v* GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIII. AVGUST — SEPTEMBER 1984 2 6 5 5 6 0 §t' 8—9 Slovesnost ob 50-letnici pokrajinske konference GORIČANE: 16. september 1934 V nedeljo 16.9.1984 smo praznovali krajani Medvod, Preske, Vaš, Goričan, Senice in Sore svoj krajevni praznik. Datum ni naključno izbran, pač pa predstavlja zgodovinski dogodek: zasedanje Pokrajinske partijske konference v škofijskem dvorcu (danes grad Goričane) v Goričancih pri Medvodah. Zasedanje je bilo 16. septembra 1934 in je trajalo dva dni. Datum ni pomemben zgolj zaradi tega, ker se je to dogajalo v Goričanah, pač pa je bila pomembna vsebina razprave in sprejeti zaključki, ki predstavljajo pravi zgodovinski dogodek in pre- lomnico v delu Komunistične partije v Sloveniji s tvornim vplivom na delo celotne jugoslovanske partije. Zasedanja se je udeležilo 11 delegatov, ki so zastopali Mursko Soboto, Celje, Zagorje, Belo krajino, Novo mesto, Jesenice in Ljubljano. Delegati so se zbirali prek celega dneva, z delom pa so pričeli šele ob treh zjutraj naslednjega dne, ko ni bilo več upanja, da še prispejo delegati Maribora, Rogaške Slatine in Ptuja. Konferenca je nato potekala nepretrgoma skozi celo nedeljo do šestih zvečer. Poleg omenjenih delegatov je konferenci priso- stvoval in ji dal tudi svoj pečat tovariš TITO. In zakaj so delegati za konferenco izbrali ravno grad Goričane? Odgovor pravzaprav niti ni tako preprosit. Potrebno je bilo doseči popolno konspirativnost, delo je moralo poteči v popolni tajnosti. Kje najti takšen prostor, za takšno število ljudi ob strogem in neprestanim nadzorom policije. Predlog je podal Rudolf Slivnik, vrtnar iz Ljubljane, za omenjeni grad Goričane, kamor je hodil vrtnarit. Dobro se je razumel z upravnikom dvorca in (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) ta je za »primerno« plačilo dal na razpolago ustrezne prostore. S Pokrajinsko konferenco v Goričanah se je končalo obdobje obnavljanja komunistične stranke v Sloveniji, ki je bila po hudih udarcih šestojanuarske diktature zelo močno prizadeta. V določenem smislu se je zaključevalo neko razvojno obdobje idejnega in političnega koncepta revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in se odpiralo novo obdobje razvoja komunistične stranke. Značilnost konference je bila jasnejša in odločnejša orientacija k čim širši zvezi revolucionarnih sil delavskega razreda kot tudi z vsemi drugimi tokovi socialnega, nacionalnega in demokratskega odpora proti vladajočemu sistemu. Konferenco so narekovale razmere takratnega časa, gospodarska kriza prehaja v vse večje razsežnosti, zaostrujejo se družbeni odnosi. Delavskih in kmečkih množic se polašča revolucionarni nemir in splošno obuibožanje trka na zavest družbe. Notranji premiki v klerikalnem in liberalnem taboru povzročajo spopade in razkrajanja, iščejo se pota iz ekonomske, politične in narodne zagate. Vrstijo se poskusi rešitev z neštetimi programi za pravičnejšo ureditev, vendar na podlagi obstoječega družbenega sistema, brez revolucionarnih družbenih sprememb. Ponudbo v rokah ima slovenska buržoazija. Komunistična partija vidi svoj odločilni čas, ponuditi mora svoje programe. K stanju kakršno je bilo, je svoje pripomoglo tudi nemirno in razmajano mednarodno ravnovesje in zmaga fašizma v Nemčiji. Na konferenci v Goričanah so bili obravnavani naslednji referati: — O organizacijskem položaju, delu, napakah in nalogah pokrajinske organizacije komunistične stranke v Sloveniji (Boris Kidrič). — O delu pokrajinske organizacije komunistične stranke v Sloveniji po sindikalni liniji (Boris Kidrič). — O agitaciji in propagandi (Jože Brilej). — Naloge pokrajinske organizacije komunistične stranke Jugoslavije v Sloveniji glede kmečkega in nacionalnega vprašanja (Edvard Kardelj). Referati so bili nedeljiva celota, saj so bili sad skupnega dela in skupnih priprav. Svoje mnenje o poteku in vsebini konference je podal tudi tovariš Tito in sicer v svojem poročilu Centralnemu komiteju na Dunaju. V poročilu ugotavlja, da je zdaj v Sloveniji položen temelj za krepitev in izgradnjo partije v vseh važnejših krajih, da je 'bila konferenca dobro pripravljena in bo imela velik pomen za nadaljni razvoj partijskega delovanja. Samo konferenco lahko štejemo za mejnike v razvoju komunističnega gibanja, saj se je pričelo novo obdobje v razvoju, v katerem je partija prodirala še globlje v množice in je pričela graditi enotnost delavskega razreda in povezovanje v ljudsko fronto z mnogo več širine, političnega posluha in realistične presoje položaja. Pokrajinska konferenca v Goričanah je bila nedvomno izhodišče za pot komunistične partije v Sloveniji iz zaprtosti v pomembnega dejavnika v političnem življenju na Slovenskem. Partija je postala organizatorica samostojnih akcij delovnega ljudstva, osvojila delavske množice in večino kmečkega ljudstva. To pa je bila tudi osrednja misel Goričan, ki se je v času nekaj več kot dveh let oplemenitila v ustanovni kongres KPS na Čebinah. Alojz Izlakar Novi ZD Medvode že »polno obratuje« Tri mesece je že minilo, ko smo s skromno slovesnostjo predali dolgo pričakovani in lahko rečemo težko priborjeni novi zdravstveni dom v obratovanje. Skrbi ob zaključku del in ob sami otvoritvi so se polegle in dom je pričel služiti svojemu namenu oziroma zdravstvena dejavnost iz utesnjene stare stavbe se je preselila v sodobne in zdravstvenim normativom pogojene prostore. In kako obratuje dom danes, ah smo pridobili vse tisto kar smo pogrešali, ali je naše zadovoljstvo večje, ah je zadoščeno našim potrebam? Na vsa ta vprašanja je v tem momentu še prezgodaj, da bi nanj odgovorih. Skozi daljše obdobje bodo svoje povedali zdravstveni delavci sami, pacienti oziroma bolniki pa svoje. Zagotovo že danes lahko trdimo, da je novi ZD Medvode dal nov pečat zdravstveni dejavnosti v naši kotlini. V treh mesecih obratovanja je večina ambulant že usposobljenih in normalno delajo, nekatere pa bodo dokončno uredili še v letošnjem letu. Svoje redno delo opravljajo naslednje ambulante in vzporedne dejavnosti: — tri splošne ambulante, ki o-bratujejo ves dan, COLOR 2 — ena obratna ambulanta za potrebe delavcev Donit, Color in Ae-ro. Ob tej priložnosti naj omenim, da v tej ambulanti ne ordinira več dr. Jernej Knific, ki smo ga bili vajeni še iz naše obratne ambulante, odšel je na specializacijo in ga je zamenjala dr. Jelka Premelč. Ambulanta obratuje vsak dan dopoldne, v sredah pa tudi popoldne. — patronažna služba in nega na domu, — dispanzer za ženske, dvakrat tedensko in sicer v torek dopoldne in četrtek popoldne, — štiri zobne ambulante in sicer dve za odrasle in dve za šolske in predšolske otroke. Obratujejo ves dan, — poleg ambulant obratujeta še ves dan diagnostični in zobotehnič-ni laboratorij. V planu je, da bi do konca tega leta usposobili še obratno ambulanto za delovni organizaciji Slovenijales — Sora in Tekstil Medvode. V mesecu novembru naj bi pričela z delom posebna zobna ambulanta za potrebe delovnih organizacij. V mesecu novembru bo po predvidevanjih pričela z obratovanjem za delovne organizacije tudi preventivna ambulanta oziroma ambulanta medicine dela. Do konca leta je še predvideno aktiviranje fizioterapije in usposobitev zobnega rentgena in EKG. Osebje ZD šele sedaj spoznava v kako težkih in nemogočih pogojih so morali preje delati, kar se je odražalo tudi skozi oskrbo pacientov. Danes so tudi pacienti zadovoljne j ši in čakanje na zdravniško in ostalo pomoč se je bistveno skrajšalo in tudi kvaliteta uslug je bistveno boljša. Seveda pa se tudi najdejo izjeme. Po zagotovilih delavcev ZD bo dom v pričetku leta 1985 posloval v polni in predvideni zmogljivosti, kar naj bi imelo pozitiven odnos v smislu zdravstvenega stanja delavcev delovnih organizacij in krajanov Medvod in širše okolice. Lojze Izlakar Pridobili smo šest stanovanjskih enot V avgustu smo v nekdanji samski dom na Seškovi 2, sedaj prenovljen v družbena stanovanja, vselili šest naših delavcev z družinami. V tem času se je izpraznilo tudi eno stanovanje na škofjeloški 23, tako da smo skupno rešili šest družin oziroma sedem naših delavcev. V lanski številki 4, Colorjevih informacij, smo pisali, da smo izpraznili samski dom DO »Color«. V tem prispevku smo navedli tudi vzroke za izpraznitev. Bistveni od njih so bili: nered, nedisciplina, nečistoča in neodgovoren odnos do inventarja. Vse to je vplivalo na visoke stroške vzdrževanja in večna opozorila ter pretnje sanitarne inšpekcije. Takrat smo ugotovili, da so znašali stroški bivanja na enega delavca, stanujočega v domu v letu 1982, 3.140 din. Od tega zneska je posameznik kril le 13 %, kar pomeni, da je DO »Color« mesečno za delavca, stanujočega v domu, pokrivala 2.740 din. Dejansko so bili ti stroški še višji, saj so nekateri iz sklada skupne porabe, zato tudi niso bili direktno evidentirani. Glede na hitro rast cen, bi ti stroški v letošnjem letu na stanujočega zanesljivo znašali kar 4.000 din. V samskem domu »Gradbinca« na Vojkovi, kjer sedaj stanujejo, pa znašajo 1.705 din za »Color« in prav toliko za delavca, ki stanuje v domu. Takoj po izpraznitvi samskega doma smo pričeli z aktivnostmi za adaptacijo prostorov, vključno s pridobitvijo spremembe namembnosti objekta, saj je bil še do takrat v zemljiški knjigi vpisan kot gospodarski objekt. Ko je bila vsa dokumentacija, vključno s projektom pridobljena, smo iskali najbolj ugodnega izvajalca. Od treh posredovanih ponudb je bila izbrana ponudba »Obrtnika« iz Škofje Loke. Po izvršeni adaptaciji in samem prevzemu petih lepih stanovanjskih enot v objektu, ki se nahaja na eni izmed najlepših lokacij v Medvodah, je odbor za družbeni standard 23. 1. 1984 objavil razpis za dodelitev teh stanovanjskih enot in ene stanovanjske enote na škofjeloški cesti 23. Na objavljeni razpis se je javilo 18 delavcev. Za ogled stanovanjskih razmer in točkovanje prosilcev, skladno s Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO »Color«, je odbor za družbeni standard izmed svojih članov imenoval komisijo. Na o-snovi opravljenih pregledov in točkovanja, je odbor sestavil in objavil osnutek prednostne liste, na katero so prizadeti posredovali pripombe. Odbor za družbeni standard je te pripombe obravnaval in ugotovil, da so nekatere od njih upravičene, zato jih je tudi upošteval. Tako je nastal predlog prednostne liste, ki je bil skupaj s predlogom za dodelitev razpoložljivih stanovanj posredovan delavskim svetom TOZD in DSSS v obravnavo in sprejem. Glede na to, da se je zaradi nastalih sprememb razumljivo spremenil tudi vrstni red, je iz vrst kandidatov za pridobitev stanovanjske pravice, pa tudi njihovih sodelavcev in članov 10 sindikata ter delegatov DS TOZD »Premazi«, prihajalo do nasprotovanj oziroma ponovnih pritožb (pripomb). Zaradi navedenega je bilo pred sejami DS pa tudi na sejah potrebno zadeve pojasnjevati in razjasniti. Odločitev je morala biti skladna z določbami našega samoupravnega sporazuma, zakonov pa na koncu tudi s sodno prakso, ki pa se na tem področju v zadnjem času hitro spreminja. Razumeti moramo, da pri reševanju stanovanjskih vprašanj prevladuje solidarnostni moment in da prizadevnost delavca ne prevlada tega momenta. Res je, da smo v osnutkih aktov, ki urejajo to po-' dročje, bistveno večji poudarek kot velja doslej dali kriterijem prizadevnost delavca pri delu, pri čemer pa je bilo nujno upoštevati zakonodajo in sodno prakso. Z zadovdljstvom lahko ugotovimo, da smo na koncu, pred sklepanjem na DS, problematiko z vsemi prizadetimi, vključno s prizadetimi delavci, dokaj dobro in pošteno razjasniti, s čimer smo končali dokaj mučno obdobje prepričevanja, dokazovanja, pa konec koncev tudi »napadanja« posameznikov. Do izraza sta prišla razum in strpnost, česar prepogosto pogrešamo. Torej se je razpisni postopek le zaključil dokaj v redu in pošteno, razpoložljiva stanovanja pa so se razdelila naslednjim delavcem: — dvosobno stanovanje št. 5 na Seškovi 2 — tov. Miskič Hasniji, — dvosobno stanovanje št. 4 na Seškovi 2 — tovarišici Jerič Alojziji, — enosobno stanovanje št. 3 na Seškovi 2 — tovarišu Barbarič Janezu, — garsonjera št. 2 na Seškovi 2 — tovarišici Maletič Jelici, — garsonjera št. 1 na Seškovi 2 — tovarišu Cučkovič Živku, — enosobno stanovanje na škofjeloški 23 — tovarišu Bezlaj Jožetu. Vsi delavci, prejemniki stanovanj, so morali skladno s Samoupravnim sporazumom o enotnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO »Color« prispevati lastno udeležbo, za katero je osnova višina dohodka na člana družine. Lastna udeležba, ki so jo vplačali, bo na- menjena izboljšanju stanovanjskih razmer stanovalcem, lci stanujejo v objektu na Seškovi 4, Gasilska šola. Vsem delavcem, ki so pridobili stanovanjsko pravico v teh stanovanjih želimo prijetno bivanje, istočasno pa od njih pričakujemo, da bodo s stanovanji vsi najboljše ravnali. Viktor POTOČNIK Izgradnja tovarniške trgovine Dobro leto dni je preteklo, ko smo pričeli s snovanjem lastne tovarniške trgovine na lokaciji bivše gasilske šole v Medvodah. Izdelati smo morali idejni projekt za pridobitev lokacijske odločbe in projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja. Težave pri pridobivanju dovoljenj so nastajale predvsem zaradi bodoče namembnosti objekta, določenega z urbanističnim redom. Oba objekta gasilske šole sta v perspektivnem razvoju Medvod namenjena za gostinsko dejavnost (restavracija, nočitve). Tovarniška trgovina je namenjena predvsem prodaji naših izdelkov, vendar je želja, da se v okviru trgovine prodaja tudi dopolnilni program za premazna sredstva (čopiči, valjčki, brusni papir itd.). V prihodnosti pa bo potrebno vključiti v dejavnost trgovine tudi avtomatizirano niansiranje nekaterih naših proizvodov. Izgradnja trgovine bo potekala v dveh fazah: — Prva faza obsega adaptiranje spodnjih prostorov in garaž gasilske šole v skladišče trgovine in prodajalne z ustreznimi sanitarijami, — druga faza pa bo obsegala dograditev vzorčnega oziroma reklamnega razstavnega prostora in dveh stanovanjskih enot, ter opremiti trgovino z avtomatskim strojem za niansiranje. Izgradnja prve faze se je pričela 16. avgusta. Predvideni zaključek 15. oktober. Po zaključku izgradnje pričnemo s postavljanjem notranje opreme. Predračunska vrednost 1. faze izgradnje brez notranje opreme znaša ca. 4 mio din. Vid Koželj, dipl. chem. COLOR 3 Cene v primežu administracije »Delavci v temeljnih organizacijah oblikujejo samostojno, v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti, cene za proizvode in storitve na enotnem jugoslovanskem trgu...«, začenja drugi odstavek 62. člena Zakona o združenem delu kočljivo vprašanje cene, tistega ekonomskega fenomena za ovrednotenje dosežkov kakršnekoli produktivnosti, izražene z določeno enoto določenega proizvoda ali storitve. Gre za magično kroglo celotne politične ekonomije, ki se od prazačetka svoje znanstvene teorije giblje na ločnici dveh skrajnosti, ki opredeljujeta pojem izgube in dobička, uspeha in neuspeha, razcveta in poloma. Razmerje med enim in drugim se po istih silnicah, enakih zakonitostih pojavlja pri branjevcu z jajci in povrtnino ter proizvajalcu avtomobilov in vsemirskih raket. Ves proces nenehno niha med vloženim delom in stroški ter s tistim priimkom za vse to, kar imenujemo ceno, ovrednotenje novonastalega proizvoda ali storitve. Znotraj te enačbene odvisnosti lahko nastajajo disproporčni kratki stiki, neravnovesja, neskladnosti, skratka, na eni strani enačbe, ki naj bi pomenila ceno, se v le-te strukturne parametre naselijo stroškovne obremenitve, ki nimajo nič skupnega s stvarnimi kalkulacij skimi postavkami — stroški materiala, energije, obratovanja, vloženega strojnega in ročnega dela, temveč gre za kritje navlake zgrešenih naložb, preplačanih materialov, neekonomskih poslovnih potez, nizke storilnosti, ne organiziranosti itd. itd. Taki in podobni vplivi, ki načenjajo pojem realne cene, so hkrati pospeševalci inflacijskih tokov, maligne tvorbe gospodarskega procesa, gramoz v vezju sodobne elektronike. Iz vseh omenjenih danosti izhaja tudi dejstvo, da deklarativnih del zakona, ki govori o vlogi temeljne organizacije pri oblikovanju cen, vse od sprejetja leta 1976 pa do danes ni nikdar v polni meri mogel zaživeti. Od leta 1979 pa do najnovejših ukrepov iz septembra letošnjega leta smo na področju politike cen in vseskozi prisotne administracije doživeli 42 zamrznjenih in samo 17 »svobodnih« cenovnih mesecev. V tej administrativni Strategiji so bili izoblikovani nadzorstveni ukrepi, ki naj bi krojili usodo prek 200.000 proizvodom z enakimi ukrepi, enakimi pogoji in enakimi merili. Togost takšnega ukrepa je očitna in praksa je pokazala vso nevzdržnost takega nadzora. Gre za odlok, ki govori o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984, 4 COLOR ki pravi, da je moč spreminjati cene v letu 1984 samo na podlagi samoupravnih sporazumov, ki jih temeljne organizacije sklenejo s svojimi potrošniki, ki kupujejo dve tretjini določenega proizvoda ali grape proizvodov iz proizvajalčevega proizvodnega programa. Ta odlok tudi predvideva, kako in na kakšen način je v takem primeru oblikovati novo ceno, pri čemer je potrebno izhajati iz merila svetovne cene kot osnovnega merila ter merila učinkovitosti gospodarjenja in merila namenske delitve dohodka kot korektivnih meril. Svetovna cena n. pr. pomeni, da moramo za proizvod ali grupo proizvodov, ki jo menimo cenovno spremeniti, prikazati gibanje takega proizvoda ali grape proizvodov v mednarodni menjavi, pri čemer so izhodišče izvozne oziroma uvozne cene za te proizvode cene, ki jih v taki menjavi dosegamo z industrijsko razvitimi državami. Po domače povedano, če bi želeli iz kakršnihkoli razlogov spremeniti ceno našemu Unicolu, bi morali navesti ceno, ki jo zanj iztržimo v izvozu in hkrati ceno, ki jo plačamo ali jo plačajo tisti, ki tak ali podoben proizvod uvažajo. Iz vseh teh primerov mora biti seveda razvidno, da je cena na domačem trgu znatno nižja od obeh dveh primerjalnih primerov. Če vemo kaj in kam izvažamo, je odgovor na dlani, takih primerjav za dobršen del naših proizvodov ni. Omenjeni odlok je v prvih dneh septembra doživel ponovno spremembo, dopolnilo, obveznost samoupravnega sporazumevanja, kar zadeva cene se je omejila samo za tiste proizvode, ki gredo v industrijske namene. Vsi ostali naj bi bili »svobodni«, vendar v okviru zrelega obnašanja, ki upošteva okvirne projekcije večanja cen za določene veje proizvodenj. Da, poleg odlokov, ki smo jih omenili, velja poudariti, da se vsa ta cenovna strategija podreja okvirnim, v določenih obdobjih postavljenim mejam, do katerih se lahko, kolikor zadovolji vse ostale zahteve, približa cena proizvodov posamičnih proizvodnih področij. Za industrijo barv in lakov je bilo določeno, da se cene pod že znanimi pogoji lahko korigirajo v III. četrtletju za 7 in v IV. za 9 odstotkov, medtem ko so veziva v takoimenovani projekciji 34 odstotkov. Kar zadeva naši dve temeljni organizaciji, smo v ponovitvenem postopku s premazi dobili zeleno luč za vse morebitne korekcije, medtem ko gre pri smolah za preoblikovanje celotnega koncepta, pri katerem naj bi se iz programa izdvojili vsi proizvodi za posebne namene (predvsem alkidi), ki glede na svojo neprogramiranost izstopajo iz instrumentarija za oblikovanje cen. Povzetek vsega omenjenega kaže, da je bilo slabo desetletje premalo, da bi se v celoti uveljavila samoupravna pravica delavcev, da v temeljni organizaciji oblikujejo in proizvodu za tržno spremstvo postavijo ustrezno ceno. Zadnji dve leti, ko se je administracija v še povečani meri uveljavila s svojo nadzorno in restriktivno politiko je bilo v vseh proizvodnih smereh čutiti poskuse, da se nekje s pravo, nekje z laži-inventivno dejavnostjo prodre na trg z novimi proizvodi ter s proizvodi »super-hre-novk« in hipi-bum tekstila brez in s petsto gumbi pride do novih, višjih cen. Vse je dajalo videz, da gre pri nas za obdobje enkratne tehnološke revolucije, ki ji ni para v svetu. Taka in podobna podvzetja, ki nimajo nobene materialne osnove, so gonilo naraščanja inflacije in proti-veter vsem prizadevanjem, da se iz položaja, v katerem smo, s čimmanj glavobola izvlečemo. Kaj pomeni inflacija za vsakdanjo rabo pove prastar pregovor, ki pravi, da si včasih nesel na trg denar v žepu, kar si zanj kupil, pa v torbi. Danes pa je obratno, za torbo denarja, deneš v žep, kar si utegnil kupiti. Drastičen primer inflacijskega poloma je bil v Nemčiji po prvi svetovni vojni, ko si je Nemec za milijardo mark lahko privoščil 1 Reichsmarko. In za zaključek? V celoti bo potrebno izpolniti deklarativni del v uvodu citiranega dela zakona in organizacijam združenega dela pustiti pravico do samostojnega odločanja cen njihovega blaga in storitev. V okvira tržnih pogojev ponudbe in povpraševanja ostajati zunaj državnih intervencij, ki so se v preteklosti pokazale kot slabo uporabljivo orodje za vajetizacijo cenovne politike. Tu ibi bilo umestno podčrtati tudi misel predsednika zveze skupnosti za cene Ante Zmi-jareviča, ki je dejal, da mora država, kadar nadzoruje cene, to delati kot država, to je suvereno, strokovno in odgovorno. Vse drago mora v okvira svojih asociacij urejati združeno delo samo. Po njegovem mnenju bi bilo dobro ukiniti tudi skupnosti za cene (te so doslej potrjevale ali sprejemale v oceno naše cenike, op. pisca), ki v novem sistemu izgubljajo svojo funkcijo. Samoupravno sporazumevanje med enakopravnimi partnerji bi moralo postati v oblikovanju cen, predvsem surovin, ustaljena metoda. Da pa bi bila enakopravnost res možna, bi morali porabnikom takega blaga v primeru, če se ne bi mogli sporazumeti, omogočiti, da ga v okvira razpoložljivih deviznih možnosti uvozijo. Ustvariti jim je treba vsaj tako alternativo. Misli so vezane na novi zakon o cenah, ki naj bi prišel na jesensko razpravo v skupščini SFRJ. Pravi- »Samozaščita ’84« 6. oktobra — preizkus usposobljenosti enote za radiološko, biološko in kemično zaščito. Ob 8. uri bo sirena na postaji milice s tremi dvajset sekund trajajočimi zavijajočimi zvoki, med katerimi sta petnajst sekund dolga presledka, sporočila, da se bližajo sovražna letala, ki bodo odvrgla bombe s kemičnimi strupi. Seveda bo to le vaja. Takoj po danem zvoku se bodo enote CZ zbrale ob gasilski shrambi v Preski. Posebnega pozivanja s kurirji ne bo. Enote bodo v uniformah s pripadajočo osebno zaščito M1 in posebno opremo (za prvo pomoč, detencijo, gašenje itd.). Vaja bo potekala na področju krajevnih skupnosti Medvode in nosi naziv: Kemični napad in za-klanjanje. Naša DO mora sama (Nadaljevanje s 4. strani) jo, da naj bi začel veljati s 1. 1. 1985 in po nekaj nedorečenih stavkih iz osnutka tega zakona, naj bi se končno usoda 62. člena zakona o združenem delu po dolgem prilagajanju vendarle začela uresničevati. Gre nadalje tudi za vprašanje odgovornosti, ki je v vsakodnevni deklarativni praksi nenehno na tapeti. Tu bi v celoti obveljala trditev enega od dobrih analitikov naše ekonomske stvarnosti Bojana Jagra, ki pravi, če bi ozdi samostojno in svobodno določali cene svojih izdelkov, za posledice teh odločitev pa gospodarsko brez milosti odgovarjali, bi morali biti zainteresirani tudi za zniževanje stroškov, racionalizacijo proizvodnje ter zviševanje produktivnosti in ponudbe svojega blaga na domačem trgu in v izvozu. V tem primeru tudi pozivi, kakršen je tisti iz protiinflacijskega programa, da mora vsak tozd narediti svoj program za povečanje učinkovitosti gospodarjenja in program racionalizacije vseh stroškov, ne bi naleteli na gluha ušesa. Treba bo torej počakati na končno izoblikovanje novega zakona o cenah, medtem pa seveda ne zanemariti vseh predpriprav, ki jih terja čas pred sprejetjem novih pravil igre. Rentgenizirati stroškovni del vsakega izdelka, grupe izdelkov ter uporabiti vse stabilizacijsko-modifi-kacijske možnosti za čimraoional-nejšo dodelavo take enote, ki jo bo jutri v nastajajoči konkurenčni klimi pod najprivlačnej širni pogoji ponuditi trgu. Ob tem pa bo potrebno mimo siceršnje cenovne politike trasirati tudi proizvodno-razvojno pot, s kakšnim tržno in uporab-nostno konjunkturnim blagom se bomo lahko uspešno pojavljali na jutrišnjih tržnih pogojih. S. Sedlak pripraviti program vaje za naše enote CZ v okviru smernic, ki jih predlaga skupnost krajevnih skupnosti. Vaja predvideva, da bo na območju Medvod in seveda naše DO dovoljenih več letalskih bomb, ki bodo vsebovale živčne strupe in elementarni klor. Enota RBK bo morala s pomočjo laboratorija za detencijo boljnih strupov ugotoviti vrsto strupov in opraviti dekontaminacijo oseb, naprav in zemljišča. Enota prve medicinske pomoči bo morala nuditi prvo pomoč delavcem, ki so zastrupljeni z bojnimi strupi. Pri tem je pomembno, da sodelujejo z enoto RBK, da bodo izbrali pravilen način prve pomoči. Gasilska enota bo sodelovala z RBK enoto pri dekontaminaciji naprav (viličar, avto) in pri dekontaminaciji terena. Enota reda in varnosti bo zavarovala kontaminirano področje. Cilj vaje je preveriti usposobljenost enote RBK in opremljenost tako s sredstvi za detencijo kot s sredstvi za dekontaminacijo, posebno pa preveriti opremljenost delavcev za osebno zaščito. Štab CZ, ki bo vodil akcijo in je pripravil načrt vaje ter časovni načrt, predvideva, da bo največja pomanjkljivost vaje premajhna o-premljenost delavcev s sredstvi za osebno zaščito. Znano je namreč, da za zaščito pred živčnimi strupi in elementarnim klorom nujno potrebujemo zaščitno masko in pregrinjalo. Teh pa je v naši organizaciji tako malo, da bi bila večina delavcev ogroženih, posebno zato, ker nimamo zaklonišč. R. P. Nova reaktorska linija Pred dnevi, natančneje 6. septembra je naš dobavitelj in montažer »Prva Iskra« Barič opravil grobo montažo nove, sedme reaktorske linije v obratu sinteza. Novi 16 kubični reaktor in 38 kubično razred-čevalno posodo ter dozirne posode je montiral s pomočjo avtodvigala. Montaža je potekala brez večjih težav, sedaj pa se s pospešenim tempom le-ta nadaljuje. Mislim, da je bil to pomemben trenutek v razvoju sinteze, TOZD Smole in cele DO Color. Dela pri rekonstrukciji kotlovnice, sistema ogrevanja in hlajenja se nadaljujejo. Prva faza je skoraj končana, opravljen je bil že topli preizkus sistema grevanja, potrebno pa je še izolirati cevovode in izvršiti poizkusno kuhanje v reaktorjih 1, 2 in 3. Le-ta je predvidena do konca septembra, nato pa se bo pričela še druga faza rekonstrukcije kotlovnice in sistema ogrevanja in hlajenja. Ta bi naj bila končana do konca oktobra. Novi sistem hladilne tehnološke vode in sicer prva faza je tudi pred zaključkom. Funkcionalni preizkus je opravljen, pri preizkusnem obratovanju reaktorjev pa bomo videli, ali je tudi taka učinkovitost kot smo želeli. Uvedena je novost in to predvsem uporaba mehčane vode ter avtomatska regulacija pretoka vode skozi hladilnik reaktorske linije. Res je, da se pri montaži reaktorske linije in rekonstrukcije kotlovnice in sistema ogrevanja in hlajenja pojavlja določena zamuda, vendar glede na to, da poteka montaža v težkih razmerah, saj je določene dneve delalo na majhnem prostora šest različnih izvajalskih organizacij, razen tega pa je obratovalo nekaj reaktorskih linij, je zamuda vsaj delno opravičljiva. Kot rečeno, nova reaktorska linija je v grobem montirana, upam pa, da bodo dela tekla brez večjih zastojev, da bo nova reaktorska linija kmalu proizvajala umetne smole. M. L. COLOR 5 Novi akti o reševanju PRAVN, stanovanjskih potreb delavcev kotiček Glede na to, da so vse OZD dolžne interne akte o reševanju stanovanjskih potreb delavcev uskladiti z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih dru-žbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, z Zakonom o stanovanjskih razmerjih in drugimi predpisi, izdanimi na osnovi teh zakonov, smo pripravili osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev DO »Color« in osnutek Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev za posamezno TOZD in DSSS. V tem času so, oziroma bodo delavski sveti TOZD »Smole«, TOZD »Premazi« in DSSS te osnutke posredovali v javno razpravo. Po prej citiranih zakonih moramo delavci TOZD in DSSS na referendumu sprejeti skupen samoupravni akt, ki ureja stanovanjske potrebe delavcev in poleg tega še vsaka TOZD oziroma DSSS svoj akt, to je Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Ta pravilnik po prejetih informacijah od zato najbolj odgovornih strokovnjakov, delavci posamezne TOZD oz. DSSS v okviru ene DO lahko sprejmejo v enakem besedilu, vendar mora vsaka sprejemati in sprejeti svojega. Prav iz navedenega razloga smo za javno obravnavo osnutek pravilnika pripravili v enakem besedilu za obe TOZD in DSSS, saj ocenjujemo, da taka rešitev tudi za nas najbolj ustreza. Osnutki obravnavanih aktov bodo nadomestili sedaj veljavni Samoupravni sporazum o skupnih o-snovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO »Color«. Nekatere določbe novih aktov se od določb sedaj veljavnega sporazuma kar dosti razlikujejo, poleg tega pa so sama poglavja bolj sistematsko obdelana oziroma urejena. Tu v kratkem navajamo vsebino nekaj bistvenih določb oziroma določb, ki se razlikujejo od sedaj veljavnega sporazuma: 1. Delavec, ki pridobi družbeno stanovanje je dolžan prispevati lastno udeležbo, ki je odvisna od: — vrednosti stanovanja, ki ga pridobi delavec, — socialno-ekonomskega položaja delavca in njegove družine, — zdravstvenega stanja delavca in njegove družine. COLOR6 Na osnovi določb Zakona o stanovanjskem gospodarstvu mora vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini oziroma se preseli v večje ali več vredno stanovanje, prispevati lastna sredstva. Po isti določbi je treba prispevati lastna sredstva tudi za nakup stanovanja ali za graditev stanovanjske hiše. Lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice vplača delavec v obliki posojila v sklad skupne porabe. Lastne udeležbe so oproščeni tisti delavci, ki se preselijo v manjše oziroma manjvredno stanovanje ter delavci, pri katerih skupni dohodek na družinskega člana ne presega 20 % povprečnega osebnega dohodka v SRS, oziroma če gre za samskega delavca, ki ne presega 35 %. 2. Ob dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil se upoštevajo naslednje osnove in merila: — stanovanjske razmere, — delovna doba, — zdravstveno stanje prosilca in njegove družine, — socialne razmere, — ekonomski položaj delavca in njegove družine, — finančna udeležba OZD, kjer je zaposlen zakonec prosilca, — delovni prispevek delavca, — značaj del, ki jih delavec o-pravlja, — vrnitev stanovanja, — udeležba v NOB, — oddaljenost kraja bivanja, — zaposlenost v DO več članov skupnega gospodinjstva. Ob dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil se vse gornje osnove in merila opredelijo s točkovno vrednostjo in na osnovi tega sestavi prednostna lista (osnutek prednostne liste, predlog prednostne liste, prednostna lista), ki se pripravlja in sprejema po točno določenem postopku. Zbrano število točk, ki jih posamezen delavec zbere po posameznih merilih in osnovah, določa njegovo uvrstitev pri odločanju o dodelitvi družbenega stanovanja oziroma stanovanjskega posojila. Prednostne liste se pripravljajo in sprejemajo ločeno za dodelitev družbenih stanovanj in ločeno za dodelitev stanovanjskih posojil. Pri pripravi osnutkov aktov smo skušali v največji možni meri zagotoviti večji vpliv kot doslej za kriterij »DELOVNI PRISPEVEK DELAVCA«, v katerega smo vključili tudi inovacije in disciplino delavca. Torej lahko dobi dodatno število točk tisti delavec, ki mu je bila v zadnjih dveh letih priznana inovacija ali druga oblika ustvarjalnosti in tisti delavec, ki mu v zadnjih dveh letih ni bil izrečen disciplinski ukrep. Pri vsem tem pa smo morali upoštevati zakonodajo, ki ureja stanovanjsko področje in sodno prakso, ki se za to področje v zadnjem času dokaj hitro spreminja. Glede na to da se ob reševanju stanovanjskih razmer delavcev v veliki meri upošteva socialni moment, še vedno dosti vplivajo kriteriji: stanovanjske razmere, socialne razmere, zdravstveno stanje in ekonomski položaj prosilca in njegove družine. Pri dodeljevanju družbenih stanovanj v osnutkih pomemben delež predstavlja kriterij »Finančna soudeležba druge OZD«, torej organizacije, v kateri je zaposlen zakonec delavca — prosilca. Pomemben je tudi kriterij »Vrnitev stanovanja«. Po tem kriteriju prosilec lahko pridobi precejšnje število točk, če izroči dosedanje družbeno stanovanje »Colorju« v primeru, ko izpraznitev dosedanjega stanovanja ni obvezna po zakonu. Do več točk kot doslej so upravičeni tudi tisti prosilci, katerih zakonec oziroma član gospodinjstva je zaposlen v DO »Color«. 3. Ce ima delavec — prosilec za družbeno stanovanje ali stanovanjsko posojilo zadovoljivo rešen stanovanjski standard, se ga na prednostno listo ne uvršča, razen v primerih, ko gre za listo za dodelitev stanovanjskega posojila, delavec pa zaseda družbeno stanovanje in ga po dogovoru izroči DO »Color«, čeprav ta po zakonu ni obvezna. 4. Sredstva za posojila za nakup stanovanj kot etažni lastniki se delijo v maksimalnem možnem znesku kot enkratni znesek, če to zahteva finančna konstrukcija oziroma pogodba o nakupu stanovanja, ki jo je delavec kot soinvestitor sklenil z izvajalcem, v nasprotnem primeru pa v večkratnih zneskih. Višina stanovanjskega posojila je odvisna od stanovanjskega standarda, ki pripada družinskim članom delavca in je opredeljen z 48. čl. osnutka pravilnika. Višina posojila je odvisna tudi od višine sredstev, s katerimi DO razpolaga v času razpisa in od števila prosilcev in potreb prosilcev. Če je delavcu dodeljeno stanovanjsko posojilo v manjšem znesku, kot bi mu pripadalo po določbah pravilnika, ima pravico, da se za razliko javi na naslednji razpis. Po osnutku pravilnika ima delavec pravico do stanovanjskega posojila največ v višini 30 % od vrednosti stanovanjske površine, ki mu pripada po stanovanjskem standar- du glede na število družinskih članov. Delavec, ki je samohranilec ali če je zakonec invalid I. stopnje in ni zaposlen, niti ne prejema invalidnine, ali če zakonec delavca ni zaposlen iz drugih utemeljenih razlogov ah če sta oba zakonca delavca DO »Color«, ima pravico do višine 60 % od vrednosti pripadajoče stanovanjske površine glede na število družinskih članov. Za izračun skupne višine dodeljenega posojila za nakup in gradnjo, se bo upoštevala družbeno priznana cena za m2 v tekočem letu, ki jo določi ustrezni organ pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Za prenovo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, se bo upoštevala predračunska vrednost prenove m2 stanovanja. Če delavec prejme posojilo v večkratnih obrokih oziroma letih, se že prejeta vsota vseh posojil iz prejšnjih natečajev valorizira. Te določbe veljajo tudi za delavce, ki so združevali delo v drugih organizacijah in so stanovanjsko posojilo že prejeli v teh organizacijah. Torej se jim že prejeti valorizirani znesek posojil odštevajo od možnega zneska. 5. Osnutek pravilnika posebej o-predeljuje prenovo in preureditev stanovanjske hiše ali stanovanja in določa, da se za ta dela štejejo vsa dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali s katerimi se izboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ali posodobitvijo sanitarne ali ogrevalne opreme v hišah in stanovanjih, izboljšanje zvočne, toplotne ali vodne izolacije stanovanjske hiše oziroma stanovanja ter obnova ali zamenjava gradbenih konstrukcij. 6. V osnutkih obravnavanih aktov je natančno opredeljen postopek reševanja stanovanjskih potreb delavcev in to ločeno za stanovanjsko posojilo in ločeno za dodelitev družbenih stanovanj. Tu je določeno, da razpisni postopek vodi odbor za družbeni standard DO »Color« in prav tako tudi pripravlja osnutke in predloge prednostnih list. Odločitve o dodelitvi stanovanjskih posojil in družbenih stanovanj pa sprejemajo delavski sveti TOZD in DSSS vsak za svoje TOZD oziroma DSSS, tako kot zahteva sedaj veljavna zakonodaja. V osnutku Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev DO »Color« smo opredelili, da bomo sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev združevali po načelu solidarnosti, enakopravnosti in vzajemnosti v skupni stanovanjski sklad delovne organizacije. Od tod tudi izvira določba, da razpisni postopek za pripravo prednostnih list vodi odbor za družbeni standard DO »Color« enotno za DO »Color«. 7. V osnutku pravilnika je samostojno poglavje »Reševanje stanovanjskih vprašanj deficitarnih ka- drov«, kjer smo natančno opredelili, v kakšnih primerih se stanovanje ali stanovanjsko posojilo lahko dodeli na osnovi te določbe oziroma smo jasno opredelili kaj in kateri so deficitarni kadri. 8. V osnutku pravilnika tudi nismo pozabili na reševanje stanovanjskih vprašanj samskih delavcev. V tej določbi je opredeljeno kdo so samski delavci in kako bomo stanovanjske potrebe samskih delavcev reševali. Od vseh delavcev DO »Color« pričakujemo, da se boste intenzivno Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic elementarnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78, 33/80 in 16/84) določa, da plačujejo prispevek solidarnosti delavci iz svojega osebnega dohodka v višini povprečnega enodnevnega neto osebnega dohodka, doseženega v juliju. Delavci v organizaciji združenega dela, ki ustvarjajo dohodek po načelih gospodarskega poslovanja, pa lahko organizirajo dodatno delo prek 42-urnega delovnega tedna (solidarnostna sobota) in tako doseženi osebni dohodek v celoti plačajo kot prispevek solidarnosti. Neupravičen izostanek z dela oziroma odklonitev dela na solidarnostno soboto, ki je samoupravno Solidarnostna sobota B. I., Ljubljana Trenutno ste na porodniškem dopustu, ki ga boste končali konec julija. Aprila je bila v vašem kolektivu solidarnostna sobota, ki je bila za vse delavce obvezna. Vi ste bili takrat seveda odsotni, pa vas zato zanima, če boste morali to solidarnostno soboto nadoknaditi, ko se vrnete s porodniškega dopusta. Ali pa vam bodo za to sobodo odbili od dopusta en dan. ODGOVOR: Solidarnostne sobote vam ne bo treba nadomestiti, niti se vam zanjo ne bo odštel dan od letnega dopusta. Ker ste bili zaradi porodniškega dopusta upravičeno odsotni z dela, vam tega dne ne bo treba nadomestiti. vključili v javno razpravo osnutka Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev DO »Color« in osnutka Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev posamezne TOZD (DSSS) in posredovali pisne pripombe v kadrovsko-splošni sektor, saj bomo le tako lahko oblikovali take predloge aktov, kot si jih zares delavci »Color j a« želimo in istočasno zmoremo izvajati. Viktor Potočnik dogovorjeno (delovni koledar) v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo, pomeni poleg dolžnosti plačati prispevek solidarnosti še kršitev delovne obveznosti po samoupravnem splošnem aktu (pravilniku o delovnih razmerjih), za katero se delavcu lahko izreče ustrezen disciplinski ukrep. Kolikor pa je posamezen dela-lavec na ta dan opravičeno odsoten z dela zaradi bolezni ali zaradi nastopa drugega primera, ki opravičuje delavčevo odsotnost z dela, pa je dolžan plačati prispevek solidarnosti v skladu z določbo 6. člena zgoraj navedenega zakona enodnevni mesečni zaslužek v mesecu juliju Navedeno vsebuje povzetek mnenja Republiškega komiteja za delo, objavljenega dne 12. julija 1984 v strokovnem glasilu »Pravna praksa«. Ker je vprašanje postavljeno v zvezi z pravnim mnenjem, objavljenim v rubriki »Paragrafi« — Nedeljski dnevnik z dne 2. 9. 1984 pod naslovom »Solidarnostna sobota«, opozarjamo na pozorno branje vprašanja in odgovora. Namreč obveznost delavca da plača prispevek solidarnosti tudi v primeru o-pravičene odsotnosti z dela na solidarnostno soboto izhaja iz določil že zgoraj navedenega zakona, to pa v objavljenem vprašanju ni prisotno in zato tudi v odgovoru nezajeto. Oba načina »nadomestitve« solidarnostnega dela, ki ju navaja bralka, zakon ne določa, zato je tudi odgovor podan v smislu zakonskih določil. COLOR 7 Odsotnost na dan solidarnostnega dela Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša Z letovanjem — vsi zadovoljni V teh, vse bolj hladnih jesenskih dneh nas večkrat pogreje misel na preživete dopustniške dni. Ali smo jih preživeli tako, kot smo si jih zamislili? Smo nabrali dovolj moči za naporno j esensko-zimsko-spo-mladansko sezono? Ni kaj reči, prihodnji dopust je še zelo odmaknjen, zatorej rajši poglejmo, kako smo preživeli letošnjega. Tisti sodelavci, ki so preživeli dopust v naših počitniških zmogljivostih, o tem menijo takole: Bernarda OSOVNIKAR, plan, analize: »No val j a mi je zelo všeč in že dalj časa dopust preživljam v kampu Straško. Deset dni se mi zdi kar dovolj za prijeten dopust. Mislim, da smo izbrali posrečeno lokacijo poleg morja in tudi prikolice so lepo vzdrževane. Tudi v prihodnje želim letovati v No valji.« Zvonka ZUPAN, vodja uvoza: »10 dni sem preživela v kampu Straško v Novalji že v predsezoni in moram priznati, da sem se imela zelo le- COLOR 8 po. čistoča, preskrba, skratka vse je bilo v najlepšem redu. Še posebej moram pohvaliti našo mladino, ki je prikolice lepo pripravila za pričetek letovanja. Menim, da je Novalja zelo primeren kraj za letovanje.« Darinka FLERIN, devizni disponent: »Letos sem letovala v avtokampu Sirena v Novigradu. Lokacija se mi zdi zelo v redu, saj sem prvič letovala v prikolici tik morja, kar je zelo ugodno. Doslej sem namreč vedno bila daleč stran in kar težko je bilo z vso »kramo« priti na plažo. Plaža mogoče še ni dokončno urejena, toda to niti preveč ne moti, saj je sicer bilo vse lepo. Tudi 10-dnevno letovanje se mi zdi ravno pravšnje, čeprav je Istra dokaj blizu.« Alojz IZLAKAR, vodja sektorja za APO in AOP: »V kampu v Čateških toplicah sem bil letos že drugič in moram reči, da sem glede na moje zdravstveno stanje bil zelo zadovoljen. Mogoče je prekratko 10-dnev-no dopustovanje, iz zdravstvenih razlogov bi bilo morda 14 dni bolj primerno. Zaradi nove ceste v kampu je bila mogoče letošnja lo- kacija prikolice malce ponesrečena, s preskrbo in kopanjem v enem od štirih bazenov pa ni bilo težav.« Marinka SIVEC, referent prodaje: »Letovala sem v počitniškem domu v Crikvenici, vendar en teden je vsekakor premalo. Dva dni porabiš za pot, potem pa ti ostane le še pet dni. Škoda, da dom propada, saj streha pušča in voda teče v zgornje stanovanje. Vsekakor moramo čimprej popraviti streho, saj je dom sicer zelo prijeten za letovanje. Le prenapolnjen ne sme biti, saj se vendar tja hodimo odpočit!« BILO JE PRED LETI... Leta 1970 v mešalnici nove tovarne... Gledališče, opera, koncert V letošnji sezoni 1984/85 si bomo lahko ogledali naslednje predstave: SNG DRAMA Abonma »Kolektivi I« (14 sedežev), ki ni vezan na določen dan v tednu. »Konto« vstopnice. PROGRAM: E. Filipčič: Altamira D. Smole: Igra za igro J. B. P. Moliere: Tar tuf f e W. Shakespeare: Sen kresne noči S. Przybyszewska: Dantonov pri- mer N. V. Gogolj: Kvartopirci P. Kohout: Marija se bori z angeli MALA DRAMA »Konto« vstopnice PROGRAM: G. Stefanovski: Dvojno dno E. Korytko — M. Slodnjak: Korespondenca z družino V. Kocjančič: Slovo umetnika Petra A. Strindberg: Oče H. Miiller: Kvartet D. Diderot: Paradoks o igralcu SNG OPERA IN BALET »Konto« vstopnice PROGRAM: A. Foerster: Gorenjski slavček G. Verdi: Othello R. Kurka: Dobri vojak Švejk G. Puccini: Tosca F. Lehar: Vesela vdova MGL - MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Abonma »Kolektivi S« (8 sedežev) s stalnim dnem ob četrtkih. »Konto« vstopnice. PROGRAM: A. Goljevšček: Pod Prešernovo glavo J. Javoršek: Dežela gasilcev G. Feydeau: Poskrbi za Amelijo E. de Filippo: Umetnost komedije A. Miller: Lov na čarovnice R. W. Fassbinder: Grenke solze Petre von Kant M. Medoff: Otroci manjšega boga A. Gallin: Retro ODER TREH HEROJEV -PIRNIČE Obnovili bomo lanskoletni abonma OTH (12 sedežev). Programa še ni. Za vsako predstavo bo sproti objavljeno na oglasni deski, kot tudi za ostala gledališča. SLOVENSKA FILHARMONIJA Modri abonma II (6 sedežev). Koncerti bodo izvajani v Cankarjevem domu. PROGRAM: 28. septembra 1984: Kelemen — Magea Dvorak — Koncert za violino in orkester v a-molu, op. 53 Kor sakov — Šeherezada 2. novembra 1984: Haydn — Simfonija št. 22 »Filozof« Ukmar — Koncert za violončelo in orkester Musorgski—Ravel — Slike z razstave 7. decembra 1984: Ipavec — Serenada za godala Čajkovski — Koncert za violino in orkester v D-duru Borodin — Simfonija št. 2 v h-mo- lu 11. januarja 1985: Srebotnjak — Slovenca II Mendelssohn — Koncert za violino, klavir in godala v d-molu Čajkovski — Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36 1. marca 1985: Ramovš —- Sinfonietta Chopin — Koncert za klavir in orkester št. 2 v f-molu Dvorak — Simfonija št. 7- v d-molu 29. marca 1985: Enescu — Romunska rapsodija št. 1 v a-duru Chopin — Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu Glodeanu — Koncert za orgle in orkester Korsakov — Španski capriccio 26. aprila 1985: Bersa — Dramatična uvertura Beethoven — Koncert za violino in orkester v d-duru VVagner — Lohengrin, predigra Čajkovski — Francesa da Rimini, simf. pesnitev op. 32 7. junija 1985: Smetana — Moja domovina CANKARJEV DOM »Konto« vstopnica Mesečni koledar prireditev bo vi-sei na oglasni deski Nekaj teh koledarjev bo, kot doslej, krožilo po oddelkih. Za nekatere predstave v Cankarjevem domu je večje zanimanje, zato sprejemajo rezervacije tudi za en mesec vnaprej. Da si bomo lahko zagotovili karte za želj ene predstave, jih pravočasno naročajte pri Mileni Kržin, tel. 384. Rezervacije bodo posredovane vsak torek. Odločitev ni bila težka V Belo krajino Ko sem začel pregledovati anketne liste, mi je bilo takoj jasno, da bomo šli na ekskurzijo v Belo Krajino. Od 256 poslanih glasov se jih je 106 odločilo za Belo Krajino, 57 za pot ob Krki, 58 za piknik v Dragočajni, 33 za piknik drugod (Tamar, Govejek, ob Sori, Bohinj, Kamniška Bistrica), dva glasova sta bila neveljavna, ker odgovor ni bil predmet ankete. Tako se bomo zbrali v soboto, 13. oktobra ob 6. uri pred staro tovarno in se z avtobusi odpeljali proti Turjaku, si ogledali turjaški grad, nekdaj last fevdalcev Turja-čanov — Auerspergov in med zadnjo vojno prizorišče obračuna med belogardisti in partizani. Po slabi uri vožnje skozi Velike Lašče, pomembne v naši kulturni zgodovini po rojakih, ki so postavili temelje naši slovenski književnosti in Ribnico, znano po lesni, suhorobarski in lončarski obrti, kjer je pred vojno stal grad in šeškovega doma, kjer je bil leta 1943 zbor odposlancev slovenskega naroda. Postanek in okrepčilo. Pot nas bo vodila preko kočevskih gozdov do Črnomlja, ki je gospodarsko in kulturno središče Bele Krajine (grad iz 16. stoletja, Dom prosvete, v katerem je bilo prvo zasedanje SNOS 1944. leta idr.). Po dolgi vožnji se bo prileglo domače kosilo z belokranjskim vinom v enem od metliških gostišč. Po kosilu ogled Metlike, mesta, ki je polno zgodovinskih in kulturnih znamenitosti (muzej v gradu, mestna hiša, komenda in prošti j a, rojstna hiša bratov Gangl idr.), nato pa sprehod do bližnjih vinogradov. V zidanici si bomo sami natočili iz soda »ta pravega be-lokranjčana«, in zapeli, da bo odmevalo od goric. Vrnitev v večernih urah. Janez Štrukelj ZAHVALA Ob tragični smrti moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Jože Taler COLOR 9 V SPOMIN ANDREJ JENKO Dne 9. 9. 1984 je nenadoma umrl dolgoletni član kolektiva Andrej Jenko, vodja polnilnice obrata II TOZD Premazi. V naši delovni organizaciji se je zaposlil 3. 3. 1934, kot delavec v obratu mešal-nice. Od takrat do svoje prerane smrti je opravljal različne naloge in opravila: od delavca pri stroju do vodje izmene in mojstra polnilnice. Bil je vseskozi prizadeven in zavzet pri delu. Kakor je napredoval v svojem profesionalnem znanju tako je nesebično prenašal to znanje na svoje sodelavce. Bil je tudi aktiven na drugih področjih dela: telesno-kulturnem in na področju varstva pred požarom. Tudi tu je dosegel stopnje izprašanega gasilca, gasilskega strojnika in gasilca I. stopnje. Leta 1979 je dobil za svojo 20-letno aktivnost posebno priznanje. Sodelavci so imeli večkrat priložnost, da so v neposrednih gasilskih akcijah spoznali njegove vrline, ko je, ne meneč se za nevarnost lastnega življenja, sodeloval pri gašenju na najbolj izpostavljenih mestih. Težka bolezen je pretrgala njegovo bogato življenjsko pot. Smrt je preprečila uresničitev mnogih načrtov, ki jih je Andrej še malo pred smrtjo nakazoval sodelavcem. Njegova prezgodnja smrt je boleča za vse, družino, sorodnike in prijatelje kot tudi za našo DO. Slava njegovemu spominu! IZVRŠLJIV! SKLEPI 9. JAVNE OBRAVNAVE SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE JANEZ KUŠAR, na delih in nalogah medfazno kontroliranje izdelkov v TOZD Premazi, je odgovoren, da je v nočni izmeni dne 13. 4. 1984 neopravičeno izostal z dela, kar je povzročilo motnje v proizvodnji in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Za storjeno kršitev mu je, na podlagi 132. člena, izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. RAJKO MRAVLJA, na delih in nalogah — šaržiranje proizvodov v obratu II TOZD Premazi in že večkrat v postopku, je odgovoren, da je na dan, ki je bil določen kot solidarnostna sobota, t. j. 26. 5. 1984, namenoma izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih. Na podlagi 132. člena mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. CEDOMIR STOJICEVIC, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Premazi in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 13. 4. 1984, kljub opozorilu da ne more koristiti dan dopusta neopravičeno izostal z dela, ter s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena. Za navedeno kršitev mu je, na podlagi 132. člena pravilnika, izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. DOBROSAV STANKOVIČ, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne 13. 4. 1984 neopravičeno izostal z dela in to kljub opozorilu, da se na ta dan pričakuje večji obseg dela in da je njegova prisotnost nujno potrebna. S tem ravnanjem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti po 15. točki 133. člena in mu je, na podlagi 132. člena pravilnika, izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. Ob smrti mojega dragega moža ANDREJA JENKA se najlepše zahvaljujem vsem delavcem DO COLOR MEDVODE za izraze sožalja, podarjeno cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in finančno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ivana Jenko Tekaška jesen Poletni čas z vročino, ki puhti z razgrete zemlje, ni prav posebej naklonjen tekačem. Prav zato so redke preskušnje na dolge proge ali v breg v tem času. Vsak se po svoje pripravlja; nekateri se navdušujejo za jutranjo rekreacijo, drugi za večerno, tretji si s plavanjem krepi organizem, četrti surfa, vesla, planinari ali si morda ob gradnji utrjuje fizično, nemalokrat tudi psihično kondicijo. Tako se tudi naša dekleta in fantje ne prepuščajo poletnemu mrtvilu, Kmalu po tekih v Bohinju, na Vršič in Soriško planino jih je čakala ekipno zelo pomembna naloga - tek dvojic v Smledniku, ki je vsako leto konec avgusta. Ker je Color istočasno tudi pokrovitelj tega priljubljenega teka, je bila naloga domačih tekmovalcev tolikanj bolj odgovorna. Organizator TVD Partizan, se je letos resno namenil osvojiti ekipno lovoriko, saj je dosedaj redno ostajal praznih rok. Tek je bil dolg ca. 9,5 km od starta pri osnovni šoli Smlednik po trim stezi na grad in po gozdnih poteh čez Hraše, Valburgo spet do cilja pri OŠ. Ekipo je sestavljalo pet dvojic: dekleta skupne starosti do 60 in nad 60 let ter moške dvojice pod 80, od 80 do 100 in nad 100 let. Ekipa Colorja je tokrat spet (res le za dobri dve minuti) ugnala organizatorje in osvojila lep kristalni pokal. Za ekipo so nastopili: Anica Petaci in Stanka Petrovič, Mateja in Andreja Jeršin, Franc in Štefan Kovač, Pavle Jerina in Frane Erman, Klemen Svoljšak in Uroš Kepic. V posameznih kategorijah je imel Color še štiri tekmujoče pare. Dogodek meseca v Medvodah, vsaj kar se tiče športa in rekreacije, je bil poleg nogometne tekme Medvode— Olimpija nočni tek po krajevnih skupnostih Medvod v počastitev krajevnega praznika. Na startu se je zbralo okrog 200 tekačev iz vse Slovenije, ki so se v sedmih starostnih skupinah pomerili na dvanajst kilometrski progi. Štartali so na nogometnem igrišču, nadaljevali mimo Donita in se kar štirikrat zapodili v klanec na Svet j e. Tekli so skozi Ladjo in Senico, ob Sori čez brv in skozi Rakovnik mimo goričanskega gradu in preške šole tekli proti cilju, ki je bil na igrišču Partizana. Devet naših tekačev je zmoglo naporen tempo v izredno hudi konkurenci, med katerimi so najviše posegle: Dragi z drugim mestom in Ana s tretjim, uspeh pa so dopolnili še Anica, Francelj in Pavle s šestimi mesti v svoji kategoriji. Tekači torej ne mirujejo, saj jih čakajo še napornejše preskušnje, za katere pa vemo, da jim bodo kos. Pridite, poskusite, pridružite se jim! Začnite počasi, na 500 ali 1000 metrov in po vztrajni vadbi tudi 10 kilometrov ne bo preveč. COLOR 10 ef BJELASNICA Kdo neki je ne pozna. Vsaj po imenu, če ravno ni imel časa in možnosti, da bi si ogledal tako veliko tekmovanje, kot so bile zimske olimpijske igre. Ta, prek 2000 m visoka planota se nahaja približno 30 lem južno od Sarajeva. Prav tja smo imeli željo iti tudi Colorjevci. Konec junija je bilo, ko sem s težkim nahrbtnikom hitela proti železniški postaji. Videti je bilo, da se bo zdaj zdaj ulil dež. Komaj sem uspela najti dežnik, že sem čutila prve kaplje. Vlilo se je kot iz »škafa«. Dobra volja ki me je obšla, že ko sem se odpravljala od doma, me zato ni minila. Pod uro na železniški postaji smo imeli zbirališče. 14 se nas je odpeljalo z vlakom proti Sarajevu. Na vlaku nas je Zoran, kot vodja tega izleta, seznanil s potjo. Noč na vlaku je hitro minila. Iz Ljubljane nas je pospremil dež, v Sarajevu pa nas je pozdravilo toplo jutranje sonce. Želeli smo, da čimprej začnemo s hojo. V začetku nas je pot vodila mimo hiš, potem pa po gozdu do koče na Savnici. To je prijetna in dobro oskrbovana planinska koča, kamor ljudje radi zahajajo, saj ni daleč stran od naselja. Sonce nas je grelo tudi skozi goste veje smrek. Nič me niso motili ti vroči sončni žarki. Morda sem si že preveč želela toplega sonca. Drug za drugim smo hodili po poti do lesene koče Podgradina. Pred kočo je veselo prepevala skupina fantov in deklet s kitaro. Osvežili smo se z dobrim zeliščnim čajem. Dan se je prevesil že v popoldan. Čimbolj smo se vzpenjali, temveč je bilo okrog nas pisanega cvetja. Lepa razgledna točka na poti nas je vse tako pritegnila, da smo odložili nahrbtnike in se zazrli v ta čudoviti gorski svet. Podoba rajskega miru se je razprostirala pred nami. V dolini so se mimo pasle krave. Majhne pastirske koče so naznanjale, da tu živijo ljudje. Odpiral se nam je pogled na vse hribe okrog nas. Vsak po svoje je občudoval lepote okrog sebe. V tistem hipu sem želela, da bi se čas vsaj za hip ustavil. Globoko v sebi sem začutila nekaj, kar ti nihče ne more dati, ne vzeti, kupiti ali ukrasti. To je mir, ki ga včasih človek tako želi, pa ga zaman išče. Vsakodnevne obveznosti, ki jih je dostikrat zares preveč, nas čisto zasvojijo. Ni bilo več daleč do doma Mrt-vanjski stanari. Pri koči je bilo vse mirno, saj je bilo le nekaj obiskovalcev. Seveda se je z našim prihodom to spremenilo. Po kratkem počitku smo se odpravili na bližnji vrh — Hranisava. Občudovali smo ga že pred kočo, kako se je ves zelen kopal v popoldanskem soncu. Kot razposajena čreda ovac smo se lahkotno brez nahrbtnikov spustili po stezi mimo pastirskih koč. Na vrhu Hranisave je koča, ki je bila takrat zaprta. Pihal je hladen veter. Za hip smo se vseeno ustavili in se ozrli okrog sebe. Iz oči v oči smo se spogledovali z naj višjim vrhom Bjelašni-ce. Nazaj grede smo se ustavili v stajah. Prijazne pastirice so nas postregle s kislim mlekom. Nihče se mu ni mogel odreči. Naslednji dan nas je čakalo dosti hoje. Zgodaj smo odšli v hladno, toda lepo jutro. Koča Sitmik je ibila še zaprta, ko smo prišli tja. Uspelo nam je, da smo jih prebudili. Nismo se dolgo zadrževali, hiteli smo proti Observatoriju. Hodili smo mimo tropov konj, ovac in krav. Toliko belih konj še nisem videla. Niso se pustili motiti. V miru so se napajali ob večji luži. Bolj plašne so bile ovce. Pastirice so nam prijazno odzdravile in pridno pletle. Ob poti je bilo polno pisanih rož. Pogled se mi je ustavil na drobnem modrem svišču. Kako lep je bil v tistem jutranjem soncu! Zaželela sem si, da bi ga lahko opazovala tudi doma, v dolini. Vendar, si bom vzela toliko časa, da ga bom sploh opazila? Nisem čisto prepričana. Dvomim vase, saj se poznam! Zjutraj bom hitela v službo, popoldan po svojih bolj ali manj pomembnih opravkih — kot ostali. Torej je res to, da narava sama razporeja za vsako ped svoje zemlje tisto rastlino, ki spada prav tja. Na vrhu Bjelašnice nas je najbolj zanimalo, kako izgleda smuk proga. Zato smo odšli na start. Objekti so sedaj prazni. Le vremenarji imajo svojo postajo v Observatoriju. Našli smo dežurnega in kar vesel je bil našega prihoda. Prosili smo ga za čaj. Čakal nas je strmi spust v dolino, pravzaprav tja, kjer je bilo Olimpijsko središče. Star-tali smo z vrha smuk proge, le da je bil naš spust brez starterja. Pa se zato nismo nič slabše počutili na progi. Kar dobro je šlo po bregu navzdol, le »bremze« so mi v dnu že malo popustile. Pred hotelom Famos pa smo se vsi ustavili. Ob hladnem pivu ni bilo težko čakati na avtobus. Iz avtobusa sem se še enkrat ozrla proti vrhu Bjelašnice. Kako mogočno se je dvigala nad nami. Imeli smo srečo, da smo jo lahko videli brez običajne megle. Vsi vemo, da ne kaže rada samo svoje lepote. Zlasti pozimi se rada zavije v meglo in veter. Takrat je nedostopna za vse lepe poglede. Ne pozna usmiljenja. Kot dokaz je spomenik 7 mladim planincem iz Zrenjanina, ki so tik pod vrhom izgubili svoja življenja prav v takem vremenu. Avtobus nas je pripeljal do Velikega polja. Tam smo izstopili. Na teh področjih so se v času olimpijade odvijali smučarski teki. V vročem popoldnevu smo prišli do Hrasničkega stana. Tu smo preživeli lep večer in prespali. Zjutraj smo odšli proti Hrasnici in naprej v Sarajevo. Vse te dni, ko sem se potikala po Bjelašnici in okolici, mi ni niti za hip postalo dolgčas po civiliziranem svetu. Ustrezalo mi je potepanje brez vsakega omejevanja na čas. Tako malokrat si človek najde priložnost za take stvari. To je bilo zame zares pravo doživetje. Ne morem to obdržati samo zase, zato tudi povem. Dostikrat se zavem tega, da vse, kar je resnično lepo, ima človek na voljo skoraj zastonj. Ne potrebuje zato bogastva, imeti mora le odprte oči in srce. Dragi COLOR 11 NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 8-9 (144), 1. 13, avg., sept. 1984. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. oktobra 1984. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA /T fes,- «3 EL H k y' -T z C R K "j A) / R E - .j0 ■ . 'V,! O & '7E R l/ _S r R R 7> "6Wr s R L r o K z z h E 7.7: r«* JT Z R O K sr R T / zv R =S£ R N R R rz J R H O R z N R D R N r gl M R r R R tz 1 R M R N R T o h C ZV m s Zv ZZ Z M wct* F te; SES, o L r EEEi c L R N V R L E zv 3 R N Z zsr > K O C R i/ R S / C Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo prejeli 33 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih razvojnega sektorja. Komisija v sestavi Marta Sušnik, Fani Radoha in Marija Jurkovič je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Valči Lenardič, drugo nagrado 150 din prejme Marjeta Jene, tretjo nagrado 100 din pa Ivan Vrt-nik. Nagrade bomo izžrebancem izplačali po izidu glasila. Čestitamo! Do toplotne postaje težko pridejo tudi zaposleni (ne samo nezaposleni).