletnem obdobju:
din
—	za 70.955 km regionalnih cest	361,448.815
—	za 167,200 km lokalnih cest	336.941.705
Skupaj	698.390.520
Le v primeru, da sredstva iz zakonsko določenih rednih virov ne bi zadoščala za pokrivanje potreb za
izvajanje dejavnosti vzdrževanja, varstva in obnavljanja obstoječe cestne mreže, smo udeleženci sporazumni, da se razlika pokriva z delom sredstev, ki se združujejo za rekonstrukcijo, modernizacijo in gradnjo cest.
Viri in obseg sredstev, -potrebnih za načrtovanje rekonstrukcije, modernizacije in graditev cest
43.	člen
Udeleženci sporazuma smo soglasni, da za zagotovitev financiranja načrtovanih rekonstrukcij, modernizacij in graditve cestne infrastrukture samoupravno združujemo dodatna sredstva in sicer:
—	0,5 ”/o od ustvarjenega čistega dohodka, ki se bodo uporabljala za rekonstrukcijo, modernizacijo in graditev lokalnih cest v znesku 193.588 din,
—	sredstva samoprispevka občanov po stopnji 0,6 % za vzdrževanje lokalnih cest znašajo 233.818 din,
—	sredstva amortizacije za regionalne in lokalne ceste znašajo 650.080 din, od tega za regionalne ceste 540.800 din. za lokalne ceste 110.000 din,
—	sredstva TOZD za konkretni program lokalnih cest, ocenjena na 100.000 din,
—	lastna udeležba občanov za rekonstrukcijo lokalnih cest 100.000 din,
—	višji procent krajevnega samoprispevka
50.000	din,
—	sredstva iz prispevnih stopenj za funkcioniranje KS — del 37.157 din.
Potrebne kadrovske, tehnološke in prostorske zmogljivosti za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva cest
44.	člen
Udeleženci sposazuma ugotavljamo, da je ZCP Cestno podjetje Ljubljana samoupravno organizirano v skladu z določili 57. člena zakona o cestah in veljavnim družbenim dogovorom.
V sestavu ZCP Cestnega podjetja Ljubljana so združeni:
Temeljna organizacija »-Vzdrževanje Ljubljana« in temeljna organizacija »Gradnje«. ZCP Cestno podjetje Ljubljana je v skladu z določili zakona združeno v SOZD Združena cestna podjetja.
TOZD Vzdrževanje Ljubljana je kot upravljalec in izvajalec dejavnosti vzdrževanja in varstva cest organizirana tako, da opravlja vsa dela tekočega vzdrževanja in varstva cest kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki pridobiva dohodek po načelih svobodne menjave dela.
TOZD Gradnje pa s svojimi zmogljivostmi sodeluje pri dejavnosti vzdrževanja v času zimske službe ter opravlja vse storitve pri obnavljanju, rekonstrukciji in modernizaciji cestne infrastrukture.
Dohodek pridobiva izključno po tržnih načelih.
Skupne kadrovske in tehnološke zmogljivosti so načrtovane le v obsegu, ki zagotavlja gospodarno In učinkovito opravljanje dejavnosti vzdrževanja, varstva ter obnavljanja cestne mreže (v skladu s 84. členom zakona o cestah).
Rekonstrukcijo in gradnjo cest pa opravlja v primerih, ko obstoječe zmogljivosti presegajo planirane potrebe pri vzdrževanju in obnavljanju cestne mreže.
TOZD Vzdrževanje Ljubljana upravlja in izvaja dejavnosti vzdrževanja in varstva cest za skupno
159,075 km magistralnih,
675,780 km regionalnih in
1.540,000	km lokalnih cestah.
45.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da SIKCS občine Kamnik sofinaicira prestavitev Cestnega podjetja iz Kamnika na novo lokacijo ob obvoznici v znesku
12.000	din.
46.	člen
Udeleženci nadalje ugotavljamo, da je iztrošenost specialne opreme za zimsko in letno vzdrževanje cest ter vozil In druge strojne opreme po podatkih iz bilance za leto 1984 že 92 "/o
Zaradi navedenega smo udeleženci soglasni, da se v tem srednjeročnem obdobju v konkretnih letnih planih posebej določi obseg sredstev za nabavo najnujnejše opreme in vozil, za vzdrževanje, obnavljanje in varstvo uvrščenih regionalnih in lokalnih cest, ki so v pristojnosti SIKCS občine Kamnik.
Ukrepi za odpravljanje motenj na področju dejavnosti vzdrževanja in varstva cest
47.	člen
V primerih, da bi prišlo do motenj v opravljanju dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki bi nastale zaradi nepredvidenega izpada priliva sredstev iz rednih virov (3., 4., 5. in 6. točke 38. člena zakona o cestah) ali zaradi sprememb materialnih in kadrovskih zmogljivosti pri izvajalcu, se mora brez odlašanja sklicati predsedstvo skupščine Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik, ki nemudoma sprejme ustrezne odločitve, da se omogoči izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva cest. Če so razlogi v pomanjkanju finančnih sredstev, je obvezno zagotoviti premostitveno financiranje iz sredstev, ki jih dodatno združujejo udeleženci tega sporazuma. Če so razlogi zastoja pri opravljanju dejavnosti na strani izvajalca, pa se angažira katerokoli drugo organizacijo združenega dela, ki bi lahko opravila taka dela.
VI.	OSNOVE. MERILA IN NAČIN ZAGOTAVLJANJA NAMENSKIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV ENOSTAVNE IN RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE
1.	Cene komunalnih in cestnih proizvodov in storitev (Viri sredstev za ceste so obdelani v V. poglavju)
48.	člen
Da se uresniči ekonomska funkcija cen, s katerimi se zagotavljajo pogoji, realizacije programov enostavne reprodukcije in omogoči vzdrževanje funkcionalne sposobnosti komunalnih objektov in naprav, udeleženci v tem poglavju opredeljujemo:
—	načela, Id jih bomo upoštevali pri oblikoveaju cen komunalnih in cestnih OZD in krajevnih skupnosti,
—	ukrepe, s katerimi bomo vplivati na znižanje poslovnih stroškov in s tem na oblikovanje nižje cene komunalnega proizvoda oziroma storitve komunalnih in cestnih OZD in krajevnih skupnosti,
—	elemente cene enostavne reprodukcije, ki jih bomo upoštevali pri oblikovanju cen v komunalnih OZD in krajevnih skupnostih iz cene za razširjeno
reprodukcijo ocenjujemo na 220,000.000 din same *a potrebe komunalnega gospodarstva.
49.	člen
Uporabniki in izvajalci komunalnih in cestnih dejavnosti se dogovorimo, da bomo obMcovati cene po-
sameznih komunalnih proizvodov oziroma storitev na podlagi sprejetih programov enostavne reprodukcije. Pri tem bomo upoštevali družbeni dogovor.
50.	člen
S pomočjo vseh zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti ter DPS bomo sprejeli- ukrepe, s katerimi bomo vplivali na zniževanje poslovnih stroškov in s tem na nižjo obremenitev uporabnikov in sicer':
—	z neposrednim dogovarjanjem o oblikovanju in določanju cen med uporabniki in izvajalci v skupščini SIKCS.
—	z izboljšanjem kadrovske strukture zaposlenih, uvajanjem moderne in racionalnejše tehnologije ter z boljšo organizacijo dela bomo dvigali produktivnost komunalnih in cestnih OZD;
—	komunalne in cestne OZD bomo oprostili plačevanja nekaterih obveznosti iz dohodka, pri čemer bomo upoštevali, da so te dejavnosti ozko vezane z zaščito in varstvom okolja,
—	komunalne in cestne OZD bomo oprostiti plačevanja nekaterih obveznosti iz čistega dohodka in sicer predvsem tiste, ki so zakonsko določene in imajo pomemben vpliv na oblikovanje višine cen.
—	komunalne in cestne investitorje bomo oprostili plačevanja nekaterih carinskih in podobnih obveznosti pri uvozu oziroma nabavi opreme in reprodukcijskega materiala v okviru zakonskih določil;
—	omogočili komunalnim in cestnim OZD. da najamejo kredite po najugodnejših obrestnih merah in najdaljših možnih rokih vračanja.
51.	člen
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o kriterijih in merilih za določanje cen ter z določili tega sporazuma, se kriteriji, merila in elementi cen podrobneje opredelijo in kvantificirajo z letnimi programi enostavne reprodukcije, ki morajo biti sprejeti v skupščini SIKCS občine Kamnik do 31. decembra za ^sako naslednje leto. (
Ustrezne korekcije cen iz naslova podražitve oziroma spremenjenih pogojev gospodarjenja, na katere izvajalci nimajo neposrednega vpliva in ki ne vplivajo na spremembo sprejetih programov, bodo komunalne in cestne OZD sprejemale po hitrem postopku v okviru delavskih svetov.
Pri določanju cen proizvodov in storitev po načelih svobodne menjave dela se uporabniki in izvajalci dogovorimo za elemente, ki tvorijo ceno enostavne reprodukcije po družbenem dogovoru.
52.	člen
Pri določanju cen proizvodov in storitev po načetih svobodne menjave dela se uporabniki in izvajalci dogovorimo za elemente za razširjeno reprodukcijo.
Dogovorjeni del cene za soudeležbo pri financiranju programov razširjene reprodukcije se v skladu z določiti tega samoupravnega sporazuma ugotavlja z letnimi programi enostavne in razširjene reprodukcije.
Ta element cene nima vsebine dohodka iz naslova izjemnih ugodnosti in se mora uveljavljati v ceni m3 prodane vode, odvoda odpadnih voda, v ceni odvoza smeti in najemninah za grobove. Tako zbrana sredstva se združujejo v LB SKB.
Zavezanci plačila tega elementa cene so tudi:
—	uporabniki lastnih vodnjakov za potrebe industrije.
—	uporabniki lokalnih vodovodnih in kanalizacijskih sistemov.
2.	Amortizacija
53.	člen
Da se uresniči ekonomska funkcija amortizacije, bodo upravljale! obračunavali amortizacijo po najmanj minimalnih z zakonom določenih stopnjah na komunalnem področju, medtem ko se bo v cestnem gospodarstvu amortizacija obravnavala na nivoju republike.
Sredstva amortizacije ocenjujemo na 156,309.000
din.
Sredstva amortizacije se bodo uporabljala v skladu z zakonskimi določili ter določili tega sporazuma, na osnovi letnih programov porabe teh sredstev.
54.	člen
Višina sredstev za odplačilo anuitet se ugotavlja na podlagi letnega načrta odplačila le-teh.
3.	Prispevek 1,10 Vo od BOD
55.	člen
Prispevek 1,40 0/o od BOD je na osnovi ocene BOD v letu 1985 ovrednoten v srednjeročnem obdobju 1986—1990 v višini 877,733.000 din in se v skladu s tem samoupravnim sporazumom razdeli na:
din
—	vzdrževanje kolektivnih komunalni objektov in naprav	376,174.000
—	soudeležbo pri obnovi in rekonstrukciji kolektivnih komunalnih objektov in naprav po predlogu za komunalno asa-
nacijo KS	376,173.000
— Veliko planino	125,390.000
Prispevek ima vsebino povračila za opravljanje dogovorjenega programa, ki ga združujejo OZD, druge organizacije in delovne skupnosti, ter delovni ljudje in občani, ki z gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnostjo ustvarjajo in ugotavljajo dohodek.
Sredstva se združujejo nepovratno v LB SKB.
4.	Prispevek iz čistega dohodka za financiranje razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav
56.	člen
Udelženci se sporazumemo, da bomo za soudeležbo pri financiranju programov razširjene reprodukcije Združevali nepovratna sredstva iz čistega dohodka v višini 0,8 °/o od BOD in je ovrednoten z 309,741.000 din.
57.	Sen
Zavezanci plačila prispevka so podpisniki samoupravnega sporazuma in sicer:
—	delavci v OZD, ki imajo sedež na območju občine Kamnik,
—	delavci iz OZD, ki so zaposleni v drugih občinah,
—	delavci v delovnih skupnostih, ki ustvarijo celotni prihodek s svobodno menjavo dela z OZD,
SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	delavci, ki opravljajo dela in naloge za uporabnike družbenih sredstev in niso organizirani v delovnih skupnostih,
—	delavci, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, in se jim ugotavlja dohodek, združujejo prispevek iz celotnega doseženega dohodka, z.manjšanega za priznane stroške poslovanja.
Zavezaici iz I. in II. alinee tega člena zagotavljajo sredstva za poravnavo samoupravno dogovorjene obveznosti z razporeditvijo izračunanega zneska v skladu z navodili SDK.
Zavezanci iz III. alinee zagotavljajo sredstva za poravnavo samoupravno dogovorjenih obveznosti v skladu z navodili SDK na podlagi letnega finančnega načrta organa ali organizacije (tudi) društva, za katere opravljajo dela in naloge.
Prispevke iz IV. alinee tega člena ugotavlja in realiz.ira davčna uprava pristojne DPS.
58.	člen
•
Udeleženci samoupravnega sporazuma oblikujemo ustrezni znesek obveznosti prispevka iz čistega dohodka z zaključnim računom tekočega leta kot obveznost za naslednje leto.
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo poravnali svojo obveznost, v enakem znesku ob predaji zaključnega računa.
59.	člen
Da bi zagotovili kontinuirano izgradnjo komunalnih in " cestnih objektov in naprav, se udeleženci sporazumemo, da bomo z zaključnim računom za leto 1985 razporedili 1,3 °/o od BOD kot obveznost plačila prispexrka iz čistega dohodka za leto 1986.
60.	člen
Združena sredstva prispevka iz čistega dohodka bomo uporabljali za izgradnjo objektov in naprav oziroma kot neporvatno ali povratno udeležbo pri najemanju kreditov za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, opredeljenih s srednjeročnimi in letnimi programi razširjene reprodukcije.
61.	Men
Sredstva prispevka iz čistega dohodka se zbirajo na računu komunalne skupnosti in se na osnovi posebnega sporazuma združujejo v LB SKB, katero pooblaščamo za opravljanje finančega inženiringa.
Natančnejša navodila o gospodarjenju in upravljanju s temi sredstvi in njihovi uporabi, sankcijah za nepodpisnike sporazuma ter o vlogi LB SKB kot pooblaščenemu izvajalcu finančnega inženiringa, se bomo podpisniki dogovorili v skupščini SIKCS s posebnim pravilnikom.
5. Združevanje sredstev OVS LjuMjanka-Sava
62.	člen
OVS Ljubljanica-Sava bo v obdobju 1986—1990 združila na računu SIKCS občine Kamnik naslednja sredstva:
—	za sofinanciranje RR individualnih komunalnih naprav 190,000.000 din.
Sredstva se štejejo kot nepovratna sredstva lastne udeležbe pri zagotavljanju sredstev za dogovorjene letne naloge.
63.	člen
V kolikor iz kakršnihkoli vzrokov sredstva, ki jih združuje OVS Ljubljanica Sava in so namenjena za izgradnjo, niso v celoti uporabljena za svoj namen, jih SIKCS lahko s soglasjem omenjene skupnosti razporedi za druge naloge na področju zaščite vodnih varstvenih pasov oziroma sanacije lokalnih vodovodov.
6.	Viri prispevkov posameznih investitorjev n razširjeno reprodukcijo po posameznih programih
64.	člen
Viri se dogovorijo konkretno za vsak program posebej, predvideno samo za tržnico in sejmišče v znesku 273,000.000 din.
65.	člen
Udeleženci se dogovorimo, da bomo v skladu z določili posebnega pravilnika združevali lastna sredstva za izvajanje programov oskrbe z vodo in odvodom*' odpadnih voda ter obnove in izgradnje kolektivnih komunalnih in cestnih objektov in naprav po planih KS v vrednosti 100,000.000 din.
Izhodišče za programe po planih krajevnih skupnosti so rangirne vrednosti za posamezne naloge iz planov krajevnih skupnosti korigirane z dodatnimi vsebinsko tehničnimi korektivi.
66.	člen
Pravilnik iz prejšnjega člena sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupščini Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti.
Sredstva so nepovratna in se združujejo v LB SKB.
7.	Sredstva TOZD za RR individualnih komunalnih naprav
67.	člen
Viri se dogovorijo za vsako investicijo posebej pri izgradnji individualnih komunalnih naprav in so ocenjeni na 150,000.000 din.
8.	Združevanje kreditnih sredstev LB SKB in urejanje odnosov z LB SKB
68.	člen
Ljubljanska banka SKB bo zagotovila za investicijsko naložbo po tem samoupravnem sporazumu največ 40 0'o udeležbo kreditnih sredstev. Ocena teh virov je 389,721.000 din.
Dinamika, način in pogoji zagotavljanja kreditnih sredstev bodo dogovorjeni z letnimi programi.
Ljubljanska banka SKB se obvezuje, da bo investitorjem naložb po tem samoupravnem sporazumu nudila najugodnejše pogoje pri najemanju kreditov, upoštevajoč zakonske in druge predpise.
69.	člen
Samoupravna interesna komunalno cestna skupnost občine Kamnik namenske vire sredstev za posamezne programe po tem samoupravnem sporazumu združuje v Ljubljanski banki SKB.
Obseg del. način poslovanja in pogoji združevanja namenskih sredstev v Ljubljanski banki SKB, bodo opredeljeni s posebnim sporazumom.
70.	člen
Viri sredstev za ceste so obdelani v poglavju V.
9.	Materialna bilanca
71.	člen
Z uveljavitvijo prispevnih stopenj, navedenih v določilih V. poglavja tega samoupravnega sporazuma ter z združevanjem drugih namenskih sredstev, zagotavljamo udeleženci naslednjo materialno bilanco:
A. Komunalno gospodarstvo	(v tisoe dln)
Viri	Vsota	Enost. rep rod.		Poraba Razšir. reprod. indiv	skupna raba"	komun. raDa	raba		Vel. Planina enost.	razšir. repr.	reprod.		Sofinanc. sklada program KS
1. Povrač. za vzdrž. javnih komun. napr.								
stopnja 1,4	877.738		376.174			62.695	62.695	376.173
2. Prispevek za RR kom. naprav iz stop.		O						
0,8 iz čistega dohodka	309.741	S		100.000	209.741			
3. Delež v ceni za RR indiv. komunalne		'S						
rabe	222.000	g		92.000				130.000
4. Amortiz. individualne komunalne ra-		D						
be	156.309			67.309				39 000
5. Sredstva TOZD za RR komunal, na-		-G						
prav	150.000			70.000	30.000			50.006
6. Združev. z OVS	190.000	8 o,		190.000				
7. Udel. TOZD za posamezne programe	273.000			223.000				50.000
8. Kreditna sredstva	389.721			263.362	126.359			
Skupaj	2,568.508			376.174	371.771	62.695	62.695	695.173
Opomba:	Iz programa razširjene	reprodukcije		prometnih površin		v celoti poskrbi		sklad za	urejanje
javnih komunalnih naprav za urejanje stavbnih zem-			stavbnih	zemljišč	(sredstva	v višini	277.100	din).
Ijišč — izgradnjo oziroma rekonstrukcijo primarnih
B. Bilanca cestnega gospodarstva				(v tisoč din)
Viri		Vzdrževanje L in R cest	RR regional.	RR lokalne ceste
1. Povračilo za vzdrž. in varstvo cest	267 810	267.810		
2. Povečana stopnja amortizacije za reg. ceste	540.800		540.800	
3. Sredstva amortizac. za lokalne ceste	110.000			110.000
4. 0,5 »/o iz ČD za vzdrž. lokalnih cest	193.588			193.588
5. Samoprispevek 0,6	233.818			233.818
6. Inter. združ. TOZD za lokalne ceste	100.000			100.000
7. Last. udel. občanov za RR lokal, cest	100.000			100.000
8. Višji procent samop za ured. lokal, cest	50.000			50.000
9. Sredstva za razvoj KS	37.157			37.157
Skupaj	1,783.173	267.810	540.800	974.563
VII.	DELOVANJE KOMUNALNO CESTNE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK
72.	člen
Komunalno cestna skupnost občine Kamnik opravlja naloge, ki jih opredeljuje samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti. V ta namen je samoupravna interesno komunalno cestna skupnost pooblastila DO SKG in Biro Kamnik za opravljanje strokovnih del in nalog za potrebe skupščine in njenih samoupravnih organov Dela in naloge koordinira tajnik samoupravne interesne komu-nalno-cestne skupnosti.
73.	člen
Obseg del, nalog in s tem potreben obseg sredstev za delovanje komunalno cestne skupnosti se opredeli 7 vsakoletnim finančnim načrtom.
Sredstva za delovanje komunalne skupnosti se opredelijo s finančnim načrtom glede na delež posameznega vira, ki se združuje v komunalno cestni skupnosti, v celotni masi združenih namenskih sredstev.
VIII.	MEDSEBOJNE PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI TER NAČIN NADZORA IZVAJANJA SAMOUPRAVNEGA. SPORAZUMA
74.	člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujemo izpolnjevati njegove določbe.
Izpolnjevanje tega sporazuma bomo redno analizirali na podlagi letnih programov in ustreznih izvedbenih sporazumov.
75.	člen
Letne programe bomo vsklajevali tako v fizičnem kot v finančnem obsegu.
Istočasno bomo z letnimi programi in sporazumi podrobneje opredelili konkretne obveznosti in pravice ter odgovornosti posameznih udeležencev.
76.	člen
Če katerikoli udeleženec tega sporazuma ugotovi, da ni mogoče zagotavljati sredstev za realizacijo nalog, dogovorjenih v tem samoupravnem sporazumu, je dolžan predlagati drugim udeležencem spremembo samoupravnega sporazuma oziroma ukrepe, s katerimi bo možno realizirati planske naloge.
77.	člen
Vsak udeležene ima pravico !n hkrati tudi dolž- • nost. da daje in obravnava vsa poročila' o fizičnem in finančnem izvajanju sporazuma in letnega plana.
78.	člen
Ukrepe za izvajnje sporazuma, pobudo za njegovo spremembo ali dopolnitev lahko predlaga katerikoli udeleženec tega sporazuma. Predlog mora biti pisno obrazložen.
Ukrep za izvajanje sporazuma je veljaven, ko se o njem sporazumejo uporabniki in izvajalci skupščine komunalno-cestne skupnosti.
79.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo in nalagamo skupščini komunalno-cestne skupnosti, da na temelju tega sporazuma za obdobje 1938—1990 sprejme plan razvoja in letne programe za posamezno leto '.ega planskega obdobja ter ustrezne izvedbene dogovore oziroma sporazume.
80.	člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino komunalno-cestne skupnosti, da trajno spremlja in nadzoruje izvajanje tega sporazuma.
Naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije
81.	člen
Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za izvajanje nalog v okviru Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in se aktivno vključevali v izvajanje nalog, sporazumno opredeljenih v samoupravnem sporazumu Zveze komunalnih skupnosti Slovenije.
82.	člen
Skupščina komunalno cestne skupnosti je dolžna predložiti v obravnavo udeležencem poročilo o izvrševanju planov in izpolnjevanju obveznosti iz tega sporazuma s predlogom ukrepov.
Analiza iz prejšnjega odstavka vsebuje:
—	oceno uresničevanja skupnih ciljev in nalog, določenih s tem sporazumom ali planom,
—	oceno izvrševanja obveznosti po tem sporazumu.
83.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu.
Kamnik, dne 27. marca 1988.
Predsednik skupščine
Avgust Šek, dipl. inž. 1. r.
1447.
Na podlagi 19. člena statuta Samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik je skupščina Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik na 7. seji dne 27. marca 1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986 do 1990
1
Skupščina Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik ugotavlja, da je sprejet Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990, ker je k nj$mu pristopila večina ustanoviteljev Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik.
II
Samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1986—1990 in ugotovitveni sklep se objavita v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik
Avgust Sek, dipl. inž. 1. r.
1448.
Na podlagi 43., 55. in 56. člena samoupravnega sporazuma o temeljih piana za obdobje 1986—1990 je Skupščina Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik na 7. seji dne 27. marca 1936 sprejela
SKLEP
o stopnjah, višinah in osnovah sredstev za financiranje potreb komunalne in cestne ureditve v okviru Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik za leto 1986 I II
I
Udeleženci Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986—1990, bodo v letu 1986 združevali v Samoupra\mi interesni komunalno cestni skupnosti občine Kamnik sredstva za naslednje namene:
1.	prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe, izgradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav ter sofinanciranje programa RTČ Velika planina v višini 1,4 Vo od bruto OD iz dohodka,
2.	prispevek za financiranje razširjene reprodukcije individualnih komunalnih objektov in naprav v višini 0,80 •/« od bruto OD,
3.	prispevek za rekonstrukcijo, modernizacijo in graditev lokalnih cest v višini 0,50 Vo od bruto OD iz čistega dohodka.
II
Prispevek iz točke I tega sklepa obračunavajo in odvajajo zavezanci TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov, od občanov, ki opravljajo samostojno dejavnost, pa Uprava za družbene prihodke od osnov iz I. točke tega sklepa.
.	III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Predsednik skupščine Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik
Avgust Šek, dipl. inž. 1. r.
KOČEVJE
1449.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 187. člena statuta občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1986 sprejela
ODLOK
e zaključnem računu proračuna občine Kočevje za
leto 19S5
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1985 katerega sestavni del so tudi sredstva izločena na posebnih računih proračuna ter sredstva rezervnega sklada občine Kočevje.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna občine
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
2.	Sredstva rezervnega sklada izkazujejo:
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki
3.	člen
Sredstva proračuna in izločena sredstva po 2. členu tega odloka predstavljajo:
din
1.	Sredstva dogovorjene porabe razporejena za občinske potrebe	232,916.123
2.	Sredstva nerazporejenih prihodkov
dogovorjene porabe	—
Skupaj dogovorjena poraba	232,916.123
3.	Sredstva izločena na poseben račun proračuna po zaključnem računu za leto
1984	j	2,736.700
4.	Sredstva izločena na poseben račun
proračuna za leto 1985	7,800.000
4.	člen	/
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem
računu proračuna v višini 62.1000 din se razporedi:
din
—	na poseben račun proračuna	—
—	za prenos v proračun za leto 1986	62.100
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 7,205.205 din sc prenese v rezervni sklad občine za leto 1986.
izkazuje:
din
240,184.503
240,122.403
62.100
7,205.205
7,205.205
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/86-5/1
Kočevje, dne 27. junija 1986.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1985
	Vrsta prihodkov in nameni porabe	Plan 1985	Doseženo 31. 12. 1955
	l	2	3
0	Sredstva prenesena iz leta 1984	7,877.123	10,613.824
1	Davek iz osebnih dohodkov	114,510.000	119,293.740
2	Prometni davek	77,836.000	78.266.949
3	Davek na dohodek od premoženja	6,946.000	9,426.492
4	Takse	13,886.000	3,897.486
5	Prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov DPS in drugi prihodki	11,861.000	13,686.012
	Skupaj prihodki	232,916.123	240,184.503
	Splošni razpored prihodkov		
01	Dejavnost organov DPS	175.039.000	176.504.432
02	Dejavnost LO	8.844.000	8,844.000
03	Dejavnost DPO in društev	14.264.000	14,279.060
04	Negospodarske investicije	1,388.863	1.368.481
05	Dejavnost KS	3,886.000	3,885.554
00	Socialno in zdravstveno varstvo	14,593.000	14.726.293
07	Komunalna dejavnost	250.000	250.000
08	Intervencije v gospodarstvu	7,896.000	2,724.477
09	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih iet	2,390.740	2,325.402
10	Izločena sredstva	4,364.520	15,214.654
	Skupaj razpored prihodkov	232,916 123	240.122.403
—	Saldo žiro računa Skupaj prihodki		62 100 240,184.503
1450.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS. št. 3/81, 34/84 in 24/85) in 195. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji dne 27. junija 1986 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevkov za združevanje sredstev za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu
l.	člen
Da se zagotovi nemoteno uresničevanje lemeljnih ciljev družbenega plana občine Kočevje za obdobje
1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva, se predpiše prispevek za solidarnost in vzajemnost pri gradnji in uporabi stanovanj za tiste zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih piana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo v letih 1986—1990 prispevek:
1.	iz dohodka nepovratno:
a)	po stopnji 1,600 e/o na BOD za solidarnost v SSS občine Kočevje
b)	po stopnji 0,200 "/o na BOD za kadrovska stanovanja v SSS občine Kočevje
c)	po stopnji 0,132 6/o na BOD za domove otrok s telesnimi m duševnimi motnjami v Izobraževalni skupnosti Slovenije
č) po stopnji 0,003 'Vo na BOD za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Skupno iz dohodka 1.935 “/o na BOD;
2.	iz čistega dohodka nepovratno:
a)	po stopnji 0,200“/» na BOD za kadrovska stanovanja v SSS občine Kočevje
b)	po stopnji 0,020 J/d na BOD za kadrovska stanovanja v SRS v Ljubljanski banki Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana
Skupno iz čistega dohodka nepovratno 0,220 % na BOD;
3.	iz čistega dohodka za vzajemnost, združeno za dobo 20 let:
a)	po stopnji 1,150 "/o na BOD za kreditiranje graditve stanovanj v SSS občine Kočevje
b)	po stopnji 0,200 % na BOD za kreditiranje graditve kadrovskih stanovanj v SSS občine Kočevje
Skupno iz čistega dohodka za vzajemnost združeno za dobo 20 let 1,350 “/o na BOD.
Skupni stanovanjski prispevki za namene solidarnosti in vzajemnosti v občini Kočevje in na ravni republike znašajo 3,505 " o na BOD
Prispevki za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu se obračunavajo na osnovi bruto osebnih dohodkov ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov Ob dvigu sredstev zn izplačilo osebnih dohodkov predložijo izplačevalci osebnih dohodkov Službi družbenega knjigovodstva naloge o vplačilu obračunanih prispevkov.
.3. člen
Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali drugo delavnost s "samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje nepovratna sredstva za solidarnost, ki se oblikujejo iz dohodka obratovalnice v višini 4 “/o od izplačanih bruto osebnih dohodkov pri njih' zaposlenih delavcev.
4.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. aprila 1986 dalje.
St. 36-1/86-3/3
Kočevje, dne 2. julija 1986.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Stanc Letonja, inž. 1. r.
1451.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 51., 62., 79. in 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84 in 37/85), 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27-1222/85) in 195. člena statuta občine Kočevje, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1986 sprejela
ODLOK
o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov in drugih objektov in naprav ter del, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila
1.	člen
Za objekte oziroma posege v prostor, pomožne objekte, druge objekte in naprave ter dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje temveč le pridobljeno lokacijsko potrdilo, se štejejo:
—	tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, tako da se omogoča njihova normalna uporaba, da se ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost 'obstoječih objektov in se z deli tudi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave;
—	začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, če ti objekti in naprave z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in da je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje;
—	drvarnice, čebelnjaki, vrtne ute, sadne kleti in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjske hiše ali kmetijskega gospodarstva — vse le do površine 30 m2;
—	rastlinjaki, manjši objekti za rejo malih živali, shrambe za vrtno orodje, leseni kozolci, kašče, lope za hrambo krme, stelje, hrambo poljščin in orodja, nontažni silosi, začasna zavetišča za živino in podob-40, ki služijo osnovni dejavnosti kmetijskih gospodarstev ali potrebam posameznih občanov — vse le do 30 m2;
—	tople grede in zaprti cvetličnjaki do 30 m2 površine;
—	postavitev medposestnih ograj do višine največ
1,00	m;
—	oporni m podporni zidovi do višine 1,00 m, ki niso ob javnih prometnih povšinah;
—	nadstrešnice na avtobusnih postajališčih (zavetišča) ;
—	postavitev turističnih opozorilnih tabel, panojev in reklam:
—	dozidava in povečava dimnikov pri obstoječih stanovanjskih hišah;
—	postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije.
2.	člen
Objekti oziroma posegi v prostor iz prejšnjega člena morajo biti v skladu z namensko rabo zemljišč v planskih aktih ter v skladu z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarnovarnostnimi, vodnogospodarskimi, obrambo-zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine.
Objekti oziroma posegi v prostor ne smejo biti v nasprotju z rešitvami v prostorsko izvedbenih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakonski interesi drugih oseb.
3.	člen
Za pomožne objekte, druge objekte in naprave ter za adaptacije iz 1. člena tega odloka, se izdajajo urbanistična potrdila v skladu z določili 3., 4., 5. in 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za'katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje ali kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85).
4.	člen
Priglasitev po tem odloku je obvezna za celotno območje občine Kočevje. Investitor, ki namerava postaviti ali zgraditi objekte po 1. členu tega odloka, mora le-to priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urejanje prostora na podlagi 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84).
5.	člen
Vlogi za priglasitev je potrebno predložiti:
—	opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal,
—	kopijo katastrskega načrta z vrisom lokacije objekta,
—	dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal,
—	če gre za začasni objekt pa tudi datum, do katerega naj bi objekt stal.
6.	člen
Na podlagi pisnega zahtevka iz prejšnjega člena mora občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora v roku 30 dni izdati urbanistično potrdilo ali odločbo o zavrnitvi zahtevka.
Investitor ne sme začeti priglašenih del brez potrdila iz prejšnjega odstavka.
Potrdilo izgubi svojo veljavnost, če investitor ne začne priglašenih del v roku enega leta po prejemu potrdila.
7.	člen
Kazenske določbe se smiselno uporabljajo iz 79. in 81. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
3.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija občine Kočevje.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-20/85-3/1
Kočevje, dne 2. julija 1986.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
1452.
Na podlagi 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) in na podlagi družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1936—19S0 ter na podlagi temeljev planov SIS družbenih dejavnosti v občini Kočevje je družbenopolitični zbor SO Kočevje dne 26. junija 1986, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela SO dne 27. junija 1986 sprejel naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP e sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za razvoj družbenih dejavnosti v obdobju 1986—1990
I
Vsi trije zbori občinske skupščine Kočevje ugotavljajo, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razvoj družbenih dejavnosti v obdobju 1986—1990 sprejet, saj ga je sprejela večina organizacij združenega dela s področja gospodarstva ter vsi izvajalci v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v občini Kočevje.
II
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razvoj družbenih dejavnosti v obdobju 1986—1990 bodo v obdobju junij 1986 do december 1990 združevali sredstva po stopnji 1,2 iz čistega dohodka na osnovi BOD.
III
Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačujejo podpisniki na poseben račun št. 51300-849-30143 mesečno, in sicer ob vsakokratnem izplačevanju OD in drugih osebnih prejemkov.
IV
V skladu z 2. členom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za razvoj družbenih dejavnosti v obdobju 1986—1990, se imenuje v samoupravni organ za spremljanje in izvajanje tega sporazuma:
—	predsednik Komiteja za družbeni razvoj SO
—	član IS za področje družbenih dejavnosti
—	predsednik skupščine občinske skupnosti otroškega varstva
—	predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti
—	predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti
—	predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti
—	predsednik skupščine občinske telesnokulturne skupnosti.
V
Finančno poslovanje vodi UO za občo upravo SO Kočevje.
VI
Samoupravni sporazum prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. VI. 1586.
St. 30-5/85-9/3
Kočevje, dne 27. junija 1986.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Stanc Letonja, inž. 1. r.
1453.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in določb samoupravnega soprazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje za obdobje 1986—1990 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji zbora uporabnikov in zbora Izvajalcev dne 27. junija 1986 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov aa zdrav-, • stveno varstvo
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev plačujejo delovni ljudje — kmetje (razen združenih kmetov) :
a)	od katastrskega dohodka od negoznih površin in dohodka od gozda v višini 8 %>,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 3000 din.
Prispevek v znesku 3000 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem in ne prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in spadajo ali ne med njihove družinske člane, lastniki zemljišč.
3.	člen
Delovni ljudje, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek (pavšalisti), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve in osebe, ki so sklenile s kmetijsko in drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji (združeni kmetje) ter druge osebe v delovnem razmerju s fizičnimi ali. civilnimi pravnimi osebami ali delovnimi ljudmi, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od izbranih osnov za izvajanje svojega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Te osnove so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Združeni kmetje iz 5. člena tega sklepa, ki se odločijo, da si v zdravstveni skupnosti zagotovijo tudi pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, plačujejo prispevke za socialno varnost od osnove, za katero se odločijo v okviru skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer osnova ne more biti nižja od 4. kategorije, določene s sklepom skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto.
6.	člen
Osnovp za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevnaja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini.
7.	člen
Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic Iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih ia drugih del v tujini (6. člen tega sklepa).
Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo
prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske.
8.	člen
Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo' od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo.
Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti.
Če občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov.
9.	člen
Osnova za izračun prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki na območju skupnosti samostojno opravljajo z osebnim delom in lastnimi sredstvi gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter za delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in se jim po predpisih ugotavlja dohodek, je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/82, 43/85).
10.	člen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka. 11
11.	člen
Višina prispevka iz 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. Sena tega sklepa se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah iz pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 s spremembami in dopolnitvami, ki ga objavlja republiška , uprava za družbene prihodke v Uradnem listu SR Slovenije.
12.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 1.400 dinarjev mesečno na posameznega upravičenca.
13.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov do stopnji 14 •/..
14.	Sen
Za 'delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki
delajo po gogorihah o deh*. in aa i.Movce Ir meto, tao-
v
dar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6 “/o bruto prejemka v breme dohodka.
15.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti opravičeno ali neopravičeno Izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 16/85).
17.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za čas od 1. januarja 1986 dalje.
Št. 126/1-86
Kočevje, dne 27. junija 1986.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene .	skupnosti Kočevje
Jože Novak L r.
1454.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Draga (Uradni list SRS. št. 21/86). izida referenduma dne 22. 6. 1988 in statuta KS Draga je skupščina KS Draga sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje KS Draga
1.	člen
Za območje KS Draga se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih planov na območju KS.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od
1.	8. 1986 do 31. 7. 1991.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
— postavitev RTV pretvornika nad Pungertom za
krajevne potrebe.
Za realizacijo navedene investicije je potrebno
7,644.000	din, iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo 4,800.000 din. Ostala sredstva so zagotovljena po srednjeročnem programu KS.
Denar, zbran v času zbiranja samoprispevka, se veže pri Ljubljanski banki ali drugih finančnih orga-nšMdJak.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skup-
neeti m »cer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 °/o od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 °/o od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5%
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5%
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5% od povprečnega letnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov, za katere je oprostitev po 12. in 13. členu .zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. .35/85).
5.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 6. točke 4. člena tega sklepa in lastnikom nepremičnin pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Draga, št. 51300-842-016-822072 samoprispevek krajevne skupnosti Draga.
9.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Draga upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Pravilnost obračunavanja in. odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
11.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in
v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	8 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Draga
Jože Ješelnik 1. r.
1455.
Na podlagi 3 člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa □ razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Kočevska Reka (Uradni list SRS, št 21/86), izida referenduma dne 22. junija 1986 in statuta KS Kočevska Reka je .skupščina KS Kočevska Reka dne 2 julija 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje KS Kočevska Reka
1.	člen
Za območje KS Kočevska Reka se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih planov na območju KS.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od
1.	8. 1986 do 31. 7. 1991.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	posodobitev cest skozi naselja
—	izgradnja otroškega vrtca v Kočevski Reki.
Za uresničitev programa je potrebno 105,900.000 dinarjev, iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo
10,000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena s srednjeročnim planom SIS za komunalne in cestno dejavnost, SIS za otroško varstvo, delovne organizacije Posestvo Snežnik in KS Kočevska Reka.
Denar, ■ zbran v času zbiranja samoprispevka, se veže pri Ljubljanski banki ali drugih finančnih organizacijah.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 % od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5% od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 %
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 °/o od povprečnega letnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov, za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
5.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 6. točke 4. člena tega sklepa in lastnikom nepremičnin pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Kočevska Reka, št. 51300-842-016-822088 samoprispevek krajevne skupnosti Kočevska Reka.
9.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Kočevska Reka upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren zg zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
11.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	8. 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Kočevska Reka
Franc Lampe 1. r.
1456.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št, 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, Št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje JSS Kostel (Uradni list SRS, št. 23/86), izida referenduma dne 22. junija 1986 in statuta KS Kostel je skupščina KS Kostel sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje KS Kostel
1.	člen
Za območje KS Kostel se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih planov na območju KS.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od
1.	8. 1986 do 31. 7. 1991.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	vodopreskrba naselj: Jesenov vrt, Zapuže in Drsnik;
—	preureditev pokopališča v Fari in izdelava tehnične dokumentacije ter izvedba pripravljalnih del za izgradnjo mrliške vežice.
■ Za izvedbo programa je potrebno 8,000.000 din, s samoprispevkom pa bo zbranih predvidoma 5.500.000 dinarjev, ostala sredstva pa zagotovita SIS za vodopre-skrbo in SIS za komunalne in cestno dejavnost, kot je predvideno s srednjeročnim planom KS.
Denar, zbran v času zbiranja samoprispevka, se veže pri Ljubljanski banki ali drugih finančnih organizacijah.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 °/o od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 %> od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %>
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnjj 0,5 “/o
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %>
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 °/e od povprečnega letnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov, za katere je oprostitev P° 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85)..
5.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 6. točke 4. člena tega sklepa in lastnikom nepremičnin pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Kostel, št. 51300-842-016-822030 samoprispevek krajevne skupnosti Kostel.
9.	člen
. Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sradstev, zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Kostel upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
11.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	8. 1986
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Kostel
Jože Kolenc 1. r.
1257.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Osilnica (Uradni list SRS, št. 21/86), izida referenduma dne 22. jun ja in statuta KS Osilnica je skupščina KS Osilnica dne 8. julija 1936 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje KS Osilnica 1 2 3
1.	člen
Za območje KS Osilnica se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih planov na območju KS.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991.
3.	Člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, s? bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	posodobitev vaških poti na območju KS Osilnica
—	adaptacija stavbe krajevnega urada.
Za izvedbo je potrebno 43,000.000 din; s samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 3,500.p00 din, ostala sredstva pa so zagotovljena s srednjeročnim planom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje in SIS za komunalne in cestno dejavnost ter KS.
Denar, zbran v času zbiranja samoprispevka, se veže pri Ljubljanski banki ali drugih finančnih organizacijah.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5% od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 % od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 %
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 %
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem 'znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 % od povprečnega letnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov, za katere" je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
5.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 6. točke 4. člena tega sklepa in lastnikom nepremičnin pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v reku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo ha posebnem žiro računu krajevne skupnosti Osilnica, št. 51300-842-016-822051 samoprispevek krajevne skupnosti Osilnica.
9.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Osilnica upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
11.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	8. 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Osilnica
Veljko Rašpcrič 1. r.
1458.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Poljanska dolina (Uradni list SRS, št. 22/86), izida referenduma dne 22. junija 1986 in statuta KS Poljanska dolina je skupščina KS Poljanska dolina dne 3. julija 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje KS Poljanska dolina
1.	člen
Za območje KS Poljanska dolina se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih planov na območju KS. .
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od
I.	8. 1986 do 31. 7. 1991.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	asfaltiranje ceste v Predgradu in ceste skozi Laze ob Kolpi
—	vodovod Brezovica—Zadre
—	nakup opreme za zobozdravstvo v ZP v Predgradu.
Za izvedbo programa je potrebno 4,200.000 din. Iz samoprispevka se bo predvidoma zbralo 3,200.000 din, ostala sredstva so zagotovljena po srednjeročnem programu KS in sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
Denar, zbran v času zbiranja samoprispevka, se veže pri Ljubljanski banki ali drugih finančnih organizacijah.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1 vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 »/o od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 6/e od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 °/o
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka ' iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 °/o
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5 •/«
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim dax'ek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 Vo od povprečnega letnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov, za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
5.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3. do 6. točke 4. člena tega sklepa in lastnikom nepremičnin pa bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Poljanska dolina, št. 51300-842-016-822046 samoprispevek krajevne skupnosti Poljanska dolina.
9.	člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Poljanska dolina upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
11.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati. naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 8. 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Poljanska dolina
Aleksander Weiss 1. r.
1459.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Rudnik-Šalka vas (Uradni list SRS, št. 21/86). izida referenduma dne 22. junija 1986 in statuta KS Rudnik-Šalka vas je skupščina KS Rudnik-Šalka vas dne 7. julija 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje KS Rudnik - Šalka vas
1.	člen
Za območje KS Rudnik-Salka vas se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih planov na območju KS.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od
1.	8. 1986 do 31. 7. 1991
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
—	kanalizacija na Roški cesti, na Trdnjavi, na cesti od Roške ceste do Jezera in ureditev kanalizacije do Bajdoha
—	asfaltiranje skozi vas Onek
—	ureditev javne razsvetljave
—	druge manjše intervencije na cestah in kanalizaciji na področju KS Rudnik-Salka vas.
Za izvedbo navedenega programa je potrebno
30,000.000 din, iz samoprispevka se bo zbralo predvidoma 22,000.000 din, ostala sredstva pa so zagotovljena po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za posamezno dejavnost.
Denar, zbran v času zbiranja samoprispevka, se veže pri Ljubljanski banki ali drugih finančnih organizacijah
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 °/o od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 “/o od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov m kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in bd vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 %
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 °/o
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0.5 “/o
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0.5 %> od povprečnega letnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov, za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85). 5 6
5.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin
bodo obračunavali in odtegovali izplačevalcj.
Zavezancem iz 3. do 6. točke 4. člena tega sklepa in lastnikom nepremičnin pa bo obračunatala in odtegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Rudnik-Salka vas, št. 51300-842-016-822025 samoprispevek krajevne skupnosti Rudnik-Salka vas.
9.	člen
Občanom je'zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
Svet krajevne skupnosti Rudnik-Salka vas upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
11.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od i. 8 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Rudnik - Šalka vas
Jože Hrovat 1. r.
1460,
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Struge (Uradni list SRS, št. 21/86), izida referenduma dne 22. junija 1986 in statuta KS Struge je skupščina KS Struge dne 24. junija 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje KS Struge
1.	člen
Za območje KS Struge se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih planov na območju KS.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za program, ovrednoten po cenah 1985:
— ■sofinanciranje dograditve večnamenske stavbe v naselju.
Predračunska vrednost investicije je 130,000.000 dinarjev- Iz samoprispevka se bo zbralo 5,500.000 din, druga sredstva pa so zagotovljena po samoupravnem sporazumu o temeljih plana šolstva in PTT in po planu KS.
Denar, zbran v času zbiranja samoprispevka, se veže pri Ljubljanski banki ali drugih finančnih organizacijah
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 0,5 °/o od neto osebnih dohodkov mesečno ter od plačil po pogodbah o delu
2.	upokojenci po stopnji 0,5 °/« od pokojnine mesečno
3.	delovni ljudje in občani, zavezanci davka iz osebnih dohodkov in kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, določenega za posek — po stopnji 0,5 °/o
4.	delovni ljudje in občani, zavezanci, od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, od neto OD po stopnji 0,5 0/o
5.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, od neto OD in od ostanka čistega dohodka — po stopnji 0,5%
6.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja iz te dejavnosti v pavšalnem letnem znesku — 5 odstotkov od pavšalno odmerjenega letnega zneska davka.
Lastniki nepremičnin, ki nimajo stalnega prebivališča na območju KS, v višini 0,5 % od povprečnega letnega OD v SRS za preteklo leto, ker se jim bodo s tem izboljšali pogoji za uporabo teh nepremičnin.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodkov, za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
5.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
6.	člen
Samoprispevek od osebnih dohodkov in pokojnin bodo obračunavali in odtegovali izplačevalci.
Zavezancem iz 3 do 6. točke 4. člena tega sklepa in lastnikom nepremičnin pa bo obračunavala in od-' tegovala samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se samoprispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Struge, št. 51300-842-016-822067 samoprispevek krajevne skupnosti Struge
V. člen
Občanom je zagotovljen neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.	•
Svet krajevne skupnosti Struge upravlja s sredstvi samoprispevka in je odgovoren za zbiranje in pravilno ter namensko uporabo sredstev ter dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
10.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in Uprava za družbene prihodke občine Kočevje.
•	11. člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 8. 1986.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Struge
Darko Medja 1. r.
LAŠKO
1461.
Na podlagi 18. člena statuta Komunalne interesne skupnosti Laško je Izvršilni odbor SKIS Laško na seji dne 22. aprila 1986 sprejel naslednji
SKLEP
I
Samoupravna komunalna interesna skupnost Laško ugotavlja, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško za obdobje 1986—1990 pristopila večina udeležencev sporazumevanja in da je sporazum sklenjen.
II
Skladno s sporazumom o temeljih plana skupnosti bodo udeleženci, ki so ga sklenili, združevali naslednja namenska sredstva za izvajanje programa skupnosti:
—	1,5 % na bruto OD iz čistega dohodka za izgradnjo novih komunalnih objektov in naprav ter telefonskega omrežja;
—	2 % od bruto OD iz dohodka za večja popravila, rekonstrukcijo in obnovo komunalnih objektov;
—	0,5 % na bruto OD iz dohodka za komunalno dejavnost v krajevnih skupnostih.
Prispevka po stopnji 1,5 % na bruto OD iz čistega dohodka ne plačujejo podpisniki sporazuma s področja družbenih dejavnosti (upravni organi SOb Laško, DS s področja šolstva in DS DSSS TIM Laško, DS SIS Laško, Zdravstveni dom Laško itd.).
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Št. 57/86-4
Predsednik skupščine
Jože Zabukovec 1. r.
1462.
Na podlagi 19. in 20. člena statuta Samoupravne interesne skupnost: za ceste občine Laško je odbor za planiranje na seji dne 24. junija 1986 sprejel naslednji
SKLEP
I
Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Laško ugotavlja, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Laško za obdobje 1985—1990 pristopila večina udeležencev sporazumevanja in da je sporazum sklenjen.
II
Skladno s sporazumom o temeljih plana skupnosti bodo udeleženci združevali sredstva za izvajanje programa po prispevni stopnji 0,80 %> na BOD iz dohodka za izvršitev nalog na področju gospodarjenja z javnimi cestami nujnih za družbeno reprodukcijo in za dokončanje že začetih del v preteklem obdobju.
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 57/86-4
Laško, dne 24. junija 1986.
Predsednik skupščine
Božo Sola 1. r.
LENART
1463.
Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82, 1-53/83, 9-524/86) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74. 4-199/78) so zbori Skupščine občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. junija 1986 sprejeli
ODLOK
O zakljiičričm računu o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1985
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1985, ki obsega:
a) Zaključni račun proračuna občine s:
—	prihodki
—	odhodki
—	razliko med prihodki in odhodki
<Hn
b) Zaključni račun rezerv občine s:
—	prihodki	6,502.371,50
—	odhodki (izravnava par)	0,50
—	razliko med prihodki in odhodki	6,502.371,00
2. člen
Razlika med prihodki in odhodki po zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto
1985 v znesku — 10,945.488 din se razporedi:
—	v sredstva rezerv po obračunu po	dln
zaključnem računu o	izvršitvi	proračuna	102.445
Za prenos v naslednje leto:
—	na posebni račun omejenih prihodkov pti DD za leto 1984	6.151
—	na redni račun omejeni prihodki
v letu 1985	9,673.221
—	na redni račun — razlika med prihodki in odhodki pd	merilu	1,163.671
3.	člen
Razlika med prihodki in odhodki rezerv občine Lenart v znesku 6.502.371 din se prenese kot dohodek rezerv za leto 1986.
4.	člen
Pregled prihodkov In razporeda odhodkov v bilanci zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1985 je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dah po objavi v Ufadhem listu SRS.
St. 400-1/85-48
Lenart, dne 24. junija 1986.
Predsednica Skupščine občine Lenart
Vida Savli 1. r.
din
217.221.226.00
206.275.738.00
10,945.488,00
Pregled prihodkov in razporeda prihodkov v bilanci proračuna občine po zaključnem računu za leto 1985
Skup.
kont.
Prihodki
70 Preneš. sredstva
72	Prihodki od davkov od oseb. doh.
73	Prih. od davka od prom. proizv. in štor. ter od davka od prometa nepr. in pravic
74	Prihodki od davka na prih. od premož. in premož. pravic ter prih. od drug. davkov
75	Prihodki od taks
77	Prih. po poseb. predp, prih. od organov in organiz. DPS, prih. iz naslova inv. v gosp.
In drugih prih.
78	Prihodki od drugih DPS
Skupaj
Predvideno o reb. in pozn. sprem, din		Skupina	^	„ , kontov	Odhodki		Predv. po reb. in poz. sprem, din	Doseženo din
3,276.693	3,276.766,20				
49,887.500	52,480.927,50	40	Sred. za delo upr. org.	79,372.509	79,372.509,00
		41	Sred. za poseb. in drug. namene za delo		
79,029.500	81,828.413,50	42	upr. org. Sred. za ljud. obr. in	38,203.915	38,203.414,50
			družb, samozaščito	3,885.000	3,885.000,00
		44	Sred. pren. drugim		
3.261.750 10,926.000	3,452.497,00 10,608.211,50	45 46	DPS in SIS Sred. za družb. dej. Sredstva za druge	48,139.868 12,334.000	47.409.639.50 12.333.946.50
			sploš. družb, potrebe	17,262.000	17,249.556,00
		47	Izloč. sred. rezerv	2,037.000	2,037.000,00
		48	Drugi odhodki	5,805.401	5,784.672,50
99,320.000	9,459.410,30		Skupaj odhodki:	207,039.693	206,275.738,00
50,726;250	56,115.000,00		Razi. med pr. In od.	—	10,945.488,00
207,039.693	217,221.226,00		Skupaj	207,039.693	311,231.226,00
1464.
Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81) in 298. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/ 81, 13-801/82 in 1-53/83) je Skupščina občine Lenart na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1986 sprejela
ODLOK o hišnem redu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa obveznosti in pravice stanovalcev ter uporabnikov poslovnih prostorov in pravice ter dolžnosti skupnosti stanovalcev, hišnih svetov in lastnikov stanovanjskih hiš pri uporabi stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah.
Stanovalci so dolžni vzdrževati stanovanja in poslovne prostore v uporabnem stanju in imajo pravico do nemotene uporabe stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah in zemljišč, ki hišam pripadajo.
2.	člen
Za stanovalce se štejejo po tem odloku imetniki stanovanjske pravice, podstanovalci, lastniki stanovanj, imetniki pravice uporabe stanovanj v lastninskih hišah in stanovanjih, kakor tudi osebe, ki v stanovanjih stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (v nadaljnjem besedilu: stanovalci).
Določbe tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanja, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjskih hišah za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski hiši in na zemljišču, ki pripada hiši.
II.	OBVEŠČANJE IN OPOZARJANJE STANOVALCEV TER DRUGIH OSEB
3.	člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba z več kot dvema stanovanjema, mora imeti na vidnem mestu, v neposredni bližini vhoda, izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in število stanovanj. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej.
Seznam stanovalcev sestavi in sproti dopolnjuje hišni svet, oziroma pooblaščena organizacija združenega dela, ki začasno opravlja funkcijo hišnega sveta.
V hiši, ki je v zasebni lastnini, je zadolžen za seznam stanovalcev lastnik hiše.
Seznam stanovalcev je treba dostaviti štabu civilne zaščite krajevne skupnosti in poveljniku splošne enote civilne zaščite.
4.	člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba z yeč kot dvema stanovanjema mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda, če je za to prostor, poleg seznama stanovalcev iz 3. člena še:
—	izobešen odlok o hišnem redu;
—	izobešeno navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč ter zračnih napadov;
—	pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet;
—	vidno objavljen priimek in ime osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito;
—	vidno obvestilo kateri dan se čistijo dimniki v hiši in kdo od stanovalcev hrani ključe podstrešja, števca vode, zapornega glavnega ventila vode in plina ter drugih naprav;
—	vidno objavljen priimek in Ime ter naslov osebe, ki opravlja hišniška opravila;
—	druga obvestila, ki so določena s predpisi ali drugimi akti oziroma sklepi samoupravnih organov v hiši.
Stanovanjske hiše, kjer so dvigala, morajo imeti na vidnem mestu objavljen priimek in ime osebe, ki pomaga v primeru okvare dvigala.
Glavna požarna, plinska pipa in glavni vodni ventil morata biti vedno dostopna in označena s trajnimi, dobro vidnimi napisi "-Požarno plinska pipa«, »Glavni vodni ventil«.
Za izvajanje-določb tega člena je odgovorna skupnost stanovalcev oziroma lastnik hiše.
5 člen
Vhod v stanovanje ali v poslovni prostor mora biti označen s številko stanovanja oziroma poslovnega prostora in priimkom imetnika stanovanjske pravice oziroma imetnika pravice do uporabe stanovanja.
Stanovanje hišnika oziroma osebe, ki opravlja hišniška opravila, mora biti označeno na vhodnih vratih z besedo "hišnik«.
III.	UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE
6.	člen
Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in na zemljišču, ki pripada hiši, skrbno gospodariti s stanovanji, poslovnimi prostori, skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše in jih varovati pred okvarami in poškodbami.
7.	člen
Dolžnost stanovalcev je: ,
1.	uporabljati stanovanja in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovirajo v mirni uporabi stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov,
2.	skrbno ravnati pri uporabi stanovanj, poslovnih in drugih prostorov ter jih redno vzdrževati,
3.	zaklepati vhodna vrata v poletnem času med
21.	in 5. uro in v zimskem času med 20. in 6. uro,
4.	parkirati motorna vozila na mestih, ki so za to določena,
5.	ugašati luči na stopniščih in v drugih skupnih prostorih.
8.	člen
Stanovalci morajo tudi:
1.	prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova v osmih dneh od naselitve oziroma spremembe naslova stanovanja odjaviti pred njegovo zapustitvijo,
2.	skrbeti za to, da so za občane, ki se začasno nastanijo ali prebivajo pri njih, izpolnjene obveznosti prijave oziroma odjave začasnega prebivališča,
3.	prijaviti pristojnemu upravnemu organu za notranje zadeve odhod v tujino, kadar gre za odsotnost, daljšo od treh mesecev In prijaviti vrnitev iz tujine,
4.	sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva, podnajemnikov ali drugih oseb,
5.	takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu po-mankijivosti in okvaro na instalacijah in drugih na-
pravah v stanovanjskih -ter drugih prostorih, kolikor niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti,
6.	zagotoviti čiščenje skupnih prostorov, pločnika in dostopnih poti ter odstranjevanje snega s pločnikov in dostopnih poti. kakor tudi odstranjevanje snega s streh in ledenih sveč z napuščev ter posipavanje pločnikov in dostopnih poti v slučaju poledice, če hiša nima hišnika ali druge osebe, ki opravlja hišniška dela.
7.	po potrebi prebeliti in prepleskati stanovanjske prostore,
8.	popraviti oziroma nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci,
9.	poučiti mladoletne osebe o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od teh dejanj,
10.	skrbeti za smotrno uporabo toplotne energije v stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorih v skladu s predpisi,
11.	redno poravnati obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu od dneva prevzema stanovanja.
9.	člen
Stanovalci ne smejo:
1.	kakorkoli povzročati prekomeren hrup v stanovanjih, skupnih prostorih in zemljišču, ki pripada hiši,
2.	parkirati tovorna vozila, neregistrirana vozila in avtobuse na mestih, ki so določena samo za parkiranje osebnih avtomobilov,
3.	ogrožati varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah in nasadih,
4.	dopuščati, da njihovi psi, mačke in druge živali, onesnažujejo skupne prostore hiše in zemljišča, ki pripada hiši ali z drugimi predmeti ali na drugačen način onesnaževati stanovanjsko hišo, njene skupne prostore in zemljišče, ki pripada hiši (npr. stepava-nje preprog po zelenicah, popravljanje osebnih vozil
vz razlivanjem olja, shranjevanje gradbenega materiala, razsipavanje smeti ipd.),
5.	odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena,
6.	metati odpadke v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale,
7.	uporabljati jaške za smeti v nasprotji! z navodili za njihovo uporabo,
8.	stepali preproge in druge predmete izven za to določenih mest,
9.	pisati na pritrjene objave, plakate in druga obvestila na mestih, ki niso za to določena,
10.	kakorkoli ovirati prehodnost hodnikov, stopnišč, kletnih prostorov, dvorišč ter drugih skupnih prostorov,
11.	brez potrebe uporabljati vodo in prižigati luči v skupnih prostorih,
12.	nameščati cvetlične lončke na oknih in balkonih tako, da ogrožajo varnost ljudi, kakor tudi zalivati cvetlice v lončkih in čistiti balkone tako, da voda odteka po zidu in na pločnik,
13.	uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, plinske ali druge naprave na način, ki lahko povzroči ' okvare ali nevarnost požara.
14.	puščati vključene električne in plinske naprave ter stroje v stanovanjih brez nadzorstva,
15.	uporabljati dvigala in druge tehnične naprave v nasprotju z navodili za njihovo uporabo,
16.	v stanovanjih, poslovnih in drugih prostorih popravljati napake, ki jih sme popravljati le strokovno usposobljena oseba.
17.	postavljati na strehi televizijske in radijske antene v nasprotju s sklepi zbora stanovalcev ali hišnega sveta m hoditi po nepohodnih strehah,
18.	kaliti mir in počitek stanovalcev, zlasti med 21. in 5 uro,
19.	onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov smeti in drugih snovi,
20.	v stanovanju, poslovnem prostoru ali v skupnih prostorih in na zemljišču, ki hiši pripada, shranjevati ali odlagati vnetljive tekočine ali snovi, posode z vnetljivimi plini, eksplozivne in druge nevarne snovi v nasprotju s protipožarnimi predpisi,
21.	uporabljati lahko vnetljive snovi za pranje perila,
22.	postavljati gorljive predmete ob dimnikih in dimniških vratcih,
23.	shranjevati oziroma skladiščiti kakršenkoli material na podstrešju, razen rezervne strešne kritine,
24.	parkirati vozila in postavljati krakršnekoli ovire na dostopih in ploščadih za gasilska in druga intervencijska vozila,
25.	prati motorna vozila izven za to določenih mest,
26.	shranjevati in postavljati dvokolesa in motorna kolesa po klopeh, po hodnikih in drugih skupnih prostorih izven kolesarnice,
27.	uporabljati osebna dvigala za prevoze težkih tovorov pri vselitvah in izselitvah,
28.	kaditi v dvigalih, hodnikih, podstrešjih in kleteh,
29.	voziti se z dvokolesi in motornimi kolesi ali igrati z žogo na skupnih prostorih in funkcionalnem zemljišču, ki pripada hiši,
30.	spreminjati zunanji videz stavb s spreminjanjem ali dodelavo betonskih ograj, različnimi okenskimi navojnicami, barvati balkone in podobno brez poprejšnjega soglasja stanodajalca, skupnosti stanovalcev ali stanovanjske skupnosti.
10.	člen
Imetniki stanovanjske pravice, imetniki pravice uporabe sstanovanja, lastniki stanovanj in najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v stanovanju oziroma poslovnem prostoru popravila ali koristne izboljšave, ki jih drugače ni mogoče izvršiti, ali pa le z nesorazmernimi stroški.
Hišni svet ali lastnik hiše mora poskrbeti, da se dela iz prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadevajo stanovalca.
11.	člen
Stanovalci ne smejo izvrševati sprememb na stanovanjskih prostorih, odstranjevati ali predelati opremo in obstoječe naprave, v stanovanju brez poprejšnjega soglasja stanodajalca in skupnosti stanovalcev, če je stanovanje v družbeni lastnini, oziroma brez soglasja lastnika, če je stanovanje oziroma hiša v lasti občana. O vseh spremembah je potrebno obvestiti stanovanjsko skupnost.
Določbe prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na balkone.
12.	člen
Da se zagotovi izvajanje zakonskih predpisov, opravlja skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše tudi naslednje naloge:
1.	skrbi za vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši,
2.	skrbi, da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo
stanovanja in poslovne prostore v sklada s predpisi.
hišnimi normativi, hišnim redom in sklepi zbora stanovalcev,
3.	skrbi za čiščenje skupnih prostorov in zemljišč, ki pripadajo hiši, za odstranjevanje snega na tem zemljišču in za posipanje dostopnih poti ob poledici,
4.	skrbi za smotrno uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določa način njihove uporabe in odloča o povračilu stroškov za tako uporabo,
5.	skrbi, da se ne kvarijo in da se redno vzdržujejo vodovodne, električne, ogrevalne in gasilne naprave ter skupne opreme za civilno zaščito,
6.	skrbi za redne preglede in za vzdrževanje vseh instalacij (toplovodne postaje, kurilnice, dvigala in podobno), požarnovarnostnih naprav in opreme za ci-x ilno zaščito,
7.	organizira občasne (na dve leti) preglede plinskih trošil v stanovanjskih in poslovnih prostorih,
8.	skrbi za namestitev in redno vzdrževanje ročnih gasilnih aparatov, ki morajo biti nameščeni v kleti in na podstrešju v ustreznem številu in vsaj po eden v vsaki drugi etaži,
9.	ob izdaji soglasij k namestitvi anten na strehi skrbi, da montažo in ozemljitev opravi pooblaščen izvajalec,
10.	skrbi za izvajanje drugih požarnovarnostnih ukrepov v stanovanjskih hišah,
11.	skrbi za izvrševanje občasnih (enoletnih) pregledov instalacij v stanovanjskih in poslovnih prostorih, ki jih opravi strokovna oseba v prisotnosti člana hišnega sveta in stanovalca,
12.	skrbi za označitev važnejših mest instalacijskih razvodnih postaj in ventilov v stanovanjski hiši,
13.	skrbi, da se ob državnih in republiških praznikih ter drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave, ki morajo biti čiste, cele in neobledele,
14.	določi osebo, ki hrani ključ skupnih delov in naprav,
15.	določi na funkcionalnem zemljišču, ki pripada hiši, prostor za igranje otrok, če to dopuščajo prostorske možnosti,
16.	omogoči pticam in netopirjem prebivanje v in na stavbi v skladu z zakoni in drugimi predpisi,
17.	nudi pribeglim živalim v izrednih okoliščinah začasno in zasilno vedrišče ter jim omogoči prosti odhod v naravo,
18.	napoti občane, ki se vselijo v stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, naj pravočasno prijavijo oziroma odjavijo stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja in preveri ali so občani izpolnili to dolžnost,
19.	vlaga prijave pri organu za vodenje postopka o prekršku zoper kršilca določb tega odloka,
20.	opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo zakon o stanovanjskem gospodarstvu, statut skupnosti stanovalcev ter drugi predpisi in splošni akti stanovanjske skupnosti in skupnosti stanovalcev,
13.	člen
Skupnost stanovalcev lahko v skladu z zakonom na zboru stanovalcev odloča tudi o drugih zadevah, ki jih ta odlok ne vsebuje. Stanovalci so dolžni sklepe zbora stanovalcev upoštevati in jih spoštovati.
14.	Sen
Skupni prostori in skupne naprave morajo biti dostopni vsem stanovalcem v hiši v skladu z njihovim namenom.
Dostop v skupne prostore, v katerih so kotlovnice, strojnice in podobne naprave, imajo le s strani hišnega sveta pooblaščene oziroma zadolžene osebe.
Čas in način uporabe skupnih prostorov in naprav določi hišni svet oziroma lastnik stanovanjske hiše ali njenega dela v sporazumu z imetniki stanovanjske pravice oziroma imetniki pravice do uporabe stanovanja.
IV.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
15.	člen
V	stanovanjskih hišah organizirajo in skrbijo za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite poleg sveta, krajevne skupnosti tudi hišni sveti in drugi organi hišne samoupravne oziroma pooblaščene organizacije združenega dela, ki začasno opravlja funkcije hišnega sveta.
IG. člen
Hišni svet oziroma zbor stanovalcev skrbi v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in pristojnim štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti za izvajanje preventivnih in drugih ukrepov za zaščito in reševanje stanovalcev, gmotnih in drugih dobrin za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot civilne zaščite ter za izvajanje in opremljanje enot civilne zaščite ter za izvajanje drugih nalog civilne zaščite v stanovanjski hiši. V stanovanju, stanovanjski hiši in stanovanjskem okolju izvršujejo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih vzajemne zaščite vsi stanovalci.
Njihovo delovanje usmerja hišni svet in pristojni štab za civilno zaščito oziroma poveljnik enote civilne zaščite stanovanjske hiše.
V	stanovanjskih hišah ustanovijo in organizirajo enoto civilne zaščite hišni sveti. Če hišni sveti to dolžnost opustijo, ustanovi in organizira enoto civilne zaščite v stanovanjskih hišah svet krajevne skupnosti.
,	17. člen
Delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti stanovalcev imajo pri uresničevanju družbene samozaščite pravice in dolžnosti, da skrbijo za varstvo pred požarom in ustvarjajo pogoje za preprečevanje nastanka požarov s tem,- da:
1.	organizirajo in trajno opravljajo kontrolo nad izvajanjem preventivnih ukrepov, ki so pomembni za varnost ljudi in objektov pred požarom,
2.	imajo pripravljena sredstva za gašenje začetnih požarov (gasilne aparate) in poskrbijo, da so ta sredstva najmanj enkrkt v letu pregledana,
3.	so stanovalci poučeni o načinu uporabe razpoložljivih sredstev za gašenje (hidranti, gasilni aparati),
4.	preprečijo hrambo kurilnega olja za gospodinjstvo v kletnih in drugih skupnih prostorih, ki ne ustrezajo za hrambo vnetljivih tekočin,
5.	skrbijo, da kletne drvarnice in podstrešja niso založena z nepotrebno gorljivo navlako,
6.	skrbijo, da so dimniki v tehnično brezhibnem stanju, gorljivi predmeti pa odmaknjeni od dimnikov vsaj 2 metra,
7.	zagotavljajo tekoče vzdrževanje zasilne razsvetljave, normalen dostop do zasilnih izhodov (stopnišče) in dostop z intervencijskimi vozili do objektov,
8.	skrbijo za pravilno uskladiščevanje premoga v kletni deponiji, da s tem preprečijo samovžige (zračenje prostora, višina kupa 1—1,5 m, odvisno od debeline premoga).
18.	člen
V	poslovnem prostoru mora biti glede na nevarnost tehnološkega postopka in požarno obremenitev
pripravljenih zadostno število gasilnih aparatov.
Odgovorna oseba mora poskrbeti, da se izvajajo vsi potrebni ukrepi za varnost pred požarom in se po končanem delu prepričati ali je odvrnjena vsaka nevarnost, ki bi utegnila povzročati požar (izklop električnih aparatov, pogasitev žerjavice v pečeh itd.).
V.	NADZORSTVO
19.	člen
Nadzor nad izvrševanjem določb tega odloka opravljajo organi komunalnega, požarnega, sanitarnega in veterinarskega inšpektorata MUIN občin Maribora, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica.
20.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše, ki
1.	ne poskrbi za izvajanje določb 3., 4. in 5. člena,
2.	ne skrbi za varstvo pred požarom in ne ustvarja pogojev za preprečevanje nastanka požarov, kakor to določajo 1. do 9. točke 17. člena.
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena predsednik hišnega sveta kot odgovorna oseba.
21.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek stanovalec, ki:
1.	krši določbe 7. člena,
2.	krši določbe 4. do 11, točke 8. člena,
3.	krši določbe 9. člena'
j
VI.	KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradni list SRS, št. 3-189/79),
St. 462-1/86
Lenart, dne 27. februarja 1986.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Slavko Jančič 1. r.
1465.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5-280/80) in 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), 10, člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše 'oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13-815/86) ter 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82, 1-53/83 in 9-524/86) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1986 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni za s‘ rnovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Lenart v letu 1986 ter o določitvi vrednosti elementov zrt izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart
1.	člen
Ta odlok določa poprečna gradbeno ceno m2 * * * * * stanovanjske površine in odstotek od poprečne gradbene cene
stanovanjske površine pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče ter določa vrednost elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine kot osnova za izračun odškodnine znaša 86.000 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč predstavljajo 30 °/o gradbene vrednosti objekta.
3.	člen
Korist za m2 razlaščenega zemljišča določi v višini 0,6 °/o od poprečne gradbene cene stanovanjske površine, določene v 2. členu tega odloka.
Odškodnina za m2 razlaščenega stavbnega zemljišča znaša 516 din.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 13-650/85) in qdlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma sta-novnaja v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 13-651/85).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-5/71
Lenart, dne 24. junija 1986.
Predsednica
Skupščine občine Lenart
Vida Savli 1. r.
LITIJA
1466.
Na podlagi 3., 24. in 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85), družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 in pravilnika o cenah DO KOP Komunala Litija ter sklepa skupščine Samoupravne komunalne skupnosti SO Litija je Delavski svet DO KOP Komunala Litija sprejel
SKLEP
o določitvi novih cen komunalnih storitev
*	1. člen
Cene komunalnih storitev DO KOP Komunala Litija znašajo:
	Voda- din/ms	Kanal- ščina din/m8	Odvoz odpad- kov din/m*	Ogre- vanje din/m*
Gospodinjstva	98	19	12	270
Gospodarstva	223	86	25	433
Ostali	174	59	17	—
2.	člen
Cene komunalnih storitev veljajo od 1. 8. 1986
dalje. Dobavitelj prične zaračunavati dobavljeno vodo
in kanalščino, po ceni iz 1. člena tega sklepa od prvega
odčitka vodomera v mesecu avgustu 1986. Cena ogre-
vanja in odvoza odpadkov se obračunava od 1. 8. 1986
dalje.
3.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 8. 1986. Z uveljavitvijo tega sklepa, preneha veljati sklep o določitvi cen komunalnih storitev objavljen v Uradnem listu SRS, št. 8/86.
St. 651/86
Litija, dne 9. julija 1986.
Predsednik DS
KOP Komunala Litija Janez Orehek 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1467.
Na podlagi 4. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 43/85) je statutarnopravna komisija Skupščine občine Ljubljana Center na seji dne 11. junija 1986 določila prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obsega odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74) in odloke o njegovih spremembah in * dopolnitvah (Uradni list SRS, št. 13/75, 29/75, 6/76, 17/76, 24/77, 29/78, 7/80, 11/81, 11/82, 5/83, 41/83, 13/85 in 43/85), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati oziroma, kdaj so se začeli uporabljali.
St. 421-1/75
Ljubljana, dne 11. junija 1986.
Samoupravna komisija Skupščine občine Ljubljana Center Predsednik Janez Škulj 1. r.
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Center se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni‘občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem prometnem davku), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se
plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere
je v zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v
prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov
ob pogojih, določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati bd končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna 100 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 "/o pri .vinu in 2 °/o pri žganju.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen '
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometnega davka v preteklem letu.
8.	člen
Za izvajanje tega odloka je pristojna uprava za družbene prihodke.
TARIFA A — PROIZVDI
Tar. št. 1
Od prometa rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski davek:
—	po stopnji 15 °/o, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave,
—	po stopnji 10 1 2 * * * 6/o, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave.
Opombe:
Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če obseg škode presega 50 °/o vrednosti vozila.
Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o viš’ni nastale škode.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vredno-
s ti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke.
Davčni zavezanec je prodajalec vozila.
Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm starih nad deset let. C as desetletne starosti se šteje od dneva prve registracije dalje.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
— od naravnega vina, penečega vina in
vinsko sadnih pijač ter medice	.	6 °/e
—	od piva	30 %>
—	od naravnega žganja in vinjaka	40 “/o
—	od drugih alkoholnih pijač	60 <Vo
Opombe:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače je:
—	za samostojne gostince je prodajna cena, od katere se obračunava davek po davčnih stopnjah v višini 30 °/o od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki,
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka.
2.	Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, narav-mii sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
Tar. št. 3
Od alkohola (etanola) 1 dinar.
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov 30 °/o.
B — OBRTNE STORITVE
Tar. št. 5
I. Kovinska stroka:
•/.
1.	popravljanje strojev in naprav	15
2.	popravljanje izdelkov precizne mehanike 10
3.	popravljanje motornih vozil	10
4.	popravljanje drugih kovinskih izdelkov in
storitev obrtne predelave kovin	10
II.	Elektro stroka:
5.	popravljanje električnih strojev, aparatov
in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno	10
6.	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov	10
7.	popravljanje drugih električnih aparatov in
pribora ter ostale storitve te stroke	10
III.	Ostale stroke:
•	8. protektiranje in popravljanje plaščev (vul-
kaniziranje)	5
9.	knjigovezništvo	5
10.	gradbene in montažne storitve, ki jih
opravljajo občani in zasebne pravne osebe	10
11.	osebne in druge obrtne storitve	10
Opombi:
1.	Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedi-kiranje, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, oglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, kovačev od pod-kovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravila dvokoles in otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganje drv, storitve fotografov in nega obraza in telesa, popravljanje gospodinjskih strojev in naprav ter popravljanje medicinskih aparatov.
2.	Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
C — PROIZVODNE STORITVE Tar. št. 6
Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10 Vo.
Opombe:
1.	Posebni občinski davek od plačil za proizvodne storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnopravnim osebam ter občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
3.	Davčna osova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu.
D — DRUGE STORITVE Tar. št. 7
Posebni občinski prometni davek se plačuje od
vstopnic za prireditve po stopnji 10 %>.
Opombe:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje pet dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno umetniške in telesno-vzgojne (športne in telovadne nastope) ter kino predstave, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške in telesno-vzgojne prireditve odloča za ustrezno področje pristojni upravni organ občine.
4.	Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko uprava za družbene prihodke določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge
igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za
igre na srečo ter na vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 %>.
Opombe:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti upravi za družbene prihodke dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun sreč za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 9
Od plačil za prevoze potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti 10 %.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 10
Od plačil (provizij) za posredniške agencije in komisijske storitve 15 %>.
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške agencijske in komisijske storitve, opravljene za zasebne pravne osebe in občane.
1468.
Na podlagi 15. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 43/85) je statutamopravna komisija Skupščine občine Ljubljana Center na seji, dne 11. 6. 1986 določila prečiščene besedilo odloka o davkih občanov.
Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/83) in odloke o njegovih spremembah in dopolnitvah (Uradni list SRS, št. 41/83, 7/84, 5/85, 13/85, 43/85 in 24/86), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati oziroma, kdaj so se začeli uporabljati.
St. 010-20/85-1
Ljubljana, dne 11. junija 1986.
Predsednik
Statutarnopravne komisije Skupščine občine Ljubljana Center Janez Škulj 1. r.
ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
V občini Ljubljana Center se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani oziroma zavezanci) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možno"stmi.
II. VRSTE DAVKOV
3.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6.	davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,75 %>.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Območje občine Ljubljana Center spada v prvo skupino katastrskih občin.
6.	člen
Davek od dohodka iz kmetijskih dejavnosti, od katastrskega dohqdka negozdnih površin, plačujejo zavezanci po stopnji 13 °/o.
Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih površin še po dodatni stopnji 13 %>.
7.	člen
Davek iz kmetijstva na dohodke iz gozda, ki odpade na vrednost lesa odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 %.
Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa odka-zanega za posek, še po dodatni stopnji 20 %.
8.	člen
Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev, ki se ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka valorizira s poprečnim količnikom porasta, katastrskega dohodka negozdnih zemljišč ugotovljenim v SR Sloveniji.
9.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava:
—	za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno 100 %>:
—	za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanj-
šano ali onemogočeno 100 °/o; odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
10.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih:
1.	z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 %> poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu,
2.	z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 %> poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
11.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih, za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 »/o.
Zavezanci davka, ki opravljajo gostinsko dejavnost bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postrnaski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40%>.
Zavezanci davka, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 45 %>.
12.	člen
Zavezancem za davek od dohodka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti in so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, ali občasno opravljajo dejavnost, čc ni s predpisi prepovedana, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
—	zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracer-stvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstala-terstvo, tesarstvo, krovstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa za 20 %>,
—	popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, polnjenje akumulatorjev, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektri-čarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio In TV mehanika, elektromehanika za dvigala, PTT mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulka-nizacija, optika, pletiljst.vo, žaganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, gostinstvo razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic s pogojem, da zavezanci dosežejo več kot 40 0/e celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči za 30 °/*,
—	krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedi-, kura za 40 °/o.
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka
izkažejo v pravilno vodenih poslovnih knjigah, če so jih dolžni voditi.
13.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnic, gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana, se prizna davčna olajšava za prvo leto opravljanja dejavnosti 100 %>, za drugo leto 50 % in za tretje leto 25 °/o od odmerjenega davka. Davčna olajšava se prizna s pogojem, da zavezanci v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. 100 0/o olajšava za prvo leto opravljanja dejavnosti se ne všteva v omejitev davčnih olajšav.
Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini, ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa se mu davčna- olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se; na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
14.	člen
Dodatno se zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnosti kot postranski poklic ali občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjša davčna osnova za dobo 5 let, če opravljajo naslednje dejavnosti:
—	zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracer-stvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalater-stvo, tesarstvo, krovstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa, do 5 °/o;
—	popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, polnjenje akumulatorjev, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelek-tričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, elektromehanika za dvigala, PTT mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulka-nizacija, optika, pletiljstvo, žaganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, gostinstvo razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic s pogojem, da zavezanci dosežejo več kot 40*/e celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči do 10*/e;
—	krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in, pedikura do 15 »/o.
15.	-člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini:-
ZnaSa olajšava od odmeri enega davka v “/•
10	20
20	30
30	40
40	50
50
5
10
15
20
25
Delež prihodka v celotnem prihodku v %
nad	do
16.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža:
—	za 5 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10%;
—	za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20%,
—	za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30%,
—	za 25 °/», če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50%,
—	za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev 'je bila izvožena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavljajo.
Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
17.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
18.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov, se priznava davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega davka razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana.
IS.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku ter dodatno zaposlijo nove delavce, se v teto,
za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novozaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava v delovnem razmerju najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
20.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki zaposlujejo delavce invalide s telesno okvaro več kot 50% se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega zaposlenega delavca invalida s tem, da znižanje davka za enega delavca — invalida ne more znašati več kot 20.000 din.
21.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in, ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 %, borcem narodnoosvobodilne vojne pa 10% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje poi večan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
22.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 % za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
23.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po določbah 12. do 22. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka s tem, da se olajšava iz 19. člena v navedeno omejitev ne všteeeu
24.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 10 »/o- enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca, in sicer gle-' de na:
•/.
—	vrste dejavnosti oziroma predmeta po
slovanja, ki je v danem trenutku tržno bolj zanimiv	do	20
—	način poslovanja (velikost in oprem-
ljenost poslovnih prostorov ter stopnjo avto-matiziranosti delovnega procesa)	do	25
—	kraj poslovanja, vezan na možnosti
pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna višinska naselja)	do	15
—	delovno sposobnost zavezanca, vezano
na zmožnost pridobivanja dohodka, z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost 'in zdravstveno stanje)	do	10
—	uporabo dopolnilnega dela delavcev ali
družinskih članov zavezanca	5
Zavez,ancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določa tudi v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in možnostjo doseganja dohodka.
25.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem, če izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 89. člena zakona o davkih občanov.
26.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov^, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodka deldvcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, 10 e/o,
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 °/o,
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storiive za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti-, in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skiadu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke — 400/o.
Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje:
—	od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela,
—	od dohodko.v, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke,
—	od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva,
—	od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela,
—	od dohodkov doseženih z zbiranjem, prenosom in razdeljevanjem pošte v odročnih in planinskih območjih,
—	od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistične raziskave, določene z zveznimi in republiškimi predpisi.
VI.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
27.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti. ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 35%. Zavezanci, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, pa po stopnji 10%.
Zavezanci davka od dohodka, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %.
28.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 % za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
29.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki so pričeli (začetniki) s poklicno dejavnostjo, razen zavezancem, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka v prvem letu opravljanja dejavnosti za 100%, v drugem letu za 50 % in v tretjem letu za 25 %.
30.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 % od izplačanih nagrad po pogodba.
31.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju
ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 %>, borcem narodnoosvobodilne vojne pa 10 °/o za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 6/o poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od. katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka po-v ča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni uohodek vključuje povečan s količnikom ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
32.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po določbah 28. do
31.	člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 °/o odmerjenega davka s tem, da se 100 °/o olajšava iz 29. člena v navedeno omejitev ne všteva.
33.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku ter dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu, •za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10°/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku pa se pavšalni letni znesek zniža za 20°/o za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novozaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava v delovnem razmerju najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
34.	člen
Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 2 "/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka se smiselno uporabljajo tudi določbe drugega in tretjega odstavka 24. člena tega odloka.
35.	flhen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbeno političnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ali Id opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodokv na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40°/o.
Davek, iz poklicnih dejavnosti po odbitku ne plačujejo občani od dohodkov, ki jih dosegajo kot prevajalci za gestikovni jezik.
VII.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
36.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini:
—	za dohodek iz: avtorskih pravic po stopnji 35 6/o, če jih pa dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, pa po stopnji 100/o,
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 5 °/o.
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50 0/o višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.
37.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic po stopnji 20e/», če jih pa dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost pa po stopnji 6°/o,
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav IX) stopnji 3 %>,
—	za dohodke, ki jih dosegajo od patentov in tehničnih izboljšdv tuje fizične ali pravne osebe po stopnji 20 »/o.
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, je za 50 6/o višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.
38.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo občani davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40e/o za naslednje vrste dohodkov:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del,
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah,
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če dohodek iz prejšnjega odstavka dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo davek po stopnji 12 Vo.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena ustvarjajo v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov ali organizacijah združenega dela s področja kulture, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 Vo, če jih pa dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim
delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost pa po stopnji 6 °/o.
39.	člen
Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčenju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov.
VIII.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
40.	člen
Pri ugotavljanju osnov za davek od dohodkov iz premoženja, od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v tidstotku od prejete stanarine oziroma najmenine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:
•/.
—	za stanovanja in stanovanjske stavbe	60
—	za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do
časa uporabljajo za počitek in rekreacijo	40
41.	člen
Pri ugotavljanju osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja, od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarinske vrednosti oziroma najemnina, obraba opreme in vrednost storitev določijo v višini 60 °/o.
42.	člen
Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in organizcaij, organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in drugih organizacij, se prizna davčna olajšava v višini 50 %> odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena.
43.	člen IX.
Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova dinarjev				Stopnja •/•
nad		do		
		77.600		15
77.600		155.200		24
155.200		232.800		33
232.800		310.480		42
310.400		338.000		50
388.000		465.600		58
465.600				65
IX.	DAVEK OD PREMOŽENJA
44.	člen
Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, k: se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem.
45.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilu in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81).
46.	člen
.Davek od premoženja in na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega 100.000 dinarjev.
47.	člen
Zavezancem za davek na posest stavb, ki so skupaj z zavezancem z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 °/o za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
48.	člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe — davčne osnove po naslednjih stopnjah:
— za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
Ce znaša davčna osnova dinarjev		Stopnja »/•
nad	do,	
	1,430.000	0.10
1,430.000	2,860.000	0,20
2,860.000	5,720.000	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,580.000	11,440 000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,35
14,300.000		1,00
— za	stavbe in prostore, ki se v	sezoni ali od
časa do časa uporabljajo za počitek in		rekreacijo: .
Ce znaša davčna osnova		
	dinarjev	Stopnja e/e
nnd	do	
	1,430.000	0,20
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	5,720.000	0,50
5,720.000	8,580.000	0,70
8,580.000	11,440.000	0,90
11,440.000	14,300.000	1,20
14,300.000		1,50
— za	poslovne stavbe in poslovne prostore:	
Ce znaša davčna osnova		
	dinarjev	Stopnja */.
nad	do	
	1,430.000	0,15
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	4,290.000	0,55
4,290.000	5,720.000	0,75
5,720.000	7,150.000	1,00
7,150.000		1,25
49.	člen
Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za druebene prihodke v petnajstih dneh.
Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
50.	člen
Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik plovnega objekta plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta, in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine 30.400 dinarjev,
—	za vsak nadaljnji polni meter še po 12.000 dinarjev.
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za vsako leto starosti pavšalni ietni znesek davka zniža za 5 "/o. Davka iz premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad. 15 let.	i
Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved. Napoved je treba vložiti v 30 dneh, ko ta odlok stopi v veljavo. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta.
Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
51.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 %i.
52.	člen
Davek na dobitke od iger na sreča se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev.
XI.	POBIRANJE DAVKOV
53.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—- če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materilanih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitex’,
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bii obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke,
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zardi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za
čas do G mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
54.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca.
• Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 °/o obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih, davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55.	člen
Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka.
56.	člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje po določbah 16. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
57.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20‘/e, za humanitarne namene pa v višini do 40 */o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 "/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se odmerja davek.
58.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi.
59.	člen
Ko začne veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/82), preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16/78, 10/79, 15/80, 11/81 in 11/82), razen določb 24. do 29. člena, ki se uporabljajo, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavbe po določbah 45. člena tega odloka.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
1469.
Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 24/79, 12/82, 33/85) in 78. člena statuta občine
Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1986 in na seji zbora združenega dela dne 2. julija 1986 sprejela
OD LOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komitejev
1.	člen
Odlok o sestavi občinskih komitejev (Uradni list SRS, št. 22/84) se v prvem odstavku 9. člena spremeni tako, da se črtata besedici »12 članov-« in se nadomestita z besedama »14 članov«-.
9.	člen se dopolni tako:
—	6. alinea se dopolni tako, da se glasi: »Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem LUZ«,
—	dodata se dve novi aiinei. ki se glasita:
»— Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urejanje.«
»— Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.«
2.	člen
10.	člen se dopolni tako. da se doda nova alinea: — »— SIS za zdravstvo.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-47/86
Ljubljana, dne 2. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Peter Vrhunc 1. r.
1470.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu krajevnega samoprispevka z dne 5. junija 1936 (Rožnodolske novice, št. 4/66), sklepa o izidu referenduma z dne 24. junija 1986 je skupščina krajevne skupnosti Rožna dolina na seji dne 26. junija 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Rožna dolina 1 * * * * * VII,
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Rožna dolina se
na podlagi odločitve krajanov na referendumu 22. ju-
nija 1986 uvede krajevni samoprispevek, in sicer za:
—	asfaltiranje Bizjakove, Ceste na Rožnik, Jamnikarjeve, Kakijeve, Kocenove, Kokaljeve. Krištofove, Nahlikove, Podrožniške, Predjamske. Ceste 27. aprila, Skrabčeve, del ceste pri živalskem vrtu, kolesarsko
stezo po Cesti v Rožne dolino ter cest, I. IV. V. VI,
VII, VIII. X. XI, XII, XIII, XV, XVII, XIX in XXI v skupni dolžini 8.015 m :
—	za ureditev javne razsvetljave in asfaltiranje pripadajočih pločnikov.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje od 1. avgusta 1986 do 31. decembra 1990.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani:
—	1 "/o od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	1 °/o od pokojnin,
—	2 °/o od osnove, od katere plačujejo nosilci samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti prispevke,
—	1 °/o od osnove, od katere plačujejo nosilci samostojnega opravljanja kulturne in intelektualne dejavnosti prispevke,
—	10.000 din letno občani, ki so na začasnem delu v tujini; ta znesek se vsako leto valorizira s porastom osebnih dohodkov v SR Sloveniji.
4.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
5.	člen
Na podlagi osnov in stopenj, določenih v 3. členu tega sklepa, bo zbranih predvidoma 96,618.150 din s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov v Rožni dolini kot lastna soudeležba krajanov v obdobju 1986 do 1990. za izpolnitev s planom krajevne skupnosti Rožna dolina začrtanih nalog asfaltiranja vseh cest ter ureditev in asfaltiranje pločnikov ter javne razsvetljave, v skladu s srednjeročnim programom komunalnih skupnosti ljubljanskih občin 1986—1990.
6.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po usklajenem programu del v skladu s srednjeročnim programom komunalnih skupnosti ljubljanskih občin in pianom krajevne skupnosti Rožna dolina 1986—1990 odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in poiabljenih sredstvih poroča skupščini krajevne skupnosti enkrat letno.
Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Rožna dolina št. 50101-842-028-500843.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za dolo-■čen čas, ki je v skladu z dinamiko in z vrstnim redom predvidenih del.
/	8. člen
Samoprispevek, ki se plačuje iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, bo obračunaval in odtegoval izplačevalec osebnih dohodkov oziroma pokojnin; samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodke pristojni občinski upravni organ.
9.	člen
Po izteku obdobja, za katerega se uvaja krajevni samoprispevek, mora svet krajevne skupnosti Rožna dolina sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih in opravljenih delih ter ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti, ta pa s podatki zaključnega računa seznani zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Rožna dolina.
Skupščina krajevne skupnosti odloča tudi o načinu, kako se uporabljajo sredstva, ki bi ostala po izvedbi vseh del, za katera je bil uveden samoprispevek.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1986 dalje.
Ljubljana, dne 26. junija 1986.
Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Rožna dolina
Pavle Vrhovec 1. r.
14 n.
Volilna komisija v krajevni skupnosti Rožna dolina izdaja na podlagi 11. in 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in sklepa skupščine krajevne skupnosti Rožna dolina o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Rožna dolina (Rožnodolske novice, št. 4 z dne 5. junija 1986)
POROČILO
o rezultatih glasovanja na referendumu v krajevni skupnosti Rožna dolina dne 22. junija 1986 za razpis krajevnega samoprispevka
Volilna komisija ugotavlja, da je bilo v krajevni skupnosti Rožna dolina
a)	vpisanih v volilni imenik 3444 delovnih ljudi in občanov
b)	glasovalo s potrdili 2
c)	skupaj vpisanih (a + b) 3446
č) od skupnega števila vpisanih ni glasovalo, ker so na začasnem delu v tujini oziroma na služenju vojaškega roka 187
d)	glasovalo po pošti —
e)	skupaj volilnih upravičencev, ki se upoštevajo pri ugotavljanju izida glasovanja (c—č) 3259
f)	glasovalo skupaj 2121
od tega ZA 1818
PROTI 303
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Volilna komisija je v smislu določb zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja ugotovila, da je odločitev na referendumu sprejeta, ker je 55,78 %> volilnih upravičencev glasovalo »ZA«' uvedbo krajevnega samoprispevka.
St. 343/86
Ljubljana, dne 26. junija 1986.
Predsednik volilne komisije
dr. Cvetko Delpin 1. r.
SEVNICA
1472.
Na podlagi 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom občine Sevnica ter na podlagi 10. in 14: člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1986—1990 je predsedstvo skupščine sprejelo na svoji seji dne 8. julija 1986
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah, višini in osnovah sredstev za financiranje potreb s področja varstva pred požarom v okviru Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Sevnica za obdobje 1986—1990
I
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Sevnica bodo v letu 1986 za realizacijo dogovorjenih nalog združevali sredstva v višini 0.30 Vo na BOD iz dohodka. II
II
Prispevek iz I. točke tega ugotovitvenega sklepa obračunavajo TOZD in DS ob izplačilu osebnih dohodkov od občanov in delovnih ljudi, ki s samo-
stojnim delom opravljajo gospodarsko oziroma negospodarsko dejavnost pa prispevek obračunava in pobira Uprava za družbene prihodke občine Sevnica.
III
Zavezanci plačila prispevka iz II. točke tega sklepa so dolžni opraviti poračun za neporavnane obveznosti do 30. septembra 1986.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1986 dalje.
St. 30/86
Sevnica, dne 8. julija 1986.
Predsednik
skupščine SIS za varstvo pred požarom Sevnica Oton Šket 1. r.
1473.
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS. št. 23'77). sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Sevnica (Uradni list SRS. št. ?’/861 ter izida glasovanja na referendumu dne 22 junija 1986 ter statuta krajevne skupnosti Sevnica je skupščina KS Sevnica dne 7. julija 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območv; krajevne skupnosti Sevnica
1.	člen
Za območje krajevne skunnosti se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje programa, sprejetega s srednjeročnim planom KS Seimica.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo pet let, in sicer od 1. avgusta 1986 do 31. julija 1991.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za sofinanciranje izgradnje cest. druge faze vodovoda, športnih igrišč pri kopališču, dozidava garaž gasilskega društva Sevnica, lope za stroje, vse podrobneje določeno s programom, ki je sestavni del tega sklepa.
■ 4. člen
Po cenah iz maja 1986 'e bo s samoprispevkom v petih letih zbralo 165.000.000 dinarjev, medtem ko bo za1 realizacijo programa potrebno skupaj 212.600.000 dinarjev. Za uresničitev programa bo poleg samoprispevka' potreben še poseben prispevek občanov, v denarju in delu. prispevek skupnosti za ceste in delovnih organizacij z območja krajevne skupnosti.
Dinamika izvajanja programa samoprispevka se bo določala z letnimi plani.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Sevnica, in sicer:
— po stopnji 1,5 */o od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu.
—	po stopnji 1,5 «/o občani, ki imajo dohodek od obrti (redne obrti in dejavnosti kot postranski poklic), intelektualnih storitev in drugih gospodarskih dejavnosti od osnov, od katerih se plačujejo prispevki po stopnji 1,5% delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti nad zneskom KD 7.000 dinarjev, če jim je kmetijstvo edini vir dohodkov za preživljanje,
—	po stopnji 1.5 % osebni, invalidski in družinski upokojenci od pokojnin.
6.	člen
Poleg oprostitev plačila krajevnega samoprispevka iz 12. in 13. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 35/85), samoprispevka ne bodo plačevali upokojenci, ki ne presegajo dohodek na družinskega člana po določbah samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pravicah v SRS, kar znaša 55 % od povprečnega čistega dohodka v SRS v tekočem letu s tem. da se vsake tri mesece Izvrši valorizacija osnove povprečnega mesečnega osebnega dohodka na podlagi uradno objavljenih podatkov.
Upravičenim upokoiencem bo komisija za socialna vorašania pri kraievni skupnosti Sevnica predlagala oprostitev plačila samoprispevka na osnovi predložene vloge in določil o višini pokojnine.
7.	člen
Sredstva samoprisnevka se bodo zbirala na posebnem računu krajevne skupnosti Sevnica pri SDK Sevnica, št. 51610-842-046-822574.
8.	člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren .svet krajevne .skunnnsH Sevnica, ki hkrati skrbi za izvajanje sprejetega nrngrnma.
V primeru več zbranih sredstev kot je predvideno za realizacijo sprejetega programa, svet KS določi namen uporabe viška sredstev.
9.	člen
Kontrolo, nad zbiranjem sredstev samoprispevka opravlja uprava za družbene prihodke občine Sevnica in Služba družbenega knjigovodstva Sevnica.
Kontrolo porabe sredstev snmnnrispevka opravlja skupščina krajevne skupnosti, ki vsako leto obravnava poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih.
10.	člen
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od
1.	avgusta 1986.
Sevnica, dne 7. julija 1986.
Predsednik skupščine KS Stane Šeško, Inž. 1. r.
1474.
POROČILO
volilne komisije krajevne skupnosti Sevnica o izidu glasovanja na relerendumu dne 22. junija 1986 za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa po sklepu o razpisu referenduma v tej krajevni skupnosti
Na dan glasovanja na referendumu je bilo v KS Sevnica 18 glasovalnih mest, kjer je bilo v glasovalne sezname vpisahih skupaj 4.955 upravičencev.
Od tega je bilo na delu v tujini 110 oseb, na služenju kadrovskega roka pa 36 oseb. Tako je imelo pravico na referendumu glasovati 4.809 občanov. Od tega števila je glasovalo 4.334 občanov ali 90,12 %. Od 4.334 občanov, ki so na dan referenduma glasovali, je glasovalo za uvedbo samoprispevka 2.741 glasovalnih upravičencev ali 56,99 %, proti je glasovalo 1556 glasovalnih upravičencev ali 32,35%, medtem ko je bilo neveljavnih glasovnic 37 ali 0,76%.
Volilna komisija ugotavlja, da je referendum uspel, saj je ZA uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Sevnica glasovalo 56,99 % glasovalnih upravičencev.
Sevnica, dne 23. junija 1986.
Tajnik	Predsednica
Danica Pohar 1. r.	Andreja Flajs 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA Z
1475.
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Kebelj (Uradni list SRS, št. 17/86) daje volilna komisija KS Kebelj
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 29. 6. 1986 za uvedbo samoprispevka na območju KS Kebelj
I
Na območju KS Kebelj so bili na referendumu, dne 29. 6. 1986 ugotovljeni naslednji izidi:
1.	v volilnih izpiskih s seznamom mladoletnih oseb je bilo vpisanih — 579 upravičencev
2.	ni moglo glasovati, ker so na delu v tujini — 12 upravičencev
3.	za izid glasovaija se tedaj upošteva — 567 upravičenčev
4.	na voliščih je glasovalo — 544 upravičencev ali 95,94%
5.	za samoprisnevek je. glasovalo -- 482 upravičencev ali 85.00 %
6.	Proti samoprispevku je glasovalo — 58 upra-
v1'Xr.--ev ali 10,23%
7.	Neveljavne so bile 4 glasovnice ali 0,70%
8 "i glasovalo — 23 upravičencev ali 4,06 %.
TI
Volilna komisija KS Kebelj na podlagi ugotovljenega Izida glasovanja in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega Izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ugotavlja, da je v KS Kebelj sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka za območje KS Kebelj.
Kebelj, dne 2. julija 1986.
Predsednica volilne komisije Marija Klančnik 1. r.
VRHNIKA
.	in«.
Na podlagi' 7., 32., 50. in 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni Ust SRS, št 18(84) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št 31/79 in 5/82) Je Skupščina občine Vrhnika na
seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejela
ODLOK
e stavbnih zemljiščih v občini Vrhnika
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini ter način, pogoji in postopek oddaje stavbnih zemljišč v uporabo za graditev.
2.	Sen
S stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini v občini Vrhnika upravlja sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika (v nadaljevanju: sklad). Pri tem upošteva določbe zakona o stavbnih zemljiščih, odloka o ustanovitvi sklada, fesa odloka ter dogovorov družbenih planov in samoupravnih sporazumov.
II.	ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
3.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda sklad v uporabo družbenim pravnim osebam za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico.
4.	člen
Sklad lahko odda v uporabo za gradnjo le stavbno zemljišče, ki leži v območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in je urejeno v skladu z investicijskim programom urejania stavbnih zemljišč
Izven območij iz preišniega odstavka pa sklad lahko odda tudi neurejeno stavbno zemlušče, če investitor sprejme obveznost, da ga bo sam uredil.
5.	člen
Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga je dolžan plačati investitor.
Cena kvadratnega metra stavbnega zemljišča tx> prejšnjem členu zajema povprečne stroške pridobitve zemljišča na območju urejanja stavbnega zemljišča in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje.
Povečana vrednost stavbnega zemljišča je valorizirana vrednost minulih vlaganj v ureditev stavbnih zemljišč, ki se določi v investicijskem programu urejanja stavbnih zemljišč, sprejetim za posamezen prostorsko izvedbeni načrt in se zajema v celoti ob oddaji stavbnega zemljišča, povprečni vrednosti m2 stanovanjske površine In po revalorizacijskih stopnjah komunalnih objektov tn naprav.
7.	člen
Investitor, ki namerava graditi, nad zid Ertl ati prizidati obstoječi objekt ali spremeniti njegovo namembnost, je dolžan plačati sorazmerni del stroškov za pripravo in. sorazmerni del stroškov opremljanja stavbnega zemljišča, v skladu s 48. le 44. členom za-bma • stavbnih aemtfSBh.
Prispevek odmeri investitorju, na njegovo zahtevo ali na zahtevo Sklada stavbnih zemljišč, občinski upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Brez dokazila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
8.	člen
Predvideni stroški za izračun prispevka oziroma sorazmernega dela stroškov za pripravo in za opremljanje stavbnih zemljišč se vsako tekoče leto valorizirajo na podlagi dejansko povišanih stroškov za' pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po podatkih pristojne statistične službe.
Valorizacija stroškov iz prejšnjega odstavka se opravi z dopolnitvijo investicijskega programa urejanja stavbnih zemljišč, ki jo sprejme upravni odbor sklada.
9 člen
Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlaei javnega razpisa in pogojev za oddajo stavbnega zemljišča, brez javnega razpisa pa na podlagi sklepa izvršnega sveta v primerih, ki jih določa za kori o stavbnih zemljiščih v 51. členu.
10.	člen
O oddali stavbnega zemljišča za gradnjo odloča komisija za oddajo stavbnega zemljišča (v nada-lievanju: komisija), ki jo imenuje upravni odbor sklada.
11.	čfen
Javni razpis se izvede z zbiranjem pismenih ponudb vsaj 15 dni pred obravnavo in izbiro, ki jo oprav! komisija. Javni razpis se dbjavi v »Našem časopisu«.
12 člen
Javni razpis mora vsebovati zlasti:
—	naziv in sedež sklada,
—	katastrske podatke o stavbnih zemljiščih.
—	ceno za m2 stavbnega zemljišča,
—	višino prispevkov stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
—	rok in način plačila cene stavbnega zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča,
—	rok za sklenitev pogodb o oddaji stavbnega zemljišča.
—	rok za dograditev objekta najmanj do III. gradbene faze,
—	podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi v skladu s prostorsko izvedbenim aktom,
—	podatke o stopnji opremljenosti stavbnega zemljišča,
—	posebne pogoje za graditev objekta na stavbnem zemljišču, kolikor jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi,
—	drugi pogoji v skladu s politike steaovanjske in druge gna<#tve v občini Vrhnika.
13.	člen
Pogoji zb oddajo stavbnega zemijišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske In druge graditve v občini Vrhnika in morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja
in varstva neravne in kulturne dediščine ter druge spMtoe	pri urejanju in uporabi prostora.
14 "člen
Ce se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske stanovanjske hiše z javnim razpisom, se morajo poleg pogojev iz 13. člena tega odloka, upoštevati tudi stanovanjske in druge socialne razmere, zdravstvene in druge razmere udeležencev razpisa in njihovih ožjih družinskih članov.
15. člen
Udeležencem lavnega razpisa se pogoji iz prejšnjega člena ovrednotijo po naslednjih merilih:
I.	Stanovanjske razmere 1 Imetnik stanovanjske pravice
a)	velikost stanovanja, ki odpade na družinskega člana:
točk
—	do	7 m*	10
—	od	7 do 10	m2	8
—	od 10 do 15 m2	/	4
b)	ni	imetnik	stanovanjske pravice	20
c)	neustrezno	stanovanje	10
II.	Socialne razmere
1. Število družinskih članov
—	1	oseba	2
—	2	osebi	4
—	3	osebe	6
—	4	osebe	8
—	5	ali več oseb	10
2.	Mlade družine z nepreskrbljenimi otroki Ta kriterij se vrednoti v tisti družini udeleženca. ki ima vsa.i 1 otroka in v kateri nobeden od zakoncev ne presega starost 30 let.
3.	Skupni dohodek na družinskega člana:
— od 40 do 50 n-'n povprečnega OD na za-
poslenega v SRS v preteklem letu	10
—	od 50 do 60 °/n povprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu	8
ITI. Zdravstveno stanje udeleženca in ožjih družinskih članov:
—	delovni invalidi TI. in TU. kategorije	8
—	kronična ali težja bolezen	6
IV.	Delovni pogoji:
—	deficitarnost kadrov	20
—	delo z bonificiranim delovnim časom	10
— težko fizično delo (pogoji se medsebojno izključujejo)
V. Drugi pogoji:
a) sodelovanje v NOB (ta kriterij se upošteva samo, če investitor rabi stavbno zemljišče za izgradnjo stanovanjske hiše za lastne
potrebe)	10
b)	vračanje udeleženca z začasnega dela v
tujini	8
c)	udeleženec zaposlen v občini Vrhnika
—	do 5 let	10
—	od 5 do 10 let	20
—	od 10 do 15 let	30
—	nad 15 let	40
d)	udeleženec stalno prebiva v občini Vrhnika
—	do 10 let	10
—	od 10 do 20 let	15
—	od 20 do 30 let	20
—	od 30 do 40 let	25
—	nad 40 let	30
e)	namensko varčevanje	točk
—	2	leti	2
—	3	leta	4
—	4	leta	6
—	5	let in več	8
f)	neuspela udeležba pri že izvedenem javnem razpisu	6
16 "len
Pri oddaji stavbnih zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo se upoštevajo določila pravilnika in določila tega odloka.
17.	člen
Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki opravljajo in izpolnjujejo pogoje za pridobitev riovo-lienja za opravljanje obrtne dejavnosti in v ta namen predložijo potrdilo pristojnega upravnega organa.
Prednost pred ponudniki iz prejšnjega odstavka imajo ponudniki, ki že opravljajo obrtno delavnost ali bodo opravljali obrtno dejavnost opredeljeno kot deficitarno v občini, tisti, katerih dejavnost je opredeljena kot prioritetna v razvoju občine in tisti, ki ustvarjajo veliko akumulacijo in je za opravljanje teh obrti podano tudi pozitivno mnenje strokovnega združenja obrtnikov.
18.	člen
Vsi udeleženci razpisa morajo pismeni ponudbi in eventualnih drugih dokazil, priložiti tudi potrdilo o vplačani varščini. Jci znaša 10% od celotne vrednosti komunalno opremljenega stavbnega zemljišča. Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno, neuspelemu ponudniku pa se vrne brez obresti, najkasneje v roku 30 dni po izbiri najugodnejšega ponudnika. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga kot so: smrt v družini, elementarne nesreče ipd. odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca.
19.	člen
O izboru ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje razpisne pogoje in druge pogoje, določene s tem odlokom, komisija v 15 dneh obvesti pismeno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega razpisa.
20.	člen
Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega razpisa lahko vloži ugovor v 8 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izboru na upravni odbor sklada, če meni, da je z odločitvijo o izboru kršena njegova pravica. Upravni odbor pa mora v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je bil ugovor sprejet, o svoji odločitvi obvestiti pritožnika.
i	21. člen
Na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča skleneta investitor, ki je uspel pri javnem razpisu in sklad, pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
22.	člen
Stavbno zemljišče, za katero po dveh razpisih ni bilo ponudnikov, odda komisija neposredno s pogodbo pod pogojem, da investitor plača vse stroške,
ki so btii objavljeni v javnem raapesa.
III.	KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Za primere, ki jih ta odlok ne navaja se smiselno uporabljajo določila zakona o stavbnih zemljiščih.
24.	člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 26/80).
26. člen
Ta odtok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/9-010-04/86
Vrhnika, dne I. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Herman Bole, inž. 1. r.
1477.
Na podlagi 40. člena in v zvezi z 39. členom zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79, 5/82 in 11/86) je Skupščina občine, Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejela
ODLOK
o prispevku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1986—1990, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega' sporazuma
1.	člen
Delovni ljudje v TOZD, drugih OZD in delovnih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ter pri njih zaposleni delavci, ki se jim ugotavlja dohodek in niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalno-cestne skupnosti za obdobje 1936—1990, so po določilih tega odloka dolžni plačati prispevek za vzdrževanje komunalnih naprav kolektivne rabe.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega deJa ter delovni ljudje, ki z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov, opravljajo gospodarno ali negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma, plačujejo prispevek v višini 1,52 V«.
Osnova za izračun prispevka je osebni dohodek z vsemi obveznostmi, ki se plačujeta iz osebnega dohodka.
4.	Sem
Temeljne in druge organi zavile združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek mesečno ob vsakem dvigu sredstev za izplačila osebnih do-
Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje za osebni dohodek in iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1986 dalje.
St. 3/8-010-04/82
Vrhnika, dne 1. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Herman Bole, inž. 1. r.
1478.
Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS. št. 2/76 in 15/84) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št 31/79, 5/82 in 11/86), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejela
ODLOK
o prispevku za financiranje programa varstva pred požarom na območju občine Vrhnika za obdobje 1986—1990, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom ter sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter pri njih zaposleni delavci in se jim ugotavlja dohodek in niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občine Vrhnika za obdobje 1986—1990, so po določilih tega odloka dolžni plačevati prispevek za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požari.
2.	Čten
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma, plačujejo prispevek v višini 0,30 0/o.
Osnova za izračun prispevka je osebni dohodek na zaposlenega z vsemi obveznostmi, ki se plačuje iz osebnega dohodka.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek mesečno ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih do-
Občani, ki z osebnim delom in Lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove, ki se šteje aa osebni dohodek in iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
St. 3/8-010-02/82
Vrhnika, dne 1. julija 1986.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Herman Bole, inž. 1. r.
1479..
Na podlagi 25., 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 202." člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1986 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS Zaplana
1.	člen
Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji za območje krajevne skupnosti Zaplana, ki jih je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika, pod št. 02/1-82. 2 3
2.	člen
Meja prostorskih ureditvenih pogojev za območie KS Zaplana je identična meji k. o. Zaplana, ki poteka:
od tromeje s k. o. Vrhnika in k. o. Logatec v smeri zahod po južnih in jugovzhodnih mejah pare. št. 47/1, 17/2,	1742/1,	1727/1,	1723/3,	1723/5,	1723/2,	1723-7,
1711/14, 1711/12, 1684/18, 1634/3, 1684/1, 1676/2, 1676/1,
' 1674, 1671/7, 1671/5, 1671/0, 1663/1, 1663/3. 1660. 1650, 1654, 1647/1, 1647/10, 1646. 1644, 1608/2, 1566/1, 1566/2, 1554/45,	1554/36,	1554/23,	1554/29,	1554T3,	1554/17.
1554/14,	1554/57,	1554/40,	1554/44.	1554/51.	1554/59,
1545/31, 1545/26, 1545/2, 1511, 1510, 1509, 1498. 1503/3 1501, 1479, 1481, 1446, 1386, 1922, po zahodnih mejah parcel 1384/2, 1384/1, 1924, 1316, 1315, 1984, 1284, .82/2, .82/1, 1276/2, 1278, 1081, 1223/5, 1205/1, 1980, 1926, 1978. 1221/2, 1977, 1221/3, 1112/1, 1112/6, 1974, 1094, 1093. 804/1, 799, 786, 734, 1969, 684/4, 634/1, 684/5, 635'5, 635/1. 635/4, 1966, 549, 496, po severnih in vzhodnih mejkh parcel 494, 1957, 480, 431, 399'3. 399/2, 393/1, 386, 380. 379/3, 379/4, 379/1, 377, 1954/2, 354, 344, 324, 1983, 323/2, 322/27, 322/3, 313/3, 1999, 313/2, 313/1, 311, 29V2, 127/3, 122/2, 122/1, 125, 122/2, 122/1, 909/2. 909/3, 910. 1998, 913, 918/1, 921/5, 928, 936/1, 1994. 1992, 1991, 1989, 1895, 1896/1, 1885/1, 1890/2, 1896/2, 1890/4, 1890/5, 1891, 2000, 1890/3, 1892 do tromeje s k. o. Vrhnika in k. o. Logatec.
3.	člen.
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Zaplane vsebuje besedni del (planske usmeritve, pogoji in merila urejanja prostora) s soglasji in grafične priloge v merilu 1 : 5000 s prikazom:
—	geodetske karte območja,
—	območij počitniških hišic, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji,
—	območij počitniških hišic, ki se bodo v skladu s srednjeročnim planom občine Vrhnika 1986—1990 urejala z zazidalnimi načrti,
—	območij vaških jeder in površinami za stanovanjsko graditev,
—	območij za večjo koncentracijo gradnje turističnih objektov in rekreacijskih naprav, ki se urejajo z zazidalnim načrtom,
—	območij centralnih dejavnosti,
—	komunalne ureditve vodenih naselij,
—	namenske izrabe zemljišč.
4.	člen
Planske usmeritve — izhodišča za bodoče urejanje
1.	Območje KS Zaplana leži na reliefno razgibanem terenu, ki se dviguje iz Ljubljanskega barja na skrajnem jugozahodnem robu. Poseljeno je z manjšimi zaselki, katerih število prebivalcev je v preteklosti stagniralo. Dolgoročni cilji predvidevajo zmerno povečanje prebivalstva (enako kot npr. v Borovnici in Logu), vendar je rast za obdobje 1986—1990 predvidena z 0,49, kar je manj od povprečja za občino Vrhnika, ki znaša 0,96.
2.	Zaradi bližine športno turističnega središča in ugodnih naravnih danosti je bil na tem območju v preteklosti velik interes za gradnjo vikendov. S srednjeročnim planom občine Vrhnika 1986—1990 in s prostorskimi ureditvenimi pogoji sta za tovrstno gradnjo predvideni le dve območji in dopolnitev obstoječih počitniških zaselkov, medtem, ko so ostale proste površine namenjene razvoju primarnih gospodarskih dejavnosti. Povdarek bo na živinoreji, saj je do leta 1990 predvideno izvajanje agromelioracij na 130 ha, s čimer bodo zagotovljene večje možnosti za pridobivanje dohodka iz kmetijstva.
3.	Pomembna panoga je gozdarstvo tako v družbenem kot v privatnem sektorju. Plan predvideva boljšo preskrbljenost občjnske lesno predelovalne industrije tudi z izkoriščanjem gozdov območja Zaplane. V zvezi s tem so predvidena vlaganja tako v povečanje biološke reprodukcije goždov kot v gradnjo gozdnih cest (odseki Majer-Marinč in območje Planine).
4.	Območje Ulovke ima perspektivne možnosti za nadaljnji razvoj turistično rekreativnih dejavnosti. Industrija usnja Vrhnika, kot upravljalec turističnega centra, namerava povečevati kapacitete vlečnic in še izboljšati možnosti, izkoriščanja lokacijsko najbližjega smučarskega centra Ljubljane. Prav tako je predvidena izboljšava cestne mreže.
5.	V KS Zaplana ni večjega števila delovnih mest v družbenem sektorju, tudi plan he predvideva bistvenih sprememb na tem področju. Prebivalci so vezani na delovna mesta v Logatcu in na Vrhniki.
6.	Skladno s tgko opredeljenim družbenoekonomskim razvojem je gradnja predvidena v okviru sledečih površin:
	Stan. območje	Vikendi	Ostalo	Skupaj	Opomba
Območje ZN 3	0,88	11,31	25,33	37,52	19,06 ha
Območje ZN 5 Ostala območja	19,67	4,9 39,78	999.05	4,9 1058,50	smučišče
Skupaj	20,55	55,99	1024,38	1100,92	
5.	člen
Pravilnik prostorskih ureditvenih pogojev za krajevno skupnost Zaplana
1.	Uvodna določila
Ta pravilnik določa način urejanja prostora v ureditvenem območju prostorskih ureditvenih pogojev, ki je identično z območjem KS Zaplana. ..Meja območja je razvidna iz grafične priloge — namenska raba površin v merilu 1 :5000.
2.	Načini urejanja po posameznih območjih
Zp območje Ulovke in Špika bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, vendar se do sprejema teh, ti dve območji prav tako urejata na podlagi določil tega odloka. Območji sta prikazani na karti »namenska raba prostora« v merilu 1 : 5000.
2.1	Na območju Ulovke je severno od ceste Vrhnika—Rovte dovoljena gradnja vikendov. Upošteva se parcelacija, ki je bila sprejeta do sprejema PUP-a na Zaplano, če omogoča lokacijo po pogojih tega odloka, nova parcelacija pa je možna le po določilih tega odloka. Upošteva se tehnična dokumentacija za vikende, za katere je bilo pridobljeno lokacijsko dovoljenje do sprejema PUP-a, medtem, ko mora tehnična dokumentacija za vikende na parcelah, ki so oblikovane po tem odloku, upoštevati tudi navodila odloka. Na ostalem območju Ulovke, novogradnje niso dovoljene, do sprejema prostorskega izvedbenega načrta. Dovoljene sa adaptacije, širitve in prenove obstoječih objektov in naprav z lokacijsko dokumentacijo po pogojih tega odloka.
2.2	Na območju Špika je dovoljena gitadnja vikendov po parcelaciji, ki je bila sprejeta do sprejema prostorskih ureditvenih pogojev na parcelah, ki so znotraj navedene parcelacije in ne bodo ovirali izdelave zazidalnega načrta. Za vse ostalo območje gradnja in parcelacija do izdelave zazidalnega načrta ni dovoljena.
2.3	Izven območij predvidenih za počitniško gradnjo je dovoljena gradnja stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov v območjih naselij in zaselkov, ki so opredeljeni z VIII. kategorijo v karti »namenska raba« prostorskih ureditvenih pogojev Zaplana.
V	teh območjih so dovoljene tudi spremembe namembnosti objektov za potrebe razvoja naselij (osebne in storitvene dejavnosti).
2.4	Izven območij, ki so s tem odlokom namenjena pozidavi je možna gradnja:
—	gospodarskih objektov, ki se uporabljajo izključno za kmetijske namene (hlevi, silosi, kašče, kozolci, seniki, itd.)
—	nadomestnih gradenj stanovanjskih objektov s soglasjem Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika (KZS)
—	stanovanjskih objektov v okviru novonastalega kmečkega gospodarstva s soglasjem Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika
—	pomožnih objektov, ki so navedeni v posebnem odloku SO Vrhnika
V	območjih gozda so gradnje možne s soglasjem Gozdnega gospodarstva.
2.5	V območjih predvidenih zazidalnih načrtov Ulovke in Špika so do sprejetja zazidalnega načrta izven (^bmočij.
,2.6 Dovoljena vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, gradnje za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, adaptacije, nadzidave in dozidave obstoječih stanovanjskih objektov in nadomestna gradnja na mestu starega objekta — vse po po-
gojih tega odloka. Dovoljena je tudi gradnja smučarskih vlečnic na podlagi lokacijskega dovoljenja.
2.7	Nadomestni objekt se lahko gradi samo na istem mestu, na katerem stoji objekt, ki se nadomešča. Izjemoma se lahko gradi na funkcionalnem zemljišču starega objekta. Večji odmik od starega objekta se dovoljuje le v naslednjih primerih:
—	če zaradi geoloških razmer gradnja na istem mestu ni možna,
—	če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti,
—	če stoji star objekt na 'območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
Dovoljenje za gradnjo nadomestnega objekta se lahko izda samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	če objekt, ki se nadomešča, ne ustreza več gradbenim in sanitarno-tehničnim pogojem,
—	če za objekt, ki se nadomešča, še ni bilo izdano dovoljenje za nadomestno gradnjo,
—	če je nadomestni objekt iste namembnosti kot objekt, ki se nadomešča.
Obveznost odstranitve starega objekta in lokacija novega se investitorju naloži z lokacijskim dovoljenjem.
2.8	V vsem območju PUP-a je dovoljena gradnja tistih komunalnih vodov in naprav in prometnega omrežja, ki so določeni s tekočimi srednjeročnimi plani občine Vrhnika.
2.9	Maksimalna površina gradbene parcele za stanovanjske objekte je lahko 800 m2. Gradbena parcela kmetije je praviloma površina najmanj 2(?00 m2. Površina gradbene parcele za vikende je praviloma najmanj 600 m2
2.10	Lega objektov:
Na celotnem območju je potrebno pri vseh gradbenih posegih dosledno spoštovati odnos do naravne in kulturne dediščine. Objekti ne smejo izstopati iz okolja, ne smejo presegati višine okoliških objektov in ne izstopati iz silhuete naselja. Zazidalne linije morajo slediti plastnicam, v naseljih pa gradbenim linijam in načinu pozidave vaške gradbene strukture. Slemena objektov so praviloma vzporedna s plastnicami, oziroma sledijo konfiguraciji terena.
2.11	Položaj objekta:
Objekt je odaljen najmanj 4 m od parcelne meje. S soglasjem soseda in če zadošča sanitarno-tehničnim in protipožarnim predpisom, je lahko tudi bliže.
Minimalen odmik med objekti je 25 m, s soglasjem soseda lahko tudi manjši.
Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto kar je pogoj za izdelavo lokacijske dokumentacije. Na posamezni priključek na javno cesto se naveže čim več uporabnikov. Uvozi in priključki ne smejo ovirati vzdrževanja ali rekonstrukcije javnih cest.
2.12	Oblikovanje objektov:
Oblikovanje stavbnih gmot mora upoštevati značilnosti lokalne graditeljske tradicije. Strešna kritina je barvno enotna temno siva ali temno rjava. Strehe so simetrične dvokapnice z naklonom 35 do 45°, naklon se uskladi z okoliškimi objekti. Čopi so zaželjeni. Kritine iz valovitega salonita niso dovoljene. Tloris objekta je podolgovat, stranice so v razmerju 1 :1,5 do I : 2. Sleme strehe je praviloma vzporedna z daljšo stranico objekta.
Višinski gabariti so za posamezne tipe objektov določeni. Stanovanjski objekti so lahko:
a)	pritlični . (podkleteni ali nepodkleteni), kota pritličja je največ 1,20 m nad raščenim terenom, ko-
lenčni zid na podstrešju (izkoriščenem ali neizkoriščenem) je visok do 0,80 m.
b)	enonadstropni (podkleteni ali ne), kota pritličja je največ 0,60 m nad raščenim terenom, kolenčni zid na podstrešju (izkoriščeno ali ne) je vi sole največ 0,30 m.
'Vikend hiše so pritlične (podkletene ali ne), kota pritličja je namreč 1 m nad naščenim terenom, kolenčni zid na podstrešju (izkoriščeno ali ne) je visok največ. 0,30 m.
Pomožni objekti se morajo graditi v skladu z odlokom Skupščine občine Vrhnika o določitvi pomožnih objektov. Kot je v odloku navedeno, morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo. Kritina na pomožnem objektu je enaka in v enakem naklonu kot na stanovanjskem objektu.
V naseljih z izrazito regionalno tipiko objektov se novi objekt prilagodi obstoječim v prostorski razporeditvi vodoravnem in navpičnem gabaritu, izboru materiala in barv. naklonu in izboru strehe, značilnih detajlih ter velikosti in razmerjih okenskih in vratnih odprtin. Enako velja za adaptacije, preureditve in nadomestne gradnje.
2.13	Urejanje okolice:
Ureditev okolice novogradenj mora biti določena z lokacijsko odločbo.
Višina zemljišča na.parcelni meji mora biti prilagojena sosednemu zemljišču. Planiranje terena se praviloma izvaja z brežinami in le v primem, ko to ni mogoče, z opornimi zidovi. Oporni zidovi so na vidni strani zgrajeni iz naravnega materiala.
Dovoljena je ozelenitev s krajevnimi vrstami zelenja.
Ograje niso dovoljene. Dovoljene so žive meje in leseni plotovi višine 1 m. Plotovi ali živa meja so oddaljeni min. 1 m od roba ceste in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti.
6.	člen
1.	PrdVnet:
Cestno omrežje tvorijo lokalne ceste iz Vrhnike preko Ulovke v Rovte z magistralne ceste preko Strmice do Ulovke ter sistem vaških in gozdnih cest.
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacijo obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi za to področje, ob upoštevanju pogojev tega odloka. Odmiki objektov od lokalnih cest se bodo določali v skladp z zakonom o cestah, odmiki od nekategoriziranih ce.sr in vaških poti pa v skladu z občinskim odlokom o gospodarjenju s cestami, ulicami, trgi, javnimi potmi in drugimi prometnimi površinami.
2.	Vodooskrba:
Območje Zaplane ni opremljeno z vodovodnim omrežjem. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo lokalna zajetja in kapnice, v skladu s pogoji sanitarne inšpekcije.
3.	jtanalizacija:
Območje nima kanalizacijskega omrežja.
Sanitarne odpadne vode se bodo vodile v greznice. Te bodo na vodozbirnem območju, ki gravitira k Vrhniki, nepretočne.
Praznjenje greznic je. organizirano kot komunalna storitev. Na ostalem območju Zaplane so greznice pretočne, odpadne vode se vodijo v ponikoval-nice. Enako velja za gnojišča. Tip greznice ali gnojišča bo določen s sanitarnim soglasjem.
Obstoječe pretočne greznice na vodozbirnem območju Vrhnike je potrebno sanirati do 3. 3. 1990.
4.	Oskrba z električno energijo:	,
Območje Zaplane ima elektroomrežje. Upravljalen mora zagotavljati ustrezne napetosti električnega toka za potrebe dejavnosti in gospodinjstev, na osnovi pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju.
5.	Odstranjevanje komunalnih odpadkov:
Komunalni odpadki se bodo zbirali na posebej predvidenih prostorih- od koder jih bo komunalno podjetje odvažalo na centralno deponijo komunalnih odpadkov v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki. Odjemno mesto za posamezno gospodinjstvo ali organizacijo je v neposredni bližini objekta, skupni prostori za več gospodinjstev se določijo s soglasjem sanitarnega inšpektorja in z lokacijsko odiočbo.
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezna odlagališča, zemljišče pa se uredi v prvotno stanje in namembnost.
7.	člen
Zavarovane površine
1 Spomeniško varstvo:
Območja zavarovane naravne in kulturne dediščine so označena v karti 1 : 5000.
a)	kot arheološki spomenik na območju KS Zaplana varujemo:
—	šičše območje centra v vasi Zaplana z varovalnim režimom 2. stopnje
—	območje Antičnega Limesa z varovanim režimom 1. in 2. stopnje.
—	območje Gradišča s 3. stopnjo varstvenega režima
b)	umetnostno zgodovinsko dediščino varuiemo na območju centra Zaplane ob cerkvi
c)	kot spomeniki NOV in SLR so evidentirani:
—	grobišče — v gozdu na Slovškovem vrhu
—	padlim v i. svetovni vojni na pokopališču v vasi Zaplana
—	obeležje na naravni skladi v gozdu pri Vranjih pečinah
č) varujemo površinske geomorfološke in hidrološke naravne znamenitosti, karakteristiko naravne krajine za katero je značilno prepletanje travnikov in gozda. Posebej so zavarovane nekatere rastlinske vrste (kranjski jeglič — Primula carniolica, kranjska lilija — Lilium carniolicum, blagajev volčin — Dapiine blagayana in navadni zlati koren — Asphodelus albus).
1.	Vse posege v varovalnih območjih naravne in kulturne dediščine bomo usmerjali s pogoji in smernicami Ljubljanskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v posameznih lokacijskih postopkih oziroma na podlagi določil varstvenih režimov.
2.	Plinovod
Območje plinovoda je zavarovano. Za vsako lokacijo v varovalnem pasu 250 m na vsaki strani osi plinovoda je treba pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
Trasa plinovoda v krajšem odseku poteka po ozemlju krajevne skupnosti in bistveno ne vpliva na primarno rabo zemljišča. Raba prostora v vplivnem pasu trase plinovoda je omejena in dovoljuje uporabo zemljišča samo za potrebe kmetijstva.,
3.	Varstvo pred hrupom-
Stanovanjsko in počitniško gradnjo bomo na območju KS Zaplana zaščitili pred prekomernim hrupom. Za gradnjo objektov za .obrtno dejavnost znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti strokovno mnenje- v skladu s 7. členom zakona o varstvu pred hrupom.
4.	Varstvo zraka
Vsi viri onesnaženja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljani in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
5.	Varstvo vode
Varstvo voda urejamo na podlagi predpisov, ki urejajo to področje. Na območju Zaplana bomo izvajali sanacijske ukrepe v pozidanem delu varovalnega pasu vodnih virov Staje in Gačnik, kot je določeno z odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov za območje občine Vrhnika.
6.	Zavarovanje kmetijske površine:
Kmetijska zemljišča so zavarovana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Dovoljeni so posegi, ki so opisani v tem odloku ter- izvajanje agromelioracij, v skladu s srednjeročnimi plani občine.
8.	člen
Za potrebe SLO in družbene samozaščite bomo urejali prostor v skladu z veljavnimi predpisi.
9.	člen
Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS Zaplana je na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Vrhnika, pristojnim za urejanje prostora, KS Zaplana in Zavodu za urbanistično in prostorsko načrtovanje, izdelovanje tehnične dokumentacije objektov in inženiring Vrhnika.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija; Logatec in Vrhnika — Urbanistična inšpekcija.
11.	člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Zaplane (Uradni list SRS, št 17/85).
12.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 3/6-350-01/82
Vrhnika, dne 26. junija 1986.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Herman Bole 1. r.
ŽALEC
1480.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi
16.	člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS; št. 23/76), 3. člena dogovora o določitvi proizvodov in storitev, katerih cene so v pristojnosti republike in v pristojnostih občin (Uradni list SRS, št. 32/80) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 1/82 in 42/85) na seji dne 24. junija 1986 sprejel
SKLEP
o cenah geodetskih storitev 1 2
1.	člen
Ta sklep določa cene geodetskih storitev, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve poleg svoje redne dejavnosti.
2.	člen
Za geodetsko storitev, ki jo opravlja občinski upravni organ za geodetske zadeve se šteje:
—	parcelacija zemljišč
—	parcelacija na podlagi prostorsko izvedbenega akta
—	ekspropriacija dolžinskega objekta
—	prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra
—	ugotavljanje meje v mejnem ugotovitvenem postopku
—	izdelava geodetskega načrta za potrebe lokacijske dokumentacije in posnetek novozgrajene stavbe ali objekta
—	zakoličba stavbe ali objekta
3.	člen .
Cena geodetske storitve iz 2. člena tega sklepa
znaša:	am
1. Parcelacija
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	parcelacija
2.1.	parcelacija parcele velikosti - do 0,3 ha
na dva dela	12.000
2.2.	za vsak nadaljnji	0,3 ha	3.700
2.3.	za vsako dodatno	novo	parcelo	3.100
2.4.	parcelacija gozdne parcele — cena je povečana za 50%
2. Parcelacija na podlagi zazidalnega oziroma
ureditvenega načrta
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	parcelacija za obod
2.1.	za	vsakih 10 m meje oboda	2.600
2.2.	za	vsako novo parcelo	3.100
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	hektometer (100 m) ekspropriacija	18.200
4.	Prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	določitev meje
2.1.	za	grafično izmero za dve mejni točki	9.700
2.2.	za	vsako nadaljnjo mejno točko	3.100
2.3.	za numerično izmero za dve mejni
točki	5.300
2.4.	za vsako nadaljnjo točko	2.100
2.5.	prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem
postopku
1.	navezava na geodetsko mrežo	4.000
2.	ugotovitev meje
2.1.	za dve mejni točki	7.500
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	2.100
6.	Posnetek za lokacijsko dokumentacijo ali posnetek novozgrajene stavbe ali objekta
1.	do 0,5 ha1	9.500
2.	za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	3.100
7.	Zakoličba stavbe ali objekta
1.	stanovanjske stavbe ali garaže	5.300
2.	industrijske zgradbe — po dejansko porabljenem času
Za dela, ki jih ni mogoče obračunavati po 1. do 7. točki tega člena, znaša cena za uro opravljenega
geodetskega dela:	din
—	za terensko geodetsko delo ura po	1.500
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	1.300
—	za figurantsko delo ura po	700
4.	člen
Materialne in potne stroške zaračuna upravni organ iz 1. člena tega sklepa posebej po dejanski porabi
materiala in v skladu s predpisi o obračunavanju potnih stroškov.
5.	člen
Dohodki geodetskih storitev iz 2. in 3. člena tega sklepa so prihodki proračuna občine Žalec in so namenjeni za urejanje in modernizacijo geodetske dejavnosti v občini.
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o cenah geodetskih storitev objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 34/85).
7.	člen
i sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-i.v "tu SRS.
Št. 0-34/1-86
Žalec, dne 24. junija 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Anton Bratuša 1. r. * V
V	prečiščenem besedilu zakona o kmetijskih zemljiščih, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17/86 z dne 26. aprila 1986 je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato na podlagi 5. odstavka 264. člena prečiščenega besedila poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem
POPRAVEK
zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo)
V	4. odstavku 89. člena se za besedami -po tem zakonu« in pred besedo -štejejo« doda beseda »ne«.
St. 465-5/86
Ljubljana, dne 7. julija 1986.
Generalni sekretar
Marko Herman 1. r.
Skupščina krajevne skupnosti Kebelj je dne 6. VII. 1986 na redni seji sprejela sklep o
POPRAVKU
sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa — gradnje komunalnih in drugih objektov za obdobje 1986—1991, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 22-1112/86 z dne 6. VI. 1986
4.	člen sklepa se pravilno glasi:
-Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1991.
Kebelj, dne 7. julija 1986.
Predsednik skupščine Ferdinand Vengust 1. r.
POPRAVEK
V odločbi o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Spodnje Grušovje (Uradni list SRS, št. 23-1186/86) z dne 12. VI. 1986 se v III. točki številka -1832/4«, -1833/4« in -18334- nadomestijo s številkami -1832/84«, -1833/84« Ih -1834/84«.
Sekretar
Skupščine občine Slovenske Konjice Božidar Punčuh 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
14*1. Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o osnovni šoli	2027
1402.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji cestnega prevoza z	motornimi	vozili	2027
1403.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
lukah	2028
1404.	Zakon o spremembah zakona	o	morskem ribištvu	2023
1405.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
energetskem gospodarstvu	2029
1406.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu	2029
1407.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o za-gotovitvi sredstev za graditev objektov
1408.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preizkušanju in žigosanju oziroma zaznamovanju ročnega strelnega orožja in streliva
2030
2030
1409.	Zakon o spremembah zakona o blagovnem prometu	2031
1410.	Zakon	o spremembah zakona o semenu	in sadikah 2031
1411.	Zakon	o	spremembah	zakona o viru	in drugih
proizvodih iz grozdja in vina	2032
1412.	Zakon o spremembah zakona o varstvu zraka	2032
1413.	Zakon o spremembah zakona o ravnanju z odpadki	2033
1414.	Zakon	o	spremembah	in dopolnitvah	zakona o
.— graditvi objektov	2033
1415.	Zakon o spremembah zakona o ukrepih v živinoreji	2034
1416.	Zakon o spremembah zakona o mineralnih gnojilih	2034
1417.	Zakon o spremembah zakona o gozdovih	2035
1418.	Zakon c spremembah zakona o varstvu, gojitvi in
lovu divjadi ter o upravljanju lovišč	2035
1119. Zakon o spremembah zakona o gostinski dejavnosti 2036
1420.	Zakon	o	spremembah	in dopolnitvah	zakona o
varnosti na žičnicah in vlečnicah	2036
1421.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki	2037
1422.	Zakon o spremembah zakona o higieni proizvodnje
in prometa z mlekom	2037
1423.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o
varnosti cestnega prometa	2038
1424.	Zakon o spremembah zakona o igrah na srečo 2039
1425.	Zakon o spremembah zakona o varstvu pred hru-
.____ pom v naravnem in oivalnem okolju	2039^
1426.	Zakon o spremembah zakona o vodah	2040
1427.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ure-
«——	jan ju naselij m drugih posegov v prostor	2040
1428.	Objava sestave Predsedstva SR Slovenije	2040
1429.	Odlok o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije	2041
1430.	Odlok o delegiranju delegata Skupščine SR Slo-
venije v Svet družbenega sistema informiranja Socialistične federativne republike Jugoslavije	2041
1431.	Odlok o imenovanju namestnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije	2M1
1432.	Odlok o Imenovanju namestnika predsednika Re-
publiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo	2*42
izvršni svet skupščine sr Slovenije
1433.	Odlok o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki ee odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije	2H8
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1434.	Navodilo za določitev zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji	2012
Stran
1433. Navodilo o tem, kdaj se šteje, da obdelovalec ravna
kot dober gospodar	2043
1436.	Navodilo o opravljanju preizkusa znanja za ugo-
tovitev ustrezne usposobljenosti za obdelovanje kmetijskih zemljišč	2044
1437.	Navodilo za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč	2044
1438.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj dav-
kov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986	2050
REPUBLIŠKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
1439.	Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih
štipendij	2052
1440.	Samoupravni sporazum o štipendiranju v	občini	2062
1441.	Sprememba statuta Zveze stanovanjskih skupnosti
Slovenije	2059
1442.	Pravilnik o pogojih za odobravanje nepovratnih
___— sredstev in posojil, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih	2059
1443.	Kriteriji za omejevanje porabe premoga	in	ukre-	1
pe za njihovo izvajanje v SR Sloveniji	2062
1444.	Pogoji za izdajanje elektroenergetskih soglasij za
priključitev na elektroenergetski sistem	2063
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1445. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo od 1. januarja dalje (Cerk-nicai	2065
1446. Samoupravni sporazum o temeljih plana Samo- i upravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik za obdobje	1986—1990	20G6
' 1447. Sklep o ugotovitvi, da je sprejet samoupravni sporazum o temeljih piana Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik za obdobje 1986 do 1990	2078
1448.	Sklep u stopnjah, višinah in osnovah sredstev za
financiranje potreb komunalne in cestne ureditve v okviru Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik	za	leto 1986	2078
1449.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1985	2078
1450.	Odlok o stopnjah prispevkov za združevanje sred-
stev za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (Kočevje)	2079
1451. Odlok o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov in drugih objektov in naprav ter del, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega urbanističnega potrdila
(Kočevje)	2080
1452.	Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega spo-
razuma o združevanju sredstev za razvoj družbenih dejavnosti v obdobju 1986—1990	(Kočevje)	2081
1453.	Sklep	o	obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo	(Kočevje)	2081
1454.	Sklep	o	uvedbi	samoprispevka	za	območje	KS
Draga (Kočevje)	2002
1455.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS Kočevska Reka (Kočevje)	2883
1456.	Sklep	o	uvedbi	samoprispevka	za	območje	KS
Kostel (Kočevje)	2884
1457.	Sklep	o	uvedbi	samoprispevka	za	območje	KS
Osilnica (Kočevje)	2885
Stran
1458.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS Poljanska Dolina (Kočevje)	2086
1459.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS
Rudnik-Šalka vas (Kočevje)	2087
1460.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS
Struge (Kočevje)	2087
1461.	Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum
o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško za obdobje 1986—1990 sklenjen in o združevanju namenskih sredstev za izvajanje programa skupnosti	2088
14G2. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih p’ana Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Laško za obdobje 1986—1990 sklenjen in o združevanju sredstev za izvajanje programa	>a
1463.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Lenart za leto	1985	2089
1464.	Odlok c hišnem redu	(Lenart)	2090
1465.	Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavimo zemljišče v občini Lenart v letu 1986 ter o določitvi vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma
stanovanja v občini Lenart	2093
1466.	Sklep o določitvi novih cen komunalnih storitev
(Litija)	2093
1467.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa
proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Ljubljana Center)	2094
1468.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
(Ljubljana Center)	2096
1469.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komitejev (Ljubljana Vič-Rurinik) 2102
1470.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Rožna dolina (Ljubljana Vič-Rudnik)	2103
1471.	Poročilo o rezultatih glasovanja na referendumu v
krajevni skupnosti Rožna dolina (Ljubljana Vič-Rudnik)	2104
1472.	Ugotovitveni sklep o stopnjah, višini in osnovah
sredstev za financiranj:- potreb s področja varstva pred požarom v okviru Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Sevnica za obdobje 1986—1990	2104
1473.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Sevnica	2104
1474.	Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Sevnica o izidu glasovanja	na	referendumu	2105
1475.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za
uvedbo samoprispevka na območju KS Kebelj (Slovenska Bistrica)	2105
1476.	Odlok o stavbnih zemljiščih	v	občini Vrhnika 2105
1477.	Odlok o prispevku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1986—1990, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 2108
1478.	Odlok o prispevku za financiranje programa varstva pred požarom na območju občine Vrhnika za obdobje 1986—1990, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso
sklenili samoupravnega sporazuma	2108
1479.	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS Zaplana (Vrhnika)	2109
1480.	Sklep o cenah geodetskih storitev (Žalec)	2112
— Popravek zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedBo)	2113
—	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa — gradnje komunalnih in drugih objektov za obdobje 1986—1901 (Slovenska Bistrica) 2143
—	Popravek odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Spodnje Grušovje (Slovenske Konjice) 2113
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor te odgovorni urednik Peter J uren — Tiska tiskarna Tone TomSič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1986 3750 din, Inozemstvo 18.690 dte — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 844 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene
prometnega davka po emeuje RepubfBfeega toouittefa zainformiranje St. 23-85