I. J.: Da se razumemo. Nekateri se razburjajo radi članka »V Srbiji in pri nas". Pa čisto po nepotrabnem! Uredništvo ,,Učit. Tovariša" ni pri- občilo kl^ib mofi urgencl z dne 8. t. m. druzega članka, ki prvi članek dopolnuje ia pojasnjuje. Na podlagi prvega in drugega članka bi bilo vsakemu popolnoma ias.io. zakaj se gre in odpalo bi bilo vse tozadevno polemiziranje. V nadaljevanju članka ,,V Srbiji in pri nas" sem opozarjal na dejstvo, da gre za -one tovariše, ki so odjedali v polpretekli dobi na bivšem Kranjskem starejšemu zavednemu in delavnemu učitdjstvu najlepša učiteljska in voditeljska mesta. Znano je, da je bivši deželni šolski svet kranjski imenoval te ljudi voditeljem s par službenimi leti, preziral In uničeval delovne, zavedne in napredne učitelje. ki so službovali na šoli že po 20—30 let. Ker so danes taka imenovaTija izključena, so spremili svojo taktiko in poskušajo seda-j obratno: hočejo se vriniti na šole. kjer delujejo naši tovariši že dolgo vrsto let, in od katerih so mogoče nekoliko starejši. Gre jim v prvi vrsti za voditeljska mesta. Da pridejo ž njimi v naše vrste nesloga, prepir, intrige, preziramje in uničevanje vsakega narodnegu dela, je znana stvar. To je bilo tisto, na kar sem opozarjal organizaci.o in merodajne faktorje. Menim, da se zdaj razumemo. Ne razumem pa tov. U., ki je vedel, za kaj gre, a je odgovoril v zadr.ji štev. ,,Tovariša" na moj članek in indirektno na mene s celo golido ..srčne kulture". Ali se čuti on prizadetega? Mislim vendar, da ne! Ako ima tov. Urek kaj časti v sebi, bo to popravil, ako pa ne, .edaj moram imenovati tako ravnanje z najmilejšim izrazom: nepošteno. To so moje sklepne besede k članku .,V Srbiji in pri nas".