Zbornik predavanj, 9.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2019 84 Sodelovanje med ginekologi in Zdravstveno vzgojnim centrom za povečanje precepljenosti proti HPV: primer dobre prakse iz kranjske re- gije Ksenija Noč, Anamarija Petek OZG OE Zdravstveni dom Jesenice, Cesta M. Tita 78, Jesenice Uvod V državah razvitega sveta so začeli cepiti proti HPV leta 2006. Uspešno sta bili uporabljeni dve cepivi: dvovalentno, ki varuje pred okužbo s HPV 16 in 18, ki povzročata spremembe na materničnem vratu in šti- rivalentno, ki varuje pred okužbo z genotipoma 6 in 11, ki povzročata 90 % genitalnih bradavic. Med de- cembrom 2014 in junijem 2015 je bilo v Združenih državah Amerike in v Evropi izdano dovoljenje za uporabo devetvalentnega cepiva proti HPV. De- vetvalentno cepivo, ki je nadgradnja štirivalentnega cepiva, vključuje zaščito proti petim dodatnim geno- tipom HPV, kar še povečuje raven zaščite proti ra- kom, povezanim s HPV (1, 2). Trenutno je okoli 2 % žensk v svetu cepljenih proti HPV. Incidenca raka materničnega vratu je največja v državah, kjer ne cepijo proti HPV. Svetovna zdrav- stvena organizacija (SZO) priporoča dvojni odmerek devetvalentnega cepiva pri dekletih do 15. leta sta- rosti oz. tri odmerke pri starejših od 15 let. Programi- rano cepljenje vsaj enega spola proti HPV izvaja 41 % vseh držav. Države z najvišjim % precepljenih žensk so: ZDA, Avstralija, Anglija, Škotska, Nova Zelandija, Švedska, Danska, Kanada in Nemčija. Incidenca raka materničnega vratu se je od leta 2006 pri ženskah, ki so bile cepljene proti HPV do 20. leta starosti dra- stično zmanjšala (3). Cepiva proti HPV so bila v svetu sprejeta z dvomi, pogosto kritizirana zaradi visoke cene in pospremljena s številnimi zgodbami in razi- skavami brez znanstvene osnove (4, 5). SZO zagotav- lja, da je cepivo varno, učinkovito in zagotavlja dol- gotrajno zaščito (6). Precepljenost deklic proti HPV v Sloveniji se vsa leta giblje med 44 % in 49 %, cepljenih je torej manj kot polovica deklet (7) (Slika 1). V šolskem letu 2017/2018 smo v Sloveniji pričeli s cepljenjem z de- vetvalentnim rekombinantnim cepivom proti HPV. V letu 2018 je NIJZ posodobil spletno stran z informa- cijami v zvezi s HPV, tako za starše in mladostnike kot za strokovno javnost (8). Sodelovanje Zdravstveno vzgojnega centra in gine- kologov Zdravstvenega doma Jesenice za zvečanje precepljenosti Primarno zdravstveno varstvo šolskih otrok in mla- dine Zgornje Gorenjske (občin Kranjska Gora, Jese- nice in Žirovnica) zagotavljata Otroški in šolski dis- panzer ter Zdravstveno vzgojni center Zdravstvenega doma Jesenice, zdravstveno varstvo žensk pa zago- tavlja Dispanzer za žene Zdravstvenega doma Jese- nice. Cepljenje proti HPV v širšem pomenu povezuje vse tri dejavnosti. Precepljenost deklic Zgornje Go- renjske proti HPV je bila v primerjavi z Gorenjsko in Slovenijo sicer vedno večja, med 50 % in 60 %. V šol- skem letu 2015/2016 se je precepljenost zmanjšala Povzetek Mnogi starši zavračajo cepljenje proti človeškim papilomavirusom (HPV), zato cepljenje postaja jav- nozdravstveni problem. V času velike medijske moči proticepilskih kampanj je pomembno, da stroka in izvajalci zdravstvenega varstva ozaveščajo o cepljenju. Ključno je ciljano in načrtno seznanjanje star- šev o okužbah in posledično rakavih boleznih, povezanih s HPV in z varnostjo in učinkovitostjo cepiva. Na Zgornjem Gorenjskem se je z načrtovanimi kratkimi predavanji o pomenu cepljenja proti HPV v zadnjih dveh letih povečala precepljenost deklic za 22 %. Osebni pristop zdravstvenega delavca in mož- nost neposrednih vprašanj se je izkazala kot pozitivna in zaželena oblika podajanja informacij staršem. Ključne besede: rak materničnega vratu, ozaveščanje, cepljenje, starši Zbornik predavanj, 9.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2019 85 Slika 1. Delež (%) cepljenih šestošolk v Sloveniji po regijah in vsej državi v letih 2013/2014- 2017/2018 (7) na 49 %, zato smo strokovni sodelavci, ki se ukvar- jamo s promocijo cepljenja, začrtali strategijo za iz- boljšanje stanja na tem področju. Septembra 2017 smo se izvajalci primarnega zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine ter Dispanzerja za žene od- ločili, da bomo ciljano informirali starše otrok 6. raz- reda (deklice in dečke) o cepljenju proti HPV. Ravna- telje in ravnateljice osnovnih šol in razrednike šestih razredov smo zaprosili, da v program roditeljskega sestanka ob novem šolskem letu vključijo kratko in- formativno predavanje o HPV. Izvedle so ga diplomi- rane medicinske sestre, izvajalke vzgoje za zdravje v Zdravstveno vzgojnem centru Zdravstvenega doma Jesenice. Predavanja so bila kratka, trajala so okrog 15 minut, starši pa so lahko postavljali vprašanja. Splošni vtis izvajalk je bil izjemno pozitiven, povratne informacije staršev neposredno po izvedenih preda- vanjih pa prav tako. Informacije, ki smo jih posredo- vali staršem, so vsebovale odgovore na vprašanja o tem, kaj so HPV, kako in kdo se okuži, kakšna je po- vezava med HPV in raki, ali je cepivo proti HPV učin- kovito, ali je varno, kateri so neželeni učinki, kako po- gosti so, kako dolgo traja zaščita proti HPV, ali je smi- selno cepiti tudi dečke, kakšna je cena cepiva, kaj je presejalni program Zora in informacije o cepljenju »zamudnic« (9, 10, 11). Vsi starši so dobili zgibanke ABC o HPV (12) in informativne letake, ki smo jih z vprašanji in odgovori o HPV oblikovali sami. V dveh letih ciljanega informiranja se je preceplje- nost proti HPV na Zgornjem Gorenjskem povzpela na visokih 72 % (Slika 2). Razprava Zaupanje v cepljenje je ključno pri odločitvi za ceplje- nje. To se vzpostavi z ustreznim virom informacij, na odločitev za cepljenje pa vpliva ne samo osebno pre- pričanje posameznika, ampak tudi socialne mreže, prijateljev, znancev in sodelavcev. Mediji in splet so izredno močan faktor, kar so še posebno dobro izko- ristile skupine za boj proti cepljenju (4, 13). Starši, ki Zbornik predavanj, 9.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2019 86 Slika 2. Precepljenost šestošolk (%), OZG ZD Jesenice po posameznem šolskem letu že na splošno niso naklonjeni cepljenju, tudi pogo- steje iščejo informacije na spletu (in ne pri zdravstve- nih strokovnjakih), pridobijo napačne, proti cepilne, neresnične in netočne informacije, kar njihovo nega- tivno mnenje o cepljenju še utrdi (14). Tako kot pro- ticepilne skupine intenzivno in z zanosom širijo infor- macije proti cepljenju (predvsem po spletu, pa tudi na javnih tribunah), bi morali zagovorniki cepljenja, zdravstveni delavci, z istim zanosom širiti strokovne, znanstveno dokazane vsebine za cepljenje. Informa- cije naj bodo verodostojne, preverjene in pravilne, temeljiti morajo na znanstvenih raziskavah, saj je ravno pri cepljenju izrazit razkorak med znanstvenimi in neznanstvenimi stališči (15). Ključna vprašanja, ki si jih starši zastavljajo, so v zvezi z učinkovitostjo, var- nostjo, sestavo in stranskimi učinki cepiva. Prepogo- sto te informacije iščejo v medijih in na svetovnem spletu, odgovori, ki jih starši dobijo, so tako znan- stveno nepotrjeni, neverodostojni in niso enoznačni (15, 16). Metaanaliza devetnajstih raziskav o dejav- nikih, ki vplivajo na cepljenje proti HPV v južni Aziji ugotavlja, da na nizko precepljenost in negativno mnenje v zvezi s cepljenjem vplivajo stopnja zaupa- nja cepivom, informacije o varnosti, cena cepiva in ozaveščenost mater in deklic o okužbah s HPV in po- sledično rakavih bolezni (17). Strategije v preventivi in promociji zdravja, kamor spada tudi cepljenje, se začnejo na makro ravni (vlada in politični odločevalci z ministrstvom za zdra- vje, javnozdravstveni strokovnjaki (NIJZ)), nadalju- jejo na vmesni ravni (lokalni politični odločevalci, pri- marno in sekundarno zdravstveno varstvo na lokalni ravni s skupnimi cilji ozaveščanja) do mikro ravni (osebnega pristopa in ciljanih aktivnosti, namenjenih vsakemu posamezniku) (18). Skupna cilja pediatrov, šolskih zdravnikov, ginekologov in medicinskih sester je večja precepljenost proti HPV in s tem manj raka. Brez gledanja v isto smer in skupnega dela ni učinka (19). Osebni pristop zdravstvenega delavca in možnost ne- posrednih vprašanj sta se izkazala kot pozitivna in za- želena oblika podajanja informacij. Spolno prenos- ljive bolezni, kamor spada tudi okužba s HPV, so po- vezane s sramom, zanikanjem in z odgovorom: »Meni/mojemu otroku se to ne more zgoditi«. Kljub intenzivnemu ozaveščanju je prav zaradi slednjega znanje zelo pomanjkljivo. Možnost posveta z zdrav- stvenim strokovnjakom vrednim zaupanja, ki si zna vzeti čas in argumentirati razloge za cepljenje, je bis- tvo za pozitivne odločitve (20). Zaključek Osebni pristop, strokovno podajanje informacij ter odzivnost in razpoložljivost zdravstvenih strokovnja- kov za odgovore na vprašanja, dileme in stiske star- šev, so pomembni pri odločitvi staršev za ali proti cepljenju proti HPV, še zlasti zato, ker to ni vključeno v obvezni cepilni program. Ozaveščanje o okužbah s HPV in rakavih boleznih, ki jih HPV povzročajo , bi mo- Zbornik predavanj, 9.izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2019 87 rala biti ne samo naloga, ampak obveznost zdrav- stvenih delavcev. Multidisciplinarni pristop zdrav- stvenih strokovnjakov je v preventivni dejavnosti po- membna oblika dela za ohranjanje in krepitev zdra- vja. Literatura 1. Lopalco PL. Spotlight on the 9-valent HPV vaccine. Drug design developement and therapy. 2016; 11:35–44. 2. Maver PJ, Poljak M. Progress in prophylactic human papillomavirus (HPV) vaccination in 2016. A litera- ture review. Vaccine. 2017;S0 264-410X(17):1-8. 3. Harper D, DeMars L. HPV vaccines- a review of the first decade. Ginecologic Oncology, 2017;146(1):196 –204. 4. Nan X, Madden K. HPV vaccine information in the blog sphere: how positive and negative blogs in- fluece vaccine- related risk perceptions, attitudes, and behavioral intentions. Health communication. 2012;27(1):829-836. 5. Roncancio A, Ward K, Carmack C, Munoz B, Cano M, Cribbs F. Using social marketing theory as a fram work for understanding and increasing HPV vaccine series completion among hispanic adolescents: a qu- alitative study. Journal of community health. 2017; 42(1): 1-13. 6. WHO. Human papillomavirus vaccines: WHO posi- tion paper. Weekly epidemiological record. 2017; 92(19): 241–268. 7. Učakar V, Vitek MG, Krnc K. Analiza izvajanja ceplje- nja v Sloveniji v letu 2017. Ljubljana: Nacionalni inšti- tut za javno zdravje; 2019.p. 28-30. 8. Najpogostejša vprašanja in odgovori o okužbi s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju proti HPV; 2019 [cited 2019 Sep 11]. Available from: https://www.nijz.si/sl/najpogostejsa-vprasanja-in- odgovori-o-okuzbi-s-hpv-raku-maternicnega-vratu- in-cepljenju-proti-hpv-1 9. WHO. Human papillomavirus (HPV) and cervical can- cer; 2019 [cited 2019 Sep 11] Available from: http://www.who.int/en/news-room/fact-she- ets/detail/human-papillomavirus-(hpv)-and-cervi- cal-cancer 10. Center for Disease control and Prevention. 6 reasons to get HPV vaccine for your child; 2018 [Cited 2019 Sep 11 ] Available from: https://www.cdc.gov/hpv/infographics/vacc-six-re- asons.html 11. ZORA, 2019. Z O R A : R ak materničnega vratu; 2019 [cited 2019 Sep 11] Available from: https://zora.onko-i.si/ 12. Primic Žakelj M , B e l o v i č B , Č e h F , Z d e š a r A . ABC o HPV. Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku; 2017. 13. Grandhal M, Tyden T, Westerling R, Neveus T, Rosen- blad A, Hedin E, et al. To consent or decline HPV vac- cination: a pilot study at the start of the national schoolbased vaccination program in Sweden. Journal of school health, 2017; 87(1): 62–69. 14. Larson H, Figueriedo A, Xiahong Z, Schulz WP, Verger P, Johnston IG. The state of vaccine confidence 2016: Global insihts throgh a 67- country survey. E BioMe- dicine. 2016; 12: 295–301. 15. Vrdelja M. Komuniciranje cepljenja skozi prizmo situ- acijske teorije javnosti [MrS Thesis]. Ljubljana: M. Vrdelja; 2017. p. 19–25. 16. Wilson K, Keelan J. Social media and the empowering of Opponents of medical techonolgies: thecase o fanti- vaccionism. Journal of medical internet rese- arch. 2013; 15(5): 1–5. 17. Santhanes D, PuiYong C , Y e Y a p Y , S a n S a w P , C h a - iyakunapruk N, Khan MT. Factors infuencing inten- tion to obtain the HPV vaccine in South Asianand Western Pacific regions: a sistematic review and meta- analysis. Scientific reports. 2018; 3640(8): 1– 10. 18. Head KJ, Biederman E, Sturm LA, Zimet GD. A retro- spective and prospective look at strategies to incre- ase adolescent HPV vaccine uptake in the United sta- tes. 2018; Human Vaccines & Immunotherapeutics 14 (7): 1626-1635. 19. Gallegos A. How to raise HPV vaccine rates: Work to- gether. In press 2017 [cit 2019 Sep 11]. Available from: https://www.mdedge.com/ob- gyn/article/141836/preventive-care/how-raise-hpv- vaccine-rates-work-together 20. Kasymova S, Harrison SE, Pascal C. Knowledge and awereness of Human Papillomavirus among college students in South Carolina. Infect Dis. 2019; 12: 1-9, PMID 30728723