St. 290 MtiH pUdu tiiftfiiittito turnimi U itrtU u Trsku, v petek U, decembra 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L I*aU i.v.Miii poi*Mt«k, vuk daa zjutraj. Uredniitvo: ulica sv. Fra«čUka KsH8t. 20. L nadstropje. DopUi naj *« pošiljajo uredništvu. Nafranklraaa pismu 9t ne sprejemajo. rokopid s« ne vračajo. - Odgovorni uredmk: fro* T. Peric- Lastnik li.karna Edino»t. Tisk tiskarne Edinost. Naročnina m M..«c L 7.—; 3 rnes.ee L 19.5«; pol leta L 32.- in celo leto L 60.-. Za iaozeHMtvo mesečno 5 lir več. - Telefon uredništva in uprave št. 11-57. EDINOST Posamezne Številk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Ojlasi se računajo v širokosti ene kolon« (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, og4asi denarnih zavodo* mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Ogla« naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica »y. Frančiška Asiškega Štev. 20, I nad. — Telefon urednlltva in uprave 11-57. Spor radi zavoda sv. Jeronima Kakor ob vsakem dogodku ali vP^aa,U -važnem za jugoslovenstvo, se je Hermaim Wendel. ta poznani poznavatelj slovanske-*a juga, oglasil (v «Prager Pre.se.) tudi o Zdanjem sporu med Jugoslavijo m Vatikanom radi zavoda sv. Jeronima. Iz njegovih zanimivih izvajanj posnemljemo: Nekoliko dni so se v jugoslovenskem lisku visoko dvigali plameni radi spora z Vatikanom. Sedaj ugaša žrjavica in o po- ostritvi spora med beograjsko vlado m rimsko kurijo ni več govora, i oda navzlic vsem pomirjevalnim komunikejem tli pod pepe-!om dalje. Predmet spora ni odstranjen iz sveta. Med pogajanji, ki bodo ^>.tovo žilava in dolgotrajna, more iznenada potegnit, kaka sapa, ki znova razvname plamen Kakor vedenje jugoslovenskega episkopata spričo lega spornega vprašanja ne olaj-Suje kuriji, da bi odnehala, istotako slabi položa-j beograjske vlade in vsebuje Se nevarnost notranjih sporov med državo in Cerkvijo. _ Zbornica natelno odobrila zakonski načrt glede delovnih kolektivnih pogodb RIM, 10. Na današnji seji je zbornica nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu glede delovnih kolektivnih pogodb. Radi važnosti zakonskega načrta, ki ga je zbornica v načelu že sprejela, je bila na predlog ministrskega predsednika Mussolimja razprava o posameznih členih načrta preložena na jutršnjo sejo. Gre za kolegij sv. Jeronima, uslanovlje-j aegu leta 1453. za sprejemanje m vzgojo katoliških < ilirskih» bogoslovcev- Sicer je Sil kolegij sv- Jeronima bo j srbo-hrvatski, nego ju gosi o venski zavod. Kaju v 17. sto- , .• ' i____„ji^ji* da Slovcnci niso ki so mu letju je kurija odločila, nikaki «Ilirci». Ker je ljudstvo, pripadali gojenci zavoda, živelo pod habsburgovskim žezlom, je avsirijsko-ogrska vlada radi tesnih odnošajev med VaLikanom in apostolskim veličanstvom na Dunaju zadobila vpliv na upravo zavoda sv bil ________— . cesarskim poslanikom pri kunj v soglasju s Habsburgovci je papežev breve .Slavorum gentem v letu 1901. določil, da ni obvezno, da bi bil rektor zavoda Jugo-sioven. Dosledno temu so Italijani v svetovni vojni smatrali ta zavod kot sovražno lastnino in so ga stavili pod sekvester- Ugajalo pa je Vatikanu, da se je po zaključku vojne jugoslovenska vlada z vnemo prizadevala za odpravo sekvestra- V dogovoru z dne 27 januarja je rimska vlada v vsej obliki priznala jugoslovenski vladi tiste pravice do zavoda sv. Jeronima, katere ccđstuo popolsrsRe stranke odstopi T Spremembe v uredništvu lista «Corriere della Sera» RIM, 10. Popolari skušajo svojo stranko „ reorganizirati. Za 17. t. m. je sklican v Ri-na daleč i mu sestanek popolarskega strankinega vod- nova tttt vlada sestavljena švefala zopet mtnistreki predsednik PRAGA, 10. Po več nego tritedenski krizi se je končno posrečilo sestaviti vlado narodne koalicije, v kateri sodelujejo poleg dosedanjih koalicijskih strank tudi obrtniška stranka. Konflikti, ki so dosedaj sprečavali obnovitev koalicije, so bili izravnani na ta način, da je sporni portfelj prosvete prevzel agrarec vs*uč. profesor dr. Srdinko, železnice soc- demokrat V- Bechyne, pravosodje agrarec dr- Višhov6ky, vojsko narodni socijalist StHbrny, pošte m brzojav delavce in rudarje, ki niso nemški državljani. Položaj slovenskih rudarjev na West-falskem postaja vedno bolj težaven in kritičen. Število brezposelnih rudarjev v decembru se pomnoži za 11.000. Število rudarjev v westfalskem revirju znaša začetkom decembra 26 tisoč. V Po-renju znaša celokupno število brezposelnih 100.000. Znatna brezposelnost se pojavlja tudi na Hesenskem. Svetovna industrija, stvo, ker je te dni pr«jel od svojega strica v Maroku pismo, v katerem se mu grozi a umorom, ako ne plača 50.000 dolarjev. Bivši šah označuje svojega strica kot nasilnega človeka in v strahu, da bi ne izvršil nanj atentata, je zaprosil za varstvo policije. Velikanski požari ROUDAIX, 10. Včeraj ponoči je nas lal podjetja Krupp so sklenila reducirati svoje!^tukajšnji bombažni predilnici velik požar poujeijtt .rtrtrtn i ki je povzročil nad 1200 milijonov frankov delavstvo od 24.000 na 10.000. Položaj Kruppovih tovarn je glasom objave glavnega vodstva nevzdržljiv. Splošni polom msžr. Šramek. Dve ministrstvi sta prešli I podjetja je skoraj neizbežen Vodstvo je .1 •« .. •____X____nnmni-iinn W razlntfov štedenia skrčiti siva ki popolarske parlamentarne skupine V Rimu krožijo vesti, da bo strankino vodstvo na tem sestanku podalo ostavko Gotovo pa je, da bo moral odstopiti strankin desničarskega krila. De Gasperi je soustanovitelj popolarske stranke in je bil izvoljen v tridentinskem okraju za poslanca. V zadnjem času so fašisti pričeli proti njemu živahno agitacijo, ker ga obdolžujejo av-strijakantstva- MILAN, 10. Ker je prešel dnevnik *Cor-riere della Sera* v lastništvo bratov Crespi, so nastopile v njegovem uredništvu nekatere izpremembe. Iz političnih ozirov so izstopili iz uredništva on. Eftore Ianni, sen. Luigi Einudi, pa m u v likvidacijo: izenačenje zakonov in prehrana- Prvo je podrejeno ministru soc. politike dr.ju Winterju (soc. dem.), drugo je dobilo v bivšem ministru pravde dr.ju Do-lanskem (kler.) interimističnega vodjo in likvidatorja. Ministrstvo financ je bilo izročeno priznanemu strokovnjaku bivšemu nar. dem. poslancu dr.ju Englišu, minister za Slovaško pa bo tudi v sedanjem kabinetu uradnik dr. Kallay V novem kabinetu ima republikanska stranka čsl. venkova (agrarci) 4 portfelje, narodno socijalistična stranka 3, odnosno 2, ker se ministra Beneša šteje kot strokovnjaka, soc. demokratska stranka 2 in vodstvo ministrstva za izenačenje, čsl. ljudska stranka 2 in vodstvo ministrstva za prehrano, narodni demokrati 1 in obrtniška stranka 1 portfelj. Predsednik republike je včeraj imenoval novo vlado v sJedeČi sestavi: Predsedstvo: A. Svehla (agr.); zunanje zadeve: dr. Beneš (nar. soc.); notranje zadeve: dr. Nosek (čsl* ljudska stranka); pro-sveta: dr- Sardinko (agr); pravosodje: dr. Viškovsky (agr.); trgovina: inž. Dvoraček (nar. dem.); promet: Bechyne (soc. dem.); javna dela: Mlčoch (obrt. str.); poljedelstvo: dr. Hodža (agr); vojska: Stribrny (nar. soc.); socijalna skrb m izenačenje zakonov: dr. Winter (soc- dem.); pošta in profesor Alberto Farchiani, I brzojav: mom Sramek (ljudska stranka) ; Borsa, Guglielmo; narodno zdravje: TuČny (nar. soc.); vodstvo primorano iz razlogov štedenj obrat na minimum. Podjetju primanjkuje tudi velikih naročil. V splošnem se nadejajo vodilni krogi Kruppovih podjetij, da se sčasoma izboljša položaj, čeprav koncc krize še ni na vidiku- je poprei izvajala. A«tro.pgrska_ J ^ 1tm^o^T' je^verjeno dr. temu se je poslanik Jugoslavije pn \ ati-kanu, dr. Smodlaka, s svojimi uradnimi prostori nastanil v poslopju zaveda. Toda duhovni voditelj zavoda, Italijan Biasot i, zelo lojalen napram vsemu jugoslovenske-.nu narodu, in njegov jugoslovenski adlatus Butkovič že davno nista bila deležna naklonjenosti Vatikana. Dne 8. novembra je prišel odposlanec kurije, ki je oba zmesta odstavil ter namestil novega rektorja. K-er pa jugoslovensko poslaništvo pri Sv. stolici «i bilo poprej obveščeno o tej globoko segajoči spremembi, je nastopil dr. Smodlaka z odločnim odporom in se je odpeljal v Beograd v svrho poročanja. In ker je pismo njegovega namestnika M:l —,—----- , Milana Jovanovnca vzgledu bodo sledili tudi drugi uredniki in sotrudniki- _______ prelepi med turlnsKlml faflstl Colisi Rossi poškodovan TURIN, 10. Sinoči je v bližini fašistov-skega sedeža v ulici Bogino nastal med fašisti pretep, tekom katerega sta bila močno poškodovana soravnatelj lista «Regno» comm. Colisi Rossi in cav Valentino. Radi-tega so organi javne varnosti aretirali tri fašiste m sicer Gaetano Algerija, Victor Rizza in Luigi Frucchettija. Z ozirom na ta dogodek je pokrajinski fašistovski tajnik odvetnik Tummetti uvedel med fašisti strogo preiskavo, da se vzpostavi v turinskem fašju potrebna disciplina. _ Delavski urad v Veroni razpuičen VERONA, 10 Pokrajinska fašistovska uprava je razpustila pokrajinski delavski urad. ____ državni tajnik kardinal Gasparn odklonil, se je zdelo tedaj, da pride do ukinitve diplomatskih odnošajev med Vatikanom in jugoslovensko vlado. Ta incident pa se je rešil kot < nesporazum!jenje-. Jugoslovenski tisk — posebno pa radikalov, radičevcev in samostojnih demokratov _ je trpko obsojal postopanje cerkvenih oblastev- Spomin na to, da Vatikan ni spadal med pospeševatelje jugoslovenskega ujedinjenja, je porodil domnevo, da je kuriji treba vidnega diplomatskega uspeha in da si je zato izbrala Jugoslavijo kot točko na j slabotne j šega odpora Ker se je zaved sv. Jeronima smatral že povsem kot jugoslovenska posest, sc je pridružila še bojazen, da bi brez pravice jugoslovenske države do nadzorstva mogla trpeti škodo narodna vzgoja naraščaja za višja katoliška cerkvena oblastva. In pa še razočaranje radi tega, ker je grozila izguba premoženja v vrednosti š-.iridesetih milijonov lir. Na drugi strani pa se slovenska in hrvatska ljudska stranka do pičice pridružujeta mnenju kurije, da je zavod sv. Jeronima izključno cerkven zavod v smislu italijanskih garancijskih pogodb iz Ida 1871. Pravice Avstro-Ogrske da so bile zgolj lastne pravice. In ker v upravnih in disciplinarnih vprašanjih zavod->. pripada brez vsakega dvoma vrhna odločitev papežu in ker je šlo tu za notranji red kolegija, da se ni zgodilo ničesar nepravilnega. Dočim smatra jugoslovenska vlada ta spor kot politično stvar, bi ga pa hotela kurija potisniti na tir zgolj jurističnega tolmačenja. Kar pa še bolj zapleta ta spor, je v tem, premenjanje zakona o poštni hranilnici, da se ves jugoslovenski episkopa! postavlja 1 Današnje zbornične seje so se udeležili stran Vatikana. Med temi cerkvenimi vsj ministri in zelo veliko število poslancev in ker je zbornica zasedala zjutraj in popoldne, se niso mogle vršiti seje klubov. Zvečer je bil S. Radič s svojo soprogo na negore — ki je imela na podlagi konkor- j dvoru, kjer ga je kralj pridržal na večerji-da^a s papežem pravico do nekoliko mest| Izredno zanimanje je bilo danes posve- v kolegiju _moglo preprečiti, da se zavod ;čeno tudi seji tarifne sekcije finančnega ni imenoval hrvatski, pa bi hotel sedaj mar-1 bora, na katere dnevnem redu je bila sikateri škoi, naj sc zavodu sv. Jeronima razprava o uvozni carini na poljedelsko Dolanskemu (Ij. stranka); za finančnega mi-nis'ra je imenovan prof. dr. Engliš; za ministra za SlovaSko dr- Kallay. Pogreb pfeate!> Reymonta VARŠAVA, 10. Danes se j« na svečan način izvrftil pogreb pisaielja Reymonta. Udeležili so se pogreba predsednik ljudo-vlade, ministrski predsednik Skrzynski ter člani vlade, predsednika in člani obeh zbornic- Tem so sledili celokupni diplomatski zbor, številni zastopniki znanstvenega in pisateljskega sveta ter mnogobrojna množica- Poljski proračun VARŠAVA, 10. Ministrski svet je po odobritvi smernic ekspozeja finančnega ministra Zdjiecho»wskega odobril načrt proračunskega provizorija za prvo četrtletje leta 1926. kakor tudi zakonski načrt o sredstvih za ohranitev proračunskega ravnotežja. Na včerajšnji seji sejma je podal finančni minister Zdjiechowski svoj finančni in gospodarski ekspoze, pri čegar izdelavi so to pot sodelovali vsi člani' vlade. Ekspoze vsebuje neprikrito resnico o sedanjem finančnem in gospodarskem položaju države in navaja sredstva za dosego proračunskega ravnovesja in za sanacijo valute. Državni - - - - ' —...... 500 Kontrola Društva narodov nad Avstrijo — odpravljena DUNAJ, 10. Pogajanja s finančnim odborem Društva narodov glede odprave oziroma izpremembe kontrole v Avstriji so se včeraj končala. Sicer so bile glavne točke v načelu določene in sprejete že meseca septembra ter je bilo že takrat sklenjeno, da preneha kontrola v bistvu s 1. januarja 1926 , vendar so bila potrebna dolgotrajna pogajanja glede posameznosti režima prehodne dobe, to je do 1. julija 1926. Na podlagi doseženega sporazuma se v bistvu odpravlja nadzorstveno delovanje generalnega komisarja Društva narodov z novim letom, vendar pa poteče misija dr. Zimmermanna šele 1. julija 1926. Od tega dne naprej se bo vršila kontrola samo se v obliki poslovnega odbora upnikov Avstrije. V bodoče bodo prevzemali zastavljene dohodke pooblaščenci upnikov, od katerih bo po eden v Bruslju, Londonu in Stock-bolmu. S tem bo zaključeno poslovanje generalnega komisarja. Od 1- julija naprej se bo izvajala kontrola le še nad tobačnimi in carinskimi dohodki. V vprašanju kreditnih preostankov so bile dosežene največje ugodnosti. Preostali krediti se bodo lahko brez težkoč porabili za investicije- Proračun za 1- 1927. bo sestavljen že brez vsakega nadzorstva z r.ormalno odgovornostjo avstrijske vlade in parlamenta škode. LONDON, 10. V ladjedelnici v Hullu je izbruhnil včeraj ponoči požar, ki je popolnoma uničil vse naprave V pristanišču zasidrani parniki so morali naglo odpluti, da jih niso zajeli plameni. Tudi več vlakov se je moralo odpeljati. Po dosedanjih poročilih ni človeških žrtev, pač pa je požar napravil ogrpmno materijalno škodo. Slabi izgledi za avstrijsko vojsko DUNAJ, 10. Včeraj so se, kakor običajno vsako leto, pričela novačenja zu avstrijsko zvezno armado- Ob tej priliki je pokazala beda dunajskega prebivalstva v grozni luči Zaradi velike brezposelnosti se ie pred poslopjem, kjer se vrši novačenje, zbralo veliko število deloma še mladih brezposelnih ljudi. Od priglašenih jih je bilo spoznanih za sposobne le 10 odstotkov, ostale pa so morali po soglasnem mnenju vojaških zdravnikov zavrniti kot nesposobne in oslabele zaradi nezadostne prehrane. Volitev novega drž. predsednika na Portugalskem LISBONA, 10. Danes bo predsednik Iju-dovlade podal ostavko. Obe zbornici parlamenta se bosta sestali v petek, da izvolita novega državnega predsednika. Izmed kandidatov, kateri imajo nekaj verjetnosti da uspejo, bo najbrže izvoljen Bernardin Alachada, nekdanji predsednik republike. Nitti se je nastanil v Franciji CURIH, 10- Danes predpoldne je Nitti zapustil Curih ter odpotoval v Pariz, kjer se bo nastanil za delj časa- Zasetfnnle beograjske nar. skupštine Odprava uvozne carine na pluge BEOGRAD, 10. (Izv.) Narodna skupščina se je danes sestala na svojem novem zasedanju. Poslanci so prejeli tiskani pro- izdatki v 1- 1926. bodo reducirani za račun za prihodnje leto, katerega je finan- milijonov zlatnikov. Predvideno je tudi zni-čni minister dal razdeliti v skupščini- Na- Uanje uradniških plac-dalje se je vzel na znanje odstop poslanca Trgovinske vezi med Italijo in Poljsko Ljube Nešića, novega jugoslovenskega po-j VARŠAVA, 10. Poljska agencija objav-slanika v Pragi. Njegov mandat je prevzel i ^ sle(jcče Številke, ki se nanašajo na trgo-od samostojne demokratske v'ins^e yez[ Poljsko in Italijo v prvi po- Uzimovič — — - t • i stranke, kateri je danes tudi prisegel. V nadaljnem je skupščina razpravljala o raznih prošnjah in pritožbah. Seja se je po-t-m nadaljevala ob IS uri- Na tej večerni seji je predsednik sporočil, da je anketni cibor za Lukiničevo afero končal svoje delo ter predložil zbornici svoje tozadevno poročilo. Nar. skupščina je sklenila, da se bo vršila seja zbornice 14- t. m.; na tej seji se bo vršila debata o poročilu odbora za Lukiničevo afero. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo ju'ri dopoldne in ima na dnevnem redil ratifikacijo stockholmske poštne konvencije in poročilo odbora za • • __1________lir^nilniri na knezi je kateri, ki mu ni čisto nič ležeče na pravici jugoslovenske vlade do nadzorstva. Ker je pred vojno že edino oporekanje Čr- naJ ■ V ohrani čisto hrvatsko označje. Ko sc je v poletju minulega leta v cerkvi zavoda priredij jugoslovenski državni £rb in se je na poslopju razobesila modro-belo-rdeča zastava, je glasilo nadškofa dr-a Sariča v Sarajevu kaj razločno godrnjalo Tudi sicer jc bil ves episkopat skrajno ne: adovoljen z vodstvom zavoda v rokah gospodov Bia-sottija in Butkov iča.# Šele predočbe dostojanstvenikov jugoslovenske cerkue so sklonile kutijo k lemu koraku. Tu posega vmes tudi vprašanje siaroslovenskega bogos'už-' jezika, čegar razširitev so jugoslovenski škofi O v letu 1918- sami priporočali pri Vatikanu; pač pa se spojen ju tega vprašanja s konkordatnimi pogajanji upirajo — zlasti sarajevski škof dr. Šarič in djakovski dr. Aksamović — najodločnejše. orodje, zlasti pa na pluge. Poslanec Deme-trovič je nastopil proti tej carini in tu so se izrekli za njegovo naziranje vsi radikal-ski člani sekcije in vsa opozicija- Pri glasovanju je bil Demetrovičev predlog sprejet in s tem se odpravlja v Jugoslaviji u-vozna carina na pluge Chamberlain o Jugoslaviji BEOGRAD, 10. Iz Ženeve je prejelo zu- __;«vs*rstvo obvestilo, da je na seji sveta Društva narodov Chamberlain pred-da izreče Društvo narodov jugoslovenski vladi znak zahvalnosti in priznanja, ki je gostoljubno sprejela anketno komisijo Društva narodov v bolgarsko-grškem konfliktu in tako omogočila uspešno intervencijo Društva narodov. lovici leta 1925. Uvoženega je bilo na Poljsko za 42 milijonov zlotov blaga, medtem ko je lanskega leta v istem času uvoz znašal 46 milijonov. Kar se pa tiče izvoza, katerega vrednost je v prvi polovici leta 1924- znašala 800 tisoč zlotov, se je stvar nekoliko izboljšala. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo namreč izvoženega za 4 milijone in 300 tisoč zlotov blaga- Bogoljubov — svetovni šahovski mojster MOSKVA, 10- Končal je danes mednarodni šahovski turnir, kateri se je vršil v Moskvi in ki je trajal baš cel mesec. Prvenstvo je odnesel Rus Bogoljubov s 15 točkami in pol; drugi je Lasker s 14 točkami in pol, tretji pa Capablanca s 131 j- Direkten promet preko sovjetske Rusije MOSKVA, 10. Tukaj je bila otvorjena mednarodna železniška konferenca, katere naloga je uvesti direkten promet med zapadno Evropo in vzhodno Azijo preko sovjetske Rusije. Na konferenci so zastopane Nemčija, Francija, Japonska, Letska, Estonska, Litvanska in Poljska. Nameravana direktna proga bo dolga 14.000 km. Potovanje iz Tokia v Pariz bo trajalo 14 dni. Odpuftunle delavcev v Uestfolshem Kriza nemške vele industrije ESSEN, 10. V westfalski železni in deloma tudi premogovni industriji je nastopila kriza. Delavski trg se je pretekli teden še poslabšal. Računajo, da bo kriza v premogovni industriji trajala še več mesecev. Brezposelnost rudarjev narašča od dneva do dneva. Dne 15. t. m. bo odpuščenih 2000 in koncem leta še 6000 rudarjev in rudarskih nastavi j encev. V prvi vrsti so prizadeti slovenski rudarji na Westfalskem. Vodstva premogovnikov so najprej odpustila vse Prosram španskega diktatorja Predsednik portugalske republike odstopil MADRID, 10. Ministrsko predsedništvo je objavilo daljšo noto, v kateri izjavlja, da se bo vlada pričela v prvi vrsti baviti z vprašanji državne uprave in nato z normalnim ustavnim režimom. V dobi, ko bo izpreminjala ustavo, bo vzdrževala red v notranjosti dežele s pomočjo izrednih ukrepov. Vlada ne bo trpela propagande onih političnih strank, ki bi utegnile ogrožati državno varnost, in je pripravljena odobriti potrebno diktaturo v svrho politične sanacije v Španiji Tekom tega meseca bodo ministri pripravili organizacije za izvajanje njihovih načrtov, tako da bodo mogli že v prihodnjem polletju predložiti resorne proračune. Glede Maroka dostavlja nota, da se ma-oško vprašanje nahaja v ugodnem štadiju Vlada bo nadaljevala politiko direktorija ter okrepila prijateljstvo s Francijo. Nadeja se, da bo maroško vprašanje rešeno v prihodnji pomladi. LIZBONA, 10. Predsednik republike bo danes podal ostavko. Zbornici se bosta sestali jutri v petek, da izvolite novega predsednika. Kot naj resnejši kandidat prihaja - poštev Bernardino Machada, bivši predsednik republike._ Francka m Vatikan PARIZ, 10- Zbornica je zavrnila predlog komunistov, naj bi se zastopstvo Francije pri Vatikanu odpravilo Povišanje železniških tarifov v Franciji PARIZ, 10 Višji upravni svet železnice je sklenil predlagati ministrstvu za javna dela, naj s 1. januarja 1926. poviša tarife za prevažanje oseb na železnicah v sledeči meri: 20% za L, 30% za II. in 40% za III. razred. Vohunski urad v Parizu. PARIZ, 9. Vsi listi obširno piše o o vohunski aferi, v katero so zapleteni neka Franco-(zina in trije Angleži. Oskrbovali so vohunsko službo za Veliko Britanijo, na .katere račun mnogi listi ostro clka;o. Dognano ,e, da je trojica Angležev, skupo s Francozinjo Marto Moreuil, bila v službi angleškega vo aškega informacijskega urada «ln-telligence Service». Svoj urad e imela ta vohunska družba v neki moderni preda alni ra-d;obrzojavnih aparatov, ki je koma par korakov oddaljena od pomorskega ministrstva. PreiskovaTni sednik Peyre je dal natančno preiskati trgovino, kjer je družba imela svo, urad, in je preiskavi prisostvoval v družbi viš ega častnika zrakoplovstva. PARIZ, 10. Z ozirom na vest, ki so jo priobčili listi, da se vodi preiskava proti nekaterim angleškim podanikom, zastopnikom neke angleške Jvrdke za brezžični brzojav v Parizu, ki so obdolženi vohunstva, izjavlja tukajšnji zastopnik Velike Britanije, da noben urad angleške vlade ni v zvezi z dotično družbo in da tudi ime prizadete tvrdke ni nikomur na Angleškem znano. Nevaren stric perzijskega šaha PARIZ, 10- Bivši perzijski šah Ahmed Riza ie zaprosil francosko policijo za var- Politične vesti POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI V nedeljo se je vršilo v Beogradu zborovanje radikalne stranke. Politični krogi so z veliko napetostjo pričakovali govora radikalnega prvaka Ljube Jovanoviča, računajoč, da se bo po njegovih izvajanjih moglo soditi o sedanjem položaju, oziroma o namenih vladne koalicije. Posebno se v govoru Ljube Jovanoviča podčrtuje odstavek o vprašanju revizije u-stave- Priznava, da ta ni dovršena. Toda boljša je katerasibedi ustava, nego nikaka. Ustava pa se more spremeniti in od radi-kalske strani je prišel pameten predlog, naj se ustava uvede v življenje, da se ustvarijo zlasti samouprave, a potem naj se bo govorilo, koga boli- Hrvati niso sodelovali na ustvarjanju ustave in došlo je do borbe. Volitve v letih 1923 in 1924. pa so pokazale, da niti radikali ne morejo zlomiti hrvatskega gibanja, niti ni moglo to poslednje zrušiti radikalno stranko. S preokretom v Radićevi-stranki pa se je situacija izpreme-nila iz temelja. Dosežen sporazum je znamenit zgodovinski čin za politični razvoj v Jugoslaviji. Na naslov prečanskih Sibov, Hrvatov in Slovencev je zaklical Ljuba Jovanovič' Vsi imate enako pravico do najsvetejše zaščite in iudi do zaščite od strani radikalne stranke. Kajti ta stranka je stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev! Treba pa, da se izvede ustava. Oživeti morajo samouprave, jc po-novih Jovanovič. Govornik je priznaval, da je velika škoda za državo, za nje finance in za dobro upravo, pa tudi za politično vzgojo naroda, ker samouprave še ne obstojijo. Centralistični in po velikem delu birokratski sistem ne odgovarja pravim narodnim potrebam- Ravno zato pa je potrebno, da se najprej izvede ustava in da se bo potem, ko se pokaže, kaj ni dobrega, razpravljalo, kakor je dostojno čestitih ljudi. Govornik je uverjen, da pride spoznanje, da treba ohraniti vse'tiste velike moči, ki obstojijo v deželi Narod, ki živi v veliki dežeii, bogati po naravi, si pridobi in zagotovi — če mu bo dana možnost dela — odlično mesto med narodi, ki bo odražalo vse bogastvo domovine. Bistvene točke v govoru Ljube Jovanoviča so torej: ustava naj se izvede, ustanovijo naj se samouprave, po pridobljenih izkustvih naj pridejo spremembe in sporazum med radikali in hrvatsko seljaško stranko, ki je sreča za državo. Te odloine in z veliko toploto podane izjave Ljube Jovanoviča so tem pomembnejše, ker so opozicijske stranke ravno lega odličnega politika, oziroma njegovo pretvezno nesogla-šanje s Pašičem imele vedno v svojih računih za borbo za zrušitev sedanjega režima, slcnečega na pcdlagi sporazuma z Radićem. Pomembno je tudi, da so Jovanovičeva izvajanja — kakor zatrjajo radikalska glasila — napravila povoljen vtis tudi na zmernejši del opozicije, posebno pa pri Davido-vičevih demokratih. Po izvajanjih Ljube Jovanoviča in posebej še Laze Markoviča na radikalskem zboru si moremo domnevati, da je pritegnitev davidovičevcev k vladni kombinaciji v obsegu verjetnosti morda v nedaljnji bodočnosti- «EDINOST» V Irstu, dne 11. decembra 1925- DNEVNE VESTI imtdo HussoUbI o vprašanju italijanskega tiska -Popolo d'Italia je dne 9. t. m. objavil pod naslovom «~Nel campo nostro« članek Amalda Mussolmija, v katerem pisec obširno razpravlja o vprašan u fašistovskega tiska v sedanjem političnem trenulku. Piše, po raznih drugih izvajanih, da — medtem ko ie vsa Italija globoko čutila vrvenje četverokolesnega voza in četveronožne živali, pa se je — ko >e prišla iz h:še, kamor je bila nesla mleko — nemalo začudila, ko je videla, da so ji odpeljali konja. Tekla je na orožniško postajo, ki se nahaja v ul reva Kaj storiti? se vprašu;e člankar. 'Dvoje sil, dvoje mišljen?, dva sveta sta si v nasprot-stvu. Napad :c bil neizbežen in po prvih posledicah se razume, da je fašizem izšel zmagovit tudi iz tega boja Toda sedaj nastaja vprašan e 1 u;e Arnaldo Musso'ini — če kaže fašizmu | Prišel je z nek m drugim delavcem in z vozn?-nadeti črno srajco vs*m italijanskim dnevni- kom v prosto !uko po bla^o, pa je potem hodil kom in tore", tudi on m- listom, kateri že rad; vozu ob strani. V svoji zamiš! enosti ni zapazil tradicije razvijajo pretifašistevsko delovanje , da se zmerom bolj bliža železniškim vozom ter Na slavljeno vprašanje si člankar odgovar anja postaja prostor med temi in onir vozom, takole: Mi ponav!;amo na tem mestu naš katerega je sprem'al, vedno ož;;. Občul:l e prireditev. Ljudstvo je v trenutku napolnilo dvorano do zadnjega kotička, tako da mnogi niso dobili več prostora, akoravno je dvorana največ,a v Brdih. Moralen kakor tudi materi-jalen uspeh je bil zadovoljiv. Vseeno pa program v celoti se ni izvedel. Oid 21 točk jihi je prišlo na oder komaj 8. Tako smo pričakovali nastop GoriČanov z igro «Knez Voikun». Ni jdh . Istituto in je tam pri avila tatvino. Pa je bil°; ~ n*is' s° J« vafaji neposrednega i kljub temu skoro obupala, da bo še kdaj! nastopa. Ravnotako m bilo N.ivičarjev z igro ugledal v etfa koni ča j «oamosvoj >. ia ni bila pedana kar na»bol,še in jc Kosove 1, Fr Fišer 5, Ter Lo;k 1.50, Mi'ka pustila poslušalce hladne. Vipolžki pevski zbor Kosovel 1 Baša Franc 1, Peršjč J. 1, Leban se je izborno izkazal s svojo pesmijo. Posebno £oze*a [> Iv'an Vol*:č 2.50, Podgorirk Ant. 1, «PIaušarica», igrana od g čne Ško- Brankovič Ivana 0.35, Ipavec Franc 0.40, obnove, in medtem ko ni neben slo ostal trd in razmejeval, kam naj bi spravil kW Tc Š*TZv*ki in gluh napram fašizmu - se je tisk vedno hude skrbi so ga rešili orožniki, ki so kljuse J bi!a»U ^ev.*i obotavljal in se še obotavl;a. . peljali spet k mlekar c?, n]ega pa... v ulico to- y • D;*sana ' Vtsti iz Istre Volk v Hnišici. V Hrt)Šdco se je v teh dneh hude zime priklatila pv&'.zen, ki smo jo dosedaj poznali le iz knjig o živalstvu. V vasi se je namreč na-krat pojavil volk, pa ni na svo em pohodu napravil večje škode; no, eno ovco je vendar raztrgal in jo tudi do polovice požrl. Med' va-ščani vlada seveda veliko razburjenje in strah, po Avemariji se skoro nihče ne upa več iz h še. Kruti četveronožec je najbrže zbežal pred hudo zimo na Snežniku doli v človeško naselbino. nada- deo Bortoluzzi, stanu oč v ul. Petronio št. 10. pa e zeta 'aris, dvom, da bi b:lo pofaš stenje celokupnega tiska koristno. Tak tisk bi imel cme eno nalogo, k> bi se z lahkoto izčrpavala v pojasn evanju vsakdanje politike.» Nadalje pravi, da sc fašizem n kakor ne sme bati kritike. Ni je hujše stvari, kot misel na Italijo, ki bi jo tvorili sami z izkaznico opremi eni ljudje in kjer bi se pegre-šalo sleherno bodr'lo s strani opozicije. Ne bi bilo baš varno sesti na take lovorike. Ker se danes mnogo govori o zatretju. drugačni usmeritvi, o združitvi in o ustanovitvi nov h IV.ov, poudarja, da e umestno pomiriti italijanske časnikarske kroge. Tisk je jako de-j likalen element, katerega se ne sme prepustiti kar tako, na slepo, ukc-renin enim na-»prolstvom in. zastareli površnost: . I otrebno da ie radi tega nadzorovanje, kar pa ne pomeni zavojevan;a.__ to, ko je bilo že prekasno in ga je voz že pri tisnil ob železniške vozove, nc postaje mu je dal prvo pomeč, reveža prepeljali v bolni polomljenih in zadobil poškodbe. Sprejeli so ga buren aplavz. Gospod eni moramo samo S ancic Jožef 0.25 Lozar Fr. 0.80 Ušaj Al. 1, častita.i. Vaška slika «Mati» se je tudi po- Slanč:č Albin 10, Ivan Kosovel 2 Jos Usaj 2, srečala. Večina igralcev — na:s<: so v*: prvikrat fral° Faganel 2, neč tlpvo 4 Lo?k Jos 2 Fr. Zdravnik rešil- i nastopili - je hrabro stopila na deske. Mati je £aŽancl AL<\k Al. 2 Vouk Mar. 0 70. Ivan . . i _ « i . Ki 3ver 1 Ani. llsai 1 l.nk r.mi 1. Havcon Vesli z €ereškega Promocija. Te dni jc bil promoviran na vseučilišču v Sieni za doktor a prava tolminski rojak S avko ! T usu lin. Novemu doktorju naše najiskrene še čestitke! Smeli načrti. V nedeljo, dne 6. decembra, KLAVIR Hoiimeyer, skoraj nov, se proda za L 4500. Naslov pove upravništvo. 1732 ZLATARNA-URAKNA, dobrordoča, v sred:nš mesta, se proda al* da v najem r»roti maj-hni kavciji. Kavarna Adriatico . Ravnatelj 173.1 SOBA, lepa, z dvema posteljama se o<*cfa dvema boljšima gospodoma, Via Boccaccio 7/JV. 1734 je včeraj po dolgi bolezni, v najlepši cvetoči dobi 18 let, mirno v Gospodu preminula. Žalujoči stariši Marica in Jurij, brata Anton in Albert, stari oče Jurij, leta Marija Lankovii in ostali sorodniki naznanjajo to tužno v^st vsem prijateljem in znancem. Pogreb drapje pokojnice se Ijo vršil v čclrU'k, dne 11. t. m., ob 14.30, iz hiše žalosti, ulica Madonnina št. 39. TRST, dne 9 dccembra 1925. Pogr. podjetje Nuova Impr Corso V. E. 111, 47. Prošnja na slon. ži'J2!l! V jui 'u t. 1. smo pokepali v Dolini J. Pantjerca, j činstvom sledeče svoje načrte moža, ki je žrtvoval vse svoje duševne in te- 11 lesne moči za kulturni, gospodarski m po 1-tični napredek istrskega kmeta. Pot n egovega živi en^a ni b;la posuta s cvetjem, grda, strma in trnjeva je bila Kljub temu ni obupaval tudi v nafljute ših bojih. Kremenit značaj i« bil, ki žu ni oma ala najhu ša vihra in ne zvab la še tako sladke in milodoneče besede. Sad svojega dela, ki nam ga pok. Pangerc zapušča, bo poznim rodovom pričal o njegovih neminl ivih zasegah. To so predvsem nase moderne šolske siavbe po vseh vaseh, ceste, mostovi, razne us anove, kakor: Poso;:ln ca. Kmetska zadruga, Bralno pcv. društvo \ od-n k> i dr. Neutrudljiv učitelj narodnega m cerkvine^a petja. Opravljal yz organistovsko služb > celih 40 let. Pa.igerc je bil leta 1911. skora soglasno iz-vol'en kot kmetski zastopnik v deželni -jfj bil kasneje tudi deže'ni odbornik. to naj si igralci zapomnijo. Pa tudi gledalci | ne bodo V prihodnje tako g'asni. Višek priznanja e žel pevski zbor Biljana «Poz mi i7, šcle;>, spremi an od biljanskega orkestra, kateri je naravnost elektriziral poslušalce. Aplavza ni bilo nikoli do&U, dokler ni zber svoje pesmi ponovil. Ravnotako pri dru£i pesmi ■ Vidi se pač. da se je g. KoeUn jako potrudil, i Isto priznanje je imel pod n egovim vodstvom , . je predaval i bTjanski orkester. G. Kožlin je vse nedostatke sejni dvorani goriške mestne palače inž. Me-] papxavil in zato mu je bila tudi publika hva-dardo Carretta - Colli o svoj h načrtih za go-j'ezna zn ni štedila s ploskanjem. I spedarski povzdig goriške dežele. Po kratkem t»jia s prireditvijo zadcrvoljna. 'uvodu je prcdavateljrazvi^predštevJniin ob-1 Nocm napad na deklico. Publika lil Tvrdka Ru^gero Venuti poslala 4 oblač blaga. — Najlepša hvala vsem blagim darovalcem! — V zadnjem izkazu darov, podel enih od g Križinana raznim društvom in ustanovam, je bilo pomotoma izpuščeno «Pevsko in glasb, društvo". * zbor ki na bi prinesli goriški deželi in goriškemu mesiu toli Ko sta v sredo zvečer korakala mestm čuvaj zaže! eni gospodarski napredek in z njim zdru- Karol Atena in poljski čuvaj Manj Petarm ženo blagostanje. s j Po samotni ulici Blaserna, sta' zaslišala iz pol;a 1) Zgradbo električno-tramvajkih prog Go- obupno stokanje, ki je takoj vzbudilo njuno rica - Krnica - Crni vrh - Idrija, Crni vrh - Lo- pozornost. Moža postave sta takoj kren la v gatec, Gorica - Gradež in Gorioa - Sv. gora.| smer, odkoder so prihajali obupni klici. Ko sta Dolžina vseh prog bi znašala pr bližno 140 km. j se približala usodnemu mest«, sta opazila v 2) Letovišče na Krnici, ki na) bi predvsem! temi moško postavo, ki se ob njunem pn-obsegalo en razkošen prvovrsten hotel z vsemi j bližan ju brzo dvignila ter zbežala. Atena se za lak hotel potrebnimi pritiklinami, kakor soj je spustil v tek za ubeglecem, kateri sc je gledišče, plesna dvorana, biograf i. dr., nadalje šele teda: ustavd, ko mu ie Atena zagroz i. Borzna rera&la, DEVIZE: T rs 1.10. der AmsUrd*m od 090.— do 10)5 — Belgija «d 1!1 50 doli:*.-s P&riz 50 do 9t 2> London od^l?0.35do 120.55 ; New York od 24.70 do 24.85; Špauija od 31^-— do .15*.— ; Jerica oJ 47ii. - do 47; Ateue od 31.— do 33.— ; B«rliD od *93. do S0i>. — ; Bukurešt od 13.- do 1175 Praga od 73.20 do 73.75: Ogrska od 0.0344 do 0.tW62; Dnuaj od —.34:; dinarji od 43.25 do 41.—; dolarji od 24 O) do 24 7 ; novci po 20 frankov od f>3.— tuut Šteilingod 120 25 do 1D-50. ZAHVALA Povodom nenadomestljive izgube naše»a predragega očeta Josipa ¥i€lrgh se tem polom najtoplejc zahvaljujemo za vse dokaze sočutja in tolažbe, ki so nam došli v teh bridkih urah. Iskrena hvala vsem blagim osebam, ki so spremile dragega pokojnika na n egovi zadnji poli, posebno on:ni, ki so z darovi cvet a in vencev ali na katerikoli način počastile njegov spomin ŽALUJOČI OTROCI. en drugovrsten hotel, gostilne, mlekarne, nov občinski dom s pošto in orožniško pos.a;o ter novo cerkev. 3) Zgradbo vodovoda, ki na' bi pokti in pozimi za'agal letovišče s pitno vodo. To bi bili v glavnih obrisih oni načrti, s katerim: bi hotel inž. Carretta - Colli gospo-'j garsko povzdigniti goriško deželo, oz. roma ____________ . i enega iz njenih najlepših, a na feoij zanemar- 7aslc/*e pek Pangerca so — ne lc za občino jenih delov. Ti načrti so Lako lepi in tako za-drlin^ko, pač pa za ves istrski narod — tako peljivi, da ga ni menda na Goriškem človeka, v'.like. da mu mora ta nared postaviti viden L bi jih ne podpisal z obema rokama. Ali na- ! * ii - --- - _*:u zopet nekaj da bo strel,al. Petarin pa je medtem negoval in tolažil mlado, preplašeno devo,&o, ka-cio je ma'o prej hotel zlorabiti pobegli moški, ki se imenuje Ivan Stenghel. 29 l«t stari S.enghel, ki je rodem iz Zagreba in je bil že večkrat izgnan, ;e bil prepel an v goriš-ke zapore. Goriška porota. V sredo je končala prva porotna obravnava ' v zimskem zasedanju goriške porote proti slikar u Ivanu Ma^gioli od Gaetana, ki je b 1 obtožen radi ropa v škodo majorja viteza Ta-voni-;a. Tekom obravnave se je posrečilo obtožencu dokazali svo o nedolžnost, vsled česar e bi Maggioli oproščen in nemudoma izpuščen iz zaporov. IZ KOMNA. stavilev Pan^erčevega spcmen Ka. j uresničen e lako sme m nacri«v. , y nedcjjo • luka mladina priredila obi- Izvršuioč naloženo :m nalogo, se teda pod- Pred časom so zasnovah Goricam mnogo Miklavževo prireditev, v prvi vrsti za „ r.rnw:n do vseh prijateljev t skromnejši načrt: na Lokvah so hoteli zgra- - - črti uresičenje pisant in znancev razume tako. d d — ----x - , , menik. da dopošl e o svoje pr spevke na bla-0ajn;ka odbora, t. j. na Ivan-a Sancin, v Dolini (S. Dorligo) št 92. Vsi darovi bedo cb:avl en. v naših listih. Odbor za postavitev Pangerčevega spome-n ka: Josip Cuk, s. r., Ivan Sancin, s. r., Andrej Štran", s. r. _____ — Smrla kosa. Članu g R Vidrihu in spoštovani družini ob bridki izgubi blagega očc'.a naše ^skrcno sožalje. — Čitalnica', Trst - bv. Jakob. - Reklame na dopisnicah ©doravl ene. Poštno ravnatelju o speroča, da je b l z odlokorn-zakonom št. 1951 od 15. oktobra 1925. razveljavljen kr. ukaz od 15. julva 1923 št. 1691 o reklamah na poštn h dopisnicah Dopisnice s lak;mi reklamami, kaiere bi se v bodeče cd-da-e na pošlo za dostavitev naslovl-encem, se kapital v znesku 1,250.000 lir; cd države so - - • - * 1 --------ki otroke, potem za odrasle. Letos je Miklavž delil darila clrokom doma, odraslim pa v Budo vi dvorani. Točno ob 4.30 se je začela igrati igra «Satan», katero so poselili povečini ma1! otroci. Zvečer ob 7.30 se je začela zbirati od- ZAHVALA Vsem onim blagim osebam, ki so na katerikoli način počastile spomin naše nepozabne tete RozalOo Fiegi roS. Kle^e^HI vdove po višjesodnem svetniku izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. GORICA-PEVMA, 9. decembra 1925. ŽALUJOČI OSTALI. BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema, noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto , 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, le'e- j fon 20-64. _1524 j BABICA, avtorizirana spojema noseče. Govo zajamčene kakovosti po namižjih cenah Pohištvo n slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 agitaciji _ rti ake ja za zgradbo hotela na Lokvah vsaj za enkrat popolnoma zmr'a. Tore" niti 1,250.000 lir za zgradbo modernega hotela na Lokvah ni bilo mogoče nabrati! Odkod pa naj bi se vzeli oni težki milijoni, k' bi bili potrebni za uresničen e lepih, toda smelih načrtov inž. Carretta - Colli-ja?! Predavatelj je obljub 1, da bo takoj vstop« v siike z državnimi organi in s kapitalističnimi krogi, ki naj bi inu omogočili čmpre šn^e uresničen;e n egovih načrtov, pri čemer mu želimo na-lep- razknvamo svoj strah, da bodo morali naši teri je bil še precej z dobrim uspehom podan Nato je sledil komični prizor «Kmet in fotograf« (za kmeta smo 9tavili «Ind;janca»), kateri je nudii gledalcem nekoliko smeha, nato se je nepričakovano pokazal na odru sv. Miklavž v spremstvu angel ev. V lepih besedah je orisal svoj pomeni bi si človek prihranil; na voz bi sedel, pa bi živalica vlekla. In ob nedeljah... hm! Človek bi si že lahko kaj privoščil. — Pa bi tudi osliček lahko stvar opravljal, če bi že do kon;a ne mogel. Je sicer malo trmasta žival osliček, a boljši je pa vendarle kot nič. Pa bi b:lo res predolgo, ko bi hoteli prav vse popisati, od konca do kraja, kar je razmišljal in si želel Jermanov Jakcb, ko e vsako božje jutro, pa naj bo vreme tako ali tako, porival svoj voziček, na katerem so se nahajale oo'ne vreče zelenjave, proti trgu. Predvčera jšnjim pa, ko e šel zjutraj po ulici Rosselti, je pred neko hišo zapazil k vozu vpreženo kljuke, ki se je držalo še nekam pogumno na svojih štirih podstavkih. Voz, ki je bil naložen z vrči mleka, našega Jakoba ni prav nič zanimal, pač pa fe vrgel svo'e oči na pravkar omenjenega zastopnika konjskega plemena. • Hm!», si r mislil Jakob in pri tem skimat z glavo, «revna živalica, revna.« Pa se je obenem apomn'1 tudi na star pregovor, ki uči, da se darovanemu kon^u ne gleda na zobe. «Z mano boš še1^ je razsodi, odpretfel konja in ga gnal proti Kradinu, krer slanue. Mlekarica Svetina Ivanka, zakonita lastnica Spominjajte se ob vseh prilikah z darovi Dijaške kuhinje v Gorici V kratkem izide Priglasitve sprejema Tiskarna Edinosti Trst, Via S. Francesco 20 samo v skladišču STEINEi Trst — Via Geppa 17-15 />ošiljatvc na deželo. Zajamčena dostavitev. Najvišje cene plačujem za v plačuje ALOJZIJ POUff, fes prvo nadstropje Pazile na naslov! zl&tiz* iisk9 dihurjdj, vider, jazbece v, veric, krioir, divji i-t in domačih zajcev. 2 Wif£ SPACH | Trsi, Via tesara UaUlsli i i, nadstr.v vran 15 Pazite na naslovi Sprejemajo sc poiiljatve po pošti ii. 10 lopn^-P—■ mmm . _ jn šolska mladina. Šolski skrbn k g. Rc-na ]e: poudarjal v svojem govoru skrb vlade, ki je: hotela ohranili Tolminu srednjo šolo. Po kon- j čanih govoril so zapeli nekdani goenci s!o-j venskega uč tel išča in sedanji gojenci italijanske gimnazi« par patrtjo.ičn h pesmi, n{ikar so se pogrebci in krstni botri obenem zbrali v občinskem domu, kjer f'h Je pogostil komisar Mrak. Tolmin ni na svo:o novo šolo prav n!Č ponosen, ker se zaveda, da >e obsojena na skorajšnjo smrt. Zvezin zbor. • Goriški krožek. V nedeljo, 13. t. m.f vaja v gorn ih prostorih Trgovskega doma. Vadi se program zadnjega goriškega koncerta. Prometu« spremembe. Avtomobilsko progo Gorica-Komen, katero je dosedaj oskrbovala tvrd-ka Qua'tro &. Car-nevalli, je prevzela dne 7 t. m. v oskrbo tvrdka F. Ribi & Comp. Vozovi odhaja o iz Gorice ob 16.30 in prihaja'o v Komen ob 18. uri; iz Komna odhajajo ob 7.45 in prihajajo v Gorico ob 9.15. Manifestacija «Zveze prosvetnih društev ▼ Kožni Brez najmanjše reklame je prihitelo v nedelo, 6. t. m., 1'udstvo iz vseh vasi, da s svojo udeležbo manifestira za našo prosvetno matico v Gorici. 2e zjutraj so prri&li delegati raznih društev v Kozano, da slčšifo predavan*'^ Kot govorn ki so nastopili gg dr. Tro«t, Je-1-nčič, Rejec in Krasna. Predavanja so bila doka' zanimiva. Predavanjem »o prisostvovali zastopniki izobraževalnih druStev iz Medane, B vanet Vipolž, Ko skega, Mevnika, Vršnje-v:ka in Kozane. Popoldne se je vršila skupna sina. momic C 1 1 ..... Konlvm ARRIBA Droii ćlistam in odvajalni bonbon ARRIBA, "f^LV" iZb°rnega 0kUSa" Pr0,i gHS,am kih L 1—, odvajalni v rudečih zavitkih 50 cent. Dobivata se v vseh i<*arnah- _ sta izborno in v zelenih zuvit- PODIISTEK E. PHLILIPS OPPENHEIM: bta tti sospsfla istim Ma Prevel France Crawshay je zažvižgal skozi zobe. Ravno hote! nekaj spregovoriti, ko je potrkal strežaj na vrata. Kapitan ga je pozval nostri. «Harrison,» je rekel, «niste Ii vi stregli dr. Gantu?» «Da, gospod.» «Vi ste tudi pomagali odnesti« krsto, ali ne?» «Tako je, gospod. Danes *;«traj ob šesti un.» «Ali je čakal na njo pogrebni voz.?* Strežaj je odkimal. «Velik avtomboil je čakal znnaj, gospod. V njega smo položili krsto, s katero se je odpel al tudi dr. Gant. Rekel nam je, da jo mora spremiti do tam, kjer je pokojni doma,* «Ali veste, kje je 4o?» t «Ne morem niti slutiti, gospod.* Kapitan se je obrnil proti Brightmanu. «Ali želite vprašati ie kaj?» * Vprašati? Ne, gospodi * je odvrnil detekUv grenko. «Mi smo temcl ito potegn eni za nos, J to je vse, kar je. Pa nič zato, samo šest ur so prej, pred nami. Ta avtomobil bomo takoj zas.edili m go- ažurnem va» , je rekel obžalo^ valno. »Moram se še nekaj pogovoriti /. spodom Briglitmanom.^ _ •Seveda,« je rekla sladko popolnoma- Morda se bova se srccala v Londonu Ali ni škoda, je rekla sočutno, da ste svojo tako čudovito pot preko morja zaključili s lak«) slabim uspehom? Nekdo na t«m parniku ;e bil zares zvit. > „Da, nekdo e bil izredno z v rt, jc pritrdit Crawshay grenko, in m dva ga oba dobro poznava. Toda,» je nadaljeval, ko se je amak-nil na stran, s tem je šele prvo dejanje zaključeno. Naš priatelj e zmagal na morjir, bojim se pa, da ga bomo dobili na suhem. Dobili ga bomo in dobili ga bomo tako, da se ne bo mogel izmuzniti. Ali nam hočete voščiti dobro srečo?» Obrnila se je in ga pogledala. Ustnice so so ji ločile, kakor da hoče spregovoriti. Namesto tega se je spustila v sladek smeh. Obrnila se je in odkoraka'a navzdol po mostiču. Na pomolu se je ozrla navzgor. -Ako boste v mesto, pridite me obiskat,» je zaklicala. *Našli me boste v hotelu Claridvc.