Šfev. 42 (Tek. račun s pošto. - C. C. con la Posta) V Trsta, petek 15. oktobra 1926. Leto IV. :: Izhaja vsak petek dopoldne. :: Naslov: TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 87 :: a!l pa: Via Imbrianl •/III. :: 0O0------------- Izdaja: kontorcIJ MALEGA LISTA HALI TEDNIK ZA MOVICts IN Stane: ena Številka 25 stotink. Eno leto '* v,1CE5SKO K«17' IjJUB'- /HESEL Mali koledar. Petek, 15. oktobra: Tereza. — Sobota, 16.: Gal. — Nedelja, 17.: posvečenje cerkva; Marjeta Alakok. — Ponedeljek, 18.: evangelist Luka. — Torek, 19.: Etbin. — Sreda, 20.: Janez Kant; Felicijan. — Četrtek, 21.: Uršula; Hilarion. - — Petek, 22.; Kordula; Marija Saloma. MALE NOVICE Odpust učiteljev. Številni slovenski učitelji in učiteljice so dobili od ministra dekret, da je vpeljano proti njim postopanje za odpust iz službe; za razlog se navaja, da so pro-tidržavnega mišljenja in da delajo proti namenom vlade. Vsakemu je prosto, da na take obtožbe vloži svojo opravičbo. Ce ga minister potem opraviči, ostane v službi, če ne, jo zgubi. Za popravo priimkov. > «Piccolo» z 2. oktobra priporoča, naj bi se tudi v naši deželi ljudem priimki spremenili na italijansko, tako kakor določa neka naredba za trentinsko deželo. Interpelacija. V zadevi odpuščanja slovanskih učiteljev iz službe je vložil poslanec Besednjak dne 2. oktobra interpelacijo na šolskega ministra Fedeleja. Interpelacija je stvarna, krepka in uljudna. Naš urednik jo zaenkrat obdrži na svoji mizi. Mladi vojaki. Fantje letnika 1906. pišejo: Mi slovenski fantje, ki služimo pri 8. polku obrežnega topništva v Speciji, pošiljamo pozdrave staršem, bratom, fantom in dekletom ; posebej pozdravljamo fante letnika 1907., letniku 1905. pa želimo dobro zabavo. Iskrene pozdrave, nMalemu listu«, ki nam redno prinaša novosti iz ljubih domačih krajev. — Vrh Anton, Dol. Zemun; Udovič Karel, Dolenje; Gregorič Peter, Movraž; Gregorič Alojzij in Ludvik, Prvačina; Gregorič Izidor, Volčja draga; Poropat Anton in Gregor, Trstenik; Poropat Cvetko, Dane; Kinkela Ivan in Fran, Zvoneče; žejn Jožef, Orešje; Palčič Jožef, Sočerga; Ogrin Avguštin, Bazovica; Kočevar Anton, Dolina; Sonce Just, Kontovel; Ban Fran, Bane; Demojzes Ivan, Poljane; Mezgec Fran, Grlica Karel, Kov-čice; Ljubič Jožef, Javorje; Fonda Lu-^dovik, Povir; Bole Fran, Slavina; Hrvatin Fran, Račiče; Stopar Jožef, Kostanjevica; Tomažič Anton, Erjavče; Potočnik Fran, Novokračina; Mohorčič Karel, Naklo; Marmilič Anton, Zejane; Cergol Jožef, Cerenj; Peric Jožef, Brestovica; Loj k Fran, Črniče; Medvedič Andrej, Klana; Stopar Anton, Studena Sora; Knafelc Alojzij, Kamnice; Božič Just, Izola; Princ Jožef, Topole; Pestelj Pran, Podraga; Komel Venceslav, Ajšo-vica; Mavrič Jožef, Furlan Jožef, Vrtojba; Prinčič Jožef, Cotič Fran, Št. Peter pri Gorici; Rijavec Jožef, Grgar; Berlot Miroslav, Kanalsko; Ružič Alojzij, Ružiči; Cinko Radovan, Opatija; Jugovac Mihael, Gomila; Matulje Stanko, Matulje; Kralj Viktor, Trebče. Kolonsko življenje. V Molinelli se nekateri koloni niso podali pod nove najemninske pogoje, stavljene od posestnikov zemljo. Posestniki 80 odpovedali 40 družinam. Dne 1. oktobra so te družino morale zapustiti zemljo in hišo. Deset družin jo bilo prepeljanih sa kamjonih v Bolonjo, kjer so dobile Začasno streho v financaraki kasarni. Komando milicije. General Gonzaga, vrhovni komandant ^ašistovske milicije v celi Italiji, je odstopil. Komando je prevzel vojni minister Mussolini sam. Povodni! v Gorah ni konca Komaj je minil strah od zadnje povodnji, ki je divjala zlasti po idrijski dolini, že se je druga nesreča zgodila v dolini Bače in Soče. Dež je padal posebno silno v soboto in nedeljo 9. in 10. t. m. V baški dolini. Silno narasla Bača je odplavila komaj na novo zgrajeni most med Grahovi”! in bukovskim bregom malo višje od gra-hovske cerkve. Voda je dosegla tako višino, kot je še mi dosegla od. leta 1882. sem. Usadi so povsod po dolini pridrveli na cesto. Posebno jih je dosti med Grahovim in Koritnico. Narasle so tudi vse stranske grape, ki izlivajo svojo vodo v v Bačo. Tako je odnesla razdivjana Koritnica tudi en jez. Še od pomladanske povodnji skoro neprehodne ceste so postale sedaj čisto neporabne. Prepletajo jih usadi, udrtine, globoki jarki, kupi grušča in šodra. Edina prometna vez po dolini je sedaj železniška proga. Toda še to so vode izpodjedle na knežkem polju, tako da je bil ves železniški promet cel dan pretrgan. Tračnice so se zleknile in so morale skupine delavcev v vsej naglici popravljati škodo. Velika je škoda po bregovih, travnikih in njivah. Vse je razdrapano, pretrgano, zasuto s kamenjem in gruščem. V soški dolini. Severno od, Gorice je bil tudi ob soški dolini strašen naliv. Studenci so se spremenili v silne hudournike. Masa vode se je valila z vseh bregov proti Soči. Hudourniki so trgali in nosili seboj kamenje, grušč in pesek, valili pa ponekod cele velike skale. Cesta od Ročinja gor je bila na mnogih mestih zasuta s kupi materi-jala, tako da se ni moglo z vozom naprej. Drugi dan so seveda delavci takoj začeli čistiti. Neki voznik je celo noč in še drugi dan čakal na cesti, predno je mogel naprej. Zelo je narastel potok Ušnik, ob katerem stoji Valjavčev mlin, ki ga je voda v spodnjih prostorih napolnila in pokvarila več vreč moke. Žito, ki je slučajno bilo v kamnih, je voda odnesla. Sosedje, ki so pritekli na pomoč, so znosili moko iz mlina. V Tolminu je močno divjala Tolminka, ki je med drugimi inedeli pokvarila tudi tolminski vodovod. Nesreča na železnici. V nedeljo zjutraj je odpeljal iz Gorice proti Sv. Luciji tovorni vlak. V Avčah bi moral čakati, da se sreča z osebnim vlakom iz Podbrda. Zvedel je pa, da je v Baški dolini promet onemogočen. Zato je šel naprej, nevedoč da je tudi v soški dolini kaj slabega na progi. Zavozil je y kup grušča, ki ga je naliv pustil tudi na železni cesti. Lokomotiva je šla iz tira, vagoni so se zadrli eden v drugega, poskočili kvišku in ven, se razbijali, a človeške žrtve k sreči ni bilo. Znatno poškodovan je bil le vlakovodja, a ne nevarno. MIH 8 IN *JA*€EC Senator Grossich. Na Reki je umrl nedavno znani voditelj reških Italijanov dr. Anton Grošič. Po poklicu je bil zdravnik in je iznajditelj jodove tinkture. Zavzemal se je za priključitev Reke k Itailiiji iln bil imenovan za senatorja v Rimu. Umrl je sedaj, ko je videl sadove svojega političnega delovanja. Komisar v Ljubljani. i Že pred dvemi leti je bila ljubljanska občina protipostavno oropana občinskega odbora in župana; vladali so jo trije zaupniki liberalne stranke. Sedaj je najbrže po zaslugi Radičeve stranke tega protizakonitega stanja konec. Imenovan je za vladnega komisarja na občini dr. Mencinger, kateri ima nalogo pripraviti in izvesti volitve novega občinskega odbora. Radič je moral močno udariti po mizi, da je v tem težavnem vprašanju slednjič zmagal. Možno pa je, da so se tudi liberalci sami odločili za volitve, ker jim je narastlo upanje, da zmagajo tudi s kroglicami. Princa pa ne k vojski. Vrhovni poveljnik nemške vojske, von Seeckt je sprejel v armado kot oficirja in>ekega princa, cesarske rodbine (prevsl.olori aslednikovega sina). Fant se je kot oficir udeležil velikih vojaških vaj. Ko je vojni minister to zvedel, je bil hudi, ker se vsi republikanci boje, da ne bi princi dobili pomalem armade v roke. Von Seeckt je zdaj moral odstopiti k mesita vrhovnega komandanta. Zverinski človek. V Lačarku v Slavoniji je kmet Miša Čuganj brez povoda sredi vasi ubil vaškega pastirja Vuletiča, ko se je nekoliko pijan vračal domov. Isti Čuganj je že pred 20 leti ubil nekega kmeta in odnesel za to pet let ječe. Kasneje je zopet ubil nekega človeka in je bil pogojno obsojen na večletno ječo. Sedaj je ubil starega vaškega pastirja. Čugnja so zaprli. Burov v Rimu. Zunanji minister Bolgarije, Burov, je bil nedavno tega v Rimu. Razgovarjal se je z Mussolinijem o važnih političnih zadevah. Med Italijo in Bolgarijo je precejšnje prijateljstvo. Trojen požar v emi noči. V predoseljski župniji pri Kranju je predkratkim v eni noči trikrat gorelo. O polnoči se je pokazal plamen iz poda vdove Marije Ahlin v Predosljah. Pod je bil založen s šenoma in slamo ter krompirjem. Zgorelo je vse do tal. Uničeno je tudi sadno drevje okrog poda. Točno ob dveh se je posvetilo na podu vdove Marije Žargaj. Zgorela je s podom vsa zaloga seina, detelje in silame, tako' da posestnica živine nima s čim krmiti. Zavarovalnima ne bo pokrilLa polovico vse škode. Točno ob. 4. uri je objel plamen pod vdove Ane Kveder, pet minut oddaljen od prvega pogorišča. Zgorelo je vse do tal s pridelki vremo' pa še ta videz izgubili in postanemo kakor «provinca« ali «oblast» ali «velika županija«. Lahko bodo iz nas delali klobaso, pa se ne bomo mogli več ganiti. Bodo pa tudi tehnične težave. Kako vpeljati enoten denar, enotno pošto, enotno carino na zunaj in sto drugih takih reči. In kaj bo s kolonijami izven Evrope, ki so zdaj last posameznih evropskih držav 1 Kongres na Dunaju. Tisti, ki so misel započeli, ne obupujejo zaradi težav, ampak se nadejajo, da bo ta misel postala tako splošna povsod, da bo vse težave premagala in se na en ali drugi način poresnicila. Zo 1. 1923. je Goudenliov e-Kalergii izdal knjigo «Pan-Europa» v nemškem joziku. Ena knjiga pa ni dovolj. Za letos se mu je posrečilo zbrati može iz raznih narodov Evrope na posvetovanje ali kongres, da bi se o ti reči razpravljalo, da bi se ljudje zanjo naudušili in plamen zanimanja raznesli vsenaokrog. Priznati je treba, da je Condenhove že pred kongresom dobro agitiral. Pridobil si je prijateljov v najbolj znanih možeh Evrope. Za predsednika kongresa je bil znani avstrijski državnik Soipel. Češki minister Beneš je kongresu poslal brzojavni pozdrav. Predsednik nemškega parlamenta, Pavel Loebe, se je sam udeležil. Za stvar so se izrekli možje kot Caililaux, ariidin fruJicoiski dTžavniik, ali Sforza, italijanski bivši minister in di- plomat. Tudi zunanji minister Francije, Briand, je pozdravil kongres po posebnem zastopniku. Dr. Korošec o Panevropi. Zastopnik «Narodnega dnevnika« je imel razgovor z voditeljem Slovencev, dr. Korošcem. Vprašal ga je tudi, kaj on misli o «Panevropi». Dr. Korošec je izjavil: vc; ((Program Panevrope je še in fieri (šele nastaja). Nihče od nas se z vsem ne strinja, kar se danes piše pod panevropsko firmo. A vsi hočemo nekaj, kar bi narodom zasiguralo mirno in prijateljsko sožitje v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Društvo narodov in panevropski pokret delata v tem zmi-slu, zato pa jih spremljamo s simpatijami in nadami. Panevropa ni nemška zamisel, niti ni samo njihov pokret, ampak jo danes res že panevropski. Vsi večji narodi Evrope &e boje prihodu jos ti, posebno v gospodarskem oziru, a mi se te prihodnjosti tudi niimumoi veseLiti. Če bo Panevropa prišla, bo prišla tudi brez nas, a bolje je, da pride z nami. Sicer pa ne bo prišla že jutri in ne brez pogajanj, pri katerih bomo tudi mali narodi dobili besedo. V narodnem oziru pa se mi zdi to pot, ki nas vodi do tega, da se osigura našim ljudem eksistenca. Dalje pa si bomo že sami pomagali.« Manifest. Kongres na Dunaju se je zaključil 7. oktobra. Kongres je izdal na vso evropsko javnost oklic ali manifest, ki pravi: «Zbudila se je evropska zavest! Panevropski kongres je pokazal voljo, da se združimo. Mi smo se združili, da končamo spor med ovropskimi brati, da pokopljemo politično, gospodarsko in narodno sovraštvo med evropskimi narodi ih vpostavimo mirno vzajemno delo prostih narodov. Mi smo se združili, da napravimo nevidne evropske meje, ki so ovira miru in gospodarskega razvoja, da nadomestimo vojske z razsodišči, carine z gospodarsko skupnostjo, sovraštvo in ■ podjarmljenje z narodno enakopravnostjo, j Samo ta program bo rešil Evropo preo političnim in gospodarskim poginom. Mi zovemo vse Evropejce, da nam pri tem delu za združenje in vstajenje Evrope pomagajo in pristopijo k Panevropi, ki je izraz in organ volje po združenju Evrope. Pozivamo vse evropske vlade, da skličejo panevropsko konferenco vseh držav, da bo pripravila evropsko zvezo. Apeliramo na Društvo narodov, da pospešuje zedinjenje Evrope, ki bo najboljše jamstvo za svetovni mir. Apeliramo na vse evropske žene, da celijo rane, ki. jih je odprla svetovna vojna in sodelujejo pri gradbi enotne in trajne Evrope. Apeliramo na evropsko mladino, da v i našem duhu gradi in se bori za novo Ev-; ropo, apeliramo na vse ljudi, ki so dobre voljo, na vse narode na vzhodu in za-padu od naše zemljo, da ne puste ugasniti Evrope, tega svetilnika človeštva. 53DSE EOa Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinira v Trstu vla H. R. Imbrlani 16, I. (Prej S. Giovannl) od 9-12 in od 3-7. =ac EOE b \i/r Qj W()u si/ Jakob Bevc urarna In zlatarna TRST • Čampo S. fllacomo št. S ZlATO kupuje v vsaki množini po 'najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. f Deseti S brat Na roženkransko nedeljo sem jo mahnil v Povir, kjer so obhajali evharistično tridnevnico za sveto leto; to nedeljo se Je ta pobožnost zaključila. Da se nisem °gibal raznim motovilom, beciklom in vozem, sem jo urezal čez sežansko Planino. Prišel sem pri merčanskih «rampah« na glavno cesto, katera vodi v Povir. 2e ocl daleč me je pozdravljalo veselo zvonenje. Ker imajo Povirci le en zvon, znale so si brihtne glave drugače poma-gati. Nekje v starini so iztaknili dvoje polcrivač «puferjev.> od železniških vozov. Te so obesili v zvonik, da nanje pričakujejo ob velikih praznikih. Sprva sem mislil, da tolčojo po kakem starem loncu, a neka merčanska ženica, ki je šla z menoj k andohti, me je poučila, da to ni tako. Pravila mi je tudi, da bode dobila povirska fara kmalu nove zvonove. Naj bode kakorkoli, pohvaliti moram Povirce, da so mojstri v pritrkavanju! Točno ob štirih in pol se je pričela «andoht». Na «kancel» je stopil sežanski gospod «nunc.>, kateri je v kratkih, jedrnatih besedah opisal letošnji evharistični kongres v Oikagu ter razložil pomen domače pobožnosti. Po pridigi, katera je trajala približno tričetrt ure, se je vršila procesija z Najsvetejšim po vasi. Rod pri procesiji je bil vzoren. Povirske «frajlice» so bile za enkrat spodobno oblečene, brez kratkih kril in rokavcev. Ce se vedno tako oblačijo, bo vedel povedati Pepo iz Koludrovice, kateri zahaja večkrat v posete k povirskemu gosp. fajmoštru! Sredi vasi je bil ličen slavolok z napisom: «Tvoji smo in Tvoji hočemo bitin. Na tem slavoloku sem nekaj pogrešal, pa tega ne smem povedati; Povirci bodo že uganili, kaj. Povsod, koder se je vila procesija, so bile hiše okrašene s cvetjem in zelenjem; po oknih so gorele sveče. Dopadle so se mi hišne kapelice, v katerih so bile slike sv. Jurija na konju, sv. Florjana z golido, sv. Miklavža z jabolki, sv. Barbare s kolesom, sv. Marjete z zmajem, sv. Jendre z mišmi, i. t. d. Tudi pri nas so imeli včasih take kapelice, toda dandanes vidiš namesto svetih podoo, v njih gnezda srak, škorcev in čukov, kar pa ne dela ni-kake časti naši vasi. Po procesiji je bila zahvalna pesem in blagoslov. Povirski pevci so jo dobro rezali čeprav imajo, kakor sem zvedel, organista v krilu! Nazaj grede sta se mi pripetili dve nezgodi: moja nova fajfa mi je ugasnila — svojo staro «čufarco» sem zgubil, kakor sem že zadnjič povedal, na Planinski gori — in pri «bergešah» se mi je vtrgal. Kaj mi je storiti? Iločeš, nočeš, moral sem iti po pomoč v Merče, kjer sem jo kmalu dobil. V Živčevi opalti sem kupil tobak in «fajercajh»; Sovretova Malka, mi je pa zakrpala guzentro-ger. Postregla me je tudi s pristnim ko-fetom, domačega pridelka. Konštatiral sem, da je merčausko kofe tri grade močnejše od orleškega! Ker sem bil že v Merčah, sem se namenil obiskati Janeza Godcovega, a «oberjager» iz Dan mi jo povedal, da nima časa, ker ima na kosilu tržaške jagre. To nedeljo se je namreč vršil veliki lov na planinske medvede. Koliko kosmatincev so gospodje pihnili, mi ni znano. Ker se ne maram dosti mešati med gospodo in teligenco, sem obisk odložil za drugi bot. Kaj nam z dežele pišejo KAZLJE. Kakor drugod, tako je tudi pri nas v prvih dneh tedna lilo kakor iz škafa. Škode pa nam voda ni povzročila prav velike. Poti nam je res razjedla prav do žive skale; v primeri z drugimi vasmi pa smo prav po ceni ubežali tej hudi nevarnosti. V naši bližini je voda najhuje divjala v vasi Mahniče, ki leži ob strugi potoka Raše. Tu pa je voda prav dobesedno divjala. Ker ji je bila struga Preozka, izbrala si je novo pot, ter pri tem odnašala z njiv zemljo, ter prinašala kamenje in grižo. Turščica je vsa po tleh, trte izrute. Res žalosten je pogled na to °pustošeno dolino. Ljudje pravijo, da ni bilo takšne povodnji še nikdar; pred 40imi leti jo bila tudi povodenj, toda ne v takšni meri kakor sedanja. — Povrniti pa se hočem zopet v našo vas, ter povedati naše novice. — Šola se je odprla. Vrnila se je naša lanska gdč. učiteljica, ^ozdravljamo jo, ter ji želimo, da bi še Nadalje izvrševala svoj poklic tako vestno akor do sedaj. Zadovoljni smo z našo Učiteljico, nismo pa niti najmanje zado-voljni z naši 'olskim poslopjem. Nihče 86 zanj no b . Pod šolsko sobo je neki bram, iz katerega prav pošteno piha uči-teljici in učencem v noge. V deževnih dneh se jim raz strop cedi voda. Šolska aoba jo ‘2 m visoka. Ima dvoje mizer-JUb oken, skozi kateri1 sili svetloba v solo. In to naj bi bila zadostna soba za podučevanje mladine. Dva meseca in pol so trajalo počitnice l,i med tem ni bilo časa, da bi se ta "kurnik« vsaj i rimerno pobelil. Naše županstvo je v Štoriah. Tam je lepo Šolsko poslopje, za katero se g. Piovano Uinogo bolj zanima kakor pa za kazelj-®ko. Cernu vendar ta razlika? Saj plačujmo tudi mi Kazel ci davke, v nič manj-meri kakor Štorci. Obračamo se s prošnjo na g. podeštata, da bi ukrenil potrebno za popravo šolske sobe. Imamo v vasi neko hišo, v kateri ne stanuje nihče in katero bi lastnik mogoče prepustil za šolo in dovolil morebiti tudi eventualne poprave. Že pred vojsko smo si Kazeljci kupili zemljišče, na katerem naj bi se zidalo šolsko poslopje. Zemljišče je tam, čaka in čaka že dolga leta in zdi se nam, da bode še dolgo čakalo. Naj bode dovolj o šoli! Želimo pa, da bi ne ostale te vrstice klic vpijočega v puščavi, ampak da bi prišle do ušes merodajnih čiuiteljev. Kaj pa naša mladina? Na žalost moram reči, da se je zadnje čase prijela nekaterih mladeničev bolezen igranja na karte. Ni jih mnogo! Dobijo pa se vendarle. Večina se pa vendar še ni udala tej nevarni bolezni. S tem vprašanjem v zvezi je tudi naše društvo «Dneva žar«, katero zadnja leta ne more več tako vestno izvrševati svojega namena, kakor ga je v prvih letih po vojni. O vzroku ne bodem razpravljal. Vendar pa mislim, da bi se kakšna malenkost lahko zboljšala. Mladina! Bližajo se dolgi jesenski in zimski večeri. Mislim, da bi se tedaj lahko vsak teden dvakrat ali pa tudi trikrat zvečer zbrali, ter v pogovoru razmotrivali kakšna gospodarska vprašanja. Eden bi teden poprej pazno pre-čital kakšen članek o umetnih gnojilih, ter ga potem zbranim razložil. Vnela bi se tedaj gotovo majhna razprava in marsikdo bi od nje imel dobiček. Drugi bi zopet prelistal kakšno knjigo o sadjereji o živinoreji i. t. d. Tretji bi se zopet nekoliko poglobil v življenje naših pesnikov in pisateljev. Mislim, da potrebnih knjig in listov, bi vam ne bilo težko dobiti in marsikdo bi vam pri tem šel na roko. Zganite se mladeniči in potrudite se nekoliko in videli bodete, da pojde. Ponosni bodete lahko na svoje delo četudi bode to le malenkostno. — Še par besed o letini. Srednja je. Žita je bilo malo. S senom in otavo pa smo prav za- dovoljni. Krompir nekoliko gnije. Ajde bode prav malo. Kar se pa našega glavnega pridelka tiče, in to je grozdja, je pa žalostno. Malo ga je in ako ne nastopijo lepši dnevi ga bodemo prisiljeni prezgodaj potrgati. — jaz — ŠEBRELJE. Dne 27. septembra okoli 8. ure zjutraj so se začeli valiti temni oblaki sem čez in vlila se je ploha, da še ne take. Ljudje so obupno gledali, ker so se jeli trgati plazovi po senožetih. Polja in njive je zasulo z gramozom, da bo težko po praviti. Bilo je kakor sodnji dan. Od 9. ure je bilo najhujše: drevesa so padala po gozdeh, kamenje se je valilo, hiše so se podirale, mline je odnašalo. Most v Stopniku je odneslo, da ni mogel nihče na državno cesto. Naš župan Anton Rejec je takoj po nesreči napravil potrebne korake, da se je naredil zasilen dohod na državno cesto, za kar mu izrečemo zahvalo. Med najhujšim nalivom je strela udarila v hišo Miha Jereba. Upepelila je hišo in klet. Ljudje niso mogli teči na pomoč radi naraslih voda. Prav letos si je Jereb hišo popravil, zdaj pa mu je do tal pogorela. Ob strugi Idrijce so našli neko žensko, katero je ugrabila voda pri Spodnji Idriji. Pokopali so jo na šebreljskem pokopališču. POBGRAJE pri Bistrici. Pri nas so tisto noč pred zadnjim septembrom tatovi vdrli v cerkev. Ker je na vratih «vertliajmovka«, jih niso mogli odpreti, zato so predrli streho nad zakristijo in sli pogledat, kaj bi bilo za njih. Napilili so pateno, da bi videli, če je res iz zlata, pa ni bila; v tabernaklju so pogledali ciborij, pa tudi ni bil tatvine vreden; zaprli so tabernakelj lepo nazaj in ključ nesli spet v zakristijo. Vse je ostalo lepo pri miru; odnesli so le dve svečki in žveplenice. V nadomestilo te ponižne tatvine je tat pustil kapo na pokopališču. Zadel se po vsi priliki ob lesen križ, se prestrašil in ni utegnil v temi loviti pokrivala po tleh. Po kapi sodijo, da sta bila najbrž dva brusača («žlaj-farja«), ki sta tisto noč res tudi izginila. CETORE. Letos je že drugo leto,da je naša vas izgubila glavni pridelek, namreč vino; lani vsled bolezni, letos pa zaradi toče. Po toči je bil seveda drugi pridelek pičel; zlasti žito je toča močno razdejala. Zelo potrebno je, da bi se oblastva zavzela za nas po toči prizadete ter nam dala pomoč z znižanjem davkov. Dozdaj moramo vse naprej plačevati, čeprav smo vložili prošnjo. Cesta Izola-Dragonja nam je močno potrebna. Velikokrat nam je bila že obljubljena, in veliko tisočakov je šlo že na njen račun, pa vendar ne gre in ne gre, kljub temu, da že pedeset let mažemo z občinskimi davki. ŠLOVRENVC v Brdih. V cvetu mladosti sta umrla v tujini dva naša rojaka, ki se jih tu spomnimo. Koncem avgusta je umrla Marija Simčič iz Hruševlja v 18 letu starosti. Služila je v Turinu in tam umrla. Naj ji bo lahka tuja zemlja. Prvi dan oktobra nam je prišla vest iz Tridenta, da je umrl Ciril Mavrič. Obolel je na vojaških vajah; en mesec se je zdravil v vojaški bolnišnici v Tridentu; proti koncu se je počutil nekaj bolje, a nenadoma ga je zgrabila kruta smrt. V soboto 2. oktobra ob 8. zvečer so ga pripeljali z avtomobilom na dom. V nedeljo ob 3. pop. je bil pogreb. Res veličasten pogreb; udeležilo se ga je kakih 1500 oseb. Sorodniki in prijatelji so poklonili 14 vencev; tudi fantje in dekleta iz Do-brovega so darovali enega. Svirala je godba iz Biljane in pri odprtem grobu so zapeli pokojniku zadnji pozdrav domači pevci. — Ciril je bil ljubezniv in družaben mladenič, pri vseh priljubljen. Po poklicu je bil kovač; 191eten je začel obrt -na svojo roko in obetal postati dober mojster, tako da ga bomo pogrešali. Naj v miru počiva! UBELJSKO. Ponoči od ponedeljka na torek (4.—5. t. m.) so cigani odpeljali iz hleva posestniku Trpotcu enega konja. Gospodar je bil o polnoči še v hlevu, ker je čakal, da mu bo sosed pripeljal nazaj drugega konja, ki mu ga je bil posodil na cesto. Sreča v nesreči je tedaj bila, da ni bilo obeh konj doma. Šli so za cigani na vse strani, a dosedaj brez uspeha: Kar ni že drugih težav in nesreč, pa še ta ciganska nadloga! PREBENEG. V nedeljo po sv. Luki priredi vaška mladina veselico na prostem z raznovrstnim sporedom, na kar opozarjamo sosednje vasi ter vabimo k udeležbi. V dopisu iz Doline pred tedni je bilo rečeno, da naj se na Prebenegu pobrigamo, da ne izgubimo jusa. Mi smo storili pravočasno dotične korake; če so jih Dolinčani storili, ne vemo. ZGORNJI KRAS. Kakor znano, je dobila tudi naša kon-zorcijalna občina (Naklo-Rodik-Lokev) svojega predstojnika. Imenovan je bil na to mesto g. Lescovicli. Omenjeni gospod nam je že dalje časa znan, saj je po poklicu lesni trgovec v Divači. V pogledu občinske uprave pa je nepopisan list in zgodovina ga bo sodila po njegovih delih. Upamo in želimo, da bi bilo njegovo poslovanje usmerjeno vedno le v prid občine. V tem oziru mu je naša podpora zagotovljena. Občinar. Podpirajte slovenska podjetja in trgovine! Po čem je lira? Dne 13. oktobra si dal ali dobil: za 190 dinarjev — 44.25 L. za 100 č. kron — 74.50 L. za 100 fr. frankov 71.75 L. za 100 šilingov — 350.— L. za 1 dolar — 25,— L. za 1 fant — 121.50 L. MiiniiiiioiiuuiuiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHn j ETERNIT | = je najboljši za kritje streh | A. JANACH & C. | ZALOGA : Trieste - Trst (12) S g Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) S H V zalogi ima tudi cevi za vodovode S = in stranišča. | JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42. 1 ■HlllllllllimilHIUlMllllllilUIIIIUIIINlIllIlliUllllliHlllllllllIllli Mii PRIMARIJA dr. M. de Flori ===== v Gorici ===== Corso Vittorto Em. III. 14 Sprejema od 9-12 in od 2>4 ZOBOZDRAVNIK Dl. L — sprejema = ■ » Goi H Ml Sl. 5,11.1 Raztrgan misale v sicer snažni cerkvi je res nekaj grdega. Kaj tedaj? Popraviti -im prevezati ga daj 1 Kje? V Katoliški tiskarni v Gorici, Biva Piaz-zutta 18. Knjiže vn ost Vedež ra leto 1927. Izšel je v založništvu knjigarne Štoka v Trstu XI. letnik priljubljenega žepnega koledarja «Vedež» za navadno leto 1927. ena v platno vezan L. 4.— (s priporočeno pošto L. 1.60 več) L. 5.60. Tudi letos je ta koledar /skrbno urejen ter prinaša pestro in zanimivo vsebino. Poleg točno sestavljenega koledarskega gradiva s cerkvenimi in državnimi prazniki prinaša še marsikaj, n. pr. rodovnik kraljeve družine, poštne pristojbine za kraljestvo in inozemstvo, (izpre-membe v veljavi s 1. septembrom glej med oglasi) razne računske razpredelnice ter seznam sejmov v Julijski krajini. Skrbno je sestavljen tudi pouk o davkih in kolkih; mnogo obsežnejši je od lanskega ter upošteva vse izpremembe, ki so se izvršile na tem polju. Zelo dobro došel bo tudi «Mali kažipot n po Trstu in Gorici z naslovi in telefonsko številko javnih uradov, cerkev, šol, denarnih zavodov, konzulatov i. t. d. V četrtem delu najdemo gradivo različne vsebine, anekdote, smešnice, modrovanja, pesmice ter Pavlihovo hudomušno pripovedovanje. Koledar zaključuje živahna humoreska Ferdo Plemiča «Ali izhajamo iz opice«. Pridodan je obsežen zapisnik. Vezava trdna in okusna. Mlinar in njegova hčL Ljudska igra. Spisal Ernst Ra/upach. Za slovenske odre priredil Adolf Robida. Ljudski oder. VII. zvezek. «Mlinar in njegova hči« je igra iz onih časov, ka je bil name® odra še plemenit in poučen. Stara /je 100 let in vendar jo še dandanes povsod igrajo. Pri nas Slovencih je že par ilet v iknjigo-tržtvu popolnoma pošla in zato bodo e-dri kaj radi segli po tej stari znanki. Igra ima naravno risane značaje, zanimivo dejanje in živahen »naturen dialog. Igra je prestavljena na slovenska tla, lokalizirana. Prirejena je tako, da jo tudi najmanjši podeželski oder lahko uprizori, ker so v opombah pridejani vsi potrebni nasveti in napotki za uprizoritve z najmnajšimi .sredstvi. Igra /ima 4 ženske in 5 /moških vlog. Prevod je popolnoma nov in popolen. Vsakemu prizoru je pridejan scenarij, kar praktično uporabo dela samo poveča. Dosedaj so si odri pomagali že precej/ z rokopisnim Mlinarjem. Sedaj imajo/ lično knjigo na razpolago, ki jim za malo denarja /nudi vzgojno pošteno im priljubljeno igro za kulturno delo med narodom. Knjižica se dobi v knjigami J. Štoka, Trst, via Milano 37. Gospodarstvo Cene po Italiji. Plenica: Padova 205— 208, Verona 209—212, Vičenca 200— 204. — Koruza: Padova 106—108, Verona (novi pridelek) 105—109, Vičenca 110—115, Videm 120—124. — Živina: voli 320—530, krave 200—480, teleta 450—700 stot živo teže. — Seno: Parma 65—72, Padova 60—70, Verona 57—70, Videm trdo 35—38, mehko 28—30, dfi-telja 36—38 stot. — Slama: pšenična škopa 22—23, mešana 19—20 lir stot. Cene po Istri. — Črno vino: Umag 270, Oprtalj 250—280, Novigrad 280, Buzet 225, Poreč 250—280. Belo vino: Oprtalj 240—260, Novigrad 270, Buzet 215, Buje (mošt) 250, Poreč »220—250. — P&enica 180—240, koruza 110—150, seno 25—60. Semenj v Bujah 28. sept. Prignanih je bilo 146 volov, 36 krav, 38 telet, 8 konj, 3 mule, 93 oslov, 191 prašičev, 3 ovce. Cene: voli 400—450, krave 300— 350, teleta 600—650 stot žive teže; konji 800—1500, mule 700—1200, osli 250— 500, prašiči 60—90, ovce 120—140 glava. Malo kupčije. Semenj v Dekanih 9. sept. Prignanih je bilo 35 volov, 73 krav, 15 telet, 26 konj, 10 mul, 216 oslov, 53 prašičev. Cene: voli 400—500, krave 350—450, teleta 500—600 stot žive težo; konji 1000 —2000, osli 100—1300, prašiči 50—150 lir glava. Prodalo se je okoli 60% prignanega. Cena živeža. Za družino 5 oseb je pred vojno živež stal na teden 30.99 L. Ista množina živeža je stala sredi leta 1920. 112.14 L., meseca julija letos 152.93 L., meseca avgusta letos 157.93, meseca septembra 157.05. Poleti je torej močno po-rastla draginja vsled padca lire, na jesen se je obrnilo na bolje. Ako bo lira še rastla, upajmo na znatno znižanje cen. V primeri s predvojnimi'leti je že tako živež več kakor petkrat dražji (če vzamemo na okroglo, prej 30, zdaj 150). Naša pošta. R. Fr. za L P. - Podgraje. V vaši zadevi! smo urgirali v Rimu1, Odgovorili so ruam; da je prošnja v dobrem teku in se nahaja v likvidaciji, Poslamih dokumentov ne ra/bimo. J. M. Gorenje (Povir). Čemu nam delate nepotrebna pota? Našega tajnika pošiljate v urode, sami pa greste k advokatu ! S. A. Opčine. Pošta nam sporoča, da so bile v,se Vaše prošnje za poikojinilno zavrnjene. Pridite po dokumente. MALI OGLASI VKlilKA ZALOGA papirja, papirna im vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastonc Dolinar, Trst . Via Utjo Polonio 5. Kdor želi kupiti POSESTVO V JUGOSLAVIJI, se naj obrne na splošno znano in majvečjo posredovalno pisarno v Sloveniji «POSEST», LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. Na želio pošljemo 1 številko brezni«črto ČISTILO ZA ZOBE «Ideal», sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta, odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno, ovira g/nitje. Kdor ga pravočasno upo-arblja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na % 1 vode in se izperejo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega «ldeala» na vato im; se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki i-majo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe ‘bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciterat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mamilo «Ireos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. - Bistrica. PRIMARIJ Ravnatelj očesnega oddelka v goriški mestni bolnišnici. Izučen na očesni kliniki dunajskega vseučilišča. Specialist za bolezni na očeh v Sprejema od 10-12 in od 3-4 Gorica, Corso G. Verdi 24. J Poravnajte naročnino! GLyKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva sej le v lekarni Castellanovich, Trst, (San Giaeomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 fvsnnrpdnn 7. ulico vi« deli’Tetri«' PLtiNi Sliv UL pnporočiji-v proti kronanemu kašlju in bronhijalnim afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, z« otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giaeomo Sv Jakob). Via Giuliani 42. BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se- minario 2, se priporoča sl nh*jc«t