Domoznanski oddelek 35 HAJDINčAN 2001 352(061) li USU Zupanov uvodnik SLAVNOSTNI NAGOVOR ŽUPANA NA OSREDNJI PRIREDITVI OB 3. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA Spoštovane občanke, spoštovani občani, cenjeni gostje lepo pozdravljeni na 3. občinskem prazniku občine Hajdina. Ker gre za praznik naše samoupravne lokalne skupnosti, velja posebej lep pozdrav obema podžupanoma, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora gospodu Štefanu Kirbišu in članoma gospodu Mirku Žagarju in gospodu Stanku Tomaniču. Nadalje je poseben pozdrav namenjen vsem kletarjem letnikov naših prireditev IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!, gospodu ravnatelju OŠ Hajdina in gospodu župniku fare sv. Martina na Hajdini. Danes v občini Hajdina slavimo 3. občinski praznik, ki je odsev naših skupnih prizadevanj in dela. V preteklem letu smo skrbeli za pokrivanje vseh družbenih dejavnostih, kot so izobraževanje, otroško varstvo in sociala. V ta sklop spadata tudi šport in kultura. V občini Hajdina imamo 6 športnih društev, vključenih v Zvezo športnih društev občine Hajdina in 4 kulturna društva v Zvezi kulturnih društev občine Hajdina. Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa zraven Štaba za civilno zaščito deluje še pet prostovoljnih gasilskih društev, ki se preko občinskega gasilskega poveljstva vključujejo v Območno gasilsko zvezo Ptuj. Nasploh se je društveno življenje v občini oziroma v naših naseljih močno razmahnilo. Tako imamo še štiri društva žena in deklet oz. gospodinj, planinsko društvo, društvo upokojencev, društvo kabelske televizije in drugo. Lovska družina Boris Kidrič ima sedež in svoje prostore na Zg. Hajdini. V preteklih letih smo na področju komunalne infrastrukture urejali le najnujnejše, izpeljali pa smo že tudi nekaj zavidljivih investicij. Pokrili smo tudi precejšen del investicijskih projektov za tako imenovano skupno rabo, kot so osnovna šola, uprava občine, zgodovinski in sakralni objekti, pokopališče in drugo. Ker je osnovna strategija občinskega sveta tudi okolje in prostor, smo v tem letu uredili šest ekoloških otokov (za enega še čakamo na lokacijo), postavili pa smo tudi občinske table na vpadnicah v našo občino razen v smeri proti Roku na Sp. Hajdini. Še naprej bomo urejali manjkajočo komunalno infrastrukturo, in sicer projekt razsvetljave ob glavni cesti Ptuj - Maribor v Hajdošah in Slovenji vasi ter modernizacija in preplastitev nekaterih cest, zaključna dela športnega doma v Slovenji vasi in priklop Sp. Hajdine na CATV Gerečja vas. Ostaja nam še ureditev križišča pri Školibru na Zg. Hajdini. Dopisi, ki smo jih poslali na Ministrstvo za promet oziroma na Direkcijo za ceste, niso rodili sadov. Na opozorilo po organiziranem zaprtju tega dela česte s strani občine Hajdina so bili odgovori skrajno neresni. Identifikacijo projekta tega križišča z ureditvijo pločnika od gasilskega doma v Hajdini preko železniške proge pa ima država v proračunih za leto 2003 in 2004 z oznako 0. Zato s tem problemom kot prednostnim glede na promet iz Taluma Kidričevo ponovno apeliram na poslanko gospo Lidijo Majnik in jo prosim, da nam po svojih močeh pomaga. Razpravo o usmeritvi avtocestne trase in trase hitre ceste Slovenka Bistrica - Ormož bomo nadaljevali v začetku prihodnjega leta. Predvsem pa bo rdeča nit mojega dela in dela občinskega sveta v prihodnjem letu dokončana projektna dokumentacija kanalizacije v občini - priprava finančne konstrukcije in ostalega za pričetek del v letu 2003. Prave občine ni brez lastnega vrtca in brez prostorsko urejenega centra občine. Idejna zasnova tega centra je bila članom Občinskega sveta predstavljena na njihovi zadnji seji. V prihodnjem letu pa je pred nami izdelava projekta in dogovor za trženje tega projekta, sama izvedba se bo pričela v 2003. letu. Verjetno bom še v tem letu podpisali pismo o nameri za izgradnjo nove dostavne pošte na Hajdini, ki se bo zgradila v sklopu tega večnamenskega objekta. Samo idejno zasnovo pa bomo občanom predstavili v eni izmed naslednjih številk Hajdinčana. Do konca tega meseca se bo naša občina predstavila na spletni strani interneta, s svojo razstavo v kulturni dvorani ob 3. občinskem prazniku pa je popestrila tudi kulturni utrip. Dobro sodelujemo tudi s sosednjimi občinami. Tako se bo po sklepu Občinskega sveta občine Videm naša občina do konca naslednjega leta povečala za enajst hišnih številk oz. za naselje Lancova vas pri Ptuju, ki se bo priključilo naselju Draženci. Upam, da bo tak dogovor dosežen z Mestno občino Ptuj tudi za del naselja Sp. Hajdine od Roka do Šparavčka. Kot vidite, je pred nami veliko nalog, ki nas čakajo v prihodnjih letih oziroma v tem desetletju. Ob našem 3. občinskem prazniku smo torej lahko ponosni na prehojeno pot v upanju, da boste, dragi občani, enotno in polno podpirali napredek naše občine. Želim, da ta polet v Hajdini ohranimo. K 3. občinskem prazniku vam iskreno čestitam! Župan Radoslav Simonič HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Nataša Korenjak, Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Reneli d.o.o. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko december 2001 HAJDINČAN VESELO VZDUŠJE OB LETOŠNJEM 3 . OBČINSKEM PRAZNIKU Martinovo obarvan praznik delovnih uspehov in smelih načrtov TUDI TRETJI OBČINSKI PRAZNIK V ZNAMENJU ŠTEVILNIH ŠPORTNIH, KULTURNIH IN DRUŽABNIH PRIREDITEV -V MARTINOVEM TEDNU SO SE ZVRSTILE VSE OSREDNJE PRIREDITVE, ŠE POSEBEJ PRAZNIČNA JE BILA MARTINOVA SOBOTA 10. NOVEMBRA - V HAJDINSKI FARI ZA ŠESTEGA KLETARJA IMENOVALI IVA RAJHA IZ DRAŽENCEV -PODELJENA OBČINSKA PRIZNANJA IN PLAKETE - SLAVJA V OBČINI SO SE UDELEŽILI ŽUPANI IN PREDSTAVNIKI SOSEDNJIH OBČIN, POSLANKA DZ LIDIJA MAJNIK, DIREKTOR PTUJSKE BOLNIŠNICE LOJZE ARKO IN PREDSEDNIK TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE DR. MARJAN ROŽIČ - NA MARTINOVO NEDELJO BLAGOSLOV NOTRANJOSTI OBNOVLJENE CERKVE SV. MARTINA '^velikim veseljem smo čakali novem- £^ber, praznovanje v naši občini, letos že tretje zapovrstjo. Delo smo v prazničnih dneh dali na stran, v Martinovem tednu pa obiskovali prireditve, posvečene občinskemu prazniku in se skupaj veselili delovnih uspehov na vseh področjih. Jesen je čas, ko se tudi v občini počasi končujejo tista ta-glavna dela in aktivnosti na področju investicij, pretežno v komunalni infrastrukturi in so trenutki, ko si je treba vzeti čas za veselje, druženje in zabavo. Vse to je občina Hajdina tudi letos ponudila vsem svojim občanom in prijateljem občine. Program prireditev je bil bogat, odziv nanje pa izredno dober, še posebej pod velikim prireditvenim šotorom. OD ČETRTKA DO MARTINOVE NEDELJE Prvi večer je bil Orfejčkov, saj je v prireditvenem šotora v živo potekala oddaja radia Ptuj Orfejček. Voditelja oddaje Ljubo Huzjan in Jože Ekart ob tej priložnosti nista skrbela samo za dobro voljo ob mnogih nastopajočih pevcih, muzikantih in predstavnikih vseh plati življenja in dela občine, temveč sta se potrudila ter Četrtkov večer je bil namenjen še eni na Hajdini poiskala največji in najmanjši posebnosti letošnjega občinskega praz-vrč, po domače tudi majolko. nika - razstavi občinskih simbolov občin V cerkvi sv. Martina se je ob razglasitvi novega »občinskega« kletarja zbralo mnogo ljudi, ki so ob tej priložnosti občudovali tudi lepo obnovljeno notranjost župnijske cerkve. Martinova radijska oddaja Orfejček je bila hajdinsko obarvana. Za dobro vzdušje sta poskrbela »orfejčka« Ljubo Huzjan-Luka (na levi) in Jože Ekart-Pepi (na desni). V Dražencih so na pot pospremili letošnjega kletarja letnika 2001, a še pred odhodom je bilo treba olepšati »kolesi« in nanj namestiti tudi sodček. HAJDINČAN december 2001 Vsak prinašalec vina se je vpisal v krstno knjigo za leto 2001, sprejele pa so ga prikupne Draženčanke. Knjiga je zabeležila preko 70 vpisov belega vina in več kot 50 vpisov rdeče tekočine. Novemu - šestemu hajdinskemu kletarju Ivu Rajhu je lento nadel kletar lanskega letnika Ivan Vogrinec. v republiki Sloveniji. Hajdinski občini, predvsem pa županu Radoslavu Simoniču je v kratkem času uspelo s povabilom slovenskim županom in županjam skupaj spraviti lepo število občinskih simbolov, propagandnega materiala in še mnogih drugih zanimivosti, ki jih lahko najdemo v različnih koncih Slovenije. Hajdina je bila nedvomno štiri dni, toliko časa je bila namreč za obiskovalce odprta razstava, Slovenija v malem, na razstavi pa je bilo predstavljenih 108 slovenskih občin. Petkov praznični dan je bil v hajdinski občini namenjen mladim za zabavo in druženje, a se jih je na žalost bolj malo odzvalo na povabilo na zabavo s skupinami Hudbni volk, Plima in Pop kom. Petku je sledila sobota, osrednji praznični dan v občini, Martinova sobota, ko je bilo na Hajdini vse v zares prijetnem prazničnem vzdušju. Popoldan se je veseli del praznovanja začel v Dražencih, pri letošnjih gostiteljih praznika, kjer so se ob novem kletarju zbrali tudi vsi dosedanji, Draženčani pa so že v svojem domačem kraju poskrbeli za topel sprejem in odlično postrežbo. Godba na pihala Taluma Kidričevo je zbrane pospremila na Hajdino; najprej na že tradicionalno 6. prireditev »IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!« v hajdinsko župnijsko cerkev, potem pa še v prireditveni šotor, kjer je potekala osrednja slovesnost. Pester program, prijetne besede govornikov, številne čestitke in pozdravi gostov, topel stisk roke in zahvala za opravljeno delo najzaslužnejšim v hajdinski občini-so glavni poudarki z letošnje osrednje slovesnosti ob 3. prazniku občine. Ob tej priložnosti so bila podeljena še priznanja zaslužnim na športnih tekmovanjih in prvič priznanja za urejeno okolje. TM, FOTO: Studio 2M go v v Za odlične, pohvale vredne dobrote in dobro postrežbo so letos poskrbele članice Društva gospodinj Draženci s predsednico društva Zdenko Godec. Na koncu orfejčkove oddaje smo prisluhnili še skupni pesmi vseh pojočih grl v hajdinski fari. december 2001 HAJDINČAN Osem občinskih priznanj prizadevnim in zavzetim občanom PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GEREČJA VAS Gasilsko društvo je letos praznovalo visok jubilej obstoja 70 letnico. Gerečja vas, ki je zvesta tej humani organizaciji, kar gasilsko društvo nedvomno je, ima mnogo zavzetih krajanov, ki imajo tukaj pomembno vlogo. PGD Gerečja vas je vključeno v poveljstvo občine Hajdina in spada v območno GZ Ptuj, občina Hajdina pa je PGD Gerečja vas priznanje podelila za dolgoletno in uspešno delo na področju preventivne požarne varnosti. LOVSKA DRUŽINA BORIS KIDRIČ, ZG. HAJDINA Lovska družina je letos slavila 50-letnico obstoja - pet desetletij uspešnega dela, ki se kaže predvsem v skrbi za ohranjanje divjadi in narave. Ob jubileju so člani lovske bartovščine preuredili ter olepšali lovski dom - do tja zdaj vodi tudi asfaltna cesta, ob jubileju pa so spomnili na pomen lovske organizacije v naši skupnosti. LD uspešno gospodari na blizu 3000 hektarjih lovnih površin in s pretežno polj- sko malo divjadjo. Za dosedanje opravljeno delo in skrb za divjad in naravo jim je občina Hajdina letos podelila občinsko priznanje. MARTA SITAR iz Zg. Hajdine je letošnja dobitnica občinskega priznanja. Zavzeta in delavna občanka si že vrsto let prizadeva za organizirano delovanje žensk v vasi. Že nekaj let je predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina, je voditeljica hajdinskih Ljudskih pevk, izredno prizadevna pa je tudi pri ohranjanju starih običajev in navad. Na njenem domu, znani Sitarjevi domačiji, se pogosto srečujejo žene in dekleta, še posebej v zimskih večerih, ko imajo kuharske tečaje in predavanja. »To priznanje mi veliko pomeni. V zadovoljstvo mi je, da so se v občini spomnili name, na vse tisto, za kar sem si prizadevala in kar sem delala z velikim zadoščenjem. To je zame tudi plačilo, drugega sploh ne potrebujem po vseh teh letih. Zgodba mojega življenja je precej dolga in bogata in vesela sem, da je tako. Zmeraj sem za veselje, za dobro družbo in prepričana sem, da se vedno nekaj dogaja. V tistem trenutku, ko sem prejemala to priznanje, nisem razmišljala o čem pose- bnem, z veseljem sem ga sprejela. Moram priznati, da ga zares sploh nisem pričakovala, name pa so se spomnile naše ženske, za kar sem jim hvaležna, kakor tudi našemu županu in vsem v občini, ki so izredno pozorni,« nam je povedala Marta Sitar. MAKS KAMPL iz Zg. Hajdine je dobitnik letošnjega občinskega priznanja. Za njegovo bogato, z delovno vnemo in prizadevanji popestreno življenje vedo mnogi, sodi pa tudi med pobudnike ustanovitve agrarne skupnosti. Zavzemal se je za ustanovitev samostojne občine, bil zraven pri številnih projektih in investicijah, še danes pa je aktiven član KPD Hajdina. Za delo v ljubiteljski kulturi je prejel številna priznanja, v DU Hajdina pa je danes tudi vodja pevske sekcije. IVAN OGRINC iz Skorbe je prav tako dobitnik posebnega občinskega priznanja. V Skorbi je že vrsto let izredno aktiven v ljubiteljski kulturi, odkar pa imajo tam svoje kulturno društvo (za njegovo ustanovitev si je veliko prizadeval), je tudi njegov predsednik. V novoustanovljeni Zvezi kulturnih društev občine Hajdina je Ivan Ogrinc tajnik, že 50 let pa je tudi član HAJDINČAN december 2001 Pihalnega orkestra Talum Kidričevo. Dom krajanov v Skorbi je zdaj pod njegovo oskrbo in je z urejenostjo lahko samo v ponos kraju in občini. S prizadevnim ter zavzetim delom si občinsko priznanje še kako zasluži. MATEVŽ CESTNIK iz Dražencev je posebno občinsko priznanje prejel za izredno prizadevnost na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, na njegovem domu pa mu ga je izročil podžupan Viktor Markovič. Gospod Cestnik je bil dolga leta uspešen podjetnik - strugar-ski mojster, danes seveda že v pokoju. Do poklica je pomagal mnogim obrtniškim mojstrom, v vaško kroniko pa je vpisan kot prvi predsednik vaške skupnosti. Pod njegovim vodstvom so bile izpeljane številne delovne akcije v Dražencih in tako se je uspešno bogatila kulturna dejavnost na vasi. Organiziral je nešteto prireditev v svojem kraju in okolici, z veliko zagnanosti pa njegovo delo danes v kulturnem društvu nadaljujejo mladi. Matevž Cestnik je letos (14. septembra) slavil že 91. rojstni dan. ZLATA PLAKETA ZLATIM GASILKAM PGD HAJDOŠE Letošnja gasilska olimpijada na Finskem je ženski gasilski desetini PGD Hajdoše prinesla že drugo olimpijsko zlato. Veselje ob tem je bilo nepopisno, izpolnile so se velike želje, v domači občini pa so bili in so nanje izredno ponosni. O uspehih hajdoških gasilk bi lahko pisali in pisali, za sabo imajo še eno izredno uspešno sezono gasilskih tekmovanj, prepričljivo so spet zmagale v ligi gasilskih tekmovanj GZS, zdaj pa so pred njimi nove naloge in izzivi. Za vse uspehe, odlične nastope, zlata odlikovanja in za vsestransko prizadevnost so jim v občini Hajdina ob letošnjem občinskem prazniku podelili zlato plaketo občine. Čestitke so odšle zlatim gasilkam Lidiji Terbulec, Metki Vidovič, Kristini Zajšek, Klavdiji Ekart, Aniti Polanec, Alenki Met-ličar, Gabrieli Galun, Dušanki Brodnjak, Tanji Furek in Mojci Vogrinec ter zaslužnima mentorjema ekipe Ivu Brodnjaku in Franciju Zupaniču. PRIZNANJE ŽUPANA IVANU BRODNJAKU O njem in njegovem delu bi lahko popisali kar nekaj listov, v občini Hajdina je dobro znan. Ivan Brodnjak je občan, ki zmore marsikaj, med drugim je poleg svoje službe v Območni enoti Kmetijsko-gospodarske zbornice na Ptuju, kjer je vodja Kmetijsko svetovalne službe, še uspešen občinski svetnik, dejaven v politični stranki, njegov glas je slišati tudi med pevci moškega zora PGD Hajdoše, ob vsem pa je že precej let uspešen strokovni mentor ženski gasilski desetini PGD Hajdoše. Z njimi se je zmage na olimpi-adi veselil že pred štirimi leti na Danskem, letos vnovič na Finskem - in prav to sta ena večjih uspehov v njegovem sicer zelo pestrem in zanimivem življenju. Ivan Brodnjak o tem, kaj mu pomeni priznanje: »Dosti mi pomeni, predvsem ker je to, da si izbran, velika čast, da te ljudje opazijo, predvsem pa da opazijo tvoje delo v prostovoljstvu, kar gasilstvo tudi je. Priznanje je lahko tudi potrdilo, da si nekaj dobro naredil, a sam »papir« mi ne pomeni toliko. V zadnjih mesecih mi je čestitalo veliko ljudi, v njihovih očeh sem videl, da so srečni, da nam je uspel veliki met. Rad bi poudaril, da to ni samo moje osebno priznanje, temveč je to priznanje vseh, ki so k temu pripomogli, ki so nas bodrili in držali pesti za zares zgodovinski uspeh. Prav posebej pa je to tudi priznanje in zahvala drugemu mentorju ekipe Franciju Zupaniču.« TM Ivan Brodnjak prejema priznanje iz rok župana Vabimo Vas na BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT. ki bo v petek, 21. decembra 2001, ob 18. uri, v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Nastopal bo TOTI BIG BAND s pevko NUŠO DERENDA in domači izvajalci. VSTOPNINA 500 SIT OBČINA HAJDINA Zveza kulturnih društev OBVESTILO ZAVEZANCEM ZA PLAČILO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA! Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina (v nadaljevanju NUSZ) upošteva v III. poglavju OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA. Glede na zakonske podlage Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 37/01) se oprostitev plačila obveznosti NUSZ, ki je v pristojnosti občine, lahko upošteva je pred odmero obveznosti, torei mora občinska uprava upoštevati oprostitve po veljavnih kriterijih, preden odda evidenco, le-to pa mora oddati do 31.12.2001. Zato prosimo zavezance za uporabo stavbnega zemljišča za fizične in pravne osebe, ki bodo uveljavljali oprostitve plačila nadomestila, da nam to sporočite do VKLJUČNO PETKA 28. 12. 2001. V primeru dodatnih informacij zavezance vabimo, da se oglasijo na Občinski upravi ali pokličejo po telefonu 788 30 30. S spoštovanjem! Valerija ŠAMPRL Občinska uprava december 2001 HAJDINČAN Z zasedanja občinskega sveta T J mesecu oktobru se je Občinski svet V sestal na 23. redni seji, ki je bila 29. oktobra 2001, ob 16. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: - ODLOK o dejavnostih in pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo - ODLOK o podelitvi koncesije za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, ki določa dejavnost, območje, javna pooblastila, pričetek in čas trajanja koncesije, način financiranja in druge pomembne elemente za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. - ODLOK o izvajanju gospodarske javne službe za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, ki ureja način opravljanja gospodarske javne službe pregledovanj, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov v občini Hajdina zaradi varstva zraka in varstva pred požarom. - ODLOK o plakatiranju, ki ureja lepljenje in nameščanje plakatov, reklamnih panojev, oglasov, transparentov in podobnih objav, ureja tudi postavitev in vzdrževanje objektov in naprav za plakatiranje, obračunavanje plakatiranja in sankcije ob neupoštevanju določil odloka. - ODLOK o komunalnih taksah, ki predpisuje vrste in višino komunalnih taks na območju občine Hajdina. - ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih občine Hajdina - Sprememba Pravil o tekmovanju in ocenjevanju najlepše urejenih vaških skupnosti in posameznih objektov v občini Hajdina - SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2002 - SKLEP o vrednosti najemnin ob določenih priložnostih - SKLEP o imenovanju kletarja letnika 2001, s katerim se za kletarja letnika 2001 imenuje Ivo Rajh iz Dražene 24 - SPREMEMBA SKLEPA o opravljanju in oddajanju šolske telovadnice v Osnovni šoli Hajdina - MNENJE lokalne skupnosti za imenovanje ravnatelja Osnovne šole Hajdina, s katerim se daje Jožetu Lahu pozitivno mnenje k imenovanju - SOGLASJE k imenovanju direktorice Zdravstvenega doma Ptuj, - SKLEP o priznanjih občine Hajdina, in sicer da se podelijo naslednja priznanja: - VAŠKI SKUPNOSTI Gerečja vas - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost - HOTELU Roškar, Hajdoše - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt - Kmetiji GOJKOŠEK, Draženci 66 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo - družini PURG, Skorba 24 - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo - družini ŠTAGER, Gerečja vas 2/b - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo - družini VRBNJAK, Sp. Hajdina 66/a -zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 1. PRIZNANJA OBČINE: - PGD Gerečja vas (70. letnica) - LD Boris Kidrič Hajdina - Matevž Cestnik, Draženci 18/b - Ivan Ogrinc, Skorba 35 - Maks Kampi, Zg. Hajdina 3/a - Marta Sitar, Zg. Hajdina 58 2. ZLATA PLAKETA: - članice PGD Hajdoše 3. PRIZNANJE ŽUPANA: - Ivan Brodnjak - MNENJE k ceni odvajanja odplak na območju občine Hajdina, s katerim daje Občinski svet občine Hajdina pozitivno mnenje za 64,5 % dvig cene odvajanja odplak Komunalnemu podjetju Ptuj. ZADOLŽITVE ZA PLUŽENJE SNEGA V OBČINI HAJDINA 2001/2002 DRAŽENCI: - Ivo RAJH, Draženci 24 tel. doma 781-43-01, 041 331 931, gostilna 781-13-51 GEREČJA VAS: - Janko KISELJAK, Gerečja vas 46 tel.doma 796-02-17, 031 522 317, služba 450-13-291 HAJDOŠE, SKORBA, SLOVENJA VAS: - Franc VRATIČ, Skorba 3 tel. doma 782-96-21 SP. HAJDINA: - Jože KIRBIŠ, Zg. Hajdina 71 tel. doma 781-05-81, 041 326 934 ZG. HAJDINA: - Marjan OGRIZEK, Zg. Hajdina 52 tel. doma 781-34-61, 041 730 816 SKORBA - Janko LELJAK, Skorba 32/a tel. doma 783-21-41 OPOMBA: - Ceste se plužijo, ko zapade 10 cm snega. - Plužijo se samo javne ceste, javne poti in javne površine pred društvenimi domovi. - Zasebne poti, služnostne poti in druge zasebne površine se ne plužijo na stroške občine. - Zasebniki se lahko za pluženje takšnih površin dogovorijo z zadolženimi za pluženje po posameznih naseljih. Občinska uprava HAJDINČAN december 2001 POGOVOR S FARNIM ŽUPNIKOM MARJANOM FESLOM Cerkev sv. Martina v novi preobleki Blagoslov prenovljene cerkve na praznik sv. Martina I I. novembra opravil msrg. d. Stanislav Slatinek iz Maribora T^rav na robu vzvišanega prostora K z lepim razgledom po okolici je bila zgrajena prvotna cerkev ob nekdanji rimski cesti okoli leta 1000 v času kužne epidemije. Na njenem mestu je 1390. leta bila pozidana nova gotska cerkev in z njo znameniti gotski prezbiterij. Le-ta je z zvezdastim rebrastim obokom najstarejši v Sloveniji. Za današnjo podobo svetišča ima zgodovinske zasluge nekdanji tukajšnji župnik in duhovni svetovalec g. Simon Hvar. Tako je tri leta po njegovi smrti, po prizadevanjih njegovega naslednika župnika Andreja Vuka bil 7. avgusta 1873 že položen temeljni kamen in naslednje leto, 15. novembra 1874, je bila nova cerkev posvečena. V tej cerkvi, križne oblike je znameniti gotski prezbiterij postal sedaj stranska kapela; od prvotne cerkve pa je ohranjen tudi zvonik. Vsa cerkev in oprema sta v gotskem oziroma neogotskem slogu. Cerkev sv. Martina na Hajdini je bila sprva podružnica prafare Hoče - vikariat. Leta 1597 postane samostojna dušno pastirska postaja, torej župnija. Danes šteje župnija okrog 5200 ljudi, vanjo pa spada osem vasi. Župnija ima tudi dve podružnici, in sicer Kungoto s cerkvijo sv. Kuniguide in v Slovenjo vas z novo cerkvijo svete Marije Vnebovzete. V bogati zgodovine hajdinske cerkve se je zamenjalo veliko dušnih pastirjev. Veliko energije in časa pa novi podobi cerkve namenja sedanji župnik gospod Marjan Fesel, s katerim smo v predprazničnih decembrskih dneh opravili kratek pogovor o obnovi cerkve. Kako je potekala obnova cerkve? Župnik Marjan Fesel: »Lansko leto smo se na zadnji seji župnijskega pastoralnega sveta odločili, da bomo pričeli s temeljito obnovo notranjosti cerkve, ki pa naj bi potekala po etapah zaradi finančnih sredstev. V načrtu je bila obnova kora; v ta namen smo odstranili orgle, ki so začasno deponirane v veroučni učilnic. Nadalje smo se odločili, da bomo odstranili lesene pode in jih obnovili z betonsko ploščo in tlaki. Prav tako smo načrtovali zamenjavo klopi v cerkvi. Za letošnjo leto pa smo imeli v planu še menjavo vrat in rušenje kurilnice in postavitev nove, ki bi ustrezala predpisom. Načrt smo spremenili zaradi nepredvidenih finančnih sredstev, ki smo jih dobili z izplačilom obveznic za župnijska zemljišča, katera ni mogoče vrniti v naravi. Tako smo se odločili za temeljito obnovo cerkve. To pa je pomenilo novo elektrifikacijo, namestitev svetlobnih teles, sanacijo temeljev, odstranitev ometov do približno tri metre v višino in obnova le-teh po navodilih Zavoda za kulturno dediščino.« Iz cerkve ste odstranili tudi leseno oblogo, kako to? Župnik Marjan Fesel: »Leseno oblogo smo odstranili iz dveh razlogov. Zid za oblogo ni mogel svobodno dihati ter neogotske cerkve takšne kot je naša se ne smejo z ničemer deliti, da se tako pou- dari njena višina. Tako je cerkev dobila prvotno podobo, kjer teh lesenih oblog ni bilo.« Kdaj so se pričela dela? Župnik Marjan Fesel: »Cerkev smo začeli obnavljati sredi julija letos. Tako smo opravili celoten oplesk cerkve, novi tlak v cerkvi in zakristiji, ki je tudi na novo opremljena. Ne smem pa pozabiti tudi na dve novi spovednici. Dela še niso končana. Prav v teh dneh mojstri delajo vrata v zakristiji in začenjajo z izdelavo novih lesenih klopi. » Kakšni so plani za naslednje leto? Župnik Marjan Fesel: »Izdelava klopi je naš projekt, ki ga bomo speljali s pomočjo župljanov in občine Hajdina v prihodnjem letu. Prav tako nameravamo rušiti kurilnico in zgraditi novo. Sledila bo sanacija temeljev in cokla cerkve. Ker je šlo za temeljito obnovo ni bilo možno vršiti obredov v cerkvi. Tukaj nam je priskočila na pomoč občina Hajdina in nam odstopila prostore. Tako smo ob nedeljah, praznikih in pogrebih gostili v njihovih prostorih. V tem letu pa ste se lotili še enega projekta, in to je obnova vinske kleti! december 2001 HAJDINČAN Župnik Marjan Fesel: »Skupaj z občino Hajdina smo se januarja letos lotili obnovitvenih del v župnijski vinski kleti, ki je sedaj tudi občinska klet. Obnovitvena dela so trajala več kot štiri mesece. Uradna otvoritev pa je potekala v sklopu občinskega praznika.« Kaj bi bralcem Hajdinačana morda radi povedali ob koncu? Župnik Marjan Fesel: »Čaka nas še veliko dela. V notranjosti cerkve so to klopi, orgle, obnova oltarjev, urejditev dostopa do zvonika, notranjost župnišča in še bi lahko našteval. Dela nam torej ne bo zmanjkalo in upam, da ne dobre volje ljudi in pripravljenosti finančno podpreti načrtovana dela, da ohranimo to, kar so nam naši predniki z velikim odrekanjem zapustili kot dediščino. Hvaležen sem vsem za vsako pomoč in upam, da bo to dobro sodelovanje z župljani in občino Hajdina trajalo tudi v prihodnje. Naj bo cerkev in župnišče ter okolica v ponos vsem župljanom. Naj bo cerkev znamenje dobrih ljudi, ki živijo in delajo v hajdinski župniji. Se morda želite komu še posebej zahvaliti za pomoč pri delu? Župnik Marjan Fesel: »Da, občini Hajdina, sodelavkam karitasa, župnijskemu pastoralnemu svetu in vsem, ki so velikodušno priskočili na pomoč z rokami ali z denarjem ali pa nas podprli z molitvijo.« Metka Vidovič Božični čas Opoštovane bralke, spoštovani bralci Onašega Hajdinčana! Daje božič praznik Jezusovega rojstva, vemo domala vsi; od kdaj ga praznujemo, pa verjetno ve le malokdo. Prva Cerkev je do konca 3. stoletja poznala le en praznik, praznik Kristusovega Gospoda, to je tedensko in letno veliko noč. Tedaj je praznovanje velike noči vključevalo tudi učlovečenje in rojstvo božjega Sina. Božični praznik je kot samostojen praznik nastal v 4. stoletju. Vernike je bilo treba odvrniti od poganskih malikovalskih obredov na praznik »rojstva nepremagljivega sonca« ob sončnem obratu. Ta poganski praznik so v Rimu praznovali ravno 25. decembra, v Egiptu in Arabiji pa 6. januarja. Bil je spomin na posvetitev sončnemu Bogu leta 274. Ta poganski praznik je bilo po zmagi krščanstva nad poganstvom treba nadomestiti s krščanskim praznikom. Prav nepremagljivo sonce je Kristus, ki je bil rojen v Betlehemu. Potreba po izpodrinjenju poganskega praznika je bila najbolj v ospredju kakor sama obletnica Jezusovega rojstva, saj ni bilo mogoče ugotoviti točnega rojstnega datuma našega Odrešenika. Velike teološke razprave in koncili 4. in 5. stoletja o Kristusu so utrdili pravo vero vanj. Vse to je tudi vodilo k praznovanju učlovečenja in rojstva božjega Sina. Najbrž je dovolil rimski poganski praznik »pokristjaniti« cesar Konstantin (+337). Prvič se božični praznik kot praznik Jezusovega rojstva v Betlehemu, in sicer 25. decembra, omenja v rimskem koledarju Furija Philocala, ki zapisuje stanje v letu 336, napisan pa je bil leta 354. Toliko o nastanku praznika in sedaj le še nekaj besed o prazniku in praznovanju Gospodovega rojstva danes. Danes smo kristjani v nevarnosti, da bi božič praznovali le na zunaj, materialistično. Vse zunanjosti, od dobrih jedi do razsvetljenih izložbenih oken, naj bi bile v oporo notranjosti. Velik pomen imajo pri tem tudi jaslice in verski običaji po družinah. Navsezadnje gre za tisto, kar je izraženo s stavkom: če bi bilo to Dete tisočkrat rojeno, pa ne bi bilo v našem srcu, bi bilo vse izgubljeno. Kako lepo je to začutil pesnik Jože Aleksij Mar-kuža, nam spregovori pesem: »Tvoj prihod zedinja nebo in zemljo, nevidno in vidno bit, brezčasje in čas. Tvoj prihod osrečuje vesolje in svet, duha in materijo, rojstvo in smrt. Tvoj prihod uresničuje ljubezen, mir, Boga-človeka.« Želim Vam, da bi ob praznovanju Jezusovega rojstva, ob praznovanju božičnih praznikov storili vse, da se bodo izpolnile vsaj nekatere od toliko izrečenih željah ob letošnjem božiču in vstopu v novo leto. Blagoslovljen božič in veliko dobrega v letu, ki je pred nami, želi Marijan Fesel, župnik HAJDINČAN december 2001 NAS INTERVJU Z RAVNATELJEM OS HAJDINA JOŽETOM LAHOM Včasih resen, malo mili ravnatelj ^^rečala vsa se že velikokrat in V_Jvedno najin pogovor malce razvlečeva, a ko je treba narediti intervju, potem vse skupaj krajšava, izgledati mora resno in biti mora dobro napravljeno. Jože Lah je eden tistih ravnateljev, ki ima v sebi veliko človeškega, pravimo, kajti v prvi vrsti je samo človek, šele potem ravnatelj, učitelj v razredu. Nekateri ga imajo za preveč resnega ravnatelja, spet drugi za odločnega, ki natanko ve, kaj je dobro in koristno za šolo, učence in kolektiv. Na Hajdini je uspešen že kar nekaj »šolskih« let in tudi v tretjem mandatu je dobil podporo domače občine Hajdina in šolskega ministrstva. Poln je načrtov, nekateri so prav zanimivi, predvsem pa želi, da je hajdinska šola med uspešnejšimi v slovenskem prostoru. Spomini na »šolska« leta na Hajdini, kakšni so? Jože Lah: »Spomini so zanimivi, lepi, pa četudi moje obdobje službovanja na OS Hajdina ni tako dolgo. Dvanajst let je vsega skupaj, pa se je vseeno od takrat do danes veliko spremenilo, če se samo spomnim pogojev dela v takratni »stari« šoli, ko je pouk potekal v dveh izmenah, imeli smo klasične učilnice, seveda brez telovadnice, kabinetov in brez kuhinje. V tistih časih sem imel kar precej slab občutek, razmišljal sem seveda o tem, kako je sploh mogoče, da lahko učenci delajo v tako slabih razmerah. Po republiškem natečaju za dodeljevanje investicijskih sredstev pa smo prišli v programu obnove šol na prvo mesto, s čimer so se nam obetali boljši časi. Začeli smo s pripravami in ob pomoči takratnih svetnikov krajevne skupnosti in mestne občine Ptuj smo v letu 1995 začeli z gradnjo prizidka. Drugi mandat sem nastopil v letu 1997, ko sem bil pred drugo veliko obveznostjo, začele so se priprave na uvajanje novega programa 9-letne osnovne šole. Že v prvem krogu smo bili po republiškem natečaju izbrani za postopno uvajanje 9-letke, za kar je bilo potrebnih veliko strokovnih priprav v kolektivu in še več delovnih in drugih posvetov na Ministrstvu za šolstvo in na Zavodu za šolstvo, OE Maribor. Ves čas sem dobro sodeloval s predstavniki takratne KS in kas- neje Občine Hajdina, pridobil pa sem si tudi veliko zaupanje staršev naših učencev. Moje drugo mandatno obdobje je za mano, sedaj sem z novo potrditvijo in s soglasjem ministrice za ravnatelja začel že svoj tretji delovni mandat.« Omenjate devetletko, ki je vsekakor veliko doprinesla tudi prepoznavnosti vaše šole v Sloveniji. Imeli ste to prednost, da ste bili na širšem ptujskem območju za poskusno uvajanje 9-letke izbrani, da se je o vas veliko govorilo, da so se nekateri navsezadnje k vam prihajali tudi učit. Kako gospod Lah zdaj gledate tri in več let nazaj, ko so mnogi imeli o 9-letni šoli pomisleke, pa jih je bilo treba o tem poučiti, jim predstaviti dobre plati novega programa? Jože Lah: »Moram priznati, da nas je bilo kljub dobrim, temeljitim pripravam in predhodnim razgovorom z našimi predpostavljenimi nekoliko strah. Obljube in programi, ki smo jih predstavljali staršem in učencem ter sodelavcem, so realizirane in zdaj že lahko rečem, da nismo nikogar razočarali. Po drugem letu uvajanja so bili občutki ob začetku tega šolskega leta že boljši. Po izvedenih anketah med starši, učenci in učitelji ugotavljam, da smo na pravi poti, saj so tudi učni uspehi boljši. V letošnjem tretjem letu smo še pred eno preizkušnjo - učenci 3. in 9. razreda bodo preverjali soje znanje z nacionalnimi preizkusi, ki so v tem prehodnem obdobju sicer prostovoljni, kasneje pa bodo v 9-letki obvezni.« Z DEVETLETKO SE JE IZBOLJŠAL UČNI USPEH Pogosto vas videvamo v razredu, med 9-letkarji, kjer poučujete. Se vam, denimo, v tretjem šolskem letu 9-letke zdi, da so se učenci pa zdaj že dodobra navadili na malo drugačen način pouka, na novosti, ki jih prinaša 9-letna osnovna šola, imate občutek, da so zadovoljni s takim načinom dela? Jože Lah: »Ne samo zaradi spremenjenih učnih načrtov, boljših in kvalitetnih učbenikov, tudi nasploh je delovno vzdušje v razredu drugačno, kot smo ga poznali v 8-letki. Več je problemskega pouka, več je seminarskega in skupinskega dela. Več je novejših oblik poučevanja, učitelji uporabljajo sodobnejše metode, vključujejo novejšo tehnologijo. Nivojskega pouka je vedno več, v šolsko delo je vključen učenec po svojih sposobnostih, pouk je podprt z računalniškimi in drugimi dodatnimi programi. Svoje dobre izkušnje in pripombe prenašamo na študijskih srečanjih naprej, veliko je bilo delovnih srečanj z ravnatelji in učitelji nekaterih sosednjih šol, kajti v tem šolskem letu smo prevzeli vodenje mentorske mreže za šole, ki se pripravljajo na uvajanje 9-letke.« Sola je središče dogajanja v nekem kraju, o tem ni dvoma. Kako je OS Hajdina vpeta v življenje in delo občine Hajdina? Ravnatelj Jože Lah je rad v družbi najmlajših - med devetletkarji december 2001 HAJDINČAN Jože Lah: Zavedamo se tradicije, kajti hajdinska šola in šolstvo na Hajdini sta stara že več kot 200 let. Ob 100-letnici šole smo dobro spoznali šolsko kroniko in ob tem ugotovili, da je bila šola v kraju vedno središče kulturnega dogajanja, odprta je bila za ljudi in za svoje okolje. Naši učenci redno sodelujejo na vseh občinskih in krajevnih prireditvah. Pa tudi mnoge šolske prireditve in šolski projekti so namenjeni staršem naših otrok, kakor tudi ostalim krajanom. Zupan in občinski svetniki naš program dela vsakoletno spremljajo in ga tudi finančno podpirajo. Se posebej smo hvaležni vodstvu občine za financiranje dodatnega ali nadstandardnega programa, to je pouk angleščine, računalništva ...« Dobre tri mesece je že od začetka novega šolskega leta, začeli ste dobro, zanima pa me, če ste morda v tem šolskem letu uvedli kaj novega v sam program, pripravljate morda kak zanimiv projekt, raziskovalno nalogo? Jože Lah: »Novo šolsko leto smo začeli z dobrim občutkom, ker se zaključujeta prva in zadnja triada šolanja naših učencev. V tem šolskem letu se moramo pripraviti še na uvedbo 9-letke v 4. razredu. Nadaljevali bomo z razrednimi projekti pri pouku okoljske vzgoje in naravoslovja. Narediti moramo korak naprej na področju mreže zdravih šol. Prioritetno bo moja velika skrb posvečena učencem, njihovemu dobremu počutju, napredovanju in upoštevanju različnosti med njimi, če imamo dobre pogoje dela, uvajamo sodoben učni proces, če so učitelji z raznolikostjo vsebin ob prenovljenih učnih načrtih pripravljeni na kvalitetne spremembe, je to tudi za mene zagotovilo, da je to najboljša naložba v vzgoji in izobraževanju naših učencev.« »DELO RAVNATELJA JE LEPO« Biti ravnatelj, mislim da to ni tako zelo slabo. Kako se vi počutite v tej vlogi? Jože Lah: »To je kar težko vprašanje (razmislek)... Vloga ravnatelja je odgovorna naloga, tega se zavedam. Delati v šoli, delati z mladimi mi je v veliko zadovoljstvo in veselje. Vsa pestrost pedagoškega poklica in istočasno ravnateljevanje pa je na drugi strani velikokrat posebna skrb in breme. Po tridesetih letih dela sem prepričan, da sem si pridobil veliko delovnih izkušenj tudi na področju dela z odraslimi, zato je koordinacija dela na šoli nekoliko lažja. Delo z mladimi pa je tako ali tako nekaj enkratnega, človek se počuti vedno mlajšega, moraš slediti razmišljanju mladih in potem jih tudi kot ravnatelj lažje razumeš. Žal delo ravnatelja zahteva tudi veliko organizacijsko-administrativnih poslov, zato mi za stike z učenci ostaja manj časa. Zmeraj si prizadevam, da bi bilo delo opravljeno ob pravem času, da je naš program dela realiziran v celoti in v zadovoljstvo vseh vključujočih, od učiteljev, drugih strokovnih delavcev, še posebej pa učencev. Delo ravnatelja je odgovorno pestro in lepo.« Ste morda kdaj razmišljali, kakšen človek sploh ste kot ravnatelj. Kdaj kaj slišite, da vas ocenjujejo, da ste denimo prestrogi, Nekega decembrskega dne smo ga zmotili pri poučevanju zemljepisa ob analiziranju rezultatov prvega ocenjevanja v 9. razredu. preresni? Kadar ste med učenci, imam zmeraj občutek, da so vas vajeni, da pred ravnateljem nimajo nekega strahu. Jože Lah: »O tem bi lažje govorili učenci, učitelji ali pa starši, ampak tu in tam pa vseeno dobim kakšno povratno informacijo in doživim prijetno presenečenje. Zares imam občutek, da sem včasih premalo strog, mili ravnatelj, toda želim v prvi vrsti biti pravičen in pošten do vseh. Do učencev sem po mojem prepričanju potrpežljiv, premišljen, pogosto me nagovorijo kje na hodniku ali pa na dvorišču šole, to me sploh ne moti. Ker po dveh preslanih mandatih na delovnem mestu ravnatelja nisem doživljal nekih večjih težav, sam zase mislim, da sem takšen ravnatelj, kakršnega zahteva sedanja osnovna šola in kakršnega si želijo učenci in starši.« »KOLEDARSKO LETO SMO DOBRO IN USPEŠNO ZAKLJUČILI« V tretje vam je zaupano ravnateljsko mesto. Prva dva mandata ste dobro »pre- hodili« in bili uspešni, tretji je morda za vas še večji izziv v poklicni poti? Jože Lah: »Izziv morda v tem smislu, da je izobraževanje proces, ki traja in ni nikdar zaključen. Razmišljam ob tem, da si moram za vnaprej vedno postavljati nove in nove cilje. V tem novem mandatnem obdobju želim res najboljše zaključiti proces uvajanja 9-letke, ki je naši šoli prinesel prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru in s katerim smo si pridobili zaupanje našega šolskega ministrstva in mnogih drugih strokovnih inštitucij. Veliko naših gostov, strokovnih sodelavcem in študentov strokovnih šol odhaja od nas zadovoljnih. Naslednji izziv za moje bodoče delo je tudi nadalje razvijati dobre odnose z društvi in organizacijami v občini, še najbolj pa z vodstvom in posameznimi svetniki, ki imajo v glavnem razumevanje za naše vsakoletne potrebe. Tudi v bodoče si želim najboljšega sodelovanja s predstavniki sveta šole in sveta staršev kakor tudi s starši vseh naših učencev.« Zdaj smo nekje sredi decembra, šolskega leta še ne bo tako kmalu konec. A zdaj je čas namenjen praznovanju, veselju in druženju - kako bo vse to potekalo letošnjega decembra na vaši šoli, gospod ravnatelj? Jože Lah: »December je zares mesec praznovanj in tudi pričakovanj. Tudi naši učenci se v razrednih in šolskih skupnostih pripravljajo na praznovanje božično-novoletnih praznikov. Ob koncu koledarskega leta - zadnji dan pouka bodo pripravili različne šolske prireditve v razredih ali skupno v šolski jedilnici. Učenci 9. razreda bodo pripravili šolski ples za učence naše šole. Za predšolske otroke bomo pripravili krajši kulturni program z obdarovanjem v šolski telovadnici.V predprazničnih dneh so si učenci razredne stopnje ogledali tudi filmsko predstavo v ptujskem kinu, v šolski knjižnici pa ob četrtkih poteka pravljični december ob prebiranju knjig, revij in poslušanju pravljičnih kaset. Ob tem rešujejo učenci knjižne uganke. Izmed pravilno rešenih odgovorov bomo na novoletni zabavi izžrebali srečneže in jih nagradili. Za kolektiv in upokojene delavce šole pripravljamo enodnevni ogled božičnega Dunaja, zadnji delovni dan pa bomo zaposleni našli tudi nekaj časa za klepet ob obujanju spominov na iztekajoče se leto in nazdravili letu, ki prihaja. Želim, da bi bilo tudi to vsaj tako uspešno kot letošnje, da bi nas spremljalo zadovoljstvo, razumevanje in dobro medsebojno sodelovanje, enako pa želim tudi vsem občanom Hajdine in bralcem Hajdinčana.« TM HAJDINČAN december 2001 m NOVOLETNE ŽELJE (NAJ)MLAJŠIH NA OŠ HAJDINA ŠOLA V NARAVI TZot se za predpraznični čas spodobi, i\smo tudi mi razmišljali o željah, ki smo jih povezali s srečo. Biti srečen, je tisto v življenju, kar nam veliko pomeni. Ta občutek pa je odvisen od tega, kakšen je naš odnos do ljudi, do sebe in do sveta, ki nas obdaja. Če je dober in lep, je lepo tudi nam in smo srečni, saj odnose vedno soustvarjamo. Kako jih s svojimi željami tkejo naši tretješolci, pa preberite v tem prispevku. 3.a/9 z učiteljico Olgo Želim si: - da bi bilo v novem letu polno praznovanj in da bi bile vse ulice okrašene. Želim pa tudi vsem veliko zdravja in uspehov. (Sašo) - da bi se pridno učil. (Aljoša) - da bi bila zdrava in srečna vse leto 2002. (Katarina) - da bi bili vsi zdravi, srečni in pridni. Vsem želim, da bi bili veseli v letu 2002. (Tjaša M.) - da bi bila zdrava in da bi imela dosti sreče v šoli. (Selma) - veliko sreče, lep in vesel božič ter veliko zdravja. Doma si želim, da bi bili vsi zdravi. (Tomi) - veliko dobre volje in veliko uspehov. Želim si uspešno končati šolo in vsem želim srečno novo leto. (Niko) - da bi bila srečna in da bi mi dobro šlo v šoli. Doma si želim, da bi bili vsi prijazni. (Anja) Moje želje so, da bi bila cela Slovenija srečna, da bi mi šlo v šoli lepo, da bi bila zdrava. (Sara) Ob novem letu si želim: - da bi mi bilo dobro v šoli in da bi bili vsi zdravi. (Denis) - da bi se v šoli dobro učil. (Miha) - da bi otroci beguncev dobili več hrane in da bi se končala vojna, da bi lahko srečno živeli. Želim si, da bi bili zdravi. (Tjaša S.) - sreče, zdravja in da bi mi V šoli bilo lepo. Želim si, da bi bila ati in mamica zdrava. (Ines) - da bi se mi želje uresničile in da bi se v šoli dobro učila. (Maša) - da bi moja mamica in ati še dolgo živela in se razumela. Želim si, da bi bil prijazen in da ne bom baraba. To so vse moje želje. (Matevž) - da bi še dolgo živeli vsi, da bi se z mojo sestro dobro razumeli, da bi se dobro učila, da bi imela veliko sreče. (Veronika) - da na svetu ne bi bilo hudobnih ljudi, da mi ne bi umrli sorodniki, da bi moj brat uspešno in dobro opravil izpit za avto, da bi bila v šoli uspešna in dobra, da bi bila ta šola še dolgo let postavljena. (Leja) 3. r. z učiteljico Natašo Želim si, da bi bili zdravi, veseli in se imeli radi. (Tina H.) Za novo leto želim vsem sreče, veselja, zdravja, lepe praznike, darila, izpolnjene želje, modrost, znanje, želim si pa tudi, da bi bolni, zapuščeni in ranjeni otroci ozdraveli in da bi jim lahko pomagali, da bi bili z dušo z njimi. (Polonca G.) Novo leto naj prinese vesele praznike, dobro voljo in zdravja. (Tadeja T., Timi P, Nina V., Žan G., Sanijela , Žiga B.) Želim si: - da bi preživeli novo leto z velikim veseljem, veliko dobre volje, srečno in s smehom. (Tadej K.) - veliko zdravja, veselja in snega ter dosti sreče in dobrih ocen. (Tjaša R, Nino K., Primož S., Andrej M., Simon B., Robert M.) - da bi bilo v šoli vse lepo. (Monika B.) - sreče, veselja, zdravja in mnogo spoštovanja. (Simon N.) Uredila S.H. BOHINJ Ponedeljki so po navadi dolgočasni, a 12. 11. 20001 smo pričakali polni veselja. Ob 7.00 uri zjutraj smo se učenci in učenke 8. razreda devetletke z razredničarkama zbrali pred šolo. Polni prtljage smo čakali avtobus. Ko se je pripeljal, se od staršev sploh nismo poslovili, ampak vsi odhiteli nanj. Po štiri urni vožnji smo prispeli v Bohinj v dom Krava. Že po prihodu smo vedeli, da se nam obeta pet dni zabave. V domu so zraven nas bili še učenci 7. razreda iz Ljubljane. V tednu, ki smo ga preživeli v Bohinju, smo se naučili veliko zanimivega o klopih in kačah. V domu imajo tudi kačo, ki smo jo držali v rokah. Zvedeli smo, kako se lahko orientiramo v naravi s kompasom ali brez. S kanuji smo se vozili po bližnjem Bohinjskem jezeru. Oblečene smo imeli rešilne jopiče. Vožnja je bila zabavna, ampak morali smo ujeti ritem veslanja. Ogledali smo si prečudovit slap Savica. Do njega je vodilo okrog 500 stopnic. Hodili smo tudi po Triglavskem narodnem parku, kjer smo si ogledovali kulturne in naravne znamenitosti. Imeli smo kratek pohod na Peč in videli najvišji vrh Triglav. V okolici doma je veliko naravnih plezalnih sten. K eni smo se odpravili mi. Plezanje je bilo zahtevno. Pot po steni smo si poiskali sami in pri plezanju nas je zeblo v prste. V šoli v naravi smo imeli nekaj učnih ur. Med njimi je bilo poučevanje o lišajih. Najprej smo izvedeli nekaj osnovnih stvari, nato pa smo se odpravili v okolico doma na terensko delo. Oprav- 3.b/9 z učiteljico Danico Želim si: - veliko sreče, veliko uspeha v šoli, veliko snega. Želim si veliko presenečenja in veliko uspeha drugim učencem. (Rok) - da bi bili vsi ljudje zdravi in veseli, da bi se vsi ljudje razumeli in spoštovali in vsi imeli stanovanja in otroke. (Nina B.) - veselja vseh ljudi in zadovoljstva ter da ne bi bilo vojn. Želim si, da bi naredila šolo. Osmošolci iz Hajdine so se veselo nastavljali še zadnjim novembrskim žarkom (Karin) ob Bohinjskem jezeru. december 2001 HAJDINČAN ljali smo razne poskuse. Na strelišču, ki je bilo v spodnjih prostorih objekta, smo si priredili tekmovanje v streljanju z lokom. Prosti čas, katerega je bilo veliko, smo preživljali v sobah, na igrišču in v igralnici, kjer je bil namizni tenis. Vsak dan smo zaključili z večerno animacijo, ki smo jo preživljali z ljubljansko šolo. Igrali smo se različne zanimive igre. Druženje z njimi je bilo zelo prijetno in med nekaterimi učenkami in učenci je preskočila iskrica ljubezni, s kar nekaj učenci pa smo ohranili stike. Zadnji večer smo imeli ples, na katerem smo se zelo zabavali. Učitelji, ki so nas v domu poučevali, so bili zelo prijazni in v urah z njimi smo se učili na zabaven način, kar nam je bilo zelo všeč. Naj jih poimenujem: Boštjan, Matjaž, Dušan, David in Marija. V petek smo se žalostni odpravili domov. V šoli so nas pričakali starši, čeprav je šola v naravi mimo, si jo bomo za vedno zapomnili. Tina & Nina, 8.a Denis, Martin, Anja, Matjaž, Tadeja, Romana in Ula so s pomočjo mentorja na taboru osvojili tudi veščino veslanja. Fotografiji: Irena M. Goznik Astronomski večer Društva mladih občine Hajdina A stronomska sekcija Društva Mladih ilObčine Hajdina (DMOH) je v noči s torka, 30. na sredo, 31.oktobra v okviru občinskega praznovanja priredila astronomski večer (opazovanje zvezd) z namenom, približati vesolje mladim iz naše občine, druženje pa se je nadaljevalo ob kostanjevem pikniku. Tabor je potekal na Dežnem pri Podlehniku. Vse skupaj je privabilo več kot 30 članov društva in gostov sorodnih društev iz okoliških občin. Zbrali smo se v torek popoldan in začeli s predavanjem o teleskopih in ravnanju z njimi. Zvečer smo z izposojenim teleskopom opazovali zvezde, meglice in planeta Jupiter ter Saturn in z navdušenjem spremljali Saturnove prstane in štiri vidne Jupitrove satelite, Luno in Lunine kraterje ter planet Venero. Ob tem smo se mladi greli ob ognju in pečenih kostanjih. Pogovor je tekel o popoldanskem predavanju in o lepoti noči, o zvezdah in osončjih, pogovarjali pa smo se tudi o spomladanskem dvodnevnem taboru, ki je bil podobno organiziran. Druženje se je končalo v zgodnjih jutranjih urah. V Društvu mladi občine Hajdina smo se odločili, da bomo podobne večere ali tabore še večkrat organizirali. Zaradi precejšnjega interesa za tovrstne dejavnosti smo v DMOH razmišljali o nakupu lastnega teleskopa, zato se bomo v kratkem obrnili na okoliška podjetja in morebitne donatorje in sponzorje, ki bi nam morda bili pripravljeni pomagati pri tem nakupu. Sebastien Pungračič OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) 26. in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 71 /93), 2. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71 /93) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 23. redni seji dne 29.10. 2001 sprejel ODLOK O DEJAVNOSTIH IN POGOJIH ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB S KONCESIJO 1. člen Ta odlok ima status splošnega koncesijskega akta in velja za vse javne službe, ki se izvajajo na podlagi izdane koncesije. V skladu s 33. členom ZGJS in 3. členom Odloka o gospodarskih javnih službah na območju občine Hajdina je potrebno za posamezno ali skupno koncesioniranih javnih služb sprejeti ustrezen koncesijski akt. 2. člen Kot gospodarske javne službe, ki se izvajajo na podlagi izdane koncesije, se v občini Hajdina lahko opravljajo naslednje dejavnosti: 1. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda 2. Ravnanje s komunalnimi odpadki 3. Javna snaga in čiščenje javnih površin 4. Urejanje javnih površin za pešce in zelenih površin 5. Urejanje in vzdrževanje pokopališč 6. Urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste 7. Oskrba s toplotno energijo 8. Javna razsvetljava v naseljih 9. Pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zrač I S.nikov ter druge naloge zaradi varstva zraka in varstvo pred požarom 10. Gasilska služba I I. Vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti 12. Pogrebne storitve 13. Urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, tehtnic, sanitarij in plakatnih mest 14. Oskrba s plinom 15. Urejanje javnih parkirišč 16. Javni potniški promet 17. Upravljanje javnih stanovanj 3. člen Posamezna koncesijska dejavnost se izvaja na celotnem območju ali delu območja občine Hajdina. Javni razpis za pridobitev koncesionarja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni. javni razpis obvezno vsebuje: - predmet koncesije - območje, za katero se razpisuje koncesija - pogoje za koncesijo - pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar - pričetek in trajanje koncesije - merila za izbiro koncesionarja - in druge elemente, določene z javnim razpisom Merila za izbiro koncesionarja se določijo v koncesijskem aktu. Javni razpis je veljaven, če se pravočasno prijavita najmanj dva ponudnika. V primeru neuspešne izbire koncesionarja, je naslednji javni razpis veljaven, če se nanj prijavi pravočasno najmanj en ponudnik, ki ustreza vsem razpisnim pogojem. Odpiranje ponudb izvede strokovna komisija, ki jo z odločbo imenuje župan. 4. člen V javnem razpisu določi koncedent merila in pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, zlasti pa: - obveznosti prevzema osnovnih sredstev in opreme v najem, odkup ali na leasing - prevzem zaposlenih delavcev s področja posameznih dejavnosti, ki so predmet prevzema - najnižjo ceno koncesije, ki jo mora plačati koncesionar (meseč-no ali letno) Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano razpisano dejavnost in ustrezne reference. 5. člen S koncesijskim aktom se lahko da koncesionarju javno pooblastilo, če tako določa zakon. 6. člen Koncesija se izdaja za dobo štirih let. Začetek trajanja koncesije se določi v razpisu oziroma s koncesijsko pogodbo. 7. člen Način plačila koncesionarja koncedentu se določi s koncesijsko pogodbo, 8. člen Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe opravlja Občinska uprava občine Hajdina. Občinska uprava najmanj enkrat letno poroča Občinskemu svetu o uspešnosti koncesijskega razmerja. 9. člen Koncesijsko razmerje preneha: - s prenehanjem koncesijske pogodbe - z odkupom koncesije - z odvzemom koncesije. 10. člen O izboru koncesionarja odloči Občinski svet na predlog župana po predhodnem mnenju strokovne komisije, če Občinski svet ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko župan občine izda sklep o izbiri brez tega mnenja. Koncesijsko pogodbo pripravi, odvisno od dejavnosti, pristojna strokovna služba občinske uprave občine Hajdina. I I. člen Posamezno gospodarsko javno službo po tem odloku v občini Hajdina lahko župan po predhodnem sklepu Občinskega sveta občine Hajdina izjemoma brez javnega razpisa neposredno prenese v opravljanje javnim, zasebnim, zadružnim ali drugim organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin, kadar to narekuje lokacijska pogojenost, ali če to narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva, večinsko podprte na zboru krajanov. 12. člen Ob preoblikovanju Javnega komunalnega podjetja Ptuj se lahko izjemoma opredelijo koncesijske javne službe, ki jih bo začasno izvajalo preoblikovano Javno komunalno podjetje. 13. člen Ta odlok ima status splošnega koncesijskega akta, na osnovi katerega se lahko opravi poizvedovanje interesa potencialnih koncesionarjev in izvedejo javni razpisi za posamezno koncesijsko dejavnost ali skupino dejavnosti. Za vsako konkretno koncesijsko razmerje je potrebno predhodno oblikovati javni razpis, izpeljati postopek podelitve koncesije, izbrati koncesionarja in skleniti koncesijsko pogodbo najmanj v obsegu iz 39. člena ZGJS. 14. člen Javni razpis na zahtevo župana pripravi ustrezna strokovna služba občinske uprave občine Hajdina. Javni razpis se objavi v uradnih objavah občine in v Uradnem listu RS. Rok objave ne more biti krajši od 30 dni. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 352-01/01 Datum: 29. 10. 2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), I. člena Zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74 in Uradni list RS, št. 14/90), 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99 in 12/01) in Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 50/01) in 9. člena Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov je Občinski svet občine Hajdina na 23. redni seji dne 29. 10 2001 sprejel ODLOK o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Ta odlok določa dejavnost, območje, pogoje, javna pooblastila, pričetek in čas trajanja koncesije, način financiranja in druge pomembne elemente za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (v nadaljevanju: dimnikarske službe). II. PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 2. člen Predmet koncesije je opravljanje vseh storitev lokalne javne službe za pregledovanje, nadziranje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, kot jih določajo vzdrževalni in drugi standardi zato službo. III. OBMOČJE IZVAJANJA KONCESIJE 3. člen Koncesija se podeli za celotno območje občine Hajdina. IV. POGOJI ZA PODELITEV KONCESIJE 4. člen Koncesijo lahko pridobi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je registrirana za opravljanje dimnikarske dejavnosti in ima ustrezno obrtno dovoljenje za opravljanje dimnikarstva, - da je ustrezno tehnič-no opremljena za izvajanje koncesije, - da ima zaposleno najmanj eno osebo s strokovno izobrazbo V stopnje tehnične smeri s področja dimnikarstva oziroma druge ustrezne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v dimnikarski dejavnosti, - da razpolaga z zadostnim številom strokovnih kadrov za učinkovito opravljanje dimnikarske službe, - da se izkaže s potrdilom o nekaznovanosti, - da se izkaže pozitivno finančno in likvidnostno stanje, - da predloži reference o dosedanjem delu, - da pripravi program izvajanja dimnikarske službe za čas trajanja koncesije, - da zagotovi strokovno vodenje katastra kurilnih naprav in drugih predpisanih katastrov. V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU 5. člen Koncesionar ima izključno (monopolno) pravico opravljati dimnikarsko službo na celotnem območju občine Hajdina po veljavnih vzdrževalnih in drugih standardih. 6. člen Za opravljanje dejavnosti dimnikarske službe in določanje razmerja med koncesionarjem in uporabniki veljajo določbe zakona o dimnikarski službi, odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe pregledovanja, nadziranja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov občine Hajdina in določbe tega odloka. Javna pooblastila, ki jih ima koncesionar v zvezi z izvajanjem javne službe, določa odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe pregledovanja, nadziranja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. Izvajalec dimnikarske službe zaračunava uporabnikom storitev dimnikarske službe, svoje storitve po ceniku, ki ga sprejme Občinski svet občine Hajdina. VI. POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE GOSPODARSKE SLUŽBE 7. člen Kot izključni izvajalec dimnikarske službe na celotnem območju občine Hajdina, opravlja koncesionar storitve na podlagi določil državnih predpisov in pred- pisov lokalnih skupnosti, vse pod naslednjimi pogoji: - da opravlja storitev dimnikarske službe v svojem imenu in za svoj račun, - da zagotavlja zadostno število strokovnih kadrov in za izvajanje storitev zadosten obseg tehničnih sredstev, kot je opredeljeno v programu izvajanja dimnikarske službe za čas trajanja koncesije, - da na zahtevo koncendenta ali pristojnih inšpekcijskih služb omogoči strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela, - da dosledno upošteva tehnične, stroškovne, organizacijske, vzdrževalne in druge standarde ter normative za opravljanje storitev dimnikarske službe, - da zagotavlja uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje koncesioni-rane dejavnosti, - da opravlja storitve v skladu s cenami, ki jih potrjuje Občinski svet, - da zagotovi pogoje za vodenje predpisanih katastrov, - da zagotavlja pravočasno izvedbo letnih poročil, - da spoštuje zahteve, definirane s tem odlokom, z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov in s koncesijsko pogodbo. VII. VIŠJA SILA 8. člen Koncesionarje dolžan opravljati storitve dimnikarske službe v okviru objektivnih možnostih tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem. V primeru iz prvega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od konce-denta povračilo tistih stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja dimnikarske službe v nepredvidljivih okoliščinah. Vlil. ZAVAROVANJE 9. člen Koncesionar mora biti zavarovan proti odgovornosti za škodo, ki jo povzroči tretji osebi, državi oziroma občini zaradi nevestnega izvajanja dimnikarskih storitev. Zavarovanje za namen iz prejšnjega odstavka, mora biti vinkulirano v korist občine, kolikor pride do prenehanja koncesije po krivdi izvajalca storitev. Zavarovanje lahko koristi tudi Republika Slovenija, če mora v primeru iz prejšnjega odstavka zagotoviti izvajanje dimnikarskih storitev namesto občine. IX. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE 10. člen Koncesijsko razmerje nastane z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in traja 4 leta. Koncesijska pogodba se lahko po njenem preteku podaljša. Koncesionar mora pričeti opravljati storitve dimnikarske službe v roku, določenem v koncesijski pogodbi. X. VIRI FINANCIRANJA DIMNIKARSKE SLUŽBE I I. člen Za izvajanje dimnikarske službe pridobiva koncesionar finančna sredstva iz cene za storitve dimnikarske službe, ki jih zaračunava neposredno uporabnikom storitev dimnikarske službe. Cene storitev dimnikarske službe določa občinski svet v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter na podlagi tarife in v skladu z določili koncesijske pogodbe. XI. PLAČILO ZA KONCESIJO 12. člen Koncesionar plačuje koncedentu nadomestilo za koncesijo. Nadomestilo se obračuna v višini 5 odstotkov od fakturirane realizacije v preteklem letu, ustvarjene z dimnikarskimi storitvami. Nadomestilo se plačuje za vsako leto trajanja koncesije, do konca marca za preteklo leto. Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna občine Hajdina in se uporabljajo za razvoj lokalnih javnih služb in varstva okolja. XII. POSTOPEK JAVNEGA RAZPISA 13. člen Župan občine sprejme akt o izvedbi javnega razpisa za pridobitev koncesionarjev. Javni razpis se objavi v Uradnem listu RS in mora vsebovati: - predmet koncesije, - pogoje za podelitev koncesije, - pogoje za izvajanje javne gospodarske službe, - elemente, ki jih mora vsebovati prijava za razpis, - pričetek in trajanje koncesije, - rok za predložitev prijav, - rok za izbor koncesionarja, - merila in postopek za izbor koncesionarja, - navedbo prednostnih meril, ki bodo vplivala na izbor (opravljanje dejavnosti, vodenje katastra...), - rok, v katerem bodo prijavljeni obveščeni o izboru. 14. člen Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavita najmanj dva ponudnika. Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena prijava. Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin in če ni prispela v razpisnem roku. Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi takoj po izteku razpisnega roka neuspelega razpisa. 15. člen Postopek javnega razpisa vodi strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa in presojo ponudb, ki jo imenuje župan. Strokovna komisija pripravi poročilo o ponudbah in ga posreduje občinskemu svetu. O izbiri koncesionarja odloči občinski svet. Na podlagi sklepa občinskega sveta, občinska uprava koncesionarju izda odločbo. O morebitnih pritožbah zoper odločbo odloča župan. 16. člen Koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo, v kateri podrobneje uredita medsebojna razmerja, vse skladno z zakonom. XIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE TERODGOVORNOST KONCEDENTA IN KONCESIONARJA 17. člen Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava. Koncedent lahko vsak čas zahteva od koncesionarja informacije o poslovanju v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe. Koncesionar mora kadarkoli med delovnim časom posredovati informacije o poslovanju in omogočiti občinski upravi vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe. Občinska uprava ima tudi pravico izvajati nadzor nad celotno poslovno dokumentacijo koncesionarja, ki se nanaša na izvajanje javne službe in nadzor nad roki in kvaliteto izvajanja del. Nadzor se mora izvajati tako, da ne ovira izvajanja storitev, o nadzoru pa se opravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in koncedent. Župan lahko za pomoč pri izvajanju strokovnega nadzora imenuje tudi strokovno komisijo, ki jo sestavljajo po en član občinskega sveta, en član odbora za okolje in prostor, en član pa iz Sekcije dimnikarjev Slovenije. XIV. RAZLOGI IN NAČIN PRENEHANJA KONCESIJE 18. člen Koncesijsko razmerje preneha: - s prenehanjem koncesijske pogodbe, - z odvzemom koncesije, - z odkupom koncesije. 19. člen Koncesijska pogodba preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če jo pogodbeni stranki pod pogoji, navedenimi v pogodbi, ne podaljšata. Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni roki in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 20. člen Koncedent lahko odvzame koncesionarju koncesijo ne glede na določila pogodbe: - če ne prične z opravljanjem koncesije v za to določenem roku, - zaradi opravljenih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug po izključni krivdi koncesionarja, - zaradi bistvenih kršitev pogodbe, - če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,. - v primeru stečaja koncesionarja. V teh primerih lahko koncedent prevzame koncesijo, koncesionarju pa mora povrniti vložena sredstva. V primeru odvzema koncesije zaradi bistvenih kršitev koncesijske pogodbe se pri odmeri odškodnine upošteva tudi škoda, ki nastane koncedentu zaradi predčasnega prenehanja. 21. člen Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa prevzame vse naprave, ki jih je koncesionar pridobil. Koncedent je upravičen do odkupa koncesije pod pogoji, ki se določijo s koncesijsko pogodbo. 22. člen Ob prenehanju koncesijskega razmerja preidejo koncesionarjeve obveznosti, ki izhajajo iz pogodb z uporabniki na koncedenta. Koncesionarje dolžan koncedentu izročiti kataster naprav in vso dokumentacijo, potrebno za nadaljnje izvajanje službe. 23. člen Koncesionar lahko prenese koncesijo na drugo fizično osebo ali pravno osebo samo s soglasjem koncedenta. Koncesionar izvaja javno službo sam ali preko podizvajalcev, katerim mora dati soglasje koncedent. Za delo podizvajalcev koncesionar odgovarja objektivno. XV. ODGOVORNOST ZA ŠKODO 24. člen Odgovornost za škodo, ki jo povzroči koncesionar pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe uporabnikom ali drugim pravnim in fizičnim osebam, se uporabljajo veljavni zakonski predpisi. Koncesionar je odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci uporabnikom ali drugim osebam. XVI. KONČNA DOLOČBA 25. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 352-09/01-1 Datum: 29. 10. 2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), I. člena Zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74 in Uradni list RS, št. 14/90), 16. člena statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) in Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 50/01) je Občinski svet občine Hajdina na 23. redni seji dne 29. 10.2001 sprejel ODLOK o načinu izvajanja gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja način opravljanja gospodarske javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (v nadaljevanju: dimnikarske službe) v Občini Hajdina zaradi varstva zraka in varstva pred požarom. 2. člen Dimnikarska služba je gospodarska javna služba in zajema pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje naslednjih kurilnih naprav: - kurilne naprave na vse vrste goriv, kot jih določa uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94), kot so kurilna naprava, odvodnik dimnih plinov (dimnik, dimniški priključek - dimovod ali nadtlačni odvodnik), - pomožne naprave, ki so povezane z obratovanjem kurilnih naprav, kot so: naprave za pripravo goriva, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za dovod ostankov zgorevanja (pepela in ostankov goriva) iz kurilne naprave ali iz prostora s kurilno napravo na deponijo, - naprave za prezračevanje prostorov, v katerih so kurilne naprave in naprave za dovod zgorevalnega zraka v prostor s kurilno napravo ter naprave za prezračevanje vseh drugih prostorov, ki poteka na osnovi naravnega obtoka zraka. 3. člen Dimnikarska služba obsega opravljanje naslednjih storitev na vseh napravah iz 2. člena tega odloka. Dimnikarska služba: -opravlja prve strokovne preglede vseh naprav o skladnosti izvedbe s projek- tom in predpisi, izdeluje strokovna poročila, ki so sestavni del soglasij pristojnih inšpektoratov v Republiki Sloveniji, - opravlja prve meritve emisij v zrak in določa toplotne izgube z dimnimi plini ter po potrebi tudi ostale toplotno-tehnične parametre kurilnih naprav, kot to zahtevajo državni predpisi, - opravlja občasne - letne strokovne preglede vseh naprav o skladnosti izvedbe s projektom in predpisi, izdeluje strokovna poroč- ila in izdaja ustrezna potrdila o stanju naprav za nadaljnjo uporabo, po potrebi opozarja uporabnika naprav o ugotovljenih nepravilnostih in določi roke za odpravo le-teh ter o rezultatih strokovnega pregleda obvešča pristojni inšpektorat, - opravlja izredne strokovne preglede in meritve vseh naprav na podlagi zahtev pristojnega inšpektorja in izdeluje letna poročila o emisijah snovi v zrak, - izvaja kontrolne preglede, na osnovi katerih določi potrebo po čiščenju, - izdeluje letne programe izvajanja dimnikarskih storitev, - izvaja mehansko in kemično čiščenje ter antikorozijsko zaščito naprav, - izvaja izžiganje katranskih oblog v odvodniku odpadnih plinov in veznih elementov v soglasju z uporabnikom, - zagotavlja ustrezno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, zbranimi pri opravljanju dimnikarskih storitev, -vodi evidence kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, njihovi lokaciji in lastniku ter uporabniku, njihovi velikosti ipd,, kot to določ- ajo državni in občinski predpisi, - vodi evidence o vseh izvedenih in neizvedenih dimnikarskih storitvah, - vodi evidence o emisijah snovi v zrak iz posameznih kurilnih naprav, - vodi druge evidence, če to zahteva državni oziroma občinski organ in se za to posebej dogovorita, - izvaja svetovanje in osveščanje uporabnikov in ostalih v zvezi z varstvom okolja, požarno varnostjo, zdravstvenim varstvom ter splošno varnostjo itd., - izvaja druge storitve, ki jih določa zakon in podzakonski akti. 4. člen Izvajalec dimnikarske službe (v nadaljevanju: izvajalec) je pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki v skladu s predpisi in splošnimi akti Občine Hajdina, opravlja to storitev na območju Občine Hajdina. 5. člen Uporabnik storitev (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki poseduje naprave iz 2. člena tega odloka. Izvajalec nudi storitev uporabniku pod pogoji, predpisanimi z zakonom, drugimi predpisi in tem odlokom., 6. člen Uporabniki morajo v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe: - na lastno pobudo ali pobudo izvajalca prijaviti svoje naprave pooblaščenemu izvajalcu in mu nuditi potrebne podatke za vodenje katastra naprav in drugih evidenc v zvezi z izvajanjem dimnikarske službe, - omogoč-iti izvajalcu neovirano izvajanje dimnikarskih storitev, - za nove in rekonstruirane naprave pri izvajalcu naročiti izdelavo strokovnega mnenja tako imenovanega prvega pregleda in prve meritve o primernosti le-teh, - pripraviti izvajalcu dimnikarske službe ob neposrednem izvajanju storitev neoviran dostop do vseh naprav oziroma neoviran vstop v vse prostore, v katerih so ali pa potekajo naprave iz 2. člena tega odloka, ki spadajo pod dimnikarsko službo in izvajalcu omogočiti tudi vpogled v načrte naprav in zgradbe, če je to potrebno, - sporočiti izvajalcu vsako spremembo na napravah, uporabi vrste goriva, časa obratovanja, ki ima za posledico spremembe v emisiji snovi v zrak in vrste ter števila dimnikarskih storitev, - redno plačevati dimnikarske storitve, - skrbeti za to, da so njegove naprave pregledane, očiščene in v dobrem stanju, - v primeru pritožbe na kakovost storitve, je uporabnik dolžan o tem najprej obvestiti izvajalca in šele zatem pristojni občinski organ in inšpekcijsko službo. Kolikor uporabnik ne izpolnjuje gornjih pogojev, je izvajalec dimnikarske službe to takoj dolžan sporočiti občinskemu organu in pristojnemu inšpektorju. 7. člen Uporabnik ima pravico: - kadarkoli zahtevati katerokoli dimnikarsko storitev, ki je predmet javne službe, - zahtevati in dobiti možnost vpogleda v kataster naprav in ostalih evidenc, ki se nanašajo nanj, - biti pravočasno obveščen o času izvajanja dimnikarske storitve, - dobiti kakovostno dimnikarsko storitev, - pritožiti se na kakovost storitve, - do zagotovitve ostalih pravic, ki so definirane s tem odlokom in državnimi predpisi. II. ORGANIZACIJSKA OBLIKA IZVAJANJA STORITVE PREGLEDOVANJA, NADZOROVANJA IN ČIŠČENJAKURILNIH NAPRAV 8. člen Gospodarska javna služba pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (dimnikarska služba), se v Občini Hajdina opravlja kot koncesionarska služba. Koncesija se podeli izvajalcu dimnikarske službe (v nadaljevanju: izvajalcu), ki je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izpolnjuje vse pogoje, ki so predpisani s splošnimi pravnimi akti. 9. člen Koncesija se podeli za celotno območje Občine Hajdina. Pogoji za podelitev koncesije se skladno s tem odlokom določijo v odloku o podelitvi koncesije (s koncesijskim aktom). 10. člen Izvajalec ima pravico do: izvajanja vseh dimnikarskih storitev po veljavnih vzdrževalnih standardih, - obrač- unavanja dimnikarskih storitev po veljavnem ceniku, - zbiranja podatkov uporabnikov, ki so potrebni za vodenje katastra naprav, - izvajanja vseh drugih javnih opravil, ki jih določa zakon in podzakonski akti. III. KATASTER KURILNIH NAPRAV I I. člen Izvajalec vodi kataster kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav in evidenco izvedenih in neizvedenih dimnikarskih storitev kakor tudi evidenco emisij dimnih plinov za posamezne kurilne naprave. Kataster z vsemi zbranimi podatki je last koncedenta, izvajalec mu je dolžan ažurno sporočati vse spremembe in mu ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe celoten kataster tudi predati. Izvajalec je dolžan s katastrom podatkov ravnati tako kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu in pristojnim inšpekcijskim službam, uporabniku pa le v tistem delu, ki se nanaša nanj. IV. IZVAJANJE STORITEV 12. člen Izvajalec je dolžan pravočasno obveščati uporabnike o terminu izvajanja storitev dimnikarske službe. V ta namen izvajalec pripravi razpored rednih storitev, kot sta čiščenje in pregledovanje. Razpored objavi v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način. O nameravanem opravljanju storitev, ki se izvajajo po potrebi, mora izvajalec uporabnika obvestiti najmanj tri dni pred pričetkom del. Obvestilo je lahko poslano z navadnim pismom, osebno ali po telefonu, v več stanovanjskih stavbah pa z obvestilom na oglasni deski ali obvestilom upravnika zgradbe. I 3. člen V primeru, da ima uporabnik kljub rednemu čiščenju težave z odvodom dimnih plinov ali kurilne naprave, lahko pisno zahteva storitev od izvajalca. Na pisni poziv mora izvajalec izvršiti uslugo najkasneje v 48 urah. Uporabnik lahko zahteva storitev tudi na kak drug način, katero izvajalec izvrši v najkrajšem možnem času v smislu dobrega izvajalca. 14. člen če izvajalec pri izvajanju posameznih storitev ugotovi pomanjkljivosti na napravah zaradi katerih je ogrožena varnost pred požarom, ogrožena zdravstvena varnost, je preveliko onesnaževanje in je ogrožena splošna varnost, je dolžan o pomanjkljivosti takoj obvestiti uporabnika in mu tudi določiti rok za odpravo le-teh. Po preteku roka mora preveriti ali so pomanjkljivosti odpravljene in kolikor niso, mora izvajalec o tem takoj obvestiti občino in pristojno inšpekcijsko službo. V. CENE STORITEV IN PLAČEVANJE 15. člen Izvajalec mora opravljati storitve dimnikarske službe v okviru objektivnih možnosti tudi ob nepredvidljivih okoliščinah. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, ima izvajalec pravico zahtevati povračila od občine Hajdina oziroma doplačilo zaradi dodatnih stroškov, ki so ob tem nastali. 16. člen Cene storitev se določajo skladno z zakonom in drugimi predpisi. Cene dimnikarskih storitev sprejme v obliki sklepa Občinski svet občine Hajdina, predlaga pa jih izvajalec. 17. člen Dimnikarska služba se financira iz veljavne cene storitev, ki jo izvajalec zaračuna uporabniku v svojem imenu in za svoj račun. Za izvajanje dimnikarske službe pridobiva izvajalec finančna sredstva iz cene storitve za opravljeno storitev dimnikarske službe, ki jo zaračunava uporabniku. VI. NADZOR 18. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska uprava. VI. KAZENSKI DOLOČBI 19. člen Z denarno kaznijo 10.000,00 SIT se za prekršek kaznuje fizično osebo, ki krši določila 6. člena tega odloka. Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo 200.000,00 SIT pravna ali fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem samostojne dejavnosti. Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se za prekršek iz drugega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. 20. člen Z denarno kaznijo 150.000,00 SIT se za prekršek kaznuje izvajalec, če obračuna ceno storitve v neskladju s tem odlokom ali sklepom o določitvi cen, oziroma če na pisni poziv ni opravil storitve v predpisanem času. Vlil. KONČNA DOLOČBA 21. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 352-09/01 Datum: 29. 10.2001 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi druge alinee drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00) in Odločitev Ustavnega sodišča, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 59/99 ter 16, člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99 in 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 23. redni seji dne 29. 10. 2001 sprejel ODLOK o plakatiranju v občini Hajdina 1. člen Ta odlok ureja: - lepljenje in nameščanje plakatov, reklamnih panojev, oglasov, transparentov in podobnih objav (v nadaljevanju: plakati in transparenti) - postavitev in vzdrževanje objektov in naprav za plakatiranje (v nadaljnjem besedilu: plakatni kov) - obračunavanje plakatiranja ter - sankcije ob neupoštevanju določil odloka. Določila tega odloka so obvezna za vsa podjetja ter druge organizacije, skupnosti in občane, ki želijo ob raznih prireditvah, shodih in posebnih prilikah namestiti plakate ter transparente, reklame ter druga obvestila. Območja izvajanja: določila tega odloka veljajo v vseh naseljih občine Hajdina. 2. člen Plakatov, transparentov, reklam ter drugih obvestil, ki bi bili s svojo vsebino in sporočilom v očitnem nasprotju z interesi javnega miru in javne morale, ni dovoljeno obešati. Prav tako ni dovoljena politična propaganda, razen v času pred volitvami. 3. člen Izvajalec posameznega plakatiranja je Občinska uprava občine Hajdina, organizator prireditve ali pooblaščeni izvajalec. Izvajalec prevzame odgovornost, da bo plakatiranje opravljeno v skladu s tem odlokom. 4. člen Postavitev in vzdrževanje plakatnikov je naloga Občinske uprave. Izvajalec plakatiranja je odgovoren za lepljenje in odstranjevanje plakatov. Plakatniki so stalni in pomični. Lokacijo stalnih plakatnikov se določi z ureditvenim načrtom. Njihovo število se lahko poveča glede na potrebe v okviru prireditvenih lokacij namestitve. Pomični plakatniki se postavljajo ob raznih večjih prireditvah, shodih in posebnih prilikah. 5. člen Na občinskih plakatnikih so lahko plakati veliki do 0,40 m2. Po potrebi se naba- vijo tudi premični plakatniki. Vrsto in obliko plakatnikov določi in potrdi občinski svet na predlog Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora v sodelovanju z občinsko upravo. Odločbo o priglasitvi del izda Upravna enota Ptuj v soglasju z lastnikom stavbe ali zemljišča. 6. člen Plakate lepi izvajalec ob torkih in četrtkih, v izrednih primerih pa tudi ob drugih delovnih dnevih. Plakate je potrebno dostaviti v potrditev Občinski upravi občine Hajdina v času uradnih ur. Lepljenje in nameščanje plakatov in transparentov je dovoljeno samo na plakatnikih. Plakatiranje v izložbenih oknih ter v in na stavbah je dovoljeno samo z dovoljenjem lastnika. Za te primere določbe tega odloka ne veljajo. Metanje letakov brez posebnega pisnega dovoljenja je prepovedano. Z na novo postavljenim plakatom se ne sme prekriti že nalepljenega plakata, ki oglašuje oziroma vabi na prireditev, ki še ni bila. 7. člen Izvajalec mora v roku 5 dni odstraniti vse raztrgane in onesnažene plakate s plakatnikov ter le-te čistiti. 8. člen Za predvolilno, politično in reklamno delovanje se postavijo dodatni pomični plakatniki in se določi način uporabe s sklepom, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet. 9. člen Občina Hajdina s tem odlokom določa, da so organizacije Rdečega križa, Karitas, športna, gasilska in vsa ostala društva, ki delujejo na območju občine Hajdina, oproščena stroškov objavljanja oglasov in transparentov, vendar mora biti plakatiranje usklajeno z določili tega odloka. 10. člen Pristojbina za m2 plakatnega prostora na stalnem plakatniku se plača: - do 10 kosov plakatov 5.000,00 SIT + DDV - od I I do 20 kosov se pristojbina poveča za 50 % + DDV - od 21 kosov plakatov naprej se pristojbina poveča za 100% + DDV Pristojbina za posamične premične plakatnike, ki se dodatno postavijo, se plača v višini 1.000,00 SIT + pripadajoči DDV za I m2 prostora na enem plakatniku. I I. člen Pred nameščanjem plakatov mora izvajalec vse plakate potrditi na Občinski upravi občine Hajdina in zanje vnaprej plačati pristojbino in davek. Pristojbina je po odbitku stroškov dohodek občine, ki se nakaže na njen žiro račun oziroma se plača na blagajni občinske uprave. Plakati se lepijo na panoje za obdobje I I dni. Po tem roku jih izvajalec odstrani. Plakatiranje za čas, daljši od I I dni, se obračuna dodatno v skladu s prvim odstavkom tega člena. 12. člen Plakati in transparenti, ki so nalepljeni ali nameščeni v nasprotju s tem odlokom, se odstranijo na stroške izvajalca, ki je za plakatiranje prevzel odgovornost, oziroma na stroške odgovorne osebe organizatorja javne prireditve, odgovorne osebe organizacije ali druge fizično pravne osebe, v korist katere je izvršeno plakatiranje oziroma drugačno javno oglaševanje s plakati, če plakatiranje ni bilo potrjeno na Občinski upravi občine Hajdina. 13. člen Z denarno kaznijo 10.000,00 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba javne prireditve oziroma ustanove: 1. za vsak plakat, nalepljen ali nameščen izven plakatnika; 2. za vsak plakat, ki je nalepljen na plakatnik in ni predpisano potrjen (žigosan); 3. za vsak plakat, nalepljen na izložbeno okno brez predhodnega dovoljenja upravljalca oziroma lastnika poslovnih prostorov; 4. za vsak plakat, ki je nalepljen preko plakata, ki oglašuje oziroma vabi na prireditev, ki se še ni zgodila. Z denarno kaznijo 200.000,00 SIT se kaznuje tudi pravna oseba, ki krši določbe zgornjega odstavka. Denarno kazen izterja pooblaščena oseba, ki nadzoruje ta odlok. 14. člen Z denarno kaznijo 10.000,00 SIT se kaznuje izvajalec iz 3. člena za naprej naveden prekršek: - če lepi in namešča plakate izven plakatnih mest (6. člen); - če ne odstrani raztrganih in onesnaženih plakatov s plakatnih mest in izven njih (7. člen); - če lepi plakate preko plakatov, ki oglašujejo oziroma vabijo na prireditev, ki se še ni zgodila; - odgovorna oseba pravne osebe. Denarne kazni so po odbitku stroškov dohodek občine. 15. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Občinska uprava, komunalna inšpekcija, redarji in policija. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 015-04/01 Datum: 29. 10. 2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ l.r. Na podlagi I., 2. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list št., 109/99 in 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 23. redni seji dne 29. 10. 2001 sprejel ODLOK o komunalnih taksah v občini Hajdina I. SPLOŠNI DEL /. člen Odlok predpisuje vrste in višino komunalnih taks na območju občine Hajdina. V občini Hajdina so predpisane komunalne takse za naslednje predmete in storitve: 1. Za reklamne objekte, napise, objave in razglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označ eni na javnih mestih 2. Za uporabo javnega prostora za druge začasne namene (postavljanje kioskov, stojnic, opravljanje trgovske in gostinske dejavnosti zunaj poslovnih prostorov) 2. člen Takse se določajo v točkah. Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v posebnem delu - tarifa komunalnih taks, ki je sestavni del tega odloka. Spremembo vrednosti točke določi s sklepom na podlagi gibanja rasti drobno-prodajnih cen življenjskih potrebščin enkrat letno Občinski svet občine Hajdina do konca meseca decembra za naslednje leto. 3. člen Taksni zavezanec je pravna oseba ali posameznik oziroma fizična oseba, ki uporablja predmete ali storitve, za katere so uvedene komunalne takse. Takso odmerja in pobira Občinska uprava občine Hajdina. 4. člen Takse so določene v dnevnih in letnih zneskih. Taksna obveznost v primerih, ko je taksa določena v letnem znesku, nastane z dnem namestitve taksnega predmeta oziroma z dnem pričetka uporabe, preneha pa s potekom meseca, v katerem je zavezanec pisno obvestil Občinsko upravo občine Hajdina o odstranitvi taksnega predmeta oziroma prenehanju njegove uporabe. Okoliščina, zaradi katere taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. 5. člen Taksni zavezanec je dolžan nastanek taksne obveznosti prijaviti Občinski upravi občine Hajdina pred začetkom uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta v 15 dneh pred njenim nastankom, prenehanje pa z dnem odstranitve oziroma uporabe le-tega. Prijava taksne obveznosti mora vsebovati: podatke o zavezancu, čas in kraj uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta in opis taksnega predmeta (površina, število ipd.). Taksni zavezanec je dolžan Občinski upravi občine Hajdina prijaviti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obračun komunalne takse. če je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno soglasje oziroma dovoljenje pristojnega organa, je treba takso plačati pred izdajo soglasja oziroma dovoljenja. Izvajanje te določbe zagotovi organ, ki soglasje oziroma dovoljenje izda. 6. člen Komunalne takse plačujejo zavezanci vnaprej, če ni v tem odloku drugače določeno, če taksni zavezanec ne plača takse v predpisanem roku, se le-ta prisilno izterja. O plačilu komunalne takse se taksnemu zavezancu izda ustrezno potrdilo. 7. člen Takso za pravne in fizične osebe odmerja in pobira Občinska uprava občine Hajdina, izterjuje pa jo Davčna uprava Republike Slovenije - Davčni urad Ptuj, Izpostava Ptuj, na podlagi posebne pogodbe. S posebno pogodbo se na davčni urad lahko prenese tudi odmera, obračun, pobiranje in nadzor nad pobiranjem komunalne takse. 8. člen Prisilna izterjava komunalnih taks od fizičnih oseb se opravi po predpisih o prisilni izterjavi davkov občanov, prisilna izterjava od pravnih oseb pa po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo neporavnanih denarnih obveznosti pravnih oseb. Pravica do izterjave neplačane in povrnitve preveč plačane komunalne takse zastara v dveh letih po preteku roka, v katerem bi morala biti plačana oziroma je bila plačana, če gre za vračilo. 9. člen Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci v enkratnem ali dnevnem znesku ali v letnem znesku, kakor je določeno v tarifi. V primeru, ko je taksa določena v enkratnem ali dnevnem znesku, jo taksni zavezanec plača vnaprej oziroma pred izdajo ustreznega dovoljenja. Takse, ki so določene v letnih zneskih, pa se plačajo prvič ob izdaji ustreznega dovoljenja do konca polletja, v katerem je nastala taksna obveznost, vnaprej se plačujejo polletno in zapadejo v plačilo I. I. in 1.7. v letu z rokom plačila 30 dni. Okoliščine, da takšnega predmeta zavezanec ni mogel uporabljati ne vpliva na taksno obveznost. 10. člen Komunalne takse se odmerjajo, pobirajo in izterjujejo na podlagi prijav taksnih zavezancev, izdanih dovoljenj pristojnih organov, prijav inšpekcijske službe ter prijav Občinske uprave občine Hajdina. Služba občinske uprave na terenu ugotavlja, ali je uporaba oziroma namestitev takšnega predmete prijavljena ter preverja resničnost podatkov na prijavah taksne obveznosti. V primeru, da taksni zavezanec ne prijavi taksne obveznosti in nima ustreznih soglasij, se predmet odstrani na stroške taksnega zavezanca. Taksno obveznost predpiše Občinska uprava občine Hajdina s posebno odlo- Komunalne takse po tem odloku so prihodek proračuna občine Hajdina. II. KAZENSKE DOLOČBE 12. člen Z denarno kaznijo 30.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik: - če ne prijavi nastanka taksne obveznosti po tem odloku, - če v prijavi taksne obveznosti navaja neresnične podatke, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti. Z denarno kaznijo 10.000,00 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Zavezanci, ki na dan uveljavitve tega odloka že opravljajo taksno storitev oziroma imajo že nameščene takšne predmete, so dolžni taksno obveznost prijaviti Občinski upravi občine Hajdina najkasneje 30 dni po uveljavitvi tega odloka. Taksna obveznost v tem primeru nastane z dnem začetka veljavnosti tega odloka. 14. člen Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo v občini Hajdina uporabljati določila Odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/96). 15. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. IV. POSEBNI DEL TARIFA KOMUNALNIH TAKS Tarifna številka I Za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih se plača letna taksa: - do 2 m2 za 20 točk - od 2 m2 do 4 m2 za 40 točk - JUMBO plakati 12 m2 enostranski za 70 točk - JUMBO plakati 12 m2 dvostranski za I 10 točk Pojasnila: a) Smatra se, da je taksni predmet na javnem mestu oziroma javni površini, kadar je nameščen tako, daje njegova sporočilnost usmerjena navzven, v odprt prostor, ne glede na lastništvo nepremičdnin, na katerih je taksni predmet name-ščeen. b) Taksni zavezanci po tej tarifi so pravne in fizične osebe, ki izvajajo oglaševanje oziroma reklamiranje, če tako opredeljenih taksnih zavezancev ni mogoče identificirati, so taksni zavezanci lastniki taksnih predmetov-objektov oziroma površin, na katerih je taksni predmet. c) Plačila komunalne takse po tej tarifi so v okviru svojih dejavnosti oproščene objave državnih ter občinskih organov občine Hajdina, objave političnih strank v predvolilnem obdobju, objave kulturnih in športnih prireditev kakor tudi reklamnih panojev na športnih igriščoih, ki jih iz svoje dejavnosti objavljajo društva s sedežem v občini Hajdina, reklamni napisi, ki opozarjajo na naravne in kulturne znamenitosti ter objave dobrodelnih in humanitarnih organizacij. d) Za taksni predmet se ne šteje ena zakonsko obvezna označba firme na zgradbi firme ali na zemljišču, kjer je sedež firme in ena izven tega območja. Za taksni predmet se po tem odloku ne šteje označba firme na predstavitvenem panoju, ki se postavlja v okviru turistično promotivne dejavnosti v občini in katerega lastnik je občina. Tarifna številka 2 Za uporabo javnega prostora za druge začasne namene razen pločnikov (postavitev kioskov, stojnic, opravljanje trgovske in gostinske dejavnosti zunaj poslovnih prostorov) se plača dnevna taksa: - do 5 m2 zavzete površine za 5 točk - od 5 m2 do 10 m2 zavzete površine za 15 točk -nad 10 m2 zavzete površine za 30 točk Pojasnila: a) Za javne površine se štejejo pločniki, ceste, zelenice, parkirišča ter druge vzdrževane in nevzdrževane površine na območju občine Hajdina. b) Taksni zavezanec je uporabnik prostora. Številka: 423-04/01 Datum: 29. 10.2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 23. redni seji dne 29.10.2001 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih občine Hajdina /. člen 9. člen se prenese v poglavje I. Splošne določbe in glasi: PRIZNANJE ZA NAJLEPŠE UREJENO VAŠKO SKUPNOST ima pomen priznanja vaški skupnosti, v kateri so vaščani s svojim delom in smislom skozi celo leto skrbeli za urejenost vaške skupnosti kot celote in za posebno urejenost skupnih in posameznih objektov. Priznanje je posebna listina, ki je v mapi. Krasi jo občinski grb in ima odtis zlate vrtnice. Na listini je označeno: Občina Hajdina, komu se podeljuje, namen, datum in žig ter podpis župana. 10. člen se prenese v poglavje I. Splošne določbe in glasi: PRIZNANJE ZA VZORNO UREJENO KMETIJO ima pomen priznanja lastniku kmetije, ki je s svojim delom poskrbel za lepo urejenost kmetije kot celote, gospodarskih in bivalnih objektov, dvorišča ter za lepo urejeno cvetje na balkonih in drugih mestih. Priznanje je posebna listina, ki je v mapi. Krasi jo občinski grb in ima odtis zlate vrtnice. Na listini je označeno: Občina Hajdina, komu se podeljuje, namen, datum in žig ter podpis župana. PRIZNANJE ZA VZORNO UREJEN POSLOVNI OBJEKT ima pomen priznanja uporabniku poslovnega objekta, ki je s svojim delom skrbel za urejenost objekta, okolice ter lepo cvetje na oknih, balkonu ali drugih mestih. Priznanje je posebna listina, ki je v mapi. Krasi jo občinski grb in ima odtis zlate vrtnice. Na listini je označeno: Občina Hajdina, komu se podeljuje, namen, datum in žig ter podpis župana. PRIZNANJE ZA VZORNO UREJENO STANOVANSJKO HIŠO ima pomen priznanja lastniku stanovanjske hiše, ki je s svojim osebnim delom in trudom skrbel za urejenost objekta in dvorišča in lepo skrbel za rože na oknih in balkonih ter drugih mestih. Občinski svet v skladu s pravili o tekmovanju in ocenjevanju za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte podeli tri priznanja, in sicer: - Listino, ki je v mapi, krasi jo občinski grb in ima odtis zlate vrtnice. Na listini je označeno: Občina Hajdina, komu se podeljuje, namen, datum in žig ter podpis župana. Priznanje se podeljuje lastniku stanovanjske hiše, ki jo je komisija za ocenjevanje objektov ocenila kot najlepše urejeno v obč- ini Hajdina. - Listino, ki je v mapi, krasi občinski grb in ima odtis srebrne vrtnice. Na listini je označeno: Občina Hajdina, komu se podeljuje, namen, datum in žig ter podpis župana. Priznanje se podeljuje lastniku stanovanjske hiše, ki jo je komisija za ocenjevanje objektov ocenila kot drugo najlepše urejeno stanovanjsko hišo v občini Hajdina. - Listino, ki je v mapi, krasi občinski grb in ima odtis bronaste vrtnice. Na listini je označeno: Občina Hajdina, komu se podeljuje, namen, datum in žig ter podpis župana. Priznanje se podeljuje lastniku stanovanjske hiše, ki jo je komisija za ocenjevanje objektov ocenila kot tretjo najlepše urejeno stanovanjsko hišo v občini Hajdina. 2. člen Vsi nadaljnji členi se spremenijo, in sicer tako, da se 9. člen spremeni vil... do 17. člena, ki se spremeni v 19. člen. 3. člen V celotnem Odloku o priznanjih občine Hajdina se beseda »uokvirjeno« zamenja z besedo »v mapi«. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 015-04/01 Datum: 29. 10. 2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. OBČINA HAJDINA Občinski svet Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) inv skladu z 2 odstavkom 17. člena ter v skladu z 20. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je Občinski svet občine Hajdina na svoji 22. redni seji dne 06. 09. 2001 sprejel naslednji SKLEP Za točno vzpostavitev evidence za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se opravi dejanska zunanja tlorisna izmera objektov (oboda) pri vseh zavezancih, kot jih predvideva 2. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Obrazložitev ostane nespremenjena. Obrazložitev Pri analizi pridobitve in pregledu podatkov smo ugotovili, da posredovani podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Številka: 423-06/01 Datum: 06.09.2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r., Na podlagi 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) in 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99 in Uradni list RS, št. 14/00, 21/00) je Občinski svet občine Hajdina na 23. redni seji dne 29. 10. 2001 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2002 1. Vrednost točke, za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina v letu 2002 znaša 0,0748 SIT 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od I. januarja 2002. Številka: 403-01/01 Datum: 29. 10. 2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r Na osnovi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99) in 7. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 23. redni seji dne 29.10. 2001 sprejel SPREMEMBO SKLEPA o opravljanju in oddajanju šolske telovadnice v Osnovni šoli Hajdina 6. člen se spremeni tako, da se glasi Cene za uporabo telovadnice so od 01.09.2001 sledeče: a) za športna društva in klube, ki v program vključujejo otroke in mladino in so vključeni v program športa Športne zveze Hajdina, gasilskega poveljstva Hajdina ter invalide: 1.100.00 SIT-90 minut b) za rekreativce, skupine in posameznike iz občine Hajdina 2.250.00 SIT-90 minut c) za društva in klube ter ostale uporabnike izven občine Hajdina 3.350.00 SIT-90 minut Cena za malo telovadnico je 500,00 SIT - 90 minut. Cene najema telovadnice za prireditve komercialnega pomena se oblikujejo na podlagi ekonomskih kriterijev. Opredelijo se v pogodbi za posamezno prireditev. Datum: 29. 10. 2001 Številka: 6-65-2/99-2 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r., Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) in 6. člena Uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 46/01) ter na vlogo Komunalnega podjetja Ptuj, d.d. Žnidaričevo nabrežje 3, Ptuj je Občinski svet občine Hajdina na 23. redni seji dne 29. 10. 2001 sprejel naslednje MNENJE k ceni odvajanja odplak na območju občine Hajdina Občinski svet občine Hajdina daje pozitivno mnenje za 64,5 % dvig cene odvajanja odplak Komunalnemu podjetju Ptuj, d.d. s sedežem na Žnidaričevem nabrežju 3, Ptuj v občini Hajdina. Tako bi cene znašale: - za gospodinjstva 18,92 SIT/m3 - za ostale uporabnike 40,60 SIT/m3 Številka: 380-01/01-2 Datum: 29. 10.2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 23. seji dne 29. 10.2001 sprejel SPREMEMBO PRAVIL o tekmovanju za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte v občini Hajdina Točka 3. Ocenjevanje - b) se spremeni in glasi: b) za vzorno urejeno posamezno stanovanjsko hišo, kmetijo in poslovni objekt: Točka 4. Vrsta priznanj, se spremeni in glasi: Občina Hajdina podeli v skladu z Odlokom o priznanjih občine Hajdina na podlagi števila zbranih točk po predlogu ocenjevalne komisije in sklepu občinskega sveta naslednja priznanja: - Priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost v občini Hajdina - Priznanje za vzorno urejen poslovni objekt v občini Hajdina - Priznanje za vzorno urejeno kmetijo v občini Hajdina - Priznanje za tri vzorno urejene stanovanjske hiše v občini Hajdina Priznanja podeli župan ali oseba, ki jo je pooblastil, ob občinskem prazniku občine Hajdina. Številka: 015-04/01 -1 Datum: 29.10.2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 45/97 -odločba U.S., Uradni list RS, št. 56/98), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.79/99) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99) je svet občine Hajdina na 22. redni seji dne 06. 09. 2001 sprejel ODLOK o spremembi Odloka o proračunu občine Hajdina za leto 2001 /. člen V odloku o proračunu občine Hajdina za leto 2001 (Uradni list, št. 12/01) se 3. člen spremeni tako, da glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 2001 znašajo 409.926.000,00 SIT in sicer v: bilanci prihodkov in odhodkov - skupaj prihodki 409.926.000,00 SIT - skupaj odhodki 442.070.081,00 SIT - proračunski primanjkljaj 32.144.081,00 SIT Pregled prihodkov in odhodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del odloka.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 403-01 /2001 Datum: 06.09.2001 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. HAJDINČAN december 2001 V OŠ HAJDINA PREDSTAVITEV NOVE PUBLIKACIJE POKRAJINSKEGA MUZEJA IN ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA PTUJ Večer posvečen Rimljanom ^pokrajinski muzej Ptuj in občina Ml Hajdina sta ob 100-letnici odkritja II. mitreja na Spodnji Hajdini pripravila svečanost, na kateri so predstavili zbornik Ptuj v rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba. Urednici zbornika sta Mojca Vomer Gojkovič in magistra Nataša Kolar. Ob tej priložnosti sta bili na ogled tudi zanimivi razstavi: Restavriranje I. mitreja Restavratorskega centra Ljubljana in Zgodba o II. mitreju Pokrajinskega muzeja Ptuj. Ob kulturnem programu se je tistega večera prilegel še pogled na dobrote iz rimskih časov, ki so jih pripravile članice Društva žena in deklet občine Hajdina. In kako je zbornik nastajal? Zamisel je stara že kar nekaj časa, a šele konec letošnjega leta se z zaključkom zastavljenega projekta ta zamisel uresničuje. Kot je povedala M.V. Gojkovič, je s tem izpolnjena strokovna in tudi širša dolžnost do bogate dediščine. Pokrajinski muzej Ptuj je namreč pripravil v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Oddelkom za arheologijo in zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Restavra- MITHRAISM AND !TS ERA ZBORNIK MEDNARODNEGA ZNANS1 VENEČA SREČANJA AKTEN DES1NTERNAT10NALEN' SIMPOSllIM COLLKCriON OP INTERNATIONAL SCIKNTOU' SVMPOSIUM rruj.il.-IS. OKTOBER 1999 torskim centrom RS in Avstrijskim inštitutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo, izpostava Ljubljana, v oktobru 1999 mednarodno znanstveno srečanje. Posvečeno je bilo 1930. obletnici prve omembe Petovione v pisnih virih ter 100. obletnici odkritja I. mitreja na Spodnji Hajdini in postavitve zaščitne stavbe nad njim. Potem je občina Hajdina v času trajanja mednarodnega znanstvenega srečanja povabila še na odprtje prenovljenega I. mitreja na Sp. Hajdini. Na mednarodnem znanstvenem simpoziju Ptuj v rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba je v okviru štirih tem svoje prispevke predstavilo 51 predavateljev, v velikem številu tudi tujih. Pričujoči zbornik pomeni zaključek projekta - v njem lahko dobimo precej dobro sliko o tem, kakšni ljudje so bili Rimljani. Tako je na svečani predstavitvi zbornika razmišljal župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Zbornik predstavlja rimsko zgodovino in kulturo širšega prostora, je poudaril Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je za dobro, predvsem pa strokovno opravljeno delo čestital vsem znanstvenikom, strokovnjakom, še posebej pa sodelavkama Mojci Vomer Gojkovič in Nataši Kolar. Predstavnica Zgodovinskega društva Ptuj Ljubica Šuligoj pa je dejala, da je zbornik pravzaprav naša kulturna dediščina in nam kot tak daje vpogled v rimsko zgodovino. TM december 2001 HAJDINCAN V DOMU KRAJANOV V SKORBI ŽE TRADICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Prijetni trenutki druženja, drobnih pozornosti /'"'Vbčina Hajdina je 1. decembra že po V_V tradiciji na skupno srečanje povabila starejše občane, stare nad 70 let, med njimi tudi najstarejšega Martina Vidoviča iz Hajdoš. Razposlali so 355 ovojnic s povabilom na srečanje, ki so ga pripravili v domu krajanov v Skorbi, kjer so domačini poskrbeli za topel sprejem in prijeten kulturni program. Starejšim občanom in občankam so na druženju prepevali ter igrali učenci OŠ Hajdina Niko Strelec, Polona Glažar in David Kmetec, ljudske pevke KD Skorba in KPD Hajdina, pevec Uroš Sagadin in domačin Ivan Ogrinc, ki je po domače povedal »kak je včasih blo«. Zupan Radolav Simonič je starejše nagovoril nekako takole: »Vsakoletnih srečanj občanov, starih nad 70 let smo se v naši občini že navadili in z veseljem lahko povem, da imamo takih že preko 350, skoraj vsi pa so vključeni v društvo upokojencev. Še boljši je podatek, da med temi ni nekih posebnih socialnih problemov, tistim pa, ki bivajo v Domu upokojencev, pa tudi iz občinskega proračuna vsako leto namenjamo kar nekaj sredstev za sofinanciranje bivanja. Vse bolj uveljavljamo tudi nego starejših na domu, a prihaja tudi do primerov, ko v družinah svojci zelo slabo poskrbijo za svoje domače. Želel bi, da do takih primerov sploh ne bi prihajalo.« Srečanje je bilo kot dar v prazničnem decembru, priložnost za snidenje s sovaščani, prijatelji, nekdanjimi sošolci, ki so že stopili v tretje življenjsko obdobje. ZA DEDKE IN BABICE Dedek je zelo močan, a skoraj vedno je zaspan. O vojnih časih veliko ve, babici nagajati ne sme. Moja babica je vesela, rada z mano se igra. A vedno iz srca rada mi bonbonček da. Dedek z lahkoto drva seka, a kuhati ne zna. Zato je pač najboljše, da to opravi babica. Babica res dobro kuha, le avtomobila voziti ne zna. Zato vedno prosi dedka, da jo v trgovino odpelja. Takšni so vsi dedki in vse babice. Zato mi vnučki srečni, vas pozdravljamo vse. Tole pesem je napisala Polona Glažar ter jo na srečanju prebrala vsem zbranim dedkom in babicam. Anton Kajič iz Zgornje Hajdine 104, najstarejši udeleženec letošnjega srečanja starejših: »Če sem ob tej priliki resnično najstarejši udeleženec, potem me to še kako veseli. 15. maja prihodnje leto bom dopolnil 92 let življenja, a kljub visokim letom sem še zmeraj rad v dobri družbi, s starimi prijatelji in sovaščani. Srečanje, kot je tole današnje, pa mi izredno dosti pomeni.« Za skrb in izkazano pozornost starejšim v hajdinski občini, še posebej za pripravo skupnega srečanja, se je v imenu vseh zbranih zahvalil Maks Kampi, in poudaril, da starejšim taka druženja v poznih letih življenja veliko pomenijo. TM HAJDINČAN december 2001 KULTURNO DRUŠTVO S KOR 11A Ker je zimski čas prava sezona za delo gledališke skupine, je prav ta zelo aktivna. Po predvidevanjih naj bi bila premiera že sredi januarja prihodnjega leta. Tokrat je gledališka sekcija izbrala komedijo z naslovom »ZAKONCI STAVKAJO«. V nekaj besedah lahko rečemo, da boste videli veliko komičnih zapletov in dogodkov, katerim se boste lahko od srca nasmejali. Seveda se tudi tokratna igra odvija v krogu družine, očeta in matere, sina in snahe in zakonskih parov okrog njih. Smešni prizori nastajajo zaradi lepe in mlade natakarice v bližnji gostilni, kamor radi zahajajo zakonski možje, žene pa doma naklepajo marsikaj. Vsega vam seveda ne moremo izdati, povabimo vas lahko le na ogled igre, da se sami prepričate in nasmejite. V tokratni igralski zasedbi so: Darja Trafela, Janko Turnšek, Tanja Furek, Boštjan Zelenko, Patricija Šlamberger, Emil Ogrizek, Anita Polanec, Vesna Mohorko, Sandra Kamenšek, Damjan Ogrizek, Uroš Krajnc in Drago Brumec. Delo režira Silvo Vučak. Igralci upajo, da bodo vsi obiskovalci odhajali dobre volje s predstave, naj bo to doma ali na gostovanjih. Iz vaj v Skorbi Že peto leto zapovrstjo pa v Kulturnem društvo pripravljajo tradicionalni Božično-novoletni koncert, ki bo v petek, 28.12. 2001 ob 18. uri v Domu krajanov Skorba. Razveseljevali vas bodo naslednji gostje : - Pihalni orkester TALUM Kidričevo, Uroš Sagadin, »Mladi veseljaki« iz Cirkulan, ljudske pevke in oktet KD Skorba ter Ula Šegula. KPD »STANE PETROVIČ« HAJDINA Dramska skupina je s ponovnim aktivnim delom začela leta 1997. V tem času je predstavila štiri komedije (Mali oglasi, Politika, bolezen moja, Gugalnik, Moža je zatajila). Pri izboru del se skupina vedno odloča za komedije, saj so te v širši javnosti dobro sprejete. Ljudje se ob igrah sprostijo, nasmejijo in pozabijo na vsakodnevne skrbi. Za letošnjo gledališko sezono je skupina začela študirati komedijo v štirih dejanjih SREČA NA UPANJE avtorja Marcela Francka. Govori o zaročencih, ki začneta z opremljanjem stanovanja. Pri tem jima pomagata obe tašči, ki kar tekmujeta pri izboru dragih daril. Pretiravata v finančnih zmožnostih in finančno breme prelagata na mladi par. Vse skupaj se tako zaplete, da morata tašči prodati svoji stanovanji in se preseliti k mlademu paru. Tako se skupaj spopadejo z odplačevanjem kreditov. Ali jim bo uspelo, pa boste izvedeli, ko si boste komedijo ogledali. Delo režira Maks Fridl. V igralsko zasedbo pa so pritegnili mlade igralce, med katerimi so nekateri prvič stopili na oder. V komediji torej nastopajo: David Veronek, Danijel Zupanič, Urška Štumberger, Špela Huzjan, Maja Metličar in Magda Strmšek. Seveda upajo, da bodo igro naštudirali v čim krajšem času in se kmalu predstavili na odru. KULTURNO DRUŠTVO »VALENTIN ŽUMER« HAJDOŠE Tudi v Hajdošah ne mirujejo, saj ob koncu leta, natančneje 23. decembra 2001 ob 18. uri pripravljajo prihod dedka Mraza za najmlajše. Ob tej priložnosti bodo povabili tudi goste iz Kulturnega društva »Muršec-Živkov« Trnovska vas, ki se bodo otrokom predstavili z lutkovno predstavo ABRAKADABRA. Prireditev bo potekala v Gasilskem domu v Hajdošah. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE HAJDINA V iztekajočem se letu pa vsi veselo pričakujemo tudi tradicionalni Božično-novoletni koncert, ki se vsako leto odvija v cerkvi na Hajdini. Ker gre za enega zadnjih svečanih dogodkov v tem letu, je prav, da ga obeležimo s primernimi gosti, ki bodo doprinesli čar prazničnim dnem. Tudi to leto je organizacijo prevzela Zveza kulturnih društev občine pod okriljem predsednika Francija Mlakarja. Gostje tega večera bodo Nuša Derenda in zabavni orkester Big Bend Maribor. Vmes bodo nastopili mladi domači pevci naše občine. Koncert se bo odvijal 21. decembra 2001 ob 18. uri v farni cerkvi na Hajdini. Saška Serec KULTURNI VEČER V DVORANI PGD HAJDOŠE Pevci v spomin nekdanjemu zborovodji V tem letu mineva petnajst let od smrti prvega zborovodje hajdoških pevcev Valentina Žumra. Njemu v spomin so v soboto, 15. decembra pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše organizirali prijeten kulturni večer. Pevci iz Hajdoš vsako leto ob tem času organizirajo koncert, na katerega povabijo tudi druge goste. Letos so bile to pevke Gmajnarice KD Valentin Žumer Hajdoše, Romana Teskač s harmoniko, moški pevski zbor iz Frankolovega, pevke KD Skorba in pevci KD Hajdina. S pevci pa letos praznuje petnajst let vodenja zbora v Hajdošah tudi gospod Jože Dernikovič. Zanj bi lahko zapisali, da je skoraj »neuničljiv«, saj že mnogo let vodi več pevskih zborov na Ptujskem kot je dni v tednu. Občudujemo njegovo vnemo za petje in energijo, ki je potrebna pri opravljanju takega dela na kulturnem področju. Hajdoški pevci in gasilci mu želimo še naprej veliko dobre volje in ubranega prepevanja. Metka Vidovič december 2001 H AJDI N C AN Gospodinjski večer v Dražencih adnji začrtani cilj v letnem jfLplanu Društva gospodinj je bila prireditev, na kateri so obujale stara gospodinjska opravila še iz časov naših babic. Izbrale so izdelavo domačih rezancev. Članice društva so se odločile, da na prireditev povabijo tista društva, pri katerih so bile tudi same gostje. Z udeležbo so bile zelo zadovoljne, saj so prisotnost potrdila vsa povabljena društva. Vesele so bile tudi odziva domačink, ki je bil presenetljiv, saj so napolnile dvorano. Te so s svojimi dobrotami tudi poskrbele za dobro počutje in predvsem gostoljubnost, ki je v njihovem društvu in v vasi sami nepogrešljiva. Obiskala so jih naslednja društva: - Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici - Društvo gospodinj Juršinci - Društvo kmečkih žena občine Dornava - Društvo podeželjskih žena občine Markovci - Društvo kmetic občine Videm - Aktiv žena Sela - Društvo deklet in žena občine Hajdina - Društvo žensk Hajdoše - Društvo žena in deklet Gerečja vas - in seveda še domače Društvo gospodinj Draženci. Za pomoč so prosile strokovno delavko iz Kmetijsko-svetovalne službe Ptuj Slavico Strelec, ki je izbrala tudi komisijo za ocenjevanje. Vsa društva so imela enako nalogo, in sicer izdelati tri različne vrste rezancev (jušne, široke in krpice). Komisija je na koncu izbrala naj-rezance, ki jih je izdelala ekipa iz Aktiva žena Sela. Sicer pa so vsa društva dobila spominska in praktična darila. Gospodinje so seveda vedele, da k rezancem sodi dobra goveja juha, zato so jih v njej zakuhale in tudi poizkusile. Po dobri juhi so se ženske preizkusile v izdelavi rož iz krep-papirja na pobudo domačih kurentov. Za popestritev večera so poskrbele ljudske pevke iz Hajdine, ki so skupaj z muzikantom zapele nekaj ljudskih pesmi. Predsednica Zdenka Godec je vesela, da so takšne prireditve dobro obiskane, saj je namen društva druženje, izmenjava mnenj in izkušenj, predvsem pa dobra volja, prijaznost in gostoljubje! Ob tej priložnosti se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so jim ob tej prireditvi pomagali s svojimi izdelki. Saška Serec HAJDINČAN KULTURNO DRUŠTVO DRAŽENCI december 2001 NA KRATKO Dobrodelni koncert v 'Val se v kulturnem društvu Draženci letos niso odločili za igro, saj je prišlo do ^-»večjega izpada igralcev. Vendar pa jih to ni odvrnilo od aktivnosti v društvu in so tako v pozno-jesenskem času pripravili dobrodelni koncert. Težko si predstavljamo življenje brez osnovnih dobrin in finančnih sredstev, ki so dandanes nepogrešljivi viri. Tako smo se odločili, da 24. novembra 2001 pripravimo dobrodelni koncert za ogroženo družino v občini in s to gesto doprinesli delček humanosti družbe. Povabili smo kar nekaj gostov in bili zelo veseli, saj so se vsi odzvali povabilu in se hkrati odpovedali honorarju v korist zbiranja finančnih sredstev Domač kvartet je tako gostil naslednje glasbene goste: Trio Gojkošek, Gojkoškovi s prijatelji, pesnica Olga Vidovič, posebni gostje iz Hrvaške Accapella Benjamin, Ptujski nonet območne obrtne zbornice Ptuj in seveda domač Kvartet 2x2. S posebno preudarnostjo smo iskali primerno družino, ki bi bila nekako najbolj potrebna pomoči. Ogroženost danes ne pomeni le finančnega premoženja, ampak tudi socialni status, ki vključuje izobrazbeni nivo, zaposlitev in osebno integriteto posameznika. Tako smo se odločili za družino iz Zg. Hajdine 103, kjer živi kar pet majhnih otrok in je trenutno najbolj viden primer pomanjkanja v občini. S sredstvi jim bomo na novo zasteklili okna, preostanek pa namenili ozimnici in vsakodnevni prehrani. Ob tej priložnosti bi se zahvalila g. županu in vsem predstavnikom občine, ki so se udeležili koncerta in s tem podprli našo zamisel, občini Hajdina za podarjena sredstva, vsem obiskovalcem pa za obisk našega koncerta, saj so s svojo prisotnostjo prispevali v sklad za socialno ogrožene. Miklavž na obisku v hajdinski župniji "N Ta predvečer godovnega dne IN sv. Nikolaja (5. decembra) so pridni in tudi malo manj pridni otroci že nestrpno čakali na prihod dobrega moža - sv. Miklavža. Tistega dne so se v velikem številu zbrali tudi v župnijski cerkvi sv. Martina. Miklavž je razveselil in obdaril 123 pridnih otrok iz občine Hajdina. Pri »nakupu« letošnjih daril mu je malo pomagala in nekaj primaknila tudi hajdinska občina. MV LDS Liberalna demokracija Slovenije Ob iztekajočem letu želimo vsem občankam in občanom občine Hajdina vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2002. IO 00 LDS Hajdina SP S OO SDS Hajdina Vesele božične praznike ter srečno, zadovoljno in zdravja polno novo leto 2002 vam želi IO OO SDS Hajdina december 2001 HAJDINČAN DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI PRIPRAVILO JUBILEJNO 25. RAZSTAVO MALIH PASEMSKIH ŽIVALI Na razstavi tudi male živali »hajdinskih« gojiteljev T^Vruštvo gojiteljev malih živali Ptuj, 1—-/ki letos praznuje srebni jubilej -25-letnico delovanja, je v novembru v dvorani Mladika pripravilo že 25. razstavo malih pasemskih živali. Šestič zapovrstjo je bila razstava tudi mednarodna, saj so se je poleg gojiteljev malih živali iz Miklavža pri Mariboru, Pragerskega, Slovenskih Konjic in Ptuja udeležili še gojitelji društva Fauna iz Ivanca na Hrvaškem. Na zares uspešni razstavi, ki jo je obiskalo veliko ljudi, se je letos predstavljalo 63 gojiteljev kuncev, golobov, perutnine in sobnih ptic. Na velikem razstavnem prostoru se je znašlo kar 360 golobov v 27-ih pasmah, 115 kuncev v 15-ih pasmah, 95 kokoši v 12-ih pasmah, tem pa je družbo delalo še nekaj okrasnih fazanov, gosi, rac, torej vodna in okrasna perutnina, manjkalo pa ni niti sobnih ptic v najrazličnejših barvah in pasmah. Izbrane živali na razstavi je tudi letos ocenil poseben zbor sodnikov Zveze gojiteljev malih pasemskih živali Slovenije. K popolnosti razstave so svoj delež prispevali tudi gojenci Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave in dijaki ptujske kmetijske šole. Novi predsednik Društva gojiteljev malih živali Ptuj Anton Lesjak ml. iz Dražencev je po razstavi povedal, da je bila dobra, posebej zadovoljni pa so bili organizatorji z odzivom obiskovalcev, še poseje mlajših, ki do malih živali čutijo posebno ljubezen. Na razstavi je s svojimi malim živalmi sodelovalo kar nekaj gojiteljev iz hajdinske občine, tudi Pesjakovi, ki imajo doma že vrsto let golobe, kokoši in tudi kanarčke. Za prihodnje leto pa obljubljajo, da bodo razstavo popestrili še z mucami. Člani Društva gojiteljev malih živali Ptuj, trenutno jih je v društvu aktivnih 42, od tega 13 iz občine Hajdina, pa bodo jubilej društva proslavili v začetku prihodnjega leta, 23. februarja, ko bodo pripravili tudi jubilejni občni zbor in krajšo svečanost. TM HAJDINČAN december 2001 v Športne prireditve ob 3. prazniku občine Hajdina v Oportna zveza Hajdina je v sodelova-v_/nju s posameznimi športnimi društvi in klubom iz občine tudi letos organizirala nekatere športne prireditve ob občinskem prazniku, in sicer so le-te potekale v golfu, tenisu, namiznem tenisu in malem nogometu, skupina kolesarjev občine Hajdina pa je organizirala še kolesarski trim -vzpon na Bolfenk. Prireditve so bile dobro organizirane, tudi udeležba na posameznih prireditvah je bila solidna. Kolesarski trim - vzpon na Bolfenk v Halozah, ki se je letos odvijal v soboto, 15. septembra, je privabil 18 kolesarjev vseh starostnih kategorij (najmlajši udeleženec trima je bil Ogrinc Nejc iz Skorbe, star komaj 10 let). Čeprav je prireditev veljala za popolnoma rekreativno, pa je vsekakor potrebno omeniti, daje bil absolutni zmagovalec Zvonko Hasemali, ki je vso konkurenco premagal z lahkoto. Nekateri »kibici« opisujejo njegovo prevlado celo s stavkom: »Prednost pred drugimi tekmovalci je bila tako velika, da je Zvonko v cilju že pojedel izvrstno pripravljen golaž (»beri poreklo - Edi Markež«), ko je šele nato glavnina kolesarjev popolnoma izmučena prišla na cilj«. Izredno zanimanje je bilo za občinsko prvenstvo v golfu, ki je potekalo na golf igrišču na Ptuju. Glede na številno udeležbo lahko ugotavljamo, da je golf kot nova športna panoga dobil precejšnje število navdušencev. Na samem tekmovanju je bilo dosti udeleženk nežnejšega spola, kar se je pokazalo tudi pri končnih rezultatih. Zmagovalka je bila Tanja Bedrač, drugi je bil Jože Matjašič in tretja Mira Kampi. Turnir v namiznem tenisu se je odvijal v torek, 30. oktobra 2001 v telovadnici OŠ Hajdina. Na njem je letos sodelovalo kar 20 igralcev, organizator pa je bilo Športno društvo Skorba. Prvo mesto je zopet osvojil Rajko Cartl, ki je tako ponovil lanskoletni uspeh, drugi je bil Stanko Glažar, tretje mesto pa je dokaj presenetljivo, a popolnoma zasluženo osvojil mladi Andrej Mlinarič. Največje razočaranje je vsekakor doživel organizator turnirja, saj se noben »njegov tekmovalec« ni uvrstil v finale, kar pa je bila praksa na vseh prejšnjih turnirjih. Tenis klub Skorba je v sredo, 31. oktobra 2001 vzorno organiziral turnir v teniških parih, na katerem je sodelovalo 7 parov iz občine Hajdina. Največ teniškega znanja je tokrat prikazala dvojica Franc Hazimali in Miran Ules, ki je v finalu po zanimivem dvoboju premagala dvojico Srečko Glodež - Franc Mohorko. Tretje mesto je osvojil teniški par Branko Purg - Milan Koštomaj, ki je šele v podaljšani igri strl odpor dvojice Martin Slamberger - Ivan Ogrinc ml. V sredo, 31. oktobra 2001 pa se je v telovadnici OŠ Hajdina odvijal tudi turnir v malem nogometu za kadete (selekcija do 16 let). Največ možnosti so strokovnjaki pripisovali ekipam Gerečje vasi, Hajdine in Hajdoš, vendar pa sta to zaupanje popolnoma upravičili le ekipi Hajdine in Gerečje vasi, ki sta se tudi pomerili v finalu. Spretnejša, lahko rečemo tudi srečnejša, je bila ekipa iz Gerečje vasi, ki je odpor mladih in borbenih Hajdinčanov strla šele v zaključku tekme. Tretje mesto je osvojila kadetska ekipa Slovenje vasi. Razočaranje turnirja je vsekakor bilo hitro slovo favorizirane ekipe iz Hajdoš, ki pa si je s strani gledalcev vendarle pridobila naslov najsimpatičnejše ekipe (»beri: zavihani ovratniki«). Najboljši strelci turnirja so bili Tomaž Petek z 10-imi zadetki in Marko Drevenšek ter Tadej Rozman s 5-imi zadetki, ki vsi prihajajo iz vrst ekipe Gerečje vasi. Če bi ocenjevali dogajanje samo na tem turnirju, potem se najboljšim trem klubom ni potrebno bati prihodnosti razvoja nogometa. Na veteranskem turnirju v malem nogometu, ki se je odvijal v petek, 2. novembra 2001 v telovadnici OŠ Hajdina, pa je letos slavila veteranska ekipa iz Skorbe, ki je v finalu po razburljivem dvoboju premagala ekipo iz Hajdoš. Hajdošani so hitro povedli z 2:0 (strelca sta bila Srečko Glodež in Stanko Glažar), vendar so nato Skorblani uspeli rezultat obrniti v svojo korist. Najprej je ob pomoči Branka Krajnca zadel Ivo Ogrinc, iz upravičeno dosojene šestmetrovke je nato rutinirano izenačil Danilo Polajžer, na koncu pa je po »legendarnem dvojnem pasu Polajžer - Vogrinec« zadel še Ivo Vogrinec. Tretje mesto so osvojili veterani iz Gerečje vasi, ki so letos imeli v svojih vrstah izredno razpoloženega Franca Nahber-gerja, ki je dosegel kar 4 zadetke. Sicer pa sta najboljša strelca turnirja bila Danilo Polajžer s 7-imi zadetki in »kot po stari dobri navadi« Stanko Glažar s 6-imi zadetki. Najbolj razburljivo pa je po pričakovanju zopet bilo na članskem turnirju v malem nogometu, kjer smo gledali nekaj zelo razburljivih dvobojev. Že v predtekmovanju se je morala posloviti tretjeliga- Prejemniki pokalov za športne dosežke ob 3. občinskem prazniku december 2001 HAJDINČAN Nogometno dogajanje v občini Hajdina ška ekipa Hajdine, ki je po 6-metrovkah izgubila dvoboj z ekipo Slovenje vasi. V finale sta se še nato prepričljivo uvrstili ekipi Gerečje vasi in Skorbe. Dvoboji v finalu so vsekakor bili zanimivi, vendar pa se zmagovalec turnirja zopet ni zamenjal. Že tretje leto zapored je to ekipa iz Skorbe, ki je popolnoma zasluženo premagala oba nasprotnika in tako še tretjič osvojila največji in tudi najlepši pokal, ki bo za vedno krasil vitrine tega kluba. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Gerečje vasi, ki je v zadnji tekmi turnirja premagala ekipo iz Slovenje vasi. Najboljši strelci turnirja so bili Gordan Krajnc (Slovenja vas), Boštjan Pacher (Gere-čja vas) in Robert Šoštarič (Skorba), ki so dosegli po 5 zadetkov. Se enkrat torej vse čestitke igralcem iz Skorbe, drugim ekipam pa ne preostane nič drugega kakor dejstvo, da v naslednjih letih poskusijo znova in znova... Najboljše ekipe in najboljši posamezniki so pokale prejeli na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku v prireditvenem šotoru. Potrebno pa je izraziti kritiko organizatorju prireditve glede načina podeljevanja pokalov najboljšim. Podelitev vseh 21-ih pokalov je namreč potekala zelo hitro in dokaj nepregledno, celo brez možnosti konkretnega aplavza obiskovalcev, čeprav so si ga posamezniki in ekipe s svojim vložkom oz. trudom na teh posameznih športnih prireditvah vsekakor zaslužili. Sekretar Športne zveze Hajdina Sandi MERTEU T"'Xogajanje v jesenskem delu nogo- JLv metne sezone 2001/2002 je potekalo dokaj po pričakovanjih, čeprav so nekateri strokovnjaki napovedovali posameznim ekipam tudi boljše ali celo slabše rezultate. Oba tretjeligaša, ekipi Hajdine in Gerečje vasi, sta v jesenskem delu nastopali zelo spremenljivo. Ekipa Hajdine je skozi vso sezono »pridno nabirala« točke, na koncu jih je osvojila kar 20, kar trenutno zadostuje za solidno 7. mesto. Pomembno je tudi dejstvo, da je ekipa Hajdine večino teh točk (kar 15) zbrala na domačem igrišču, kar priča o dokaj konstantni in dobri igri na domačem igrišču oz. slabi realizaciji v gosteh. Ekipa Gerečje vasi pa je v jesenskem delu zbrala le 11 točk, kar jo trenutno uvršča na 12. mesto, kar je vsekakor manj od pričakovanj pred sezono. Ekipa je v prvenstvu izgubila kar 8 tekem, od tega kar 5 v zadnjih 5-ih krogih, kar vsekakor ni vzpodbudno za nadaljevanje prvenstva. Vendar pa smo prepričani, da se bodo stvari v klubu še pravočasno uredile, tako da obstanek v ligi ne bi smel biti problem. Dogajanje v 1. MNL Ptuj je letos zaznamovala ekipa Holermous Ormož-a, ki nasprotnikom ni prepustila niti točke, saj je kar 11 krat zmagala. Oba predstavnika iz občine Hajdina sta na dokaj solidnih mestih, in še lahko oba upravičeno upata na sodelovanje v končnici tekmovanja -Play Offu. NK Slovenja vas je trenutno uvrščen na 5. mesto, kar je vsekakor dober obet za nadaljevanje prvenstva. Le upamo lahko, da se ne bo ponovila zgodba z lanske nogometne sezone, ko je ekipa po jesenskem naslovu, spomladi popolnoma popustila in osvojila le borih 9 točk. NK Skorba je zaradi lanske uvrstitve v končnico tekmovanja tudi letos pričakoval podoben razplet. Vendar pa je splet neugodnih okoliščin (poškodbe in bolezni ključnih igralcev) povzročil določeno zmedo v sami ekipi, tako da ekipa ni pokazala tistega, kar je sposobna in kar so mnogi od nje tudi pričakovali. Upamo, da bo spomladi bolje, ko se bodo v ekipo vrnili nekateri poškodovani igralci. V 2. MNL Ptuj je ekipa Hajdoš trenutno uvrščena na 9. mestu, kar je vsekakor določeno razočaranje, saj vsi vemo, da je ekipa sposobna dosti več, od tistega kar trenutno prikazuje. V kategorijah mladincev in kadetov so razmere podobne kakor prejšnja leta. Najbolj urejene so razmere na Hajdini, kjer so vse selekcije dobro organizirane, pa tudi problemov z množičnostjo ni videti. Povsem drugačna zgodba je v Gerečji vasi, kjer imajo probleme tako z mladinsko, kakor tudi s kadetsko ekipo. Vendar pa je takoj potrebno poudariti, da večina mladih nogometašev iz Gerečje vasi dopolnjuje mladinsko in kadetsko ekipo Aluminija, ki pa dokaj solidno nastopata v 1. SML in 1. SKL. Vsekakor je tem mladim nogometašem potrebno omogočiti tekmovanje v višjih rangih tekmovanja, saj je le tako zagotovljen osebni in nogometni razvoj mladega nogometaša. V najmlajših kategorijah je potrebno opozoriti na dobro delo z mladimi v NK Skorba, kjer trenutno trenira kar 18 otrok starih od 8 do 12 let in na ustanovitev dodatne selekcije ekipe Slovenje vasi, to je ekipe cicibanov (otrok starih do 10 let). Vsekakor je kvalitetno delo z mladimi dober obet za prihodnost, potrebno pa je seveda dosti truda in volje, preden to delo tudi »obrodi sadove«. Nogometno dogajanje v občini Hajdina je torej dokaj pestro in zanimivo, predvsem članske tekme si vsak vikend ogleduje kar precejšnje število ljudi, kar je vsekakor merilo za priljubljenost te špor- Janko Merc, predsednik odbora za družbene dejavnosti, mag. Stanko Glažar, predsednik športne zveze Hajdina in Rajko Cartl, zmagovalec občinskega prvenstva v namiznem tenisu. HAJDINČAN december 2001 tne panoge v občini. Potrebno pa je še poudariti, da ima tudi sama občina dokaj velik posluh za nadaljnji razvoj, te med Slovenci ta čas zelo priljubljene športne panoge. Trenutne lestvice lig z nogometnimi ekipami iz občine Hajdina 3. SNL - severna skupina (14 ekip) 1 MONS CLAUDIUS 13 12 1 0 37 34:7 7 HAJDINA 13 6 2 5 20 20:24 12GEREČJA VAS 13 3 2 8 11 14:29 1. MNL Ptuj (12 ekip) 1 HOLERMOUS ORMOŽ 11 11 0 0 33 64:12 5 SLOVENJA VAS 11 5 3 3 18 21:22 6 SKORBA 11 4 4 4 15 19:18 2. MNL Ptuj (12 ekip) 1 ZAVRČ 11 8 2 1 26 26:14 9 HAJDOŠE 11 4 0 7 12 30:27 Mladina MNL Ptuj (11 ekip) 1 SREDIŠČE 10 8 0 2 24 65:16 4 HAJDINA 10 6 2 2 20 30:9 10 SLOVENJA VAS 10 2 0 8 6 24:58 11 GEREČJA VAS (-4) 10 1 0 9 -1 17:119 Kadeti MNL Ptuj (10 ekip) 1 PODLEHNIK 9 8 1 0 25 35:9 5 HAJDINA 9 3 3 3 12 23.18 7 SLOVENJA VAS 9 3 1 5 10 26:34 8 SKORBA 9 3 0 6 9 26:43 9 GEREČJA VAS (-1) 9 2 1 6 6 18:44 Starejši dečki »A« MNL Ptuj (10 ekip) 1 DECO PETROL 9 9 0 0 27 89:2 5 HAJDINA 9 4 2 3 14 30:19 Starejši dečki »B« MNL Ptuj (10 ekip) 1 BOČ ANCHI- INŽENIRING 9 7 1 1 22 52:7 9 HAJDOŠE 9 1 1 7 4 16:85 Mlajši dečki - zahod MNL Ptuj (6 ekip) 1 ALUMINIJ 20 19 0 1 57 149:6 2 GEREČJA VAS 20 11 0 9 33 62:57 5 SKORBA 20 9 0 11 27 64:60 Cicibani (U-10) - center MNL Ptuj (4 ekipe) 1 ASFALTI PTUJ 12 10 1 1 31 56:21 4 SLOVENJA VAS 12 0 1 11 1 8:53 Sekretar Športne zveze Hajdina Sandi MERTEU Mladi nogometaši iz Skorbe Babica d.d.v.o.o. Rojstvo otroka pomeni za vsako družino posebno doživetje. Skoraj z gotovostjo lahko zapišemo, daje to eden najsrečnejših trenutkov našega življenja. Mlada družina se primerno pripravi na ta dogodek; kupi pleničke, majčke, hlačke posteljico... Za otroka je najboljše, če sta ob njem ati in mamica. Seveda prihitijo novo bitjece pogledat tudi vsi sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci... Navdušeni si ogledujejo otročička in iščejo podobnosti z atijem ali mamico, dedkom ali babico, teto ali stricem. Skoraj vse življenje mlade družinice se vrti okoli otroka: zdaj duda, zdaj čajek, zdaj kakec, zdaj "podiranje kupčka". Nekaj tednov vse lepo in prav. Nato ta vsakodnevna doživetja postanejo lažje izvedljiva in vedno več časa ostaja tudi za druge stvari, ki jih je civilizacija izumila za kratkočasje in prosti čas. Postanemo dovzetni tudi za dogodke okoli sebe. Ko se ozremo naokrog, vidimo, da se življenje ni ustavilo, ampak kar precej hitro teče dalje. Dogodki se vrstijo in želja po družabnem življenju in pomenkovanju s prijatelji postaja vedno večja. Želimo si tudi plesa in zabave. Ker se pleše ponavadi ob glasni glasbi, ki za otroka res ni najbolj primerna, pridemo do enega malega problemčka. Majhnega otroka res ni priporočljivo vzeti na ples, zato tudi mlada dva ne moreta tja. Seveda obstaja rešitev tudi za to zanko. Babica je zagotovo prva oseba, na katero pomislimo, ko iščemo rešitev in se poskušamo dokopati do nekaj uric zabave in plesa. S prošnjo na plan in le-ta je v veliki večini primerov ugodno rešena. Sedaj sledijo priprave in inštrukcijske ure z babico. Ob 20.00 previjanje (plenice so tukaj, kremica za ritko tam, vata tukaj spodaj...), ob 20.30 /laška (flaška je tukaj, mleko tam, temperatura mora biti ravno pravšnja...), ob 21.00 spat (duda je tukaj, pupika tam, pidžamica tukaj spodaj...). Po nekaj dnevih pripravništva ali obujanja spominov je stvar zrela za izvedbo. Mlada dva se odpravita ven (številka mobitela je na mizi). Ta večer je otrok zagotovo najbolj pokakan in polulan, zagotovo popije samo polflaške ali še manj in zagotovo najtežje zaspi. Ampak tukaj se pokaže vsa resnost opravila babice. Z veliko odgovornostjo previje, nahrani in spravi spat otroka. Ob resnem videzu in obnašanju babice otrok ve, da tukaj šale ni in da je edina rešitev spanje. Ko se mlada dva vrneta (običajno skrajno zaskrbljena), ponavadi najdeta otročička v varnem objemu posteljice in babico v fotelju pred televizorjem. Babica (del družine z veliko občasno odgovornostjo) je uspešno opravila svojo nalogo in zadremala. december 2001 HAJDINČAN Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, GOZDARSTVO IN PREHRANO AGENCIJA RS ZA KMETIJSKE TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA Dunajska 160, 1000 Ljubljana Tel.: 01/478 9215 Fax.: 01/478 9294 Datum: 16.11. 2001 Obvestilo Program SAPARD je eden od treh predpristopnih programov EU kot posebni program pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja za države kandidatke za vstop v EU. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je tista institucija, ki bo upravljala s sredstvi predpristopne pomoči SAPARD. Gre za sredstva iz evropskih skladov, do katerih bo Slovenija upravičena vse do vstopa v Evropsko unijo. Do dodelitve sredstev pa bodo upravičeni tisti posamezniki ali institucije, ki bodo izpolnjevali pogoje naslednjih javnih razpisov: 1. Javni razpis za investicije v kmetijska gospodarstva (ukrep 1 - dodatne informacije: ga. Sonja Gornik 01/478 9225): ukrep obsega podpore investicijam na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo prispevale k izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanja zahtev pravnega reda EU na področju higiensko veterinarske ureditve, varovanja okolja in zaščite živali. Upravičenci do teh sredstev so nosilci kmetijskega gospodarstva in druge fizične ter pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju RS in bodo izpolnjevale predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom. 2. Javni razpis v živilsko predelovalno industrijo (ukrep 2 - dodatne informacije: g. Janez Lipec 01/478 9226): ukrep obsega podpore naložbam v materialna sredstva, ki omogočajo prilagajanje živilsko predelovalnih obratov zahtevam EU na področju veterinarsko sanitarnih predpisov in predpisov o varovanju okolja in zaščite živali ter izboljšanje konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. Upravičenci do sredstev so fizične in pravne osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki delujejo na področju klanja živali, predelave mesa in proizvodnje mesnih izdelkov, predelave rib in proizvodnje ribjih izdelkov, predelave mleka in proizvodnje mlečnih izdelkov ter priprave teh proizvodov za trg in bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z razpisom. 3. Javni razpis za diverzifikacijo na podeželju (ukrep 3 -dodatne informacije: ga. Ariana Libertin 01/478 9222): ukrep obsega podpore v izgradnjo in izboljšanje turistične ponudbe na podeželju, ki se bo opravljala kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, in naložbam v tradicionalno domačo obrt na kmetijah: izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti, ureditev prostorov za rekreacijo in prosti čas na turističnih kmetijah za potrebe gostov, izgradnjo ali obnovo prostorov in nabavo opreme za opravljanje tradicionalne domače obrti na kmetijah. Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki so lastniki ali zakupniki kmetij na območjih razvojnih programov podeželja, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ter bodo izpolnjevali predpisane pogoje, ki bodo določeni z javnim razpisom. 4. Javni razpis v kmetijsko infrastrukturo (ukrep 4 - dodatne informacije: ga. Vida Kokalj 01/478 9223): ukrep obsega podpore v ureditev cestne infrastrukture (cestne povezave, dostopne poti, poti do kmetijskih površin), ureditev tematskih poti in ureditev vodne oskrbe (preskrba s pitno vodo v vaseh in kmetijah). Upravičenci za dodelitev sredstev so občine, ki so vključene v razvojne programe podeželja, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razen občine iz območij, ki so vključene v projekt »Vinske turistične ceste Slovenije« oziroma projekte CRPOV za posamezne dele občin. Javni razpisi za program SAPARD bodo v Uradnem listu RS objavljeni takoj po objavi uradnega dokumenta o akreditaciji Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v Uradnem listu Evropske unije. Služba za stike z javnostmi Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja HAJDINČAN december 2001 UREDBA O TAKSI ZA OBREMENJEVANJE OKOLJA ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV V Uradnem listu št. 70/01 je bila objavljena Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki določa višino, način obračunavanja, odmere in plačevanja takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih odpadkov (v nadaljevanju; taksa) ter merila za znižanje in oprostitev plačevanja takse. Obremenjevanje okolja je: - obremenjevanje tal s količino odloženih odpadkov in - obremenjevanje zraka z emisijo metana zaradi odloženih biorazgradlji-vih odpadkov. Zavezanec za plačilo takse je upravljavec odlagališča - v našem primeru je to podjetje za gospodarjenje z odpadki čisto mesto Ptuj d.o.o.. Zavezanec bo plačeval takso v znesku, ki je enak osnovi za takso za odpadke, ki jih je v koledarskem letu trajno odložil na odlagališče. Višina osnove za plačevanje takse bo določena na podlagi raznih meritev-tehtanja pred odlaganjem in izračunana na podlagi predpisanih formul. Zavezanec bo tako moral pri Agenciji Republike Slovenije za okolje do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za plačilo takse za preteklo leto, v kateri bo navedel vse potrebne podatke za odmero takse. Zavezanec pa bo lahko uveljavil tudi oprostitev ali zmanjšanje plačila takse na podlagi zakona o varstvu okolja in določil uredbe. Agencija bo zavezancem odmerila takso z odločbo. Odločba bo vsebovala znesek odmerjene takse, znesek določene in vplačane akontacije in znesek doplačila ali vračila takse ter rok plačila. Taksa bo morala biti odmerjena do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec bo lahko z vložitvijo vloge na agencijo uveljavil oprostitev ali zmanjšanje plačila najkasneje do 31. marca tekočega leta zaradi izvajanja sanacijskih ali drugih del v istem letu za zmanjšanje obremenjevanja tal oz. zraka zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču v istem letu. Taksa se bo zavezancu znižala ali oprostila za naslednje namene: - za izvedbo sanacijskih ali drugih del za prilagoditev obstoječega odlagališča za odlaganje nenevarnih odpad- kov predpisanim zahtevam; - za gradnjo obratov ali nakup naprav, namenjenih obdelavi odpadkov z namenom zmanjšanja obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na obstoječem odlagališču nenevarnih odpadkov v obdobju, ki je za obdelavo odpadkov določen v predpisih na področju ravnanja z odpadki; - za gradnjo novega odlagališča nenevarnih odpadkov s celotno kapaciteto odlaganja za najmanj 500.000 ton komunalnih odpadkov in - za širitev obstoječega odlagališča za odlaganje nevarnih odpadkov, če je več kot 70 % širitve odlagališča namenjena odlaganju komunalnih odpadkov. Za oprostitev oz. znižanje takse pa bodo morali biti izpolnjeni še drugi pogoji, ki jih v tem članku zaradi obsežnosti ne navajamo. Zavezanci bodo morali pričeti plačevati takso s 01. januarjem 2002. Znesek mesečnih akontacij, ki ga bodo plačevali obstoječi zavezanci v letu 2002, se bo določil na podlagi: - podatkov o količini in vrstah odloženih odpadkov iz zavezančeve evidence o odlaganju odpadkov za obdobje leta 2000 skladno s predpisom o ravnanju z odpadki in - podatkov o količini zajetega metana v letu 2000. Navedeni podatki so morali biti posredovani upravi najkasneje do 31. oktobra 2001. Kaj pomeni sprejeta uredba za občane? Zavezanci za plačilo takse bodo morali takso vključiti v ceno odvoza komunalnih odpadkov, kar bo celotno storitev odvoza odpadkov nekoliko podražilo. Logično je, da je povzročitelj dolžan prevzeti stroške za ravnanje z odpadki. Višina plačila takse, ki bo bremenila občane - povzročitelje, zaenkrat še ni znana. Taksa je predpisana enotno za celotno območje Republike Slovenije, kar pomeni, da se plačilu ni mogoče izogniti. Na višino takse lahko vplivajo samo povzročitelji z vzornejšim sortiranjem in odlaganjem odpadkov. Taksa se, kot je predhodno navedeno, odmerja za obremenjevanje tal s količino odloženih odpadkov in za obremenjevanje zraka z emisijo metana zaradi odloženih biorazgradljivih odpadkov. Navedeno pomeni, da lahko s količino proizvedenih odpadkov, predvsem pa z loče- vanjem na izvoru, vplivamo na višino takse; manj bomo proizvedli odpadkov za trajno odlaganje nižja bo taksa in obratno. Torej je potrebno že na izvoru izločiti tiste vrste odpadkov, ki jih je potrebno odlagati na Ekoloških otokih in s tem zmanjšati količino ostanka odpadkov. V tem primeru je nujno potrebno, da vsaka občina zagotovi potrebno število lokacij za ekološke otoke, da bodo občani imeli možnost zmanjšati količino odpadkov za končno odlaganje. Tako je potrebno izločiti papir ter plastično, kovinsko in stekleno embalažo, če bomo vzorni še pri odlaganju bioloških odpadkov (potrebno jih je izločiti in kompostirati), ti vplivajo na višino emisije metana, bomo takso znižali tudi na tem področju. Vsi smo dolžni zmanjšati količino bioloških odpadkov v posodah za ostale odpadke oziroma jih sploh ne smemo oddajati! Trenutno za območje podeželskih naselij ni predvideno zbiranje in odvoz bioloških odpadkov, saj je ta strošek za samo nekaj gospodinjstev, ki bi koristila to uslugo, previsok, zato so prebivalci teh naselij dolžni biološke odpadke sami kompostirati doma! Z namenom zmanjšati količino bioloških odpadkov v posodah za ostale odpadke je bila v začetku tega leta posredovana v vsako gospodinjstvo brošura Kompostiranje na vrtu, zato pričakujemo, da vam bo kot napotek v veliko korist. Pričakujemo, da bo ravnanje z odpadki v bodoče s strani vseh povzročiteljev odgovornejše, da bodo Ekološki otoki vzornejši in da ne bo več divjih odlagališč kot do sedaj. Na ta način bodo tudi stroški občine manjši, ker ne bo potrebno opravljati dodatnih del, porabljena sredstva pa bi lahko izkoristili za druge potrebne projekte. Tako občina, ki mora po zakonu zagotoviti javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, kot tudi izvajalec čisto mesto Ptuj d.o.o. še enkrat prosimo vas občane, da odpadke odlagate na za to določena mesta odgovorno in vzorno, saj boste tako polepšali okolje, pomembno pa vplivali tudi na višino takse, ki nas bo pričela bremeniti s 01. januarjem 2002. Ptuj, november 2001 Za čisto mesto Ptuj d.o.o.: Franc MERC december 2001 HAJDINČAN POSKRBIMO ZA ZDRAVO IN DOBRO POČUTJE X Jhladnih zimskih dneh vam ne bom govorila, kako poskr-V bite za svoje zdravje, saj je v takšnih vremenskih neugodnostih težko ostati zdrav. Virusi se veselo prenašajo in pomaga vam lahko le C-vitamin, ki ga vsebuje veliko sadja in zelenjave. Na srce vam želim položiti le eno, in sicer prihajajo prazniki, ki so zame in verjetno tudi za vas najlepši. Namenjamo jim veliko pozornosti, predvsem pa veselja, ki ga prinašajo v trenutkih obdarovanj. Vendar ljudje vse prepogosto tekmujemo, kdo bo kupil najdražje darilo. Menim, da je to zelo zmotno, saj je pomembnejše, da podarimo nekaj iz srca, nekaj unikatnega in osebnega. Predlagam vam, da to leto izdelate nekaj svojega, pa morda za začetek vsaj čestitko, ki jo boste poslali svojim prijateljem ali najdražjim. Naj vas to leto vodi misel, da je sreča čudežni prah, ki ga narava iz svojih angelskih rok stresa v naše naročje, da ga čuvamo in negujemo z medsebojno toplino in razumevanjem, s prijateljsko iskrenostjo in pomočjo. Saška Serec Vidnejši rezultati ekip in posameznikov Osnovne šole Hajdina na šolskih športnih tekmovanjih - jesenski del Medobčinsko tekmovanje v kolesarjenju 5. razred 2. mesto Marko Vidovič 3. mesto Alex Strelec 6. razred 1. mesto Mihi Lešnik 7. razred 2. mesto Kajetan Brodnjak 3. mesto Martin Kočar Medobčinski kros - Videm 5. razred učenci učenke 10. mesto 6. razred Tadej Horvat 10. mesto m • v i v Ijasa Glazar 2. mesto 8. mesto 7. razred Mihi Lešnik Jernej Šori 18. mesto Maja Skaza 48. mesto 8. razred 1. mesto Martin Kočar Marko Drevenšek 9. mesto Sanela Jazbec 38. mesto Sandra Gašljevič medobčinsko tekmovanje v kolesarjenju - ekipno 2. mesto medobčinsko tekmovanje v odbojki 3. mesto Občina Hajdina in Športna zveza Hajdina na podlagi 10. člena Zakona o športu objavljata JAVNI RAZPIS za vrednotenje športnih programov v občini Hajdina za leto 2002 I. PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ Programi morajo vsebovati: 1. naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo 2. vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika) 3. kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije 4. urnik in kraj vadbe 5. poimenski seznam vadečih Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja. II. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE Vsebina vloge: - naziv predlagatelja - predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, inštruktor, trener) - predvideno število strokovnih delavcev za predvidena spopolnjevanja (potrjevanje licenc) III. ŠPORTNE PRIREDITVE Vloga mora vsebovati: - naziv izvajalca - naziv prireditve - namen prireditve - kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve - finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja Rok za prijavo športnih programov je do 15. januarja 2002 na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA - s pripisom ŠPORT 2002. Nepopolnih prijav in prijav, ki bodo prispele po roku za prijavo, ne bomo upoštevali! Dodatne informacije in formularje dobite v času uradnih ur na sedežu Občine ali na tel.št. 783-4621 (Mertelj Sandi -sekretar Športne zveze Hajdina). Obvestilo o višini odobrenih sredstev bo dano takoj, ko bo sprejet proračun občine Hajdina za leto 2002. Z izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe. V hvaležen spomin Umrli od 17. 10. do 1. 12 2001 - Stanko MATJAŠIČ, Gerečja vas 44, roj. 24. 01. 1958, umrl 05. 11. 2001 - Stanko BAUMAN st., Draženci 72, roj. 15. 04. 1950, umrl 29. 11. 2001 - Julijana MALINGER, Gerečja vas 45, roj. 24. 04. 1912, umrla 08. 12. 2001 PODELJENA PRIZNANJA ZA UREJENOST DOMOV, POSLOVNIH OBJEKTOV Vrtnice za vzornost, prizadevnost, urejenost T etošnji občinski praznik je bil tudi lepa I—ipriložnost za zaključek prve izpeljane akcije ocenjevanja objektov - domov in splošne urejenosti po vsej občini. Akcija je naletela na dober odziv, posebna ocenjevalna komisija pa je imela na koncu prav gotovo težko delo - izbrati najlepše med najlepšimi. Priznanja za urejenost so na koncu dobili le nekateri, drugi bodo imeli novo priložnost že prihodnje leto, ko bo na vrsti že novo ocenjevanje. Občini pa je lahko tudi v ponos, da se je zaključka ocenjevalne akcije s podelitvijo priznanja ob prazniku občine udeležil tudi doktor Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je pohvalil prizadevanja ljudi v občini Hajdina za čim bolj prijazno urejeno okolje ter občino, hkrati pa je pohvalil dober namen turistično obarvane akcije In kako je potekala ocenjevalna akcija? Vaška skupnost Gerečja vas; priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost Družina Vrbnjak, Sp. Hajdina 66/a; zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo Občinski svet Hajdina je na predlog župana imenoval posebno komisijo za ocenjevanje objektov in okolja na območju haj-dinske občine, ki jo je sestavljalo 5 članov. Komisija je opravila neposredni ogled objektov na terenu, prav tako pa so člani v daljšem časovnem obdobju spremljali urejanje objektov in stanovanjskih hiš. Na podlagi Pravilnika o ocenjevanju posameznih objektov in sprejetih kriterijev so člani komisije v vsaki vasi izbrali 3 najbolj vzorno urejene stanovanjske hiše in najbolj vzorno urejeno kmetijo in poslovni objekt. Izmed teh izbranih stanovanjskih hiš so člani komisije izbrali 3 vzorno urejen stanovanjske hiše na območju občine Hajdina in najbolj vzorno urejeno kmetijo in poslovni objekt. Izbrane stanovanjske hiše in objekte so predlagali občinskemu svetu z namenom, da jim ta podeli tudi priznanja. Priznanja so prejeli tudi: družina Stager, Gerečja vas 2/b; srebrna vrtnica in družina Purg, Skorba 24; bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo) Kmetija Gojkošek, Draženci 66; priznanje za vzorno ure jeno kmetijo Hotel Roškar v Hajdošah; priznanje za vzorno urejen poslovni objekt Cestno podjetje Ptuj d. d. Zagrebška c. 49/a, 2250 Ptuj Telefon: 02/788 08 00 Telefaz: 02/ 788 08 30 Ob iztekajočem letu želimo vsem občankam in občanom občine Hajdina vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 2002. Montaža in servis toplotne tehnike MAJHEN SEBASTIEN s.p. Zg. Hajdina 12 b, 2288 Hajdina, tel.: 02/781 54-51, gsm 041 620-205 - montaža in vzdrževanje toplotnih črpalk - montaža in vzdrževanje klima naprav - montaža in vzdrževanje gorilnikov - montaža in vzdrževanje naprav v zvonikih oz. stolpih