UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Hlva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IIZIOE VSAKO SREDO
PoStni |£ek. račun St. |9> 17768 PoStnlna pladana v gotovini - Sped. in abbonamento postale 11. Ciruppo
Leto III. Štev. 40
GORICA DNE 1. OKTOBRA 1947.
Cena L. 10
Osvežimo spomin Messaggerovim
«starim Goričanom»!
Messaggerovi goriški starčki (morda le «mulerija1») so očitali IX. »mnogim duhovnikom«, ki so pribežali pred komunističnim nasiljem y Gorico, da so do zadnjega v svojih duhovuijuh gojili sovraštvo do Italije in delovali proti “jej. Nadalje trdijo ti akrobati v obrekovanju in hujskanju, da je dober del naših duhovnikov v zadnjih desetletjih vodil »raznarodovalno in Protiitalijansko borbo.«.
Krivice, ki so jih delali Italijanom naši duhovniki, so po mnenju teh ljudi tako grozne, da »stari Goričani« smatrajo te duhovnike za »kače«, ki so jih greli na svojih Prsih, česar pa odslej nikakor ne mislijo več delati.
Obrekovalci, odgovorite na ta vPrašanja!
Ali pomeni delovati proti državi lu Proti italijanstvu, ako kdo brani svoje naravne pravice v Cerkvi in i^ven njet Ali so bili Italijani v Jugoslaviji in drugou po svetu pro-[i kakemu drugemu narodu in dr-2&vi, ako so branili in ohranili svoj r;arodni značaj in jezik? Ali je BPloh kaka država na svetu kdaj hrulila pravico Italijanom v tako nečloveški meri, kakor je to delala dalija s slovansko manjšino?
Ali so. slovenski duhovniki kj; Vi£eli Italijanom pridigo in krščan ski iiauk v njihovem jeziku? Ali so kdaj slovenski duhovniki nastavili Italijanom slovensko duhovnice, da bi jim pridigali v slovenskem jeziku? Ali so kdaj slovenski du Dovniki izposlovali od kako civilne °blasti posebne nagrade za poslovtr Sevanje italijanskih vernikov? Ali so se kdaj slovenski duhovniki norčevali iz italijanskih otrok radi njihovega jezika? Ali so kdaj slovenski duhovniki silili italijansko otro-ko in mladino sploh v slovenska društva s slovenskimi zastavami, zuaki, sprejemnicami, uradnim je zikom? Ali so kdaj slovenski du hovuiki razobešali po svojih uradih napise: »Tukaj se govori samo slovenski?« Ali so kdaj slovenski duhovniki zlorabljali colp dobrodelnost, n. pr. Vincencijeve in Elizabetine družbe ali sirotišča, da bi Italijane pridobivali za slovenstvo?
Ne maramo obujati starih spominov in naša najresnejša volja je ta, da blažimo in zatiramo mržnjo, ki so je nabrala v užaljenih srcih tekom zadnjih desetletij. Toliko pa lahko povemo, da bi mi mogli napisati debelo knjigo, ako bi nam »stari Goričani« stavili tako vrsto vprašanj glede italijanske duhov ščine. »Stari Goričani« pa ne bodo mogli na ta vprašanja niti ziniti, Zakaj no? Ker dobrj vedo, da so slovenski duhovniki po svoji du hovniški vesti morali odklanjati le vso tisto, kar mora odklanjati vsak katoliški duhovnik po vsem svetu t. j. nasilno raznorodovanjo na škodo duš in prestiža Cerkve. — Opo zarjamo, da je v katoliški moralki Posebno poglavje, ki govori o dolž nostih do naroda, med katerimi jo Prva ta, da mu moramo ostati zvesti.
»Stari Goričani so pripravi je ni, boriti se za vero pravtako kakor za domovino.«
Tako trdi nadalje člankar M. V. Ta beseda nam zelo ugaja, toda n» žalost jo popolnoma nasprotn duhu toga članka, ki diha samo slepo sovraštvo proti bližnjomu v spiski. Kdor je pripravljen na bo; *a vero, naj bo najprej pripravljen na to, da vero sam ne bo uničeval v svojem srcu in srcu drugih. Sveto Pismo pravi, da je vera ljudi brez Usmiljenja prazna in Bogu zoprna
Ti ljudje naj si rajši izprašajo est, kaj sj v prejšnjih letih storili, da bi so brezbožni komunizem ne razpasel med Slovenci. Ničesar niso storili proti njemu. Slovenski katoličani naše dežele so zastonj čakali jasno besede v domačem jeziku, ki bi ljudstvo poučila o pogubnosti komunistične zablode. Ali so prosili »stari Goričani« oblaslti, naj nam dovolijo kak slovenski list, da poučimo zapeljano ljudstvo? Ne, rajši so sovraštvo večali z ognjem in mečem in z grožnjami, da bodo naše ljudstvo popolnoma uničili.
Še več! Če so koga podpirali, so
podpirali tiste, ki so poštene Slovence in Italijane metali v brezna, in so si tako nabrali dober del odgovornosti za vse gorje, ki ga sedaj neprestano valijo tudi na muče-niški slovenski narod... in njegove duhovnike.
Pisanje Messaggerovih »zastarel-cev« ni borba za vero, ampak borba proti veri, ker žali verno Slovence in z njimi tudi vso poštene Italijane, ki se jim tako lažnivo in brezsrčno pisanje gabi. Neki star, a tudi moder Goričan nam je rekel: »Cosi non serivo un cristiano. Po vera gente, do ve ha da andare? Li la perseguitano, qui la odiano. Bene, che c’o ancora un Dio.«
»Stari Goričani«! Ne delajte si skrbi zaradi slovenskih duhovnikov m drugih beguncev, ampak skrbite rajši, da na bo po vsej Italiji tudi radi vašo nespametne politike vedno bolj rastel komunizem.
To je zgodda
spreobrnjenega komunističnega prvaka
Na večer 10. okt. 1945 je radio javil vest o spreobrnjenju Alojzija Budenz-a, ravnatelja komunističnega dnevnika »The Daily Worker« ter enega glavnin stebrov komunizma v Ameriki. Tistega dne ter še drugo jutio je radio ponavljal znamenito Budenzovo izjavo: »Z nepopisnim veseljem želim objaviti, da sem so vrnil po milosti božji popolnoma m brezpogojno v naračje katoliške Cerkve. Moja žena, zvesta družica mojega duhovnega razvoja, ter moje tri hčerke so skupno z menoj postale katoličanke«.
Leto dni po spreobrnjenju je Budena objavil knjigo »io je moja zgodba«, v kateri je popisal svoje življenje. Ze prvi dan je bilo razprodanih 48.000 izvodov knjige, kar jasno priča, kako so Amer.1 kanci segli po ujej. Na 317 straneh svojega životopisa riše Budenz svoje biez-vpne poskuse, da bi združd katolicizem s komunizmom. O sebi pravi, da se je rodil v katoliškem okolju. Dvajsetleten se je zgolj civilno poročil z ločenko in odpadel od vere. Vrgel se je v socialno gibanje ter začel borbo za zmago delavskih pravio. Postal je organizator stav,t, uradni govornik, časnikar ter pobormk dela v boju zoper kapitalizem. V tej neusmiljeni borbi je bil 21 krat zaprt. Razvil se je v enega najbolj pretkanih iu razboritih voditeljev delavstva. V oktobru 1938 se je vpisal v Nel Yorku v komunistično partijo tar bil imenovan m ravnatelja komunističnega glasila »The
Dsilj- VVorker*. Tako je dosegel najvišje
komunistične položaje. Kot takega so vpeljali v vse komunistične skrivnosti,
v tehniko iu strategijo »revolucije« in biezvestne komunistične metode. Dnevno je imel vpogled v diktatorske in nepri-zivne ukaze, ki so redno prihajali iz Moskve uredništvu ter narodnemu komunističnemu komitetu...
V Budenzovi rodni hiši se je medtem bil drugačen boj. Vsak večer so skozi J10 ioc. Budenzov oče, mati in bratje kleče zmolili sv. rožni veneo za njegovo spre obrnjenje. In milost božja je preganjala izgubljenega sina. Leta 1943. so Budenzu fedli zadnji verski predsodki. To'da ostal je se vedno v partiji. Izstop iz nje se mn je zdel kot izdaja prejšnjega življenja ter delavskih interesov. Ali milost je delovala dalje. Razgovori z mons Sbeenom »o postajali pogoituejii. Vedno bolj je častil Marijo. Izjavd je: »Zadnje »tiri tedne sem urejeval časopis, medtem ko sem z roko v žepu prebiral, jagode s/, rožnega venca. Dne 10. okt. 1945 je radio javil njegovo spreobrnjenje. Naslednjega dne se je z odpovedjo pod prisego (abiuro) odrekel zmotam, nakar je vzkliknil: »Zdi se mi, da sem rešen temne ječe!* Potem se je vrnil y naročje sv. Cerkve. Nemudoma se je umaknil v samoto za leto dni. Spisal je lasten življenjepis. Nato je ipet povzel borbo za bla-
gor delavstva, toda pod drugačno zasta-
I.	-	A
Se je napisal: »Prvi vzrok, ki me ;e nagnil, da sem zapustil komunizem, je bilo proučevanje materializma; drugi vzrok je bilo dejstvo, da sem lahko pre tehtal suženjstvo ter vojne namene Sovjetske zveze.«
O narodu manj besed, za narod več dejanji
ALFRED FUCHS,
češki spoznavalec
Umrl je v Dachauu 17. 2. 1941 kot žrtev nacističnega terorja. Po rodu pa. je bil Ceh iz Prage (r. 23. 6. 1892), Ko mu je bilo 21 let, je bil že priznan pesnik. Tedaj so jo seznanil s krščanstvom, napravil doktorat iz filozofija in bogoslovja ter uradno prestopil v katolicizem. Postal je eden največjih borcev katoliške misli na Češkem. Zlasti se je udejstvoval kot pisatelj. Ko so 1. 1939. Nemci zasedli Prago, se ni hotel umakniti. Vztrajal je v krščanskem apostolatu, dokler ga niso oktobra 1940 aretirali in poslali v Dachau. I*o nekaj mesecih je umrl. Umrl je v molitvi, kot poroča očividec. Njegovo truplo so sežgali, pepel pa hranijo v benediktinskem samostanu Brevnovu v Pragi. — Vera, ki ima take spoznavalce, ne bo umrla.
Laiki v misijonih
V Šangaju so se izkrcale 4 gospo dične, ki želo posvetiti svoje delo misijonom kot laične pomočnice in ne kot redovnico. Svojo prvo službo bodo nastopila v Nankingu. V njihovi domovini Belgiji pa se jih pripravlja še 40, da pridejo za njimi. Tudi nekatoui moški so se odločili za to.
Katoliško življenje v Nemčiji
Katoliško življenje v Nemčiji, ki je pod nacizmom in tudi vsled vojne skoro popolnoma zamrlo, vstaja počasi iz razvalin. Cerkve so obnavljajo, samostani se odpirajo. Tako so samostanu sv, Bonifacija v
Huenfeldu. vrnili tretji ao od 35 tisoč knjig, ki so jih nacisti rekviri-ruii in odpeljali v Berlin.
Društvo nemških katoliških skavtov so jo tudi zopet organiziralo pod auunom »Doutsihe Pfadlinder-schait St. Georg«. Ima že 150 krožkov in okrog G tisoč članov.
Organizacija »Nemška katoliška mladina« ima 750 tisoč članov. Njeno gisilo jo »Der Paehrmaun«, ki se tiska v Freiburgu v Breisgauu v 50 tisoč izvodih. Tiskali bi ga v mnogo večji nakladi, a tam ros ni papirja. Pred vojno jo ista organizacija izdajala 51 publikacij v 1 milijon in 700 tisoč izvodih.
Bogoslovna in modroslovna fakulteta v Regensburgu bo postala popolna katoliška univerza z vsemi fakultetami (pravo, medicina, naravoslovne vede).
Slovaki so so posvetili Srcu
Jezusovemu in Marijinemu
ob priliki velikega narodnega romanja v Ijevoko. Prišlo je do 130 tisoč oseb, na čelu jim škol’ Jan Voj-tašek. Sv. obhajil so razdelili 82 tisoč.
Živimo z Bogom 1
Ta teden so običajne pobožnosti prvega petka iu prve sobote. Drevi ob 8. uri dubovna obnova za žene pri Sv. Antonu. V petek zvečer ob 8. uri slovesna ura češčenja v stolnici.
V soboto zvečer ob 8. uri duhovna obnova za može in fante pri Sv. Antonu.
V nedeljo ob 8. uri sv. maša za može in fante pri Sv. Ivanu.
SVET
ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE ZN v New Yorku so nadaljuje v znamenju spora mod Vzhodom in Zapadom. Začel je ameriški minister Marshall s svojim ostrim govorom. Odgovoril mu je Višin-skij s še ostrejšim govorom, s katerim je silovito napadel ZD in Veliko Britanijo in ju obdolžil, da sta »zapustili načela, na katerih je bila zgrajena OZN, in da sta v nekaterih primerih naravnost prekršili odločbo glavne skupščine«. Zavrnil je ameriški predlog o začasnem od-beru za mir iu varnost, češ da hočejo ZD s tem obiti Varnostni svet, in končno je še napadel tisk nekaterih držav (ZD, Turčijo i. t. d.), ki da hoče sprožiti novo vojno. Govor Višinskega so splošno označili kot najsilovitejši govor, kar so jih sli-suli pred skupščino ZN. Ameriški list »New York Times« piše, da jo Višinski j govoril kot državni tožilec znanih moskovskih procesov in da jo njegov govor na nekaterih mestih dospel do histeričnih izbruhov. Višinskemu je odgovoril britanski zastopnik Hektor Mc Neil z zelo napadalnim in duhovitim govorom, v katerem je pobil sovjetske obtožbe proti Veliki Britaniji in povedal SZ nekaj zelo bridkih resnic. Pri delu za mir, je dojal Me Neil, morajo imeti države pred očmi ti dve načeli: prvič, noben narod nima in ne moro imeti monopola nad resnico; drugič, noben narod ne sme težiti za nadvlado nad drugimi narodi. Tudi SZ nima monopola nad resnico. »Ako bi so zgodi-io«, je dejal dobesedno britanski zastopnik, »da bi sovjetska vlada — pravim sovjetska vlada, s katero imamo opravka; kaj misli ruski na-iod, nam ni dano vedeti — vsilila svoje siališče in bi neprestano in stalno zmagovala v toj skupščini s svojimi predlogi, bi to pomenila takojšen in popoln zlom ZN«.
Višinsky je pri glavni skupščini ZN napadel tudi razne navzoče zastopnike držav in jih dolžil hujskanja na novo vojno. Na ta napad so
prizadeti krepko odgovorili in pri tern podali nokaj prav značilnih izjav.
Filipinski delegat Romulo je dojal: »Svet mora izbirati med ZN iu vetom v sedanji obliki. Ne moremo imeti obeh stvari. Lahko, da v kratkem ne bomo imeli ne ene ub druge stvari.«
New York Times« pravi: »Združene državo so podvzelo diplomatsko ofenzivo zato, da so razčisti problem temeljne važnosti, kot je obstoj ZN in program mednarodnega sodelovanja, katerega simbol in orodje so ZN.«
Mo Mahon, predsednik kongreso-vega odbora za atomsko energijo, je izjavil:	»V zadnjih dveh letih
sem so srčno boril za mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo, ker se zavedam, da bo brez tega nadzorstva prišlo do tretje in zadnje svetovne vojne.«
MARSHALLOV NAČRT. Šestnajst evropskih narodov, ki so pristali na Marshallov načrt za gospodarsko pomoč Evropi, je 23. t. m. v Parizu pod predsestvom britanskega zunanjega ministra Bevina enoglasno odobrilo dokončno poročilo, ki jo bilo nato takoj odposlano v Ameriko vladi ZD.
V HOLLYWOODU, filmski prestolnici, ni vse blato, kot bi si človek mislil. Ameriški duhovnik p. Peyton, ki zelo dobro pozna razmere in ljudi v Hollywoodu, pravi dobesedno:	«V	Hollywoodu imamo
tudi izborne kristjan«. Moški in ženske, ki nosijo slavna in najslavnejša imena, hodijo k sv. maši, pristopajo k sv. obhajilu in molijo vsak dan kleče sv. rožni venec«. Znan jo primer katoliške filmske »zvezde« Joano Lesiel, ki je odklonila sodelovanje pri nemoralnih filmih in jo morala zato veliko pretrpeti od svojih brezvestnih filmskih podjetnikov, ki so ji znižali dohodke, jo izključili od raznih tekem med filmskimi zvezdami i. t. d. Ona se pa le ni vdala.
BENEŠEVA SOCIALISTIČNA STRANKA je odbila ponudbo, du bi pristopila k sklopu »socialistično edinosti«, ki so ga zvarili 13. t. m. češki komunisti in socialisti.
V PERZIJI NE MARAJO FILO-lvOMUNISTOV. Časopisje poroča, da sta »izginila« knez Muzzaffer Fi-rouz, bivši perzijski poslanik v Moskvi, in Jaffor Piševari, načelnik azerbejdžanskoga avtonomističnega gibanja, ki so jo zadnjo čase mudil kot begunec v SZ. Perzija jo zahtevala njegovo izročitev, nakar je sovjetska vlada objavila vest, da se je Piševari smrtno ponesrečil z avtomobilom v Bakuju.
NIKOLA PETKOV, vodja bolgarske opozicije, je bil 23. t. m. usmrčen. Nič niso pomagale intervencije ameriško in britanske vlade, nič ni pomagalo zgražanje vsega svobodoljubnega sveta ob ujego-vi smrtni obsodbi: bil jo obešen kot zločinec. Njegov zločini Ni hotel biti komunist, ni so hotel ukloniti sovjetski strahovladi, ki razsaja na Bolgarskem, hotel je biti svoboden demokrat. Zato jo moral umreti. Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je označil usmrtitev Petkova kot »zločin zoper evropsko omiko.«
Umetni dež iz oblakov
Iz Ameriko poročajo, da so poskušali napraviti umetni dež. Z zrakoplovom so nad oblake razpršili drobno zmlet led. Po malo minutah so jo vsula ploha, ki je trajala 40 minut. Tudi v Švici so poskušali nekaj podobnega. Prvič so jim je posrečilo, drugič pa ne. Vendar niso izgubili poguma in bodo s poskusi še nadaljevali.
Čo go ljudem to posreči, nas ne bo več mučila suša, ki jo bila letos po hudi zimi izredno huda iu dolgotrajna. V Nemčiji so so celo veliko reke tako posušile, da ne morejo več plavati ladje po njih in se je rečna plovba skoro popolnoma prekinila.
Stran 2.____________________________________________________________ SLOVENSKI	PRIMOREC	Stev.	40
DOMAČE NOVICE
Ob novi meji tik Gorice
Ni »železni zastor«, ki loči gori-ško mesto od okoličanov na Solkanski cesti, pred severno postajo, na vseh prehodih pod Kostanjevico, pri Rdeči hiši in pred Šempetrom tik ob zidovju norišnice, pač pa je bodeča žica v kolobarjih, ki zapira prehode. Ob njih stoje table z napisi: Začasna meja med Jugoslavijo in Italijo. Le s posebnimi dovoljenji smejo redki ljudje po nujnih opravkih skozi te prehode, ko jim jugoslovanski oboroženi stražniki odprejo žično ograjo. Po progi od severne postaje proti Kanalu in proti Ajdovščini že vozi vlak. Pravijo, da bo meja za blagovni promet med obema državama kmalu odprta.
Kaj se godi za žično pregrajo, zvemo le malo. Novim državljanom so zamenjali denar po 15 dinarjev za 100 italijanskih lir in po 30 din. za 100 jugolir. Na splošno poteka življenje po vaseh mimp in preganjanja ljudi do sedaj ni. Le apostolski administrator za gordški in tržaški del odstopljenega ozemlja je moral v noči med 19. in 20. septembrom napraviti v Gorici neprostovoljen obisk. Izgnali so ga »neodgovorni« elementi, a višja oblast mu je dovolila povratek.
V nedeljo 21. 9. so praznovali na ravnini ob hudourniku Lijaku, ki ga že celo poletje regulirajo z udarniškim delom, festival dela. Napovedana je bila udeležba najvišjih vladnih funkcionarjev. Od tu smo videli le par požarov ob pobočju Čavna, ker se jo pač zaradi dolge suše in vprav poletne vročine ogenj razplamtel radi nepogašenih ostankov krosov.
Naše mesto je pa po priključitvi precej zapuščeno. Gostilne, trgovine in drugi javni lokali le bolj samevajo. Mleko je postala redko in ga močno pogrešamo, tudi zelenjave je le malo. Sčasoma se bo preusmerila preskrla naše prehrane z italijanskih tržišč. Do takrat moramo Goričani pač potrpeti. Vročekrvno mladino, ki je ob spremembi oblasti nemoteno šarila po mestu in napravila precej škode, je novodošla italijanska oblast ukrotila in zdaj gre človek spet po mestu brez nevarnosti, da bo dobil batine.
Želimo le reda, miru in občutka varnosti pri našem poklicnem delu. Sčasoma upamo, da se bosta tudi obe vladi sporazumeli in da nam ne bo več treba gledati žične ograja mod nami, ki le preveč spominja na jeitniška taborišča in zverinjake. Saj smo ljudje, ki ljubijo med vojno toliko opevano in napovedovano svobodo.
Konkurzni razpis
Knezonadškofijsld Ordinariat v Gorici javlja, da je odprt do 15. oktobra 1947 razpis župnije sv. Roka v Nabrežini. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti, naj se naslovijo na isti Ordinariat.
Hlapec
Prigovarjal je potem bolniku ljubeznivo, pa vendar resno in prepričevalno, ga opozarjal na smoter življenja in ga opomnil na zadnjo uro, ki bo odločila za vso večnost. Polagoma si je možiček lo jemal njegove besede k srcu in je izjavil, da so hoče spovedati, toda ne zdaj, ampak zvečer. Tedaj mu župnik lahko podeli vse poslednje zakramente. S tem so je dušni pastir strinjal. Možiček so je sedaj vdal resnim nudim. Dolgo je bil čisto tiho, govoril nato zopet polglasno sam s seboj in nazadnje molil. — Zvečer je potem prejel z vidno pobožnostjo in skrušenostjo svete zakramente za umirajoče. Zatem je rekel župniku: »Zdaj pa naj pride kar koli, omajalo me no bo. Že davno se nisem tako dobro počutil kot danes.«
Ta večer je privoščil celo Milki nekaj prijaznih besed. Drugi dan je pa bil zopet nepotrpežljiv in zbadljiv kot prej. — Zdravnik jo strogo naročil, da mora imeti bolnik popoln mir in se varovati vsakega napora. Po tem so pa možiček ni ravnal; capljal je okrog po hiši, bil ves nemiren, brskal po svojih listinah in nekaj pisal s svinčnikom
SLOVENSKO ALOJZI JEVIŠČE
bo tudi letos odprto slovenskim dijakom za razmeroma nizko vzdrževalnino. Starši naj v jutranjih urah v ulici Don Rosco 3 priglašajo svoje sinove, vsi zavedni Slovenci naj pa zavod podpirajo z darovi v denarju ali blagu.
POZIV DIJAKOM IN STARŠEM
Šolsko skrbništvo v Gorici je dalo nalog vsem goriškim slovenskim srednjim šolam, naj se brž prične z vpisovanjem, ki bo trajalo do 15. oktobra.
Načeloma torej imajo Slovenci v Italiji svoje šole. Na nas samih pa je, bodo-li te šole zaživele m krepko delovale, kar je nujno potrebno.
Zato uaj bivši dijaki pohite z vpisovanjem in naj po vaseh podrezajo vsi, ki jim je slovenske prosvete in oživotvorjenja kulturnih pravic mar, da se čim več uovih dijakov in dijakinj vpiše.
Navodila za vpisovanje dobite v tajništvih gonških slovenskih srednjih šol. Cim več dijakov bo, tem laže se bo dala ustanoviti skupna menza in bo mogoče najti bivališča.
Zatorej, slovenski starši v Italiji, zavedajte se svojih narodnih m kulturnih dolžnosti.
Siri naš listi
Četrta izdaja. Rim 1947. Strani 70 v velikosti pole. Cona 150 L. — Karel Marks je zgradil svoj načrt o ureditvi socialnega vprašanja na trditvi, da so si koristi delavca in delodajalca nujno nasprotne; delavci ali »proletarci« morajo torej podjetnike in druge delodajalce načelno sovražiti in jih čimprej uničiti. Seveda je ta trditev zmotna, pioveška družba jo živ organizem, ki ima razno ude, razne sloje. Organizem je pa zdrav in zmožen dola, če so vsi njegovi udje zdravi. Za vse sloje človeške družbe mora torej biti poskrbljeno. Človeško družbo sestavlja pet stanov:	kmetski,
obrtniški, trgovski in industrijski stan in stan javnih in svobodnih poklicev. V vsakem od teh petero stanov sta pa dva sloja:	tisti, ki
podjetje vodijo, in tisti, ki z njimi sodelujejo, torej delodajalci in delavci Oba sloja sta tesno povezana: vseb po svoje dolata za isto podjetje, skupno nosita nazadovanje in propast podjetja, skupno naj bi pa bila deležna tudi procvita in napredka podjietja. — Krščansko socialno gibanje hoče rešiti socialno vprašnje ravno s tem, da delavca in delodajalca — s tehtnico pravice v roki — v vseh teh petero stanovih življenjsko poveže v samoupravnih enotah, tako zvanih »korporacijah«. V korporacijskih zbornicah bosta spoznavala drug drugega naloge, težave, želje in zahteve
v svojo beležnico. Tretji dan so mu močneje otekle roke in noge in nekoliko tudi obraz. Sedel jo v naslonjaču, pa še zdaj si ni dal miru, ampak si jo dal opraviti s popravljanjem čevljev. Ko se je globoko sklonil, da bi pobral čevelj s tal, je zavpila Milka: »Za božjo voljo, ne sklanjajte so, stric! — Saj poberem sama!«
Pa bilo je že prepozno. Možiček je omahnil nazaj, na široko razprl oči, začel težko hropeti in pojemati
v zadnjih zdihih. Prestrašena Milka je klicala domače ljudi, pa brž jo prišla k sebi in začela moliti umirajočemu:	»Jezus, moj Zveli-
čar, bodi mi milostljiv in usmiljen! — Marija, mati milosti in usmiljenja, pomagaj mi in stoj mi ob strani!«
Tu je uprl bolnik še enkrat svoj motni pogled v deklico in neki čuden izraz, skoraj kot hudomušon nasmešek, mu jo preletel obličje, nato je obrnil oči na križ, še nekajkrat zahropel in umrl, še preden so prišli domači v sobo.
Milka je zajokala; bile so solze iskreneg*a sočutja in žalosti.
Pri pogrebu na tretji dan ni potočil nihče nobene solze. Le Milka je plakala, kot bi ji pokopali last-
KEED
Dodatno k poročilu o slovesni posvetitvi glavnega oltarja v podruž-ni cerkvi sv. Lenarta v Starem selu, ki jo je izvršil prevzvišeni gospod goriški nadškof Margotti dne 5. IX., smo prejeli še nekaj podrobnosti. Cerkev jo dobila tudi novo bandero in nov oltarni prt. Na slovesnost je pripravil vernike p. Gra-cijan s Kostanjevice z lepimi tridnevnimi duhovnimi vajami.
G. nadškofa je bilo ljudstvo veselo in se je ta dan spomnilo besed, ki jih je govoril 18. VUL 1936 ob priliki birme. Rekel je: »SUijo Nas, da bi Vam govorili italijanski in da bi sc Vi morali no.učiti Italijan šeme. Jaz po pravim: Škof naj se nauči slovenščine — in zato hočem Vam Slovencem po slovensko govoriti.«
Verniki so g. nadškofu še danes hvaležni za te pravične in očetovske besede.
Vpisovanje v slovenske srednje šole v Gorici
Pričelo se je vpisovanje v slovenske srednjo šole v Gorici, ki bo trajalo nepreklicno do 15. oktobra, ker se 16. oktobra že otvori novo šolsko leto. Priporoča se vsem slovenskim staršem, da vpišejo svojo otroke v slovenske šolo in čimprej, ker je le od zadostnega števila vpisanih odvisen obstoj naše srednje šole.
Čipkarski tečaj
bo v Gorici v ulici Morelli 39 v pritličju. Tam dobite vsa potrebna pojasnila glede vpisovanja.
m jih urejala drug drugemu v korist in s tem tudi v korisL podjetja, iudi fašizem je vpeljal korporacije, a jim je vzel to, kar je poglavitno: svobodo odločanja m svojstvo pravne osebe. — Knjiga »Stanovska ureditev Slovenije« podaja podroben, strokovnjaško izdelan načrt za bodoče korporacije v Sloveniji. Ta načrt je tudi lep in prepričeva len odgovor na očitek, češ: krščanstvo pač_ točno obsoja, kar jo v to taltamih socialnih poskusih napačnega, ne zna pa povedati, kako se naj človeška družba uredi. Res da krščanstvo ne more podrobno določati vseh socialnih zahtev in pravic, n. pr. kakšno plačo naj ta mesec prejmejo delavci v tej in tej tovarni; uči nas pa vočnostnih načel, na katerih se v vedno se menjajočih življenjskih prilikah te zahteve in pravice lahko točno določajo. Kdor bo predelal to knjigo, bo vesel svojega krščanskega svetovnega nazora, na katerem se lahko gradi tako veličasten in pravilen socialni ustroj človeške družbe. Ob tej knjigi se pa bo čitalec še bolj zavedel, kako zmotni so vsi totalitarni poskusi socialno ureditve, ker ne jemljejo človeške narave tako, kakor jo je zamislil Stvarnik, in zato tako silno nasprotujejo človekovim prirojenim pravicam, človekovi svobodi in človekovemu dostojanstvu.
nega očeta, tako da so se vsi ljudje čudili.
Nekaj dni po pogrebu so prišli v hišo župan in dva občinska svetovalca, da poiščejo oporoko rajnkega Milka ni mo vedela o kaki oporoki in tudi možje niso mogli vkljub vnetemu iskanju ničesar najti. Dva dni pozneje je prišla sodnijska komisija, ki je napravila natančen seznam o zapuščini in je še nadalje stikala za testamentom. Na mizi v zadnji sobici je ležal cel kup spisov, papirjev in popisanih zvezkov, v katerih pa ni bilo nič drugega koit zapiski o vsakdanjem vremenu skoz več let; v noki bolj skriti omari je bilo veliko dolžnih pisem na večja in manjša posojila, ki so bila naložena na izključno varna jamstva iu visoke obresti; nadalje računi, prepisi opominov m podobno. Toda nikjer ni bilo najti nobeno oporoke, nobene besede, nobeno črke o pokojnikovi poslednji volji ni bilo nikjer.
»Tu se zopet vidi stari čudak,« je rekel župan pri odhonu, »nalašč ni napravil nobene oporoke, da bi bil še po njegovi smrti prepir in boj.«
Za oskrbnika celotno zapuščine
Urh in Žef
Urh je ostal v Benečiji do tistega nesrečnega dne, ko jo v Šempetru ob Nadiži ugledal celo kolono beguncev iz Kobariškega kota. Pred Jugoslavijo, po kateri so hrepeneli 25 let in za katero so potem krvaveli in uoprinašali žrtve v denarju, blagu in vsakteri bridkosti in grozi celih pet let, bežijo posamezniki in cele družino z živino in blagom proč v tujino, ne da bi prav vedeli, kam in za kako dolgo.
Ljudje so vsi potrti in se dobro zavedajo, da jim v tujini ne bodo cvetele rožice, ampak da bodo na vsak korak naleteli na trn, ki jih bo globoko rezal v noge in srce. Prav posebno jim je težko, ker vedo, da jim tudi sicer dobri Italijani ne bodo tako prijazni, kakor so n. pr. beguncem iz Istre, ampak jih bodo morda sprejemali kot kake zločince in sovražnike, ki so omadeževani z njihoVo krvjo in ne zaslužijo drugega nego prezir in zaničevanje. Poleg vseh drugih bridkosti bodo morali nositi po svetu še breme pregreh mednarodne brezbožnosti, ki se je navalila s severa in juga na slovenski narod, pokvarila veliko njegovih sinov in izvršila nad tujci, predvsem pa nad svojim lastnim ljudstvom morje zločinov. — Kamor koli bodo prišli ti ljudje, povsod jim bodo očitali: »To so tisti Slovenci, ki so toliko naših ljudi vrgli v fojbe!« Le malo bo takih, ki porečejo po pravici:	»To	so	tisti
nesrečni ljudje, ki smo jih mi s svojimi krivicami vrgli v objem komunizmu, ker jim je obljubljal svobodo in pravico, katero smo jim mi z nacionalno samopašnostjo toliko let kratili.«
Šo manj bo pa tako pravič-
Zdaj pa branila km vi!
V dohi verskega preganjanja na Poljskem so vdrli kozaki v neko cerkev z namenom, da bi odprli tabernakelj .in oskrunili Najsveitejšo. Takoj se je zbralo v cerkvi veliko .judi, ki so vsi prepadeni bili priča strašnega dogodka. Krajevni žup-uik je prosil in rotil vojake, naj ne izvršijo vnebovpijočega bogoskrun-stva. Ko je videl, da je vse zaman, je skočil k oltarju in uprl svoje roko na vratca tabernaklja, da bi jih ne mogli odpreti. Neki kozak je tedaj divje zamahnil o mečem in gladko odsekal obe duhovnikovi roki. Mučeniški župnik se jo tedaj obrnil k vernikom, dvignil krvaveče končke svojih rok in zaklical prestrašenim vernikom: »Zdaj pa branite Jezusa vi!«
Darovi
Vedrijan preplačila 59; N. N. 1000; iz Podgore v zahvalo 1000; gospodična v veselem pričakovanju sv. jarma 100; iz Poagore v čast Mariji 7 žalosti 100; ogorčena Slovenka 100; Solkan preplačila 100.
Bog povrni!
Za «Slov. sirotišče»:
N. N. 1000 Lil1. Srčna hvala!
je postavila sodnija Bregarja. Ta je spoznal brž, da bo moral delj časa opravljati ta posel. Prvič je bilo zelo težavno ugotoviti dolžnike in urediti še neporavnana posojila. Potem so bilo štiri vrste upravičencev na dediščino, izmed katerih so segali nekateri do potega koleno sorodstva in je bilo treba nekatero iskati zelo daleč okrog po svetu. Na vsak način je bilo treba računati, da bodo pretekli meseci in morda celo leto, predem se bo mogla izvesti zapuščinska razprava Te okolnosli jo Bregar Milki razložil in jo prosil, naj ostane v hiši in še nadalje vodi gospodinjstvo. Obljubil ji je, da ji bo preskrbel starejšega, izkušenega hlapca in da ji bo v vsaki težavi pomagal tudi sam. Po kratkem pomišljanju je dekle sprejelo predlog naklonjenega ji in poštenoga moža. Saj je bila vesela, da ji ni treba iti hitro od hiše in da sme ostati še nekaj časa tam, kjer se je privadila. — Bregar je izrekel dekletu svoje pomilovanje, da je od dediščine popolnoma izključena, toda izjavil je, da se bo zanjo zavzel, da ji izplačajo iz zapuščinskega donorja najmanj za deset let službe, kar bo zneslo tudi že lepo vsoto. (Nad. sl.)
nih in razumnih, ki bi rekli: »To J0 tisto pošteno slovensko ljudstvo, k1 je spoznalo po navodilih papeških okrožnic in po pregrenkih izkust njah vso grozoto komunistične nesreče že takrat, ko so vsi drugi na-rodi z velikimi zapadnimi zavezm-ki vred pomagali kovati rdeče verige za slovanske narode in vse narode sveta. Sprejmimo jih z ljubečim sočutjem, saj smo tudi mi krivi njih nesreče! Ti niso metaii ljudi v fojbe, ampak te ljudi je Bog sam rešil iz fojb, da se mi iz njih nesreče naučimo bežati pred nesrečo enake usode.«.
Popačeni svet, ki noče priznati svojih zmot in slabih del, ampak vali krivdo za vse nesreče navadno le na nedolžne, ne bo imel za te b0" gunce sočutja, a toliko več ga 1° imel Urli, ko je zagledal loliko svojih bratov in sestra na težki križevi poti v tujino.
Stopil jo med nje in jih spodbujal, naj vendar še enkrat premisli' jo, ali ni bolje, da ostanejo doma m skupno z ostalim narodom izpiJeJ° kelih trpljenja do dna, se v trpiie' nju očistijo in tako v trpljenju Pr°' kaljeni ter v mogočno slovansko družino zvarjeni pokličejo narode sveta prod pravo in pravično slovansko ljudsko sodišče za vse zločine in zlasti za zločin zastrupijo* nja po rdeči kugi.
Ljudje so poslušali Urha in razumeli, da jim hoče le dobro, a vsi so vztrajali pri tem, da hočejo zbežati izpod rdečega kapa gorja, čeprav bodo morali hoditi po plohi drugih bridkosti. Vsak je imel za svojo odločitev kak poseben vzrok. Ta Je dejal, da je vse leto premišljeval, kaj uaj stori, a da se je navsezadnje lo odločil za begunstvo, ker s<> mu terenci le naprej grozili, da Ba ubijejo. — Drugi se je dal prestrfl' šiti, ker so mu že katerega družin-skega člana pretepli ali umorili-Matere so odhajale, ker nočejo, da m so njih otroci vzgajali, brez Boga za večno pogubo. Mnogi so rekli, da so že bolni od strahu in da hočejo iti kamor koli, ker tako bodo vsaj spali brez strahu, da jih kdo ponoči ne odžene kdovekam. Eden se je odrezal: »Grem po svetu, da bom pošteno delal in ik> pameti živel, ker ne maram nepošteno delati in nespametno živeti.«
Urh je bil ves pretresen od nedopovedljivo grozne tragike slovenskega naroda:	»Nesrečni tisti, ki
morajo bežati po svetu! Nesrečni tisti, ki ostanejo domu v strahu in trepetu radi svojega poštenja in ljubezni do Boga in prave svobode! Stokrat nesrečnejši tisti, ki so vs° to pripravili svojemu ljudstvu, čeprav skušajo svojo grizočo vest prevpiti z norenjem, popivanjem, festivali in plesi in širokoustnim bahaštvom, s katerim bi radi sobe in druge varali! Stoprocentno nesrečni narod!!
Svetla misel je potolažila Urha in to tolažbo je skušal vliti tudi beguncem. V slovo jim je dejali »Skrivnostno je vse, kar se danes na svetu dogaja. In to skrivnost ima v rokah Bog. On je edini, ki zna delati iz hudega dobro, medtem ko ljudje v svoji domišljavosti in hudobiji neprestano delamo iz dobrega hudo. Njegove postave se držimo, vanj zaupajmo in on bo tudi naše solze spremenil v veselje. Ostanimo združeni v molitvi in po »Primorskem Slovencu«, v katerem so bom kdaj z vami pomeml in vam poročal, kako se pri nas godi. Bog z vami!
...*
Od tam se jo Urh odpravil proti Kožbani. Pod vasjo pa je zvedel, da se je tudi Žef v zadnjem hipu odločil zapustiti svoj dom in da je skoraj vso svoje blago odpeljal v Kr-min.
Urh je sporočil po neki branjevki Žefu, da ostane nekaj dni v Gorici in naj ga obišče, ako le more. Sam pa je kar hitro krenil proti Gorici skozi Brda, kjer so si Brici s harmonikami, slavoloki in zastavami skušali dopovedati, da mora priti vse tisto dobro, ki so si ga vedno želeli, čeprav je vsem neprestano kljuvalo v srcu: »Slabo kaže!« Koliko harmonik je to dni škripalo zadnje vesele pesmi, koliko ušes jih je poslušalo s strahom pred nečem, kar bo vrglo zadnjo krinko s strašnega obraza!
Odgovorni urednik
Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Tisk. G. Iucchi — Gorica Tiskano a dovoljenjem A. I, S.
„ Stanovska	uredite