Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ december 2016, {tevilka 4, letnik 5 ISSN 1848–4360 Reka, december 2016 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mir kovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Dionis Juri} Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz društva 4 EU korak 17 Iz pouka DPS 18 Literarni kuti~ek 19 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek in ~etrtek: 10.00 12.00, 18.00 20.00 MePZ, vaje: ponedeljek: 18.00 20.30 Dramska skupina: torek 17.30 19.00 Folklorna skupina: sreda, 19.00 21.00 Planinska skupina: torek, 20.00 21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji etrtek, ob 18.00 Glasbena skupina: torek, 17.30 20.00 Dop. pouk slovenš ine: ponedeljek, 17.00 20.00 Mladinska skupina: po dogovoru www.bazovica.hr/mladinci Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 Z a~etek kulturne sezone so sicer zaznamovale tudi parlamentarne volitve 11. septembra – na teh slovenska skupnost ni imela kandidata in v saboru jo bo (znova) formalno zastopala predstavnica iz vrst albanske narodne manjšine Ermina Lekaj-Prljaskaj –, toda v društvu so nas razveseljevali predvsem gostujo~i nastopi rojakov iz društva Triglav iz Banjaluke in KUD Franjo Sornik Smolnik iz Ruš ter bruca na ljubljanski akademiji za glasbo Natka Štigli}a in razstave fo­tografij, ki so jih pripravili bistriški klub Sušec, Pavao Toth in likovna skupina društva. Vseslo­vensko sre~anje je letos potekalo v Opatiji, KPD Bazovica pa je sodelovalo na sre~anjih na Reki, festivalu poezije narodnih manjšin in predstavitvi slovenske kuhinje v okviru prireditve Etnosmo­tra. Folklorna skupina je uspešno gostovala v ^eškem domu na Reki in navdušila rojake v Šibeni­ku, predstavniki društva in svetov pa so sodelovali tudi na posvetu Slovenš~ina v družini, ki je ob desetletnici zbirke Pal~ava šiša Plešce potekal v tej goranski vasici. Društvo je tudi gostilo žu­panijsko slovesnost ob podpisu pogodb v okviru evropskega programa Interreg, skupaj s svetoma pa se je udeležilo tudi sprejema za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazda Žmavca, in veleposlanico RS v RH dr. Smiljano Knez pri županijskih in mestnih obla­steh. Sopotja spremljajo tudi razstavo fotografij ~lana društva Darka Moharja v Bakru, pestro dejavnost planinske skupine, pobude mladinske skupine za vklju~itev v mednarodne organizaci­je, prizadevanja za uvedbo slovenš~ine v reške vrtce in skupš~ino društva, na kateri so sprejeti na~rti za prihodnje leto, ki bo v znamenju jubileja, sedemdesetletnice delovanja. Posebej razvese­ljiv dogodek ob koncu leta je bilo miklavževanje, na katerem se je znova zbralo ve~ deset mal~kov, organizator, mladinska skupina, pa napoveduje, da bo njihova dejavnost v prihodnje usmerjena predvsem na najmlajše. Rubriki EU korak in DPS spremljata delo tega društva in dejavnosti pri pouku, literarni koti~ek pa objavlja poezijo Zdenke Kallan-Verbanac in Eve Ciglar. Rubrika Si-T omenja ve~ dogodkov, tako ali druga~e povezanih s slovenskimi ustvarjalci ali rojaki, ki so delo­vali na Reki. Naša sodelavka Dragica Jakšeti~ se v prispevku z naslovom V iskanju nove normal­nosti ozre na aktualne družbene razmere, rubrika Sre~anja predstavlja vodjo folklorne skupine Natašo Grlica, v društvu aktivno skoraj štiri desetletja, fotokoti~ek pa znova ustvarjalnost ~lanov fotografske skupine. Ob izteku leta vas znova vabimo k sodelovanju in vsem želimo prijetne praznike ter sre~no 2017. y Uredništvo Vrtec v slovenš~ini: vabljene vzgojiteljice z znanjem jezika Vabimo vzgojiteljice z znanjem slovenš~ine, ki bi želele sodelovati pri delu vrtca v slovenskem jeziku, da se javijo v tajništvo KPD Bazovica v uradnih urah (051 215 406) ali na št. 091 593 6086. y Uredništvo Uvodnik Z izleta. Arhiv mladinske skupine. Mladinska skupina vabi k sodelovanju M ladinska skupina, ki trenutno šteje osemnajst ~lanic in ~la­nov, želi svoje delovanje v društvu Bazovica, usmerjeno v spoznavanje Slovenije, organizacijo družabnih dogodkov, delav­nic in miklavževanja, v prihodnje okrepiti tudi s stiki zunaj me­ja. Skupaj z vrstniki iz razli~nih manjšinskih društev bi radi pripomogli k reševanju težav, s katerimi se sre~ujejo. V tej zvezi se je za~elo sodelovanje z organizacijo Mladi evropskih narodov YEN (The Youth of European nationalities), osredoto~eno na medkulturno izmenjavo ter ohranitev in razvoj manjšinskih pra­vic, identitete, jezika in kulture. Mladinska skupina je odprta za sodelovanje in nove pobude, za­to v svoje vrste znova vabi vse, ki se želijo vklju~iti v to dejav­nost, v društvu pa posebej še v delo z najmlajšimi, za katere te dni znova pripravljamo miklavževanje. Oseba za stik: vodja skupine Ivona Novakovi} (099 285 53 06), e-pošta: ivonainovakov@gmail.com. 22. junij, Obala, Slovenija KPSS, Se~ovlje Foto: Ira Petris 16. julij, Teatar na pjaceti, Cres Niti tat ne more pošteno krasti D ramska skupina KPD Bazovica je gostovala na poletni pri­reditvi uli~nega gledališ~a na Cresu, Teatar na pjaceti. Pri­rejajo jo že ve~ kot deset let, glavni organizator pa je reški režiser Ser|o Dla~i}, ki je režiral tudi našo aktualno predstavo Niti tat ne more pošteno krasti in ki nas je povabil na nastop na prostem v letošnjem Teatru na pjaceti. Žal zaradi izredno slabega vremena nismo mogli nastopiti na prostem in predstava je bila odigrana v dvorani osnovne sole Frane Petri}a v Cresu, zato je bil tudi obisk manjši, kot smo ga pri~akovali in si želeli. y Vitomir Vitaz 10. september, Slovenski dom KPD Bazovica Rafaelova družba R afaelova družba, osemdeset~lanska skupina slovenske orga­nizacije za pomo~ izseljencem in zdomcem pri ohranjanju slovenstva in katolištva, je v okviru svojega romarskega izleta na Trstje na Reki obiskala tudi KPD Bazovica. V Slovenskem domu jih je sprejela podpredsednica društva Jasmina Dla~i} ter jim s ~lanicama Zdenko Jelov~an in Ano ^ivi} po ogledu prostorov pred­stavila pestro dejavnost KPD Bazovica. Skupino je vodil Dejan Valentin~i~ in se v imenu navdušenih obiskovalcev zahvalil za lep in gostoljuben sprejem. y Jasmina Dla~i} 13. september, Slovenski dom KPD Bazovica Natko Štigli}, koncert G lasbeno sezono v društvu je s samostojnim koncertom na kitari odprl Natko Štigli}, ki po reški glasbeni šoli Ivan Ma­teti} Ronjgov študij nadaljuje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Obiskovalcem ga je na kratko predstavila tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar, poudarila njegovo glasbeno izobraževanje pri znanih kitaristih in pedagogih ter uspešno sodelovanje, pri­znanja in nagrade s sre~anj doma in v tujini, med pomembnejši­mi nastopi pa med drugim omenila gostovanje v Neussu, v po~astitev ~etrtstoletnega prijateljskega sodelovanja tega mesta z Reko, in nastop v HNK Ivana pl. Zajca. Uspešen je bil tudi na­stop v društvu, pozorno ob~instvo je mladega glasbenika nagra­dilo z zasluženim in dolgotrajnim aplavzom. Na programu so bila dela Maura Giulianija (Grand Overture), Fernanda Sora (Etuda v e-molu), Augustina Barriosa Man­goréja (La Catedral in Un sueno en la floresta), Joaquína Turine (3. stavek sonate, Allegro vivo) in Isaaca Albeniza (Asturias) ter znane skladbe v priredbi Natka Štigli}a (Parla piu piano, Dust in the Wind in Blue Spanish Eyes). y Marjana Mirkovi} F otografska skupina KPD Bazovica je letos obiskala Portorož, Piran, Koper in Se~oveljske soline. Soline so del istoimenskega krajinskega parka in po besedah ene izmed fotogra­finj, Ire Petris, ponujajo vrsto izjemno zanimivih motivov, o ~emer nazorno pri­~ajo tudi njene fotografije. IZ DRU[TVA 15. september, Slovenski dom KPD Bazovica Jaz ob~udujem…, razstava fotografij ^ lanice in ~lani fotografske skupine KPD Bazovica smo odprli razstavo ~rno-belih fotografij naših sodelavcev in prijateljev iz foto kluba Sušec iz Ilirske Bistrice. Razstavo lepih in zanimivih fo­tografij z naslovom Jaz ob~udujem ...nam je predstavil predsednik kluba Andrej Bergo~ in spomnili smo se dosedanjega ve~letnega uspešnega sodelovanja. 15. september pa je tudi praznik: tega dne je bila Primorska pripojena matici domovini, Sloveniji. Temu je bil prilago­jen tudi kulturni program: gostje so predstavili moški kvartet Pasarela, ki je na za~etku ve~era zapel Zdravljico in ve~ slovenskih pesmi, po odprtju pa še himno Primorske, Vstala Primorska! Bilo je lepo, slavnostno in veselo. Ob pogostitvi smo se družili, kovali nove na~rte in veliko peli! y Anita Hromin 24.–25. september, Slovenski dom KPD Bazovica Gostovanje SKD Triglav iz Banjaluke N a za~etku jeseni so nas z obiskom razveselili prijatelji iz slovenskega društva Triglav iz Banjaluke. Pripravili so lep kulturni ve~er s petjem in plesom. Nastopila sta mešani pevski zbor Davo­rin Jenko pod vodstvom Aleksandra Jere­mi}a in otroška folklorna skupina. Prireditev je za~el naš mešani pevski zbor, ki je malo ogrel ob~instvo, nato so zapeli naši gostje. Kot presene~enje so na koncu svojega sporeda zapeli slovesno pesem naše primorsko-goranske župani­je Zavi~aju, tebi, kar je ob~instvo sprejelo z odobravanjem, veliko nas je tudi zra­ven zapelo. Posebej pa so nas navdušili otroci, ki so s svojim simpati~nim ple­snim nastopom osvojili srce ob~instva in si za trud prislužili mo~an aplavz. Po na­stopu je sledila ve~erja za nastopajo~e in nato druženje s petjem in plesom do po­znih ur – no, ne preve~ poznih, ker so bili zraven tudi otroci, ki so komaj ~akali odhod na po~itek po napornem dnevu. Naslednji dan so si naši gostje malo ogle­dali Reko in se tudi okopali v morju, ki je bilo še vedno dovolj toplo za prijetno osvežitev. Pred njihovim odhodom pa smo se vsi skupaj še malo družili na vrtu našega doma, kjer je za zabavo poskrbe­la naša glasbena skupina Mimo ritma. V plesu, pesmi in veselju je hitro mineval ~as in kmalu se je bilo treba posloviti, saj je bila pred našimi dragimi prijatelji še peturna vožnja domov. Obljubili smo si, da se sodelovanje nadaljuje. Za prihodnje leto so že povabili naš pevski zbor v Banjaluko, tako da se že veseli­mo ponovnega sre~anja. y Zvonimir Stipeti} Razstava in druženje. Foto: Andrej Hromin Z nastopa gostov in druženja. Foto: Milan Grlica 26. september–2. oktober, Lockenhaus, Avstrija Rušimo zid(in/ov)e Udeleženci seminarja. Foto: www.hakovci.org ^ lanica mladinske skupine KPD Bazovica Natali Iskra, sicer dejavna v društvu za razvoj civilne družbe EU korak, se je udeležila seminarja z naslovom Rušiti zid(in/ov)e – Breaking Walls. V okviru mreže Mladi evropskih narodov YEN (The Youth of European Nationalities), ki združuje mlade pripadnike organizacij narodnih manjšin v Evropi, sta sre~anje organizira­la njena ~lana, Hrvaški akademski klub (HAK), ki povezuje gradiš~anske Hrvate, in Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), ki združuje koroške Slovence. Cilji semi­narja so bili mreženje, krepitev sposobnosti društev za aktivno delovanje ter spoznavanje širše javnosti z manjšinskimi sku­pnostmi v Evropi ter s predsodki in izzivi, s katerimi se vsako­dnevno sre~ujejo. Seminarja se je udeležilo 64 mladih pripadnikov manjšin iz 26 evropskih držav. Za udeležence so bile organizirane delavnice 27. september – 1. oktober Etnosmotra, Reka J ubilejna prireditev organizacij narodnih manjšin na Reki Etno­smotra je pod geslom Bogastvo je živeti skupaj potekala s pe­strim ve~dnevnim programom. Obogatila so ga tudi dogajanja v okviru projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020, kar ne presene~a, saj je bila prav opredelitev Reke kot luke Zdenka Kallan-Verbanac, razli~nosti tudi ena izmed njegovih smernic. Luka Verbanac in "duša Na Reki namre~ živijo pripadniki vseh dvaindvajsetih uradno festivala" Eva Viola. Foto: Marjana Mirkovi} naštetih narodnih manjšin in še Aškalije. Organizirano, v okvi­ nanoturizma, grafi~nega oblikovanja, raz­iskovanja manjšinskih jezikov ter obliko­vanja manjšinskih identitet. Poleg izo­braževalnih delavnic so udeleženci obis­kali Dunaj in avstrijski parlament ter imeli priložnost slišati mnenja politikov o manjšinski tematiki, predstaviti svojo manjšino in tradicionalno gastronomijo ter spoznati druge manjšine in njihove kulture, okušati avstrijska vina in poslu­šati avstrijske glasbenike, ki pojejo v svo­jem, slovenskem ali hrvaškem jeziku. Za nekoga iz Hrvaške je bilo predvsem zani­mivo spoznati mlade Hrvate in Slovence, ki živijo na Dunaju in zelo aktivno deluje­jo v društvih HAK in KSŠŠD. Pripadajo manjšinama, ki sta na obmo~ju Avstrije prepoznavni in dobro organizirani. Mladi koroški Slovenci in gradiš~anski Hrvati aktivno govorijo slovenski oz. hrvaški je­zik, ki ju govorijo tudi v krogu svojih dru­žin. Poleg narodnostne identitete, zgrajene v družini, so zelo aktivni v manjšinskih organizacijah, med drugim izdajajo svoj ~asopis, organizirajo prireditve, od glas­benih festivalov do raznih družbenih in kulturnih dogodkov ter dejavno promovi­rajo ve~kulturnost na evropski ravni. y Natali Iskra ru petindvajsetih društev, deluje sede­mnajst manjšin, tvorno vklju~enih v družbeno življenje mesta. Prireditev so napovedali Dnevi odprtih vrat manjšinskih društev, v vrsti razli~nih kulturnih dogodkov, ki so sledili, pa velja omeniti jubilejni, deseti festival poezije narodnih manjšin v organizaciji Demo­krati~ne skupnosti Madžarov. Na njem so pred nabito polno dvorano tokrat slove­sno predstavili tudi pesniško zbirko z deli dvajsetih, do zdaj sodelujo~ih avtorjev z naslovom Razli~ni skupaj. Med njimi sta tudi rojakinji Zdenka Kallan-Verbanac (Domovini, Morju) in Marija Šenk (Stara mama, Moj dom), ki pa se predstavitve ni mogla udeležiti. Zdenka Kallan-Verbanac je ob tej priložnosti znova zelo doživeto interpretirala svojo poezijo, ob glasbeni spremljavi sina Luke Verbanca, ki je z na­stopom na kitari sicer lepo obogatil celo­ten ve~er. IZ DRU[TVA Babi~ina kuhinja V okviru Etnosmotre je potekala tudi prireditev Babi~ina kuhi­nja, v kateri je poleg predstavnikov organizacij italijanske, sr­bske, ~eške, slovaške, rusinske in ukrajinske, albanske, bošnjaške, madžarske in ruske narodne manjšine sodelovalo tu­di KPD Bazovica. Skupina za raziskovanje kulturnega izro~ila oziroma Gloria Segnan, Zdenka Kallan-Verbanac, Ljiljana ^argo­nja in Gorana Pecirep so o tem zapisale: "Sodelovale smo na tem kulturnem sejmu, na katerem so se v okviru projekta EPK 2020 organizacije narodnih manjšin na Reki predstavile s tradicional­nimi jedmi svojih babic. Projekt so zasnovale štiri študentke kul­turologije na reški filozofski fakulteti, njihov cilj pa je bil manjšinsko kulturo približati širši javnosti. Me smo izbrale jedi iz ajde. Skuhale smo ajdove žgance z ocvirki in kislo zelje s kranjskimi klobasami. Pri nas so obiskovalci lahko pokušali tu­di ajdov kruh in ve~ vrst ajdovih sladic. Presenetili so nas mladi ljudje, ki so o ajdi precej vedeli. O~itno je bilo na naši stojnici vse dobro, ker je vsega hitro zmanjkalo." Kulturni program Etnosmotre se je kon~al s sobotnim koncertom World Music Concert v dvorani Hrvaškega kulturnega doma na Sušaku, kjer je v vrsti odli~nih glasbenikov nastopila tudi sku­pina Trio Folk Volk iz Ilirske Bistrice. 30. september, Etnološka dediš~ina rodbine ^op Pal~ava šiša, Plešce Slovenš~ina v družini in javnosti, posvet E tnološka zbirka rodbine ^op Pal~ava šiša Plešce je v okviru desetletnice us­pešnega delovanja med drugim gostila tudi pomembno ~ezmejno sre~anje z na­slovom Slovenš~ina v družini in javnosti: jezikovne iniciative in potreba po njih. Po­svet, tretji po vrsti, po Tinjah na Koroš­kem (2014) in Naborjetu v Kanalski dolini (2015) tokrat organiziran na Hrvaškem, sta v sodelovanju z gostiteljem pripravili pobuda Slovenš~ina v družini in Krš­~anska kulturna zveza (KKZ) iz Celovca, ki je ob tej priložnosti predstavila tudi del svoje bogate založniške dejavnosti. Udeleženci so se seznanili z zgodovino in položajem Slovencev na Hrvaškem, pred­vsem pa z razli~nimi na~ini in pobudami za ohranjanje in u~enje slovenš~ine v dru­žini, društvih in šolah. Poudarili so po­men žive rabe jezika v družinskem okolju in ohranjanja nare~ja, krepitev izobraže­vanja v slovenskem jeziku in vklju~evanje mladih. Navzo~e sta v imenu organizatorja nago­vorila gostitelj Marko Smole in Martin Ku­chling (KKZ), zatem pa so se seznanili z zgodovino (dr. Barbara Riman) in položa­jem slovenske skupnosti na Hrvaškem danes (Marjana Mirkovi}) ter o jeziku v družinah (Boris Rejec), društvih (Vida Sr­do~) in javnih šolah (Andrea Šlosar). O spremljajo~ih dejavnostih dopolnilnega pouka slovenš~ine (DPS) na Hrvaškem je spregovorila u~iteljica Dragica Motik, primere dobre prakse iz zamejstva so predstavili Tatjana Vu~ajnk iz Gradca, Valerija Perger iz Porabja in Rudi Bar­taloth iz SKS Planika iz Kanalske doline, svoje izkušnje o ohra­njanju nare~ja in jezika pa so v razpravi dodali doma~inka Mirjana Žagar, Marko Jernej iz Gradca in Ogla Voglauer iz Bil~ovsa na Koroškem. Spremljajo~i program pa je z nastopom o Butalcih – ta je nastal pred leti pri DPS-ju na Reki pod vodstvom Dragice Motik – obo­gatila skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila iz KPD Bazovica in tako pokazala, kako poskuša po svoje ohranjati živo slovenš~ino. Hudomušna dramska igra, v kateri je skupina zapela tudi ve~ slovenskih ljudskih pesmi, je pri navzo~ih naletela na lep sprejem. Posvet je sklenil ogled zbirke Pal~ava šiša, ki jo je predstavil njen vodja Marko Smole. y Marjana Mirkovi} Detajl iz Pal~ave šiše. Foto: Marjana Mirkovi} 1. oktober, Hotel Adriatic, Opatija Letno sre~anje slovenskih društev R ojaki iz vseh šestnajstih slovenskih društev na Hrvaškem smo se letos zbrali v Opatiji. Vreme nam je bilo tudi tokrat naklonjeno in v druženju je uživala množica ~lanov in ~lanic slovenskih društev – od Osijeka, Dubrov­nika, Splita, Šibenika in Zadra do Varaždina, Zagreba, Karlovca, ^abra, Umaga, Pore~a, Pulja, Buzeta, Labina, Lovrana in Reke. 13. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Tihožitje, razstava likovne skupine L ikovna skupina KPD Bazovica, ki jo vodi Ada Osmanagi}, se je predstavila na svoji prvi razstavi in jo poimenovala Tihožitje. Skupina se je pri svojem delu najprej lotila osnov – spoznavanja likovnega znanja in tehnik –, poglavitna naloga udeleženk pa je bila opazovati predmete ter jih z risanjem in slikanjem prenesti v dvodimenzionalni prikaz. Na razstavi so bila na ogled zgolj dela, nastala pri vajah risarskih tehnik in veš~in zaznavanja predmetov. Za sodelujo~e je zelo po­membno, da se nau~ijo opažati svet okrog sebe in to prenesti na papir, poleg tega pa je pomembno tudi razvijati in zaznavati po­sebno in osebno v lastni risbi. Razstavljena dela razli~nih moti­vov, od vaze do stola, tako jasno izražajo individualne težnje v izražanju. Kot nova skupina smo se sicer ukvarjali predvsem s temeljnimi problemi risanja in slikanja – kako ~im bolj verodostoj­no prenesti objekt v dvodimenzionalni prikaz –, kljub temu pa se vidno nakazujejo zmožnosti in senzibiliteta udeleženk. Ta razstava obenem pomeni konec dolo~enega sistema dela, de­lavnice pa bodo v prihodnje namenjene osebnostnemu izraža­nju. Z drugimi besedami, pozornost bomo posvetili notranjim Veselo druženje. Foto: Istog Žorž 14.–16. oktober Mestna knjižnica Juraj Šižgori}, Šibenik Z veseljem smo se odzvali vabilu SKD Dr. France Prešeren iz Šibenika za samostojni nastop naše folklorne skupine. Proti Šibeniku smo se odpravili v petek v jutranjih urah in nekoliko prostih uric pred ve~ernim nastopom izkoristili za ogled mesta. Veliko smo si lahko ogledali in obiskali: dale~ znano šibeniško katedralo, dve trdnjavi, staro mestno jedro, muzeje... Žal je bilo zaradi obveznosti in bolezni odsotnih kar pet naših ~lanic. Prireditev se je za~ela ob 18. uri v avdiodvorani mestne knjižnice Juraj Šižgori}, ki ima od leta 2005 svoje prostore v središ~u mesta, na Poljani, v veli~astni trinadstropni stavbi, ve~inoma v steklu, znani kot delo, ki spada v antologijo arhitekture hrvaške moder­ne. Tam nas je sprejela prijazna predsednica SKD Dr. France Pre­šeren, Karmen Don|ivi}. Program je povezoval koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz. Obiskovalce Navzo~e so nagovorili predsednik krovne organizacije Darko Šonc, slovenska vele­poslanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez in minister, pristojen za Slovence v zamej­stvu in po svetu, Gorazd Žmavc. V kultur­nem programu, ki ga je vodila tajnica reške Bazovice Eva Ciglar, so tokrat zapeli pev­ski zbori društev iz Zagreba, Buzeta, Šibe­nika, Reke, Splita in Pulja, na odru pa se je zavrtela tudi folklorna skupina iz Umaga. Druženje, pri katerem je za veselo razpolo­ženje skrbela skupina slovenskih glasbeni­kov, je trajalo do poznih ve~ernih ur in bilo znova lepa priložnost za številna sre~anja med rojaki, izmenjavo izkušenj in snova­ nje novih dogovorov. y Marjana Mirkovi} navdihom posameznih udeleženk, njiho­vim ob~utkom in ~im bolj verodostojnemu prenosu opazovanega v dvodimenzional­ni prikaz. Veselilo bi nas, ~e bi se v skupino vklju~ili in jo s svojim delovanjem obogatili tudi novi zainteresirani ~lani in ~lanice, in se­veda vsi, željni eksperimentiranja in u~e­ nja novega. y Ada Osmanagi} smo na za~etku presenetili z bogatim sla­vonskim plesom v koreografiji Gabrijela Funari}a in, seveda, v prelepi slavonski noši. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli štirje mladi ~lani reškega tamburaškega orkestra KUD Željezni~ar (Ivan Fajta, Ro­bert Pranji}, Ivor Vasi} in Filip Smojver). V nadaljevanju programa so zaigrali ve~ zimzelenih melodij, da so se plesalci lah­ko pripravili za naslednji, belokranjski splet Lepa Anka, tudi v Funari}evi koreo­grafiji, vendar ob glasbeni spremljavi har­monikarja Ivana Simi}a in basista Ivana Hareja. Program je z recitacijo Prešernove IZ DRU[TVA poezije obogatil vedno odli~ni Vitomir Vi­taz (Povodni mož in V spomin Andreja Smoleta). Zanimiva je bila tudi njegova predstavitev knjige En ~lovek – celo gleda­liš~e (avtoric Barbare in Kristine Riman) o dolgoletnem vodji dramske skupine Bazo­vice, letos preminulem Alojzu Useniku. V naslednjih to~kah so folkloristi predsta­vili še istrske in gorenjske plese, pri kate­rih so na odru še posebej lepo izrazile prelepe bleš~e~e gorenjske noše. Avtorici teh koreografij sta Alenka Jureti} in Mar­tina Mi~eti}, za glasbeno spremljavo sta znova poskrbela Ivan Simi} in Ivan Harej. Folklorna skupina je svojemu nastopu do­dala tudi petje ve~ slovenskih ljudskih pe­smi v izvedbi Nataše Grlica in Marcelle Vu~kovi}. Za konec programa je bilo namenjeno sklepno kolo iz komi~ne opere Ero z one­ga sveta Jakova Gotovca. Gledalce sta navdušila tako ples kot tudi noša Dalma­tinske zagore. Obiskovalci, ve~inoma ~lani slovenskega društva in njihovi prijatelji iz Šibenika, so bili vidno presene~eni nad bogatim progra­mom, lepimi in pestrimi nošami. Po uspeš­nem nastopu se je v imenu društva z lepimi 18. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica Slovesen podpis pogodb V dvorani KPD Bazovica je potekalo slovesno podpisovanje pogodb o so­financiranju iz sredstev Evropskega skla­da za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa sodelovanja Interreg 5-A Slo­venija-Hr vaška 2014–2020. Potrjenih je bilo pet projektov v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov evropskega sofinancira­nja s podro~ja naravne in kulturne dediš­~ine ter zdravega, varnega in dostopnega obmejnega obmo~ja. O sodelovanju med državama in odobrenih projektih je spre­govorila Nina Seljak, vodja Organa uprav­ljanja za program Slovenija-Hrvaška. Nje­govi predstavniki in programski partnerji so se tudi ob tej priložnosti zavzeli za na­daljnje uspešno povezovanje. Med projekti s podro~ja aktivnega ohra­njanja dediš~ine v okviru trajnostnega turizma ima najve~jo finan~no vrednost, ve~ kot milijon osemsto tiso~ evrov, pro­jekt Mala barka 2, usmerjen v ohranitev pomorske dediš~ine ter prepoznavanje celotnega ~ezmejnega obalnega obmo~ja kot enotne turisti~ne destinacije. Vodilni partner je Primorsko-goranska županija besedami zahvalila Karmen Don|ivi} in nas povabila v prostore društva. Sledilo je neformalno druženje z bogato pogostitvijo, po­sebno so bile okusne tradicionalne slovenske sladice, ki so jih pri­pravile pridne ~lanice društva. V prijetnem druženju smo se ~lani obeh društev bolje spoznali, se pogovorili in tudi zapeli. Obljubili smo si še naslednjih sre~anj, na Reki in v Šibeniku. Naslednji dan nam je bilo v veliko zadovoljstvo obiskati Zvoni­mirjev kraljevski grad Knin in kninsko trdnjavo. Ve~ina nas je bila prvi~ na "Kninski tvr|i", uživali smo v razgledu na okolico, kolikor nam je to dopustilo delno obla~no vreme. V popoldan­skih urah smo se po prijetnem kosilu v Drnišu vra~ali proti Reki. Vso pot sta nas spremljala obilen dež in nevihta. No, v avtobusu je bilo dobro razpoloženje, pripotovali smo sre~no in zadovoljno. Na koncu je vse pohvale vredna odli~na organizacija potovanja in nastopa, za katero sta poskrbela Nataša in Milan Grlica. y Slavica Vukovi} Ba~i} (PGŽ), poleg ob~in Piran in Izola pa na slovenski strani v pro­jektu sodelujeta še izolska turisti~na skupnost in piranski po­morski muzej Sergej Mašera. V imenu PGŽ je navzo~e pozdravil primorsko-goranski župan Zlatko Komadina, ki je poudaril, da je županija med drugim tudi partner z ob~ino Hrpelje-Kozina na podro~ju varstva za starostnike. Slovesnost ob podpisu pogodb je z nastopom obogatil mešani pevski zbor društva Bazovica pod vodstvom zborovodje Zora­na Badjuka in ob tej priložnosti med drugim zapel tudi župa­nijsko himno z naslovom Zavi~aju tebi, ki jo ima tudi sicer na repertoarju. y Marjana Mirkovi} Še en uspešen nastop folklorne skupine. Foto: Milan Grlica Uspešno povezovanje v okviru EU projektov. Foto: Marjana Mirkovi} 27. oktober, Ljudska knjižnica Ivan Žagar, ^abar Možnosti za medkulturni dialog Lj udska knjižnica (LK) Ivan Žagar v ^abru skupaj s sloven-skim društvom Gorski kotar in u~iteljico dopolnilnega pouka slovenš~ine Dragico Motik že ve~ let sodeluje v projek­tih, ki krepijo vezi prebivalstva na obeh straneh meje. Na enem izmed letošnjih dogodkov so v okviru tematskega sklopa Mo­žnosti za medkulturni dialog ob meji v programu sodelovale tudi ~lanice KPD Bazovica, iz skupine za raziskovanje sloven- Butalci vedno zanimivi: skega kulturnega izro~ila, in o nastopu zapisale: "Prejele smo z nastopa v Pal~avi šiši. Foto: Marjana Mirkovi} povabilo iz ^abra, tokrat iz LK Ivan Žagar, ki želi s številnimi 29. oktober, ^eški dom T. G. Masaryka, Reka Nastop FS KPD Bazovica Z veseljem smo se odzvali vabilu društva ^eška beseda, da s svojim folklornim nastopom obogatimo program v njihovem domu T. G. Masaryka. Njihovo društvo je organiziralo tradicio­nalni ~eški praznik "posvícení". Beseda "posvícení" pomeni proš~enje, ki se praznuje jeseni, na deželi, po opravljenem delu na polju kot vaški in cerkveni praznik, ob katerem se družina Veseo v ^eškem domu. Foto: Milan Grlica zbere pri pojedini in zabavi. dejavnostmi ozaveš~ati ljudi ob meji o pomenu enakega spoštovanja in vredno­tenja hrvaške in slovenske duhovne in materialne dediš~ine. Znova smo zaigra­le našo igro Kako so Butalci šli po vino na Hrvaško. Tudi tokrat smo si prislužile aplavz in številne ~estitke navzo~ih. ^e ~lovek dela s srcem, je uspeh zagotovljen. To nam je v spodbudo za nadaljevanje za~rtane poti," so v zapisu še poudarile Lili ^argonja, Gorana Pecirep, Gloria Se­gnan in Zdenka Kallan-Verbanac. V okviru ~ezmejnega projekta Spoznati se moramo, da bi se spoštovali, pa je v LK Ivan Žagar dan pozneje (28. oktobra) potekal ve~er, posve~en še živemu ustne­mu izro~ilu in krajevnim pripovedim, ki so se ohranile s prenosom iz roda v rod. Sre~anje sta vodila doma~ina Andrija Zbašnik in Marko Smole, dobra pozna­valca zakladnice ljudskega izro~ila na ^abranskem in v Zgornjekolpski dolini. y Marjana Mirkovi} Na terasi doma se je ob 17. uri za~ela pred­stavitev teh obi~ajev gostom. Pridni ~lani društva so izdelovali in pekli mesne klo­base, ponujali ~eške buhteljne, tradicio­nalne krompirjeve poga~ice bramorake in hladno ~eško pivo. Zabava je potekala ob pesmi in zvokih harmonike. Približno uro pozneje se je za~el kulturno-umetniški program. Navzo~e je pozdravila predse­dnica društva Fran~iška Husak. Doma~ini so se predstavili s tradicionalnim ~eškim plesom in pesmijo v sodelovanju vseh ple­snih skupin in ob spremljavi svoje glasbe­ne skupine. Posebej je bila zanimiva in vesela številna otroška folklorna skupina. Kot gosti so nastopili njihovi rojaki iz ^eške besede Zagreb, moška in ženska vokalna skupina, ter naša folklorna sku­pina KPD Bazovica. V prelepi gorenjski noši smo odplesali ven~ek gorenjskih in belokranjskih plesov, v dveh to~kah in ob spremljavi harmonikarja Ivana Simi}a in basista Ivana Hareja. Po programu so gostitelji poskrbeli za okusno ve~erjo, za zabavo pa glasbeni duo, ki je k plesu privabil številne obisko­valce. Zabava je trajala še dolgo v no~. y Slavica Vukovi} Ba~i} IZ DRU[TVA 5. november, Slovenski dom KPD Bazovica Pavao Toth: ^rno-beli svet, razstava fotografij V KPD Bazovica je bila v okviru medna­rodnega fotografskega nate~aja Mini format na temo Moj kraj (2014) organizi­rana samostojna razstava za fotografa, ki je takrat prejel prvo nagrado. To je bil Pa­vao Toth iz Bjelovarja, sicer ~lan fotograf­skega kluba (FK) Zagreb in FK Rijeka. V KPD Bazovica se je predstavil s svojo pr vo samostojno razstavo ~rno-belih fo­tografij vsebinsko razli~nih motivov. "Fo­tograf z usklajevanjem dokumentarnosti in fotografske likovnosti ter na~inom ka­driranja, izbiro kompozicije, svetlobo in senco, perspektivo ali zanimivim obra­zom ustvarja lastno doživetje stvarnosti, in prav zato, ker fotografija ni v bar vah, se vsa gledal~eva pozornost osredoto~a na zgodbo... Vsaka izmed fotografij je svoj, manjši ~rno-beli svet, živopisen in zanimiv, poeti~en in dramati~en," je v spremljajo~em katalogu med drugim za­pisala Neda Ra~ki. 12. november, Slovenski dom KPD Bazovica KUD Franjo Smolnik Sornik V KPD Bazovica se je drugi~ predstavi­lo društvo iz Ruš pri Mariboru, z bo­gatim programom in vsemi skupinami ter tudi razstavo ro~nih del in založni­ških podvigov ter glasila literarne sekcije društva, Obudimo besede. V ve~er in veselo razpoloženje nas je s plesi z Gori~kega ob glasbeni spremljavi harmonikarjev najprej popeljalo šest na­smejanih parov gostujo~e folklorne sku-pine, ki je nedavno praznovala tudi pet­najstletnico uspešnega delovanja, zadnja štiri leta pa jo vodi Ratko Samec. Zatem se je predstavila literarna sekcija: pove­zuje dijake, študente in osnovnošolce, za uspešno delo je letos prejela priznanje obmo~ne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Rušah, praznuje pa tudi petnajst let delovanja, vsa leta pod vodstvom Dragice Jurša. Oder je zatem znova prevzela gostujo~a folklorna sku­pina in se ob zvoku harmonike zavrtela v prekmurskih plesih. Obiskovalci, ki so dvorano KPD Bazovica napolnili do za­dnjega koti~ka, so se zatem seznanili z živahno dejavnostjo pridnih ~lanic sku-pine ro~nih del, ^ebelic, ki vezejo, kva~­kajo in svoje znanje pridno prenašajo mlajšim rodovom. Poleg njihove razstave Pavao Toth se je pred številnimi obiskovalci zahvalil društvu za gostoljubje in organizacijo razstave, katere odprtje je s predsta­vitvijo nate~aja Mini format napovedala in pozneje tudi povezo­vala tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar. O izboru nagrajenca je na kratko spregovoril selektor, umetniški fotograf Istog Žorž, s kul­turnim programom pa je ve~er lepo izpolnila glasbena skupina društva s solistko Zdenko Kallan-Verbanac. y Marjana Mirkovi} so na Reki na ogled postavili tudi ve~ slik slikarske sekcije. Na odru pa se je z istrskim balunom zavrtela tudi folklorna skupina KPD Bazovica pod vodstvom Nataše Grlica in ob spre­mljavi harmonikarja Ivana Simi}a in basista Ivana Hareja. Go­stje pa so nas razveselili še z vzhodnoštajerskimi plesi in tamkajšnjo nošo ter nam predstavili tudi del poezije znanih pesnikov iz Ruš, Alenke Glazer in njenega o~eta Janka Glazer­ja. V programu je sodelovala tudi najmlajša, lani ustanovljena dramska skupina, ki je že prejela priznanje za eno izmed žen­skih vlog, na reškem odru pa je uprizorila ske~ Perice. Ve~er, ki ga je povezovala Zdenka Vidmar, je s priljubljeno melodijo Slo­venija, od kod lepote tvoje kon~al gostujo~i harmonikar, prite­gnila pa mu je vsa dvorana. Zahvala predsednice KUD Franjo Sornik Smolnik Biserke Apšner za gostoljuben in prijazen spre­jem ter za spomin gostitelju fotografija z lanskega nastopa fol­klorne skupine KPD Bazovica v Rušah. In – na svidenje do prihodnjega nastopa. y Marjana Mirkovi} Ro~na dela in slika za spomin. Foto: Marjana Mirkovi} 14. november, Cerkev sv. Margarete, Bakar Darko Mohar: Baš}anski kamik i druge storije, razstava fotografij 17. november, Slovenski dom KD Bazovica Predstavitev organizacije YEN M ladinska skupina KPD Bazovica in društvo EU korak sta gostila predstavnike manjšinskih organizacij z Reke in or­ganizacije Mladi evropskih narodov YEN (The Youth of Europe­an Nationalities). Namen sre~anja je bil spoznati vlogo in dejavnosti te mednarodne organizacije, ki povezuje mlade pri­padnike manjšin v Evropi. YEN je predstavil ~lan Izvršnega od­bora, profesor zgodovine Marin Bodroži}, ki je obenem tudi predstavnik cincarske, vlaške etni~ne in kulturne manjšine v Sr- Povezovanje manjšin. Arhiv skupine. Rika. Foto: Darko Mohar V cerkvi sv. Margarete v Bakru je bila v organizaciji društva Bakarska ženska in sodelovanju KPD Bazovica odprta sa­mostojna razstava fotografij z naslovom Baš}anski kamik in dru­ge storije avtorja Darka Moharja, vodje planinske skupine in ~lana vodstva KPD Bazovica. Fotografije so bile predstavljene v šestih sklopih: prvi je bil na­menjen Baški in tamkajšnjem kamiku, kamnitemu obmo~ju juž­nega in jugovzhodnega dela otoka, kjer je bil kamen podlaga za vse, od gradnje do ov~ereje in s to povezanimi mrgarji, posebno­stjo otoka Krka, površinami, ograjenimi s suhim zidom in name­njenimi ovcam. Druga tematska vsebina je bil otok Grgur, ne­ kdanji ženski zapor, po besedah Darka Moharja na za~etku tudi moški zapor. Svoj prostor na razstavi pa so dobili tudi Reka, pihalna godba Spin~i}i s Kastva, grobniški kurenti dondolaši in seveda hri­bi kot ljubezen, ki po opravljenem alpi­nisti~nem te~aju med študijem sega še v avtorjeva lepa mlada leta. Iz otroštva, preživetega v Baški, pa je v srcu in objek­tivu ostala tudi ljubezen do morja. Darko Mohar, ki je odrasel med fotoaparati, kajti o~e je bil poklicni fotograf, je strast do fo­tografiranja prenesel tudi na številne ~la­ne v KPD Bazovica, planinska skupina, ki jo vodi, pa ima gotovo enega izmed najbo­gatejših arhivov v društvu. Darko Mohar je fotografije, razstavljene v Bakru, obogatil tudi s krajšimi besedili v ~akavš~ini, kot se je govorila v Baški v ~asu takratne priselitve njegove družine, razstavo pa je spremljal tudi katalog, ki ga je oblikoval Andrej Hromin. Pester program ob slovesnem odprtju raz­stave, ki ga je povezovala predsednica društva Bakarska ženska Klaudija Forem­poher, so z nastopi izpolnili ženski pevski zbor Korezin (^avle), kulturno-umetniško društvo Lanterna (Kraljevica), otroci iz društva Naša djeca (Bakar) in seveda ~la­nica KPD Bazovica, solistka glasbene sku-pine, Zdenka Kallan-Verbanac. y Marjana Mirkovi} biji. Predstavniki reških manjšinskih or­ganizacij so pridobili koristne informacije o temeljni dejavnosti organizacije YEN pa tudi, kako lahko ~lanstvo v tej mreži pri­pomore k razvoju manjšinskih društev. Po predstavitvi je potekala panelna raz­prava na temo socialne vklju~enosti ter pravic manjšin in drugih ranljivih druž­benih skupin. Najglasnejša je bila razpra­va o Ustavnem zakonu o pravicah na­rodnih manjšin RH. Mnenja udeležencev o uresni~evanju zakona v praksi so bila deljena, vsi pa smo menili, da pripadniki narodnih manjšin nismo dovolj seznanje­ni z dodeljenimi pravicami. Posledi~no svojih pravic, kot je na primer prednost pri zaposlitvi, ne uveljavljamo in zane­marjamo svoje možnosti pravnega polo­žaja. y Natali Iskra 21. november, PGŽ, Reka Sprejem za ministra in veleposlanico IZ DRU[TVA M inister, pristojen za Slovence v za­mejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc, je obiskal Reko in na skupnem sprejemu sta ga, skupaj z veleposlanico RS v RH dr. Smiljano Knez in svetovalko v kabinetu ministra Aleksandro Pivec, sprejela pri­morsko-goranski župan Zlatko Komadina in reški župan Vojko Obersnel. Na sre~anju so poudarili predvsem pomen povezova­nja na regionalni in lokalni ravni ter do­bre stike s slovensko skupnostjo, vele­poslanica pa je poudarila pomen vzpo­stavitve slovenskega lektorata na Reki. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki slovenskih organizacij, predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti} ter vodilna ~lana svetov na županijski in mestni rav­ni, Vasja Simoni~ in Boris Rejec, ki so med drugim opozorili na nove pobude za u~enje slovenš~ine v javnih vzgojno-izo­braževalnih ustanovah. Slovenski predstavniki so pozneje neura­dno obiskali tudi KPD Bazovica in se z rojaki zadržali v krajšem pogovoru. Zlatko Komadina in Vojko Obersnel sta poudarila ve~kulturno podobo županije in mesta ter dobre stike z organizacijami narodnih manjšin, tudi s slovensko sku­pnostjo. Po besedah župana PGŽ bi veljalo okrepiti sodelovanje v gospodarstvu in infrastruk­turni povezanosti med državama, opozoril pa je tudi na težave, ki jih prebivalstvu, zlasti na ^abranskem, ki ima posesti na obeh straneh meje, povzro~a postavitev žice. Posebej pa je pohvalil ~ezmejno sodelovanje v okviru evropskih projektov in stike z lokalnimi oblastmi na Bistriškem. Vojko Obersnel je opozoril na narodnostno pisano podobo Reke, ki pomeni bogastvo in je tudi prispevala k pridobitvi naslova evropska prestolnica kulture za leto 2020. Spomnil je na prija­teljske vezi Reke z Ljubljano in med drugim poudaril, da s slo­vensko prestolnico sodelujejo tudi v okviru mreže CIVINET Slovenija-Hrvaška, v kateri je Reka po izteku mandata Ljubljani septembra prevzela vlogo koordinatorja (gre za mrežo mest in drugih udeležencev z obmo~ja Slovenije in Hrvaške ter Bolgarije, BiH, ^rne Gore, Makedonije in Srbije, ki se ukvarjajo s trajno­stnim na~rtovanjem in upravljanjem mobilnosti). y Marjana Mirkovi} 21. november, Slovenski dom KPD Bazovica Skupš~ina društva V KPD Bazovica je – v skladu z novo zakonodajo o društvih, ki pred iztekom koledarskega leta zahteva sprejem in finan~no opredelitev na~rtov za prihodnje –, potekala skupš~ina društva. Skupš~ino je vodil predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}. Predstavil je obsežen in pester program, ki je za prihodnje leto še posebno bogat zaradi pomembnega jubileja, sedemdesetletnice društva, in enakega jubileja pevskega zbora, ki – tudi z enim izmed ~lanov, Jožetom Grlico – deluje ves ~as, ter petnajste oblet­nice uspešnega delovanja planinske skupine. Razveseljiva je bila tudi napoved o razširitvi dejavnosti mladin­ske skupine, ki se je za~ela vklju~evati v mednarodne manjšin­ske organizacije in napoveduje delo z najmlajšimi. Dejavnost društva Bazovica sofinancirata Hrvaška in Slovenija, klju~na pa je finan~na podpora iz Slovenije, ki zagotavlja ve~ino sredstev. Program, sprejet na skupš~ini, bo mogo~e uresni~iti ob odobritvi vseh zaprošenih sredstev, druga~e ga bo treba spreme­niti in prilagoditi razpoložljivim finan~nim zmogljivostim. Var~evanje pa~. y Marjana Mirkovi} Goste sprejela primorsko-goranski in reški župan. Foto: Marjana Mirkovi} 24. november, Otroški vrtec, Reka Pobuda za u~enje slovenš~ine V upravi reških vrtcev (RV) je potekal sestanek, povezan s pobudo za u~enje slovenš~ine. Vodila ga je ravnateljica Da­vorka Guštin, navzo~i pa so bili še koordinatorica za strokovno pedagoško dejavnost RV Lahorka Jur~i}; svetovalka za predšol­sko vzgojo v mestnem oddelku za vzgojo in šolstvo Tea Mi~i}; predsednik Sveta slovenske narodne manjšine (SNM) Mesta Reka Boris Rejec; raziskovalka na ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja dr. Barbara Riman, poleg raziskovalne v ve~ vlogah: kot ~lanica vodstva KPD Bazovica in mati treh mal~kov se kot pobudnica letošnjega uspešno izpeljanega ve~kulturnega projekta v reškem vrtcu ^ebelice dejavno zavze­ma tudi za slovenš~ino v vrtcih nasploh; tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar in najpomembnejša oseba na sestanku, vzgojiteljica v RV, mlada rojakinja Marina Bubni}, ki je izrazila željo po prevzemu skupine v slovenš~ini in tudi nadaljnjem jezikovnem in strokovnem izpopolnjevanju v tej smeri. Reški vrtci in ravnateljica so se letos poleti odzvali na pobudo za u~enje slovenš~ine v RV, to sta podprla tudi Svet SNM Mesta M ladinska skupina KPD Bazovica je po lanskem uspešnem miklavževanju, na katerem se je zbralo ve~ kot trideset mal~kov s starši, dedki ali babicami, ponovila prireditev. Odziv je bil tudi tokrat dober, dvorano društva sta znova preplavila smeh in veselje skoraj štiridesetih najmlajših, ki so nestrpno 6. december, Slovenski dom KPD Bazovica Miklavževanje O slovenš~ini v vrtcu. Foto: Marjana Mirkovi} Veseli živžav v polni dvorani. Foto: Marjana Mirkovi} Reka in KPD Bazovica, kjer je 28. sep­tembra v tej zvezi potekal tudi pr vi se­stanek, s Teo Mi~i}. Poleg dr. Barbare Riman in Borisa Rejca so se ga udeležili tudi predsednik, podpredsednica in taj­nica društva, Zvonimir Stipeti}, Jasmina Dla~i} in Eva Ciglar. Davorka Guštin je navzo~e tokrat sezna­nila z dosedanjimi prizadevanji za obli­kovanje vzgojno-izobraževalne skupine za otroke slovenske narodne manjšine na najustreznejši na~in in posredovala rezultate ankete, ki je najve~ zanimanja pokazala v CPO Maestral. Težave pa so kadrovske narave, ker ni dovolj vzgojiteljic, ki bi ustrezno obvla­dale slovenš~ino in bile pripravljene na nove strokovne izzive. Ravnateljica je napovedala nadaljnja pri­zadevanja RV glede možnega oblikova­nja skupine, sodelovanja vzgojiteljic in novega programa za celodnevni in ne zgolj krajši program, ki je verificiran zdaj. Po vsem tem je mogo~e sklepati, da so tako v RV kot tudi v mestni upravi pobudi za u~enje slovenš~ine v vrtcu to­krat iskreno naklonjeni in pri~akovati je, da bo program do prihodnje jeseni zaži­vel vsaj v enem izmed reških vrtcev. y Marjana Mirkovi} klicali miklavža, do~akali pa najprej par­klja in šibe in nekateri tudi solze, ki jih niso mogli odgnati niti prijazni angel~ki. Težko pri~akovani Miklavž je obdaroval in razveselil otroke, starejši med njimi pa so ostali tudi na likovni delavnici in iz­delovali ~estitke in okraske. Program je pripravila in vodila tajnica društva Eva Ciglar, potekal pa je s pomo~jo mladinske skupine in v sodelo­vanju z njo. Vodi jo Ivona Novakovi}, v pripravo pa se je vklju~ila tudi likovna skupina. Posebej zaslužne za prireditev so bile še mlade mo~i mladinske skupi­ne, predvsem Natali Iskra, Ivana Bakovi} in Staša Iskra ter vsestransko aktivni Slavica Vukovi} Ba~i} in Zvjezdana Gre­gorin. Parklja je tudi letos odigral Vladi­mir Bilj~evi} - Buco, v vlogi miklavža pa se je predstavil aktivni ~lan društva, Zo­ran Bistri~i}. y Marjana Mirkovi} IZ DRU[TVA PLANINSKA SKUPINA KPD BAZOVICA, IZLETI 11. september, Bazovica, Italija: Tradicionalno na Bazoviškem pohodu P laninci so se znova udeležili tradicio­nalnega pohoda, posve~enega štirim bazoviškim junakom, prvim žrtvam fa­šizma v Evropi. Po tem dogodku je tudi društvo Bazovica na Reki dobilo svoje ime. Pohoda se je z Reke udeležilo precej ~lanov planinske skupine, kar za mali avtobus jih je bilo. Po pohodu se je sku­pina udeležila slovesnosti ob spomeniku na Gmajni, njena delegacija je položila venec in na koncu sodelovala na družab­nem sre~anju, ki ga doma~ini, Zveza slo­venskih športnih društev v Italiji, SPD Trst, ŠD Sloga in SK Devin redno prireja­jo pri Mlaki v Bazovici. Za zvesto sodelo­vanje na vseh pohodih v preteklih letih je PS KPD Bazovica letos sprejela plaketo, ki bo krasila prostore društva na Reki. y Darko Mohar 17.–18. september, Obisk Re~anom malo znanega Posavja P red letom ali dvema se je v KPD Bazo­vica s predavanjem o Slovenski pla­ninski poti, prehojeni v enem zamahu, predstavila Pia Perši~, mlado dekle iz Po­savja. Takrat smo ji planinci obljubili, da obiš~emo njen kraj. Za pripravo in izved­bo izleta se je ponudila Mirjana Brum­njak in takoj smo vedeli, da bo vse izpeljano brezhibno. Opravila je ogledno turo in nas pripravila na polno košaro doživetij in presene~enj ter dva vzpona, na Lisco in Bohor. Z ogledne ture je pri­nesla tudi veliko novih poznanstev, saj, kot je rekla, v Posavju živijo izredno go­stoljubni in odprti ljudje. In še nekaj ji je uspelo – kljub zelo deževni napovedi za oba dneva nas je poškropila samo manj­ša plohica v soboto, ~eprav je povsod drugod po Sloveniji in na Hrvaškem lilo kot iz škafa. Mirjana, kakšne zveze imaš tam gori? Pod Lisco nas je po~akal Danijel Vidic iz vasice Polje, ki ga je Mirjana spoznala na ogledni turi. Skupina A je za~ela svoj ve~ kot sedemstometrski vzpon v vasi Breg na obali Save, skupina B se je z avtobu­som zapeljala do vasice Lisec in od tam nadaljevala peš do Polja. Tu nas je vseh sedemintrideset pri~akal Danijel in nas pogostil s sveže pe~eno ocvirkovo potico in zelo dobrim cvi~kom, to, kot je v šali rekel, "najmo~nejšo brezalkoholno pija~o". Žal smo prehitro morali zapustiti gostoljubno doma~ijo s krasnimi razgledi in kreniti proti vrhu Lisce. Trije najpogu­mnejši so se do vrha povzpeli po zelo zahtevni zavarovani ple­zalni poti, preostali pohodniki po Pastir~kovi poti, skupina B pa je pot nadaljevala z avtobusom. V Ton~kovemu domu na Lisci so najvišjo oceno dobile pala~inke. Dan se je nadaljeval v gradu Sevnica, obnovljenem in obogatenem z razli~no vsebino. Navezani stiki bodo omogo~ili, da v Sevnici gostujejo tudi naše druge skupine, upamo pa, da bo na Reki gostovalo tudi kakšno kulturno društvo iz Sevnice. Po namestitvi v Brestanici je sle­dila še pokušina vin v eni zmed tamkajšnjih vinskih kleti. Mar­sikatera steklenica odli~nega vina je zatem odromala na Reko. Lastnik hostla pa je znan slovenski atlet, svetovni prvak in nosilec olimpijskih medalj v metanju diska. Nedelja je bila rezervirana za jutranji klepet z Antonom Zakš­kom, turisti~nim delavcem, u~iteljem in planincem iz Brestani­ce ter zatem za skupino A za ve~ kot peturni pohod po poti štirih slapov. Prava divjina v bližini velikih mest, kot so Krško, Celje, Zagreb, Ljubljana. Komaj prehodni kanjoni, po katerih je treba riniti strmo navkreber in se potem enako strmo spustiti navzdol – in tako kar nekajkrat. Pogled na prelepe slapove Bo­janco, Pekel in Ubijavnik je olajšal pot. Avtorja teh vrstic je sicer Delegacija KPD Bazovica po~astila spomin na bazoviške junake. Foto: Milivoj Filipovi} Na vrhu Lisce. Foto: Darko Mohar precej pestilo pomanjkanje kondicije, toda njegovo godrnjanje ni skazilo dobrega razpoloženja. Na koncu je vrhunska jota v ko~i na Bohorju vsem vrnila mo~, tako da dolga pot proti domu ni bila preve~ naporna. Izle­tu se je pridružila predsednica PD Snežnik iz Ilirske Bistrice Darinka Dekleva in v dveh dneh je bilo skovanih kar nekaj lepih na~rtov za prihodnje leto. S Pio Perši~ smo se zgrešili za kakšne pol ure, ampak to pomeni, da bomo v Posavje morali vsaj še enkrat. Tokrat smo videli samo del~ek tega prekrasnega koti~ka Slovenije. Mirjani pa še enkrat velika hvala za odli~no organizacijo in vodenje. y Darko Mohar 2. oktober, Slavnik K ako se v življenju vse obrne! Deset dni pred pohodom na Slavnik v organizaciji Obalnega PD iz Kopra je kazalo, da bo sodelovalo ve~ kot petnajst ~lanov PS KPD Bazovica. Potem se je vse obrnilo: nekateri so morali nenadoma po drugih opravkih, ~lani dramske skupine ali folklora so imeli nastop, drugi so se ustrašili vremenske napovedi, vodja skupine je zbo­lel in dva dni pred pohodom je bil izlet odpovedan. Potem pa še en obrat: naša draga ~lanica Mirjana se je odlo~ila, da gre na Slavnik kar sama. Vreme je bilo v nedeljo res precej deževno, v ko~i na Slavniku se ni zbralo kaj dosti ljudi, ampak ~lani PS smo zadovoljni, da smo le imeli svojo predstavnico. Kajti pridni in zelo družabni ~lani Obalnega PD, ki organizaciji pohoda na­menjajo veliko energije, si zaslužijo, da s svojim prihodom popla~amo njihov trud. Pa tudi o marsikateri prihodnji akciji se lahko dogovoriš samo, ~e se družiš z ljudmi. 16. oktober 2016, Krim M anjša skupina planincev se je na Krim odpravila skozi Postojno, Unec in Cerknico do izhodiš~a pri cerkvi v Ra­kitni. Tam nas je ~akal naš planinski vodnik Andrej Grlica. Rakitna je na 789 mnv, cilj na vrhu Krima pa na 1.107 mnv. Hodili smo dve uri ob številnih informativnih tablah gozdne u~ne poti. Z višino postaja pot malo strmejša in pripelje na Planinci Bazovice na Krimu. Arhiv Milana Grlice. 30. oktober, Mirna gora I zlet je pripravil in vodil naš ~lan Milivoj Filipovi}, priljubljeni Fi}o. Sešli smo se na Grobniku in se ~ez mejni prehod Vinica, rojstno mesto pesnika Otona Župan~i~a, odpravili proti ^rno­ mlju in Semi~u do izhodiš~a, vasi Planina na 737 mnv. Mirna Na vrhu Mirne gore. Arhiv Milivoja Filipovi}a. Hvala Mirjani in Obalnemu PD, nasled­nja sre~anja bodo kmalu! y Darko Mohar sedlo med Županovim vrhom in Rotov­cem, od tam pa smo nadaljevali v smeri Krima s spustom proti makadamski cesti. Steza se je zatem spremenila v široko pla­ninsko pot, ki pelje do nekdanjega vojaš­kega obmo~ja. Zatem sledi vzpon do ceste in po nekaj minutah hoje smo prispeli na vrh Krima. Žal zaradi megle od lepega ra­zgleda ni bilo ni~. V topli ko~i smo se okrepili in vrnili na izhodiš~no to~ko, kjer pa nas je do~akalo sonce. Zadovoljno smo pokramljali ob kavici v hotelu, ki gleda proti jezeru. Domov smo se vrnili z do-brim ob~utkom, da smo se povzpeli tudi na Krim. y Zdenka Kallan-Verbanac gora je s 1.048 mnv najvišji vrh na hribo­vitem obrobju Bele krajine na jugovzhod­nem delu planote Ko~evskega Roga; na jugu se stika s Poljansko goro. Hodili smo po gozdni u~ni poti Planina– Mirna gora. Dolžina poti je 5 km, ~as ob­hoda tri ure. Pot je speljana po južnem pobo~ju Mirne gore do njenega vrha. Na Mirni gori stoji znamenita cerkev sv. Fran~iška Ksaverja, ki je slovela kot bož­ja pot za odvrnitev hude ure. Njen nasta­nek je povezan z ljudskim izro~ilom, po katerem je na gori domoval zloben zmaj. y Zdenka Kallan-Verbanac PS KPD Bazovica, na~rt dejavnosti za prvo trimese~je 2017 JANUAR 1. 1. Novoletna penina na U~ki 8. 1. Istra – izlet v neznano 21. 1. Razstava Med morjem in gorami MPD primorskih PD 22. 1. Sveta Trojica nad Pivko 28. 1. Sviš~aki – zimski te~aj FEBRUAR 11. 2. Snežni izlet v Gorski kotar MAREC 25. 2. 5. 3. Maškaradni pohod v okolici Reke Ženske v hribe 12. 3. Krk za ~lane in prijatelje 2. 4. Sre~anje Prijateljstvo brez meje SPD Trst IZ DRU[TVA EU KORAK V letu 2017 so predvidene razstave: MDO primorskih PD z naslovom Med morjem in gorami (januar), do­kumentarna razstava o 15 let delovanja PS in najmanj ena razstava fotografij ~lanov PS. Novembra bo predvidoma na programu predavanje enega izmed priznanih slovenskih alpinistov. Spremembe datuma ali cilja izleta so možne in odvisne od vremenske napovedi ali drugih dejavnosti KPD Bazovica. Sestanki PS: torek od 20. do 22. ure. Stik: tajništvo KPD Bazovica v uradnih urah in Darko Mohar, GSM: +385 91 573 0362. 26. avgust–3. september, dvorec Raki~an Mladinska izmenjava Podjetni sosed P o lanski uspešni izmenjavi, ki je po­misli ter spodbuditi svojo ustvarjalnost in inventivnost. vezala 40 mladih iz Slovenije in Hr­^asa za sproš~anje, spoznavanje Pomurja in dobro družbo je vaške, so mladi iz Hrvaške znova imeli seveda tudi bilo dovolj. S predstavitvijo skupnosti in držav, iz priložnost, da aktivno preživijo konec katerih izhajajo, tradicionalne hrane, glasbe in plesa so mladi tedna v slovenskem Pomurju. Mladinska sosednjih držav medsebojno spoznavali jezike in obi~aje vrs­izmenjava v okviru evropskega progra­tnikov, se družili in postajali dobri prijatelji. y Natali Iskra ma Erasmus+ za sodelovanje na podro~ju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa 2014–2020 je v renesan~nem dvor­cu Raki~an pri Murski Soboti tokrat pove­zala 22 mladih iz obeh držav. Slovensko Pomurje je obmo~je odli~ne kulinarike, ve~ gradov, z bogato srednje­veško zgodovino in lepo naravo, toda iz­menjava je bila predvsem delovna in namenjena obravnavi nezaposlenosti ter iskanju in krepitvi sposobnosti za po­djetništvo. V vrsti razli~nih aktivnosti so udeleženci spoznavali, kaj vse mora vse­bovati podjetniška ideja, razvijali so svo­jo ustvarjalnost, izmenjavali izkušnje s trga dela in podjetništva ter predlagali svoje zamisli. Te so ob koncu izmenjave predstavili študentom višje strokovne šole Ekonomska šola Murska Sobota ter uspešnemu podjetniku in predavatelju na ve~ univerzah, dr. Vitu Bobku. Prejeli so konstruktivno kritiko in nasvete o tem, kako zamisli izpopolniti. Mladi so tako imeli možnost pridobiti nova zna­nja in veš~ine za razvoj podjetniške za- DPS na Reki DPS na Reki vodi u~iteljica Vida Srdo~, ki nam je poslala spise udeležencev na temo, kako so preživeli konec tedna: V nedeljo je bilo lepo vreme. Moja družina in jaz smo šli na izlet. Najprej smo se sprehajali. Kasneje smo jedli družinsko kosilo. Hrana je bila odli~na. Po kosilu smo po~ivali, zve~er smo šli domov. y Lea Jakovljevi} DPS v ^abru Druga~en za~etek DPS v ^abru Letošnji dopolnilni pouk slovenš~ine (DPS) v ^abru smo za~eli skupno vsi oddelki. Najprej so nas ~lanice KPD Bazovica z Reke iz skupine za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila razveselile s humoresko Kako so Butalci šli po vino na Hrvaško, ki so se je nau~ile pri DPS pod mentorstvom u~iteljice Dragice Motik. V nadaljevanju druženja v Ljudski knjižnici (LK) Ivana Ža­garja je Dragica Motik predavala o možnostih za medkultur­ni dialog in njegovem pomenu za sožitje ljudi ob meji. Predstavila je ve~kulturno družbo, v kateri vsaka kultura "živi" zase, in medkulturno družbo, v kateri se razli~ne kul­ture prepletajo. V medkulturni družbi s spoznavanjem in pri­znavanjem drugih kultur in obi~ajev lahko tudi bolje spoznamo lastno kulturo in jo tudi bolj spoštujemo. Multi­kulturni dialog pa je pomemben za dober odnos do lastne in drugih kultur. Lahko ga udejanjamo in ohranjamo v vrtcih in šolah z razli~nimi dejavnostmi, med katerimi je lahko tu­di u~enje tujega jezika in kulture. Prenesemo ga lahko na vrsto družbenih dogajanj, kot so koncerti, prireditve, kulinari~na ali druga sre~anja, z u~enjem in petjem razli~nih pesmi, z obi~aji, pripovedkami, legendami in podobno. Kot primere pomembnega medkulturnega dialoga je u~iteljica predstavila pomembne osebnosti iz Slovenije in Hrvaške, ki so bile sodobniki ali celo sošolci, ki so se skupaj izobraževa­li in študirali in so s svojim sodelovanjem, medsebojnim spoštovanjem in spodbujanjem ter nesebi~nim delovanjem obogatili ne le sebe, temve~ tudi slovensko in hrvaško kultu­ro, arhitekturo, književnost... Spoznavanje smo osredoto~ili V nedeljo sem šel s prijatelji na igriš~e. Igrali smo košarko. Kasneje je prišla naša prijateljica s hrano. Bili smo la~ni ter smo veliko jedli. Hrana je bila odli~na. S prijateljem sva šla domov. y Tihomir Rubil Prejšnjo soboto sem za~ela kot vsak drug dan z zajtrkom. Ka­sneje sem povabila prijateljico na kavo in sva se pogovarjali. Potem sva se odlo~ili iti v naravo in tudi kolesariti. Bil je zelo lep dan, ampak sva se hitro vrnili domov, ker sva bili utrujeni. Ker sva bili la~ni, sva si pripravili fin zavitek. Po obroku je prišel ve~er in so naju prijatelji povabili, da greva z njimi ven. y Lea Nikoli} V soboto sva bila z možem na Gorenjskem. Dopoldne sva se sprehajala. Potem sva si privoš~ila kosilo v neki novi restavra­ciji. Hrana je bila zelo dobra. Popoldne sva pila kavo, spala in gledala slovensko televizijo. y Indira Radin Ma~ukat na delovanje Primoža Trubarja in njegovo povezanost s Stjepa­nom Konzulom, na Jožeta Ple~nika in njegove stike z Viktor­jem Kova~i}em ter Božidarja Jakca in vezi z Ivanom Meštrovi} em. y Fanika Malnar, udeleženka DPS-ja v Trstju So~a Sredi Julijcev izvira prek brzic in slapi~ev v Trenti. Lepotica ta prekrasna tako bistra, tako jasna. Do korit in tolmunov v bovški kotlini, nekje na strmini, nekje na samini, tu me ~akajo hrepene~i spomini ... Smaragdni odsevi burijo mi domišljijo, vznemirjajo mi ~ute in božajo poglede; mimogrede ... Hodim naprej, ti šumiš, ti dr viš, kot da nekaj zaupljivega mi govoriš, da neko~ bila si tudi tako lepa, šume~a, vendar takrat tvoja voda bila je rde~a. O So~a, smaragdna reka, ve~no mlada, kako te imam rada. ^as na tebi ni zapustil gub, niti tam okoli strug. Ko v živih skalah zarisuješ najtesnejše soteske, v bistri vodi zagledam son~ne odleske. Ko v prod vtiskaš svojo najširšo strugo, saj želim vse prej si kakor reko drugo. Morju prinašaš svoje najsilnejše hudourniške vode in polniš dušo vsem, ki mimo tebe hode. Zdaj strastno razpenjena, zdaj deviško mirna, presene~aš z življenjem v sebi, zato se vedno znova vra~am k tebi. Zdaj ujeta v ozka korita, drugi~ široko razlita, o~araš in za~araš, kot ženska ~udovita. Ko pri tebi tako stojim, od lepote ostrmim, tukaj vem in tu sem sre~na, ker tvoja lepota je ve~na, ve~na, ve~na ... y Zdenka Kallan-Verbanac Foto: Ira Petris LITERARNI KOTI^EK Mra~ni kontradikt V vro~i~ni okrogli sobi sedim v kotu, mrazi me od praznine. Soba brez oken prepolna ~rnega sonca hrepeni po ne~em razveseljivem. Grozna tišina odzvanja ob neme stene in kri~i od želje po uslišanju. Kje si, no~? Da kon~no s škripajo~imi zobmi pregriznem zvok tišine. Da slišim vsaj enkrat kako rodi se zvezda. Žare~a lu~ – hladna, bleda, moja. y Eva Ciglar Ravnodušni pogled Verjemi vase, se ozri, prisluhni, šepetu tistega otroka v duši, pred zlobo brž se le potuhni, svet pravljic mu lahko poruši. Ko slep v temi iskal boš resnico in gluh v tišini skladal svojo pesem, zaprl srce boš v temnico obraz umetnika bo resen. Le kaj, od kod, kako in kdaj, bi vrnilo nasmeh nazaj? y Eva Ciglar Na za~etku vsakega za~etka je, še preden se za~ne, za~etek. Na koncu koncev je na koncu konec. 6. avgust, Martina Rejec na KKL N ajmlajša ~lanica znane reške slovenske družine Rejec, ena­indvajsetletna študentka tretjega letnika teologije in gla­sbenica Martina Rejec, je sodelovala na letošnji prireditvi Kastafsko kulturno leto in na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu. Martina je predana rockabilly glasbi in sanja o ka­baretskih nastopih v gledališ~u, igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi. Je ~lanica reške glasbene skupine Sarah & The Romans, ob~asno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. 9. avgust, Vžgano v spominih, Lipa pomni M ednarodni projekt v okviru programa Evropa za državlja­ne obravnava skoraj prezrto tematiko požigov vasi med Pretresljiva pri~evanja. Foto: Marjana Mirkovi} N 27. september, NUK arodna in univerzitetna knjižnica (NUK) iz Ljubljane je pripravila projekt Širjenje slovenske besede, s katerim želi rojakom zunaj Slovenije ponuditi v branje elektronske knjige v slovenš~ini, dostopne na spletnem portalu Biblos: http://mre­ znik.nuk.uni-lj.si/vir/biblos. Kot sporo~a vodja zbirke tiska Slo­vencev zunaj RS Helena Janeži~, je portal namenjen knjižni~ni 27.–28. september, Kastav O b 150. obletnici ustanovitve ^italnice v Kastvu je bil orga­niziran tudi znanstveni posvet na to temo. ^italnica, usta­novljena leta 1866 kot pr va hrvaška ~italnica v Istri, je postavila temeljni kamen narodnega preporoda, med njenimi ustanovitelji pa je bilo tudi ve~ rojakov. Posvet je predstavil triindvajset prispevkov iz Poljske, Madžarske, Slovenije in Hr­vaške, sodelovali pa so tudi dr. Barbara Riman (Tabora na obmo~ju Kastva 1871 in 1911 v lu~i objav v slovenskem tisku), mag. Breda Zalaš~ek (Kastavska ~italnica – zibelka narodnega preporoda na Istrskem polotoku) in dr. Salvator Žitko (Vloga in pomen Franja Ravnika v ~italniškem gibanju in njegov dopri­nos k narodni prebuji istrskih Slovencev in Hr vatov v 60. letih 19. stoletja). Prispevki sodelujo~ih bodo objavljeni v Zborniku kastavštine predvidoma prihodnje leto. 3.–12. november, mednarodni lutkarski festival na Reki Lutke iz bogatega opusa Agate Freyer. Foto: Marjana Mirkovi} drugo svetovno vojno na obmejnem obmo~ju med Italijo, Slovenijo in Hrvaš­ko in želi predvsem mlajšo generacijo ozavestiti o tem, da je spomin na vojna uni~enja pomemben del njihove lokalne identitete. Del projekta, katerega vodilni partner je Znanstveno-raziskovalno sre­diš~e Univerze na Primorskem, je tudi potujo~a razstava, ki je bila poleti na ogled v Spominskem središ~u Lipa po­mni v vasi Lipa tik ob meji s Slovenijo. izposoji ter nakupu leposlovnih in stro­kovnih del. Vsi zainteresirani vabljeni k brezpla~ni v~lanitvi v NUK, informacije: helena.janezic@nuk.uni-lj.si; izposoja@nuk.uni-lj.si. S edemnajst gledališ~, tri iz Slovenije, je uprizorilo razli~ne predstave, od klasi~nih do sodobnih, na šestih lokaci­jah, v razli~nih tehnikah in namenjenih vsem generacijam, s pestrim spremlja­jo~im programom. V okviru festivala so letošnjo stoto obletnico prvega izida zna­menite knjige Pripovedke iz davnine Iva­ne Brli} Mažurani} proslavili s preda­vanjem dr. Maje Verdonik, sicer avtorice monografije o reškem lutkovnem gledališ~u ob njegovi petdesetletnici (2010). Na fe­stivalu sta redna gosta tudi priznana slovenska umetnika, režiser, lutkar, vio­ 3. november, DAR V Državnem arhivu na Reki (DAR) so predstavili dvojezi~no, hrvaško-slo­vensko publikacijo z naslovom Istrski mo­tivi z za~etka 19. stoletja. Gre za objavo risb pomembnega arhitekta habsburške monarhije, Pietra Nobila, ki je dokumenti­ral stanje na terenu in je zaslužen za vz­postavitev konservatorske službe na tem obmo~ju, zbirka pa ima tudi umetniško vrednost. Avtor besedila je reški umetno­stni zgodovinar dr. Marijan Bradanovi}, ki je zbirko, sicer v lasti DAR, raziskoval ve~ kot dve desetletji, pobudo za predsta­ 15. november, Milan Šober, razstava lon~elist in pedagog Edi Majaron in oblikovalka lutk, scenograf­ka in kostumograf ka, akademska slikarka Agata Freyer. Letos sta postavila razstavo z naslovom Od skice do lutke, ki je pred­stavila del izjemno bogatega opusa Agate Freyer. vitev javnosti, z razstavo in publikacijo, pa je dalo Humanisti~no društvo Histria iz Kopra. V Mali galeriji je bila na ogled razstava z naslovom ^rtice iz reške zgodovine avtorice Sabine Salamon. Predstavljen je bil del fotografij znanega reškega umetniškega fotografa Milana Šobra (1920–1985), rojenega v Mariboru, ki je na Reki živel in ustvarjal od leta 1947 do konca svojega življenja. Izobraževal se je na te~ajih, leta 1963 pa se je vpisal na Pedagoško fakulteto, smer Likovni pouk. Razstavljal je od leta 1952, imel petnajst samostojnih in ve~ kot sto skupinskih razstav, redno sodeloval v mese~niku Naša foto­grafi ja, bil ~lan fotografskih klubov na Reki in v Zagrebu ter Hr vaškega društva likovnih umetnikov upo­rabnih umetnosti (ULUPUH). Za svoje delo je prejel ve~ priznanj in nagrad. 24. november, Stereotipi o starejših D r. Maja Zupan~i~ z oddelka za psihologijo ljubljanske filo­zofske fakultete je aktualno temo, o~itno zanimivo za reš­ko ob~instvo, ki je napolnilo dvorano mestne hiše, slikovito dopolnila s podatki razli~nih raziskav. Ovrgla je stereotipe o senilnosti starostnikov, poudarila, da se prilagajajo novim teh­nologijam, izobražujejo, da je pomo~ otrokom vzajemna, uk­varjajo se s prostovoljnim, svetovalnim in strokovnim delom in v povpre~ju so zadovoljni s svojim življenjem. Poudarja, da so predsodki o starejših številni in pogosto brez podlage ter da se je s stereotipi mogo~e spoprijeti le z izobraževanjem. Predava­nje je v sklopu projekta Reka, EPK 2020 organiziral reški odde­lek za zdravstvo in socialno varstvo 24. november, Zdenko Sila V polnem antikvariatu Ex Libris je reški arhitekt Vladi Brali~ predstavil zelo zanimivo predavanje o kolegi Zdenku Sili (1915–1997), edinem Ple~nikovem u~encu na podro~ju urbaniz­ma na Hr vaškem, zaslužnem za vzpostavitev dejavnosti pro­storskega na~rtovanja in avtorju izjemne spomeniške arhi­tekture. Poimenoval ga je za pravega pesnika prostora. Zdenko Sila, rojen v Pragi, materi ^ehinji in o~etu tržaškemu Slovencu, je po preselitvi družine v Maribor študij nadaljeval v Ljubljani na fakulteti za arhitekturo in bil med Ple~nikovimi priljubljeni­mi študenti. Po diplomi (1941) se je zaposlil na Sušaku in na Reki deloval vse življenje. Skupina arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev si prizadeva celovito dokumentirati in objaviti monografijo o njegovem izjemno bogatem in pomembnem pol­stoletnem opusu. Popravek V septembrski številki Sopotij je bilo za prispevek v rubriki Si-T (6.–17. junij, Razstava v LK Ivan Žagar v ^abru) pomotoma izpuš~eno ime avtorice, Sintije Žurga Paripovi}. Avtorici iskreno opravi~ilo urednice. V iskanju nove normalnosti I mam tri velike otroke, ki stopajo na pot negotove samo­stojnosti. Rodili so se v svet enakih startnih možnosti za vse, kot nam o svetu in naši lastni neiznajdljivosti go­vorijo iznajdljivi uspešneži. A ker so se moji trije rodili staršem, ki ob pravem ~asu niso bili na pravem startnem mestu, se bo morala moja deca (kot žal ve~ina njihovih vrstnikov) kar pošteno potruditi, ~e si bo hotela ustvariti znosno življenje. Kot številni starši delam korektno, po ~isti vesti, z visoko izobrazbo, najmanj osem ur na dan, prej ve~. Še do v~eraj je veljalo, da so prekarni delavci ve~inoma mladi, ki se jim komajda uspe zaposliti za dolo~en ali kakršenkoli za~asen ~as. Danes so prekarci tudi zaposleni delavci, ki ne vedo, ali bodo jutri še imeli delo, in ki morajo delati namesto še dveh delavcev, odpuš~enih v imenu nižanja stroškov in višanja dobi~kov. Toliko ali še ve~ delamo kot tisti, za katere ima dan prav tako 24 ur in de­lavnik osem, pa zaslužijo desetkrat, dvanajstkrat, štirinajstkrat ve~ kot jaz. In vi. Kdo mi je kriv, da ne mo­ rem živeti od obresti odli~ne pozicije startnih mest v dirki za prisvojitev ~im ve~jega dela poga~e, ki se je za~ela pred 25 leti. Tako mi pravijo "pametni", ki so bili "pravi" ~as na "pravem" mestu. Moji sinovi razumejo vsaj tako kot jaz, iz kakšne snovi je za nekatere na­rejen ta svet enakih možnosti in de­mokracije. Po svetu hodijo z odprtimi o~mi in jim je jasno. Toda kljub temu je dan po oddaji Tar~a na slovenski Dragica Jak{eti~ nacionalni televiziji eden izmed mojih treh, ki nam za do­bro voljo rad kdaj pa kdaj uprizori hišni teater, kot mese~nik taval po hiši in kot obupanec tožil: "Razumem, da rabi de­nar za en mercedes, za eno jahto, ampak zakaj rabi za tri mercedese in tri vile in tri jahte?! Kaj mu nista zadosti dve?!" V Tar~i so namre~ novinarke in novinarji odli~no, brez milosti in do obisti razkrili milijonske lopovš~ine, ki se že leta dogajajo s prepla~animi medicinskimi pripomo~ki v slovenskih javnih bolnišnicah. Tokrat pa nisem vedela, ali ta mladi ~lovek samo igra ali je res že obupanec. In ~ez teden je bila še ena Tar~a na isto temo in nato še ena Tar~a o dogajanju v slovenski vladni koaliciji, v kateri je ena stranka solisti~no klecnila pred zdravniškim sindika­tom, zato da so njegovi ~lani, ki jim nikdar ni zadosti, pre­nehali stavkati… Po drugi strani pla~e številnih delavcev, na primer bolnišni~nega strežnega osebja, brez katerih si ljudje v belem ne bi mogli privoš~iti niti stavke, ne dosegajo niti zakonskega minimuma. Že kar popularno jim pri nas re~emo "pla~na skupina J". S prostovoljnimi prispevki se je nekaj ~asa kupovalo ultrazvoke, trenutni hit so defibrilatorji, osebno pa kot vr­hunec domišljije, kako izkoristiti veli­ko naklonjenost dobrodelnosti Slo­vencev, ocenjujem veliki dobrodelni koncert v Postojni. Na njem so – ne boste verjeli – zbirali denar za porod­ne postelje tamkajšnje porodnišnice. Bomo kmalu organizirali dobrodelni koncert za pla~no skupino J? Ko še na nacionalnem radiu izvem, da slo­venski bolniki s sladkorno boleznijo nimajo dostopa do enakih, najsodob­nejših zdravil kot preostali Evropejci, temve~ da mnogim predpisujejo še vedno takšen inzulin, kot je bil ta­krat, ko so ga izumili... Noro! Tako da je od vsega hudega, kar je s TV-ekrana prodiralo v naše doma~e gnezdo, naposled vsem v hiši postalo jasno: najboljše, da se gremo samo svoj, hišni teater, ugasnemo vse zaslo­ne in pogledamo, kaj nam sploh še preostane. K sre~i: marsikaj! Imam, tako kot vi, širšo družino, veliko prijateljev in znancev, sodelavcev. Ne nazadnje imam službo, še lahko dam deset ev­rov za otroke, ki jih nimajo, da jih Zveza prijateljev mladine lahko pelje na morje. Vsaj za zdaj še nisem be­gunka. Vsak dan berem in sre~ujem ljudi, ki so pripravljeni pomagati lju­dem, ko se ti znajdejo v stiski. Ostaja nam, da pletemo svojo trdno socialno mrežo, se samoorganiziramo, se spo­štujemo in da skrbimo drug za druge­ga. Zato da ohranimo osebno in se borimo za socialno dostojanstvo. Z užitkom sem v petek na Radiu Rijeka poslušala Skalanado, oddajo o iska­nju nove normalnosti, Saše Vuksana in Zorana Skale o okrogli mizi o za­družništvu, ki so jo v Krku organizi­rali mladi. Upanje je. Ker nas je vsak dan ve~ v tem iskanju. Naj nas bo v prihodnjem letu še ve~! y Dragica Jak{eti~ Nataša Grlica Folklora je moja ljubezen N ataša Grlica je iz družine, katere ~lani so vsi tako ali druga~e mo~no vpeti v delovanje KPD Bazovica. V folklor­no skupino (FS) društva se je vklju~ila pri sedemnajstih letih, na nagovor sošolke Metke (Rizman, op. ur.) in – ostala. Minilo je sedemintrideset let, ljubezen do folklore pa je od legen­darne skupine, iz katere je izšlo kar osem življenjskih parov, ostala enako živa. "Plesala sem vse do rojstva drugega otroka, potem pa ni šlo ve~. V FS sta sicer plesala tudi sin Andrej in h~erka Martina, a njo je pozneje bolj pritegnil moderni ples, sem pa vesela, da je danes znova z nami. Leta 1986 je zame sledila daljša prekinitev, vse do leta 2008, vsaj kar zadeva folkloro, ki je bila vedno moja prva ljubezen. Pred tem sem sicer sodelovala v dramski skupini in zboru ter pri planincih, toda folklora mi ni dala miru. Spomini na mlada leta, preživeta z nastopi in dolgo­letno, legendarno vodjo naše skupine, nekdanjo baletno plesal­ko HNK Ivana pl. Zajca, Sonjo Kern Svoboda, so ves ~as hranili željo po folklori. In naposled smo nekega dne poklicali koreogra­finjo znane grobniške FS KUD Zvir iz Jelenja Alenko Jureti} in se dogovorili za sre~anje, ki je botrovalo oživitvi naše skupine: prišla je skupaj s koreografinjo Martino Mi~eti} in nam je v eni sami vaji uspelo postaviti enajstminutni gorenjski splet! To nas je opogumilo, in kot vidite, nas je od za~etne šest~lanske skupi­ne danes že dvaindvajset, tudi trije moški. Števil~no nas je do­volj, odprti pa smo tudi za nove ~lane, zlasti moške, a iz mlajše generacije. Smo dobra ekipa, povezani. Brez tega ne gre, ta želja po ob~utku pripadnosti in prijateljstvu nam je ostala iz mladih let, naša takratna FS je bila resni~no povezana, s Sonjo nam je bilo vselej zelo lepo, skupaj smo praznovali vse rojstne dneve, pozneje tudi poroke, in vaje niso bile nikoli samo vaje, vselej so bila to druženja. Tudi na gostovanjih: prihajali smo prvi in od­hajali zadnji, res smo bili dobra, prijateljska ekipa. Ja, nekateri tudi še kaj ve~, seveda, haha. In tudi to še drži, vsaj pri naju z Milanom!" Dodatno spodbudo za FS so pomenile pohvale Sonje Kern Svo­boda, prijetno presene~ene nad ponovnim delovanjem FS in vedno pripravljene za nasvete, zadovoljne, da je na odru Bazo­vice znova videti folkloro. In repertoar? "Malo sem sama brska­la, ~lanica skupine Jasmina Dla~i} je navezala stike z Istro in v sodelovanju z Martino Mi~eti} smo postavili Istrski balun, za Istrski splet pa gre zahvala Alenki Jureti}. Koreograf belokranj­skih in slavonskih spletov je Gabrijel Funari}, iz FS Zora iz Opatije, kjer je plesalo ve~ naših ~lanov. Moram pa re~i, da sem sklepno kolo iz predstave Ero z onega sveta Jakova Gotovca postavila sama, po spominu, kot nas je nau~ila Sonja Kern Svoboda in kot smo ga plesali pred tridesetimi leti. In enako zdaj postavljam tudi potrkano polko." Za nastop folklornih skupin so pomembne tudi ustrezne noše. Nataša Grlica se pohvali, da imajo noše za vse plese: "Za Era so noše stare, nekaj smo sami sešili in dodali, Zoran Bistri~i} je natolkel 'dukate', treba se je pa~ znajti. Imamo tudi izjemno pridne ~lanice, in tako sta slavonske noše sami sešili Marcella Vu~kovi} in Stella ^ernjar. Posebne noše imamo tudi za belo- Nataša Grlica. Foto: Milan Grlica kranjski, istrski in gorenjski splet. Lepo je na odru videti del tradicije v nošah, a na nastopih lahko to povzro~a malo pre­glavic. Pred kratkim smo denimo v Šibeniku nastopili z uro in pol dolgim programom in morali smo poskrbeti za nemoten potek dogajanja na odru v ~asu, potrebnem za preobla~enje. Znašli smo se z dramskim nastopom Vitomirja Vitaza, nasto­pom tamburašev, ven~kom slovenskih, ki sta jih odigrala har­monikar Ivan Simi} in basist Ivan Harej, ki že dolgo bogatita in spremljata naše nastope, eno izmed ~asovnih premostitev pa sva s pevskim nastopom celo izpolnili Marcella in jaz." Najljubšega nastopa ni, vsi so po svoje lepi in posebni, in vselej se trudijo, da krepijo ugled društva. Pri plesih pa je druga~e, najljubši je povezan tudi z željami za prihodnje: "Ero mi je da­le~ najbolj pri srcu in, zanimivo, ~eprav je za ve~ino zahteven, ga vsi želijo plesati. Želela bi, da z njim znova nastopimo v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku prihodnje leto, ko KPD Bazovica praznuje sedemdesetletnico delovanja, in tako delo­ma ponovimo izjemno odmeven nastop, ki smo ga s tem kolom imeli tam ob polstoletnem jubileju društva leta 1997. Razmi­šljam tudi, da bi postavili splet slovenskih plesov, ki bi povezo­val vse slovenske pokrajine ..." Nataša Grlica ob koncu pogovora dodaja iskreno zahvalo vsem sodelujo~im v FS za zavzetost in trud ter izraža upanje, da jim bo zdravje dovolilo, da bodo lahko plesali vsaj do naslednjega okroglega jubileja društva 2027. y Marjana Mirkovi} SRE^ANJA Drama v Dragi. Foto: Andrej Hromin Jesen. Foto: Anita Hromin Radost. Foto: Ira Petris Oto. Foto: Milena Arbula Prehod. Foto: \ilio Arbula Tofana di Rozes. Foto: Mirjana Brumnjak Bailando. Foto: Dubravka Dijani} Muci. Foto: Milena Arbula