GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 33 POROČILO predstavilo šest predavateljev, ki delu­ jejo na področju prostorskega razvoja, a prihajajo iz različnih institucij. Kot prvi je svoje poglede in izkušnje glede politike urejanja prostora v Slo­ veniji predstavil dr. A. Černe, redni profesor Oddelka za geografijo, FF UL. Podrobneje je opisal svoje delo­ vanje nosilca strokovnih podlag Pro­ storskega plana, za katerega ga je leta 1995 imenovala vlada. Nadaljeval je izredni profesor Oddel­ ka za geografijo, FF UL, dr. S. Ku­ šar. Izpostavil je vlogo SPRS­ja kot temeljnega državnega dokumenta o usmerjanju razvoja v prostoru ter predstavil njegovo strukturo. Poudaril je uporabnost same strategije pri ge­ ografovem delu in navedel konkretne primere. Oddelek za geografijo Filozofske fakul­ tete Univerze v Ljubljani, je v četrtek, 22. oktobra, v okviru Meseca prostora, organiziral strokovni posvet z naslo­ vom Prenova Strategije prostorskega razvoja Slovenije – geografski vidiki. Pod vodstvom dr. A. Černeta in dr. S. Kušarja so organizacijo posveta prevzeli nosilci študijskega modula na Oddelku za geografijo, FF UL Regionalno pla­ niranje in urbano­ruralne študije pod. V uvodnih besedah je dr. B. Repe, v imenu predstojnice Oddelka za ge­ ografijo, pozdravil vse prisotne in iz­ postavil pomembnost geografskih po­ gledov in sodelovanja pri oblikovanju nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju SPRS), ki jo pripravlja Ministrstvo za okolje in pro­ stor Republike Slovenije. V nadaljeva­ nju posveta je svoja strokovna stališča Prenova Strategije prostorskega razvoja Slovenije - geografski vidiki Strokovni posvet ob Mesecu prostora Slika 1: Študentke in študenti ustvarjanje vizijo o tem, kakšno Slovenijo želimo leta 2050 (foto: Matjaž Rebolj). 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 POROČILO je pomen majhnih in srednje velikih mest, ki se lažje prilagajajo spremem­ bam in so bolj povezana s svojim za­ ledjem. Izpostavila je izzive mest in njihovo vlogo, da postanejo genera­ torji razvoja ter nosilci partnerskega odnosa med občinami in regionalno ravnjo. Posvetu je sledila razprava, na kateri je prišlo do izmenjave mnenj stro­ kovnjakov z različnih področij. Po­ manjkljivost pretekle strategije je bila predvsem v tem, da se njeni cilji de­ jansko niso izvajali v vseh slovenskih občinah. Razloge za kaj takšnega bi lahko našli v pomanjkanju znanja na področju prostorskega planiranja na občinskem nivoju ter v preveliki od­ govornosti na strani občin. Vsi zbrani so se strinjali, da mora biti prenovlje­ na SPRS bolj dolgoročno usmerjena in multisektorska, saj bo le tako stra­ tegija dosegla preboj. način sodelovanja. Prvič kot posle­ dica poteka priprave medobčinskih prostorskih aktov in drugič zaradi dosedanjih slabih izkušenj na podro­ čju planiranja v Sloveniji, ki je preveč sektorsko naravnano. S težavami na področju planiranja na občinski ravni je nadaljevala tudi mag. I. Hočevar iz podjetja ACER Novo mesto d.o.o.. Zbrane je ja­ sno nagovorila z dilemo definiranja pojma »naselje«. Opozorila je na pomanjkanje (vmesne) ravni pro­ storskega načrtovanja med državo in občino ter na primeru Jugovzhodne Slovenije prikazala problematiko ran­ giranja naselij. O Urbani agendi Evropske unije in trajnostnih urbanih strategijah slo­ venskih mestnih občin je kot zadnja spregovorila mag. A. Rogelj z Mini­ strstva za okolje in prostor. Poudarila Sledila je predstavitev mag. T. Mi­ klavčiča z Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, gra­ ditev in stanovanja. Njegovo poro­ čilo o prostorskem razvoju Slovenije v preteklem obdobju bo služilo kot strokovna podlaga v procesu preno­ ve Strategije. Predstavitev poročila je potekala skozi prikaz kazalnikov na ravni občin (demografski trendi, gra­ dnja stanovanj, degradirana obmo­ čja, opremljenost naselij s storitvami splošnega pomena, …), ki pomemb­ neje vplivajo na razvoj v prostoru. Po premoru je posvet nadaljevala V. Lavrenčič, zaposlena na Ministrstvu za okolje in prostor. Izpostavila je problematiko uresničevanja Strate­ gije prostorskega razvoja Slovenije na regionalni in lokalni ravni ter poudarila nujnost medobčinskega in medsektorskega sodelovanja. Iz dveh razlogov je poudarila alternativen Slika 2: Udeleženke in udeleženci dopoldanskega dela posveta (foto: Matjaž Rebolj). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2016 | 35 DIPLOMANTI Strategije prostorskega razvoja Slo­ venije. Močno bi si želeli več, še bolj oprijemljivih izzivov v procesih pove­ zanih s prostorskimi odločitvami na različnih ravneh, saj so realni proble­ mi in izkušnje, ki jih dobimo pri re­ ševanju le­teh, za nas zelo dragoceni. Špela Berlot, Katarina Godec, Maja Poravne, študentke Oddelka za geo- grafijo, FF, UL Diplomanti geografije v letu 2015 Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani V letu 2015 je na Oddelku za geogra­ fijo Filozofske fakultete v Ljubljani diplomiralo 26 študentov po starem programu, 72 študentov je zaključilo prvo stopnjo bolonjskega študijskega programa, 11 študentov pa drugo sto­ pnjo bolonjskega programa. Med prejemniki Prešernove nagra­ de Filozofske fakultete v Ljubljani za študijsko leto 2014/2015 sta bila tudi dva študenta Oddelka za geografijo. Andrej Draksler je prejel nagrado za diplomsko delo Usmeritve za pro­ storsko načrtovanje v porečju Kokre (mentor Simon Kušar). Erik Logar pa je prejel nagrado za magistrsko delo Gradniki in učinki socialnega kapita­ la v podeželski skupnosti : primeri z Gorenjske in Sauerlanda (mentorica: Irma Potočnik Slavič). Dopoldanski del je izkazal cel kup potreb na področju prostorskega ra­ zvoja Slovenije, zato je bila v popol­ danskem delu organizirana delavnica. Namenjena je bila prevetritvi idej in zamisli študentk in študentov o tem, kakšno državo si želimo leta 2050. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč k reševanju vprašanja o viziji prostorskega razvoja Slovenije pova­ bilo študente/ke različnih študijskih programov, ki se ukvarjajo s prosto­ rom. Skozi proces delavnic in drugih aktivnosti naj bi se osnovale lastne ter skupne ideje o Sloveniji 2050. Študenti smo bili pozvani k vizionar­ skemu razmišljanju, strokovni neo­ bremenjenosti ter raziskovanju idej, ki so sad naših osebnih in vrednostnih sodb. Posamično smo zapisali vizi­ je ter jih nato skupinsko pregledali, pojmovno uskladili, dopolnili ter poskusili prikazati grafično na plaka­ tih. Kljub temu, da so se na delavnici oblikovale tri skupine (v vsaki pribli­ žno 10 študentov/tk) in da med nji­ mi ni bilo sodelovanja, so bili končni rezultati med seboj precej podobni. Izkazalo se je, da so bile vse vizije zelo geografsko »obremenjene«. Sinteze vi­ zij lahko strnemo v naslednje alineje: · Temelj vizij je predstavljalo funk- cionalno mesto za ljudi, z živimi mestnimi jedri, zelenimi površina­ mi, revitaliziranimi degradiranimi območji ter aktivnim sodelovanjem s podeželjem in drugimi mesti. · Vizija drugega temelja predstavlja podeželje, kjer se ohranja tradi- cija. Vendar s pomočjo moderniza­ cije tradicija dosega boljše rezultate v konkurenčnosti kmetij (socialno podjetništvo, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ekološko kmetijstvo). Obenem je podeželje privlačno za bivanje, saj ima urejeno komunal­ no in drugo infrastrukturo, socialni kapital se krepi, mladi ostajajo na podeželju. Izobraževanje zaposlenih v kmetijstvu ima bistveno vlogo pri zagotavljanju prehranske samoo­ skrbnosti Slovenije. · Povezanost slovenskega prostora je dosežena s posodobitvijo cestne in železniške infrastrukture, traj­ nostnimi prometnimi rešitvami in učinkovitim (med regionalnim) javnim potniškim prometom. · Slovensko gospodarstvo temelji na smotrni rabi naravnih in socialnih virov v duhu zelenega in pravičnega gospodarstva, kjer šolstvo aktivno odgovarja na potrebe tudi visoko­ tehnološkega gospodarstva. Sloven­ sko gospodarstvo je prepoznano po učinkovitih storitvah ter kvalitetni in trajnostni turistični ponudbi. · Prebivalstvo Slovenije bo zara­ di skladnega regionalnega razvoja imelo več socialne varnosti in pra­ vičnosti, kvalitetno javno šolstvo in zdravstvo, zmanjševale se bodo socialne razlike. Slovenija je država, ki je med mladimi Evropejci prepo­ znana kot destinacija priseljevanja, prav tako tudi mlado prebivalstvo ostaja v državi. Splošen vtis študentov/tk geografije po zaključku posveta in delavnice v okviru Prenove Strategije prostorske­ ga razvoja Slovenije je bil izjemno pozitiven. Še posebej nas je veselilo, da samo z vidika diskurza zastavljenih vizij z drugimi strokami in posledič­ nemu širjenju obzorja ter sprejemanju kompromisov, sodelovali pri prenovi