SPODBUDNA ZGODBA ^^^^
Od kamna do voska
str. 7
Pogled na Gaurishankar 30 let pozneje str. 44-45
Zaupate nam že 68 let
□
mm
□
JL
PRILOGA
St. 51 / Leto 68 / Celje, 21. november 2013 / Cena 2,50 EUR
Kam po (cenejši) denar?, M
V času, ko so nekateri prepričani v to, da se je uspela slovenska vlada uspešno zadolžiti na mednarodnih trgih, in to pri za zdaj še skrivnostnem posojilodajalcu, se navadni smrtniki pogosto soočajo z dilemo limit ali potrošniško posojilo. In vsaj pri vodenju gospodinjskega računovodstva je cena izposojenega denarja še kako pomembna.
str. 46-51
Je avtošole v kršitve prisilila zakonodaja? str. 22
Preiskava o trgovanju z delnicami odmeva
str. 12, 24
Javna stranišča kot »nebodigatreba« str. 16-17
ŠENTJUR-
V križišče kar »na
pamet« str. 10
POLZELA
Namesto gradbenih lukenj zelenica
str. 8
PODČETRTEK
■■ v ■ v	■	■
Boljši časi za grad
str. 12
ROKOMET
Madžarske veselice se
ni dalo preprečiti
str. 20
Foto: arhiv NT (GrupA)
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE —
Bosta Stadlerjeva ostala brez vsega?
PO SLEDEH BRALCEV
str. 40
Dohodkov ni, štipendije pa tudi ne
str. 42
(goti/ia

ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon:
03 6209760
Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
2
AKTUALNO
UVODNIK
Zadolženi in neodvisni?
Ne vem, kako je pri vas, ampak sama bolj slabo spim, če se mi finančne stvari kakšen mesec ne izidejo najbolje. Ne maram dolgov in minusov na svojem računu, a kaj, ko vedno ne gre brez tega. Če še tako preračunavaš in načrtuješ, okvar na avtu ali gospodinjskih strojih ne moreš vedno predvideti. Nenujne stvari sicer lahko odlagaš na kdaj kasneje, samo kaj, ko tistega pravega in primernega časa ni od nikoder. Plača je samo ena in že dolgo enaka - hvala bogu, da vsaj je - želje pa smo večinoma že omejili v skladu z možnostmi. Nazadnje se bomo znašli v razmerah, ko bomo zadovoljni, če bomo še imeli topel dom in poln hladilnik. Kakšna zlata rezerva, ki naj bi jo imeli? Ta še srebrni ni več podobna!
Toda življenje ni samo to, da nisi lačen in da te ne zebe. Potrebujemo veliko več. Ni nujno, da vse to tudi veliko stane. Obisk koncerta, predstave, nakup knjige, izlet, potovanje, vse, kar daje hrano za dušo, je lahko poceni ali zelo drago. Za tistega, ki ima že sicer zelo malo, je tudi malo lahko preveč. Le koga ne bi zamikalo, da bi kdaj prekoračil svoje finančne meje in se podal na pot kreditov, povečanih limitov in podobnih mamljivih pasti? Ali pa kupoval s kreditnimi karticami, kjer se varljivo zdi, da je rešitev v tem, da ni treba plačati takoj, temveč naslednji mesec. Se spominjate plačevanja s čeki? Obročno odplačevanje brez obresti se je na ta način razpaslo do neslutenih razsežnosti in nazadnje čekov niso vzeli nikjer več.
Ko se tako zneski z odlogom plačila nakopičijo, lahko nastopijo težave. Vendar se po nekaterih statističnih podatkih obnašamo precej varčno in razumsko, saj smo manj zadolženi kot nekateri drugi narodi v Evropi. Kredite odplačujemo predvsem zaradi reševanja stanovanjskih težav.
Tako se vsaj državljani večinoma obnašamo v skladu s svojimi zmožnostmi, če že za državo tega ne moremo trditi. Kako naj si drugače razlagamo trditve premierke, da smo se še nekoliko zadolžili po visoki obrestni meri, in to kljub temu, da menda imamo denar za sprotno poslovanje? Če razmere niso nujne in če imaš čas, se verjetno ne odločaš za slabe posle, temveč čakaš na ugodnejše pogoje! Vsaj tako ravnamo državljani, ki si ne moremo do neskončnosti sposojati denarja, ga trošiti enako, kot smo to počeli v letih debelih krav, in računati, da se bo zgodil čudežni preobrat in bomo naenkrat dobili božičnico in trinajsto plačo, če že ne bomo zadeli na lotu. Ali pa bi morali računali na to, da bodo naše dolgove odplačevali še naši otroci, če bodo imeli iz česa? Banke bodo hotele izposojeni denar nazaj in pri tem ne bodo sentimentalne. Če kdo verjame, da je lahko s kupom posojil še vedno neodvisen in sam odloča o svoji usodi, je pač naiven in mu ni pomoči. Ali v ta paket sodi tudi razlaga premierke, da ugodnejšega posojila evropskega sklada nismo vzeli, ker želimo ohraniti suverenost, pa se lahko bralci odločite sami...
Če poslušaš ljudi, kot je misijonar Pedro Opeka, ki se te dni mudi v Sloveniji, je hitro jasno, da je naša kriza nekaj, čemur se ljudje s smetišč Madagaskarja lahko samo nasmehnejo. Kriteriji naše in njihove revščine so resda različni, toda sporočilo je lahko isto: obup ne reši ničesar. Čeprav bi morale te probleme pri nas reševati ustanove, ki so temu namenjene, se iz zgodb, ki jih dobivamo v uredništvo, zdi, da so postale namenjene same sebi in da so prevladali birokratski postopki nad stiskami ljudi. Ali naj jih tudi pri nas rešujejo ljudje, kot je Opeka? Velik del pomoči revnim že zdaj temelji na prostovoljcih in na dobrodelnih organizacijah, ki vse težje zmorejo zadovoljiti vse večje potrebe. In ti so lahko samo gasilci najhujših kriz, ne morejo pa biti glavni reševalci.
Vas ob vsem tem, kar se dogaja, zagrabi in morate tja, kamor gre še cesar peš? Če ste doma, imate srečo, javna stranišča so namreč v naših mestih redka kot bele vrane ali pa tako dobro skrita, da večina ne ve zanje. To so ugotavljali pri slovenskem ocenjevanju urejenosti stranišč, pri čemer na Celjskem nimamo razlogov za ponos. Ker je tudi to eden od pokazateljev urejenosti mest in tega, kako resno mislijo pri razvoju turizma, bi se bilo pametno zamisliti in ob teh ugotovitvah tudi kaj ukreniti. Ne vem, kako je pri vas, ampak sama si obisk tujega mesta običajno zapomnim tudi po (ne)uspešnem iskanju stranišč...
Zajetno opravičilo
Spoštovani naročniki, občasni bralci Novega tednika
Po dolgem obdobju odličnega sodelovanja s Tiskarno Delo nam je v prejšnji številki časopisa ponagajal tiskarski škrat. Zato se vam v imenu tiskarne in uredništva Novega tednika iskreno opravičujemo, ker precej naših bralcev ni moglo prebrati štirih natisnjenih strani. Neljub zaplet rešujemo tako, da smo dve slabo vidni strani priloge Zdravje natisnili ponovno, obenem pa smo prilogo razširili še z novimi vsebinami. Prav tako smo ponatisnili prispevka Tudi konji imajo radi masažo in Na svetu mu ni para. Ker pa ne bi želeli povzročati novih nevšečnosti tisti večini, ki je omenjene strani lahko prebrala, smo Novi tednik tokrat razširili z običajnih 56 na kar 64 strani. Vsem skupaj torej dodajamo v opravičilo še več zanimivega branja. Hvala, ker nam zaupate.
UREDNIŠTVO
Vsem, ki to zmorejo, pri Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, naj začnejo vsak mesec varčevati za svojo zlato rezervo, ki naj bi jo hranili na hitro dostopnem računu, znašala pa naj bi vsaj tri mesečne dohodke: »Četudi gre pri varčevanju za majhne zneske, potrošnika potrpežljivo zbrana sredstva lahko zavarujejo pred nepričakovanimi likvidnostnimi težavami in visokimi stroški zadolževanja. Pri varčevanju namreč banka obresti plačuje potrošniku in ne on njej.«
t».
Ko se zgodi, da nam zmanjka denarja za plačilo najnujnejših položnic, se lahko odločimo za limit ali potrošniško posojilo. Tistih z zlato rezervo je, žal, v današnjih časih vse manj.
Kaj lahko storimo, ko smo »prekratki«?
Nepremišljeno zadolževanje nas lahko drago stane - Izredni limit tudi več kot enkrat dražji od hitrega kredita
Pokvaril se vam je avtomobil, pri čemer ste pred nekaj dnevi vse svoje prihranke vložili v menjavo peči za ogrevanje, da boste čez zimo na toplem. Ker so življenjski stroški iz leta v leto višji, sijaj zlate rezerve za hude čase vse bolj bledi. Ko je treba čim prej poravnati neodložljiv ali nepredviden strošek in nimate dovolj denarja, je pametno dvakrat premisliti, katero obliko premostitve denarnih težav izbrati.
Vsakomur se kdaj zgodi, da mu začasno zmanjka denarja za nepredvidene izdatke. Če je luknja na bančnem računu manjša, se ljudje za premostitev trenutnih likvidnostnih težav velikokrat odločijo za izredni limit. Ta za razliko od klasičnega kredita, ki ga je treba odplačevati vsak mesec, pomeni, da je treba pozitivno stanje na računu oziroma stanje, ki ga še dovoljuje redni limit, zagotoviti na poljuben način do poteka trajanja limita. Če torej zneska najetega posojila ne bi zmogli obročno odplačevati, v naslednjih mesecih pa pričakujete zanesljiv prihodek, s katerim bi dolg lahko poplačali, je možna, a tudi dražja rešitev izredni limit. Prvi predpogoj je, da pri banki, pri kateri želite zaprositi zanj, odprete bančni račun.
Brez rednih prilivov ne gre
V Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljajo, da so banke pri odobravanju dodatnih, izrednih limitov postale podobno previdne kot pri drugih kreditih. Preden vas vsaj začasno rešijo iz denarne stiske, bodo preverile, če na račun prejemate redne mesečne prilive in
kako poslujete z drugimi bankami. Če že zamujate z drugimi plačili, bodo vašo prošnjo zavrnile. Nekatere banke bodo od vas zahtevale tudi poroštvo ali izpolnjevanje pogoja, da ste že vsaj pol leta njihova stranka. Pri odobritvi limita vam lahko pridejo prav drugi posli z banko, na primer varčevanje ali naložbe.
datuma ne odplačate, morate vložiti prošnjo za podaljšanje. V ZPS svarijo, da ob tem banke še enkrat zaračunajo stroške odobritve in zavarovanja, ki ste jih plačali ob sklenitvi prve pogodbe. Banke, ki za obnovitev izrednega limita ne zahtevajo dodatnih stroškov, pa so bolj izjema kot pravilo.
»Možnost, da sami odločite, kako boste limit odplačevali, je pogosto vzrok za to, da ga boste odplačali počasneje kot običajen kredit. To seveda pomeni večje stroške za obresti, če ga vam na koncu ne uspe podaljšati, pa še stroške sklepanja novega izrednega limita. Limit pa je dražji od običajnega kredita, četudi ga disciplinirano odplačujete v enakih mesečnih obrokih,« pravijo v ZPS.
In stroški?
Nekaj bank na Celjskem smo poprosili za informativne izračune za izredne limite. Iz podatkov lahko razberemo, da bi za limit v višini 1.000 evrov, ki bi ga odplačali v letu, bankam v času uporabe limita plačevali do 8,4 odstotka obresti. Za dodatne stroške, kot je na primer strošek odobritve, boste v Sparkasse na primer odšteli 50 evrov, v Sberbank 25 evrov, na Banki Celje 16 evrov, na Aban-ki pa 20 evrov. Za zavarovalno premijo Sberbanka na primer zahteva skoraj 12 evrov, Banka Celje malo več kot 11 evrov, Abanka pa nekaj več kot 14 evrov. Med stroški limita so še stroški vodenja osebnega računa. Nekatere banke, na primer Abanka, zaračunavajo še mesečno nadomestilo za vodenje izrednega limita.
Hiter pregled ponudb izrednih limitov na spletnih straneh bank pokaže, da je višina izrednega limita odvisna od vaših rednih mesečnih prilivov na osebni račun. V zvezi potrošnikov so raziskali, da lahko upate na odobritev limita v višini največ trikratnika rednega priliva na račun, a ne na več kot 4.500 evrov. Banka bo pri presoji odobrenega zneska limita upoštevala tudi druge kredite, ki jih morda že odplačujete.
Čas je denar
Medtem ko za redni oziroma osnovni limit ne potrebujete dodatnega zahtevka in vam omogoča, da kdaj pa kdaj zaidete v rdeče številke, je izredni limit najpogosteje časovno omejen na 12 mesecev. Če ga do predvidenega
Efektivna obrestna mera (EOM) je tista obrestna mera, ki poleg deklarirane bančne obrestne mere upošteva vse neposredne stroške kredita, torej stroške odobritve, vodenja, zavarovanja kredita ... Tako izražena obrestna mera omogoča kreditojemalcem, da dobijo bolj jasno sliko o vrednosti kredita in omogoča primerjanje kreditov različnih ponudnikov. (vir: www.slonep.net)
Vprašljiva primerljivost
Da bi lahko zares preverili, kje so stroški zadolževanja najmanjši, v ZPS opozarjajo na primerljivost ponudb in izračun efektivne obrestne mere (EOM), seveda na podlagi istih, primerljivih stroškov. Kot poudarjajo, sta EOM in seštevek stroškov kredita ključna podatka, s katerima lahko potrošnik ugotovi, koliko bo za najem kredita v resnici plačal in pri kateri banki bo najem najugodnejši. »Kljub temu tri leta po prenosu evropske direktive v slovensko zakonodajo pri pregledih ponudbe kreditov in limitov z razočaranjem ugotavljamo, da se načini obračuna stroškov pri bankah še vedno razlikujejo. O tej težavi smo že obvestili Banko Slovenije, a tudi banke pozivamo, naj potrošnikom zagotovijo pregledno in primerljivo ponudbo,« pravijo in dodajajo, da je vprašljiva primerljivost ponudbe kreditov pri nas že kroničen problem.
TINA VENGUST Foto: arhi NT (GrupA)
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA
	,,,		«ffe»			
				mE	H KI	un
AKTUALNO
3
Primerjava stroškov najema izrednega limita in hitrega kredita
	Izredni limit v višini 1000 evrov		Kredit v višini 1.000 evrov	
Banka	EOM (%)	Skupni stroški limita (v evrih)	EOM (%)	Skupni stroški kredita (v evrih)
Sparkasse	14,63	135,34	/	/
Sberbank	16,40	149,34	21,15	101,44
Banka Celje	14,55	134,40	14,30	71,84
Abanka	16,86	153,55	14,45	72,03
Večja brezposelnost in omejena rast plač vplivata na varčevanje slovenskih gospodinjstev, ugotavljajo v Statističnem uradu Republike Slovenije. Medtem ko je bila bruto stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev) v Sloveniji v letu 2006 med evropskimi državami najvišja, znašala je skoraj 17 odstotkov, povprečje v celotni uniji pa je bilo 11 odstotkov, je z začetkom gospodarske krize začela upadati. V letu 2012 je stopnja varčevanja gospodinjstev znašala skoraj 12 odstotkov, kar nas uvršča na sedmo mesto. Med državami članicami Evropske unije pa »prašička« najbolj pridno polnijo gospodinjstva v Nemčiji, kjer znaša stopnja varčevanja 16,5 odstotka.
Mojca Jagrič, Celje: »Se mi je že zgodilo, da mi je kdaj za kakšne večje stroške zmanjkalo denarja. Če ni bilo nujno potrebno, sem z nakupom počakala. Od prijateljev ali sorodnikov sem si denar izposodila le izjemoma, saj se res trudim, da pridem skozi mesec s tistim, kar imam. Decembra sem bila morda pretekla leta malce bolj razsipna, vendar sem zdaj prav tako omejila izdatke. Odločam se za nakup daril v manjši vrednosti ali pa kaj sama postorim, spletem kakšen pulover in podobno. Za zlato rezervo varčujem po malo, saj več ne zmorem.«
Alojz Felicijan, Dobrna: »Velikokrat mi je že zmanjkalo denarja. Nazadnje za popravilo avta. Kako sem rešil situacijo? Šel sem na banko in dobil drag kredit, saj sem že tako ali tako presegel limit, reprogramirati pa sem moral še drug kredit. Cena zadolžitve je bila res kar visoka, sem se pa odločil za kredit pri banki, kjer sem imel kredit že prej. Ker gre za večje zneske denarja, kot je na primer denar za menjavo strehe, si večinoma sposodim v banki, saj nimam prijateljev ali sorodnikov, ki bi mi lahko tako z lahkoto posojali takšne vsote. Varčujem pa bolj težko, saj so pokojnine zelo nizke in skoraj nič ne ostane. Ker so časi slabi, si tudi za praznike ne bom privoščil kaj več, že tako ali tako težko pridem skozi mesec.«
ANKETA
Tudi Božiček bo skromen in preudaren
Luknja v denarnici, nogavici, na bančnem računu ... Naši sogovorniki na celjskih ulicah so jo kdaj pa kdaj že občutili, zakrpali pa so jo s posojili, z odlogom plačila in manjšim trošenjem. Tudi ob bližnjem prazničnem decembru ne bodo prav nič bolj zapravljivi.
Vlado Čakš, Celje: »Seveda se kdaj zgodi, da mi zmanjka denarja za kakšen nepredviden strošek, za popravilo na primer ali za položnice. V takem primeru si kaj manjšega izposodim pri družini, kredit v banki pa sem najel za popravilo strehe, saj je to zalogaj, ki ga težko odplačaš v enem zamahu. Preden se odločim za posojilo, se pozanimam, kje je najem bolj ugoden. Decembra obdarim vnuke, sina in ženo, vsakemu sicer podarim skromno darilo, a vendar se to v denarnici pozna. Če se le da, gledam, da dam kaj na stran za vsak slučaj.«

Polona Ježovnik, Žalec: »Tudi jaz sem med tistimi, ki jim je že kdaj zmanjkalo denarja, vendar se trenutno ne spomnim, za kaj točno sem ga takrat potrebovala. A sem nato nekako zvozila skozi mesec in skombini-rala plačila s kakšno kartico in na ta način odložila plačilo. Posojila sem doslej najela za večje stroške in za kakšne pomembnejše dogodke. Stroškov odobritve kredita nisem prav podrobno primerjala, saj delam v banki. Kdaj pa kdaj zaidem tudi v minus, na stran pa dajem le manjši znesek. Decembra zapravim nekoliko več, saj obdarim bližnje, a da bi se za to zadolžila, ne pride v poštev.«
TV, foto: SHERPA
Če se navadimo na minus ...
... je težko priti na zeleno vejo
Izredni limit je namenjen gotovinski porabi, zato ni znano, za kakšne namene ga ljudje porabijo. Ko gre za posojila, Slovenci po besedah rednega profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Maksa Tajnikarja večinoma najemamo stanovanjske kredite, slovenska gospodinjstva pa so zadolžena pol manj kot znaša povprečna zadolžitev gospodinjstev v Evropski uniji.
»To pomeni, da imamo v primerjavi z gospodinjstvi v Nemčiji, Avstriji, Franciji in drugimi državami še kar veliko rezerve. Smo pa postali v zadnjem času zelo previdni, manj trošimo. Kar ne kaže toliko, da nimamo denarja, ampak da raje kaj privarčujemo in da se dohodek zelo prerazdeljuje,« pojasnjuje Tajnikar. Kot še ponazarja, v Sloveniji konec 80. let ni bilo milijonarja s premoženjem v vrednosti 500 milijoni evrov. Današnji primeri uvrstitev ljudi s takim premoženjem na lestvico najbogatejših ljudi, pa po njegovem prepričanju pomenijo, da so morali drugi državljani ta denar izgubiti, kar se odraža v spremembi socialne strukture.
Ali v Sloveniji trenutno večina lahko živi le od tega, kar ustvari?
To očitno je možno, glede na to, da se gospodinjstva, kot kaže statistika, zadnja leta raz-dolžujejo, podobno kot podjetja. Zadolženost smo močno povečali med leti 2004 in 2008, od nastopa krize pa teče proces razdolževa-nja. Gospodinjstva več kreditov vračajo, kot jih najemajo, kar pomeni, da morajo v večji meri živeti iz tekočih prejemkov, ki jih imajo.
Zakaj se zadolžujemo Slovenci? Revnejši najbrž za druge stvari kot premožni?
Zelo verjetno je tako, čeprav iz statistike tega ne moremo videti. V Sloveniji sploh nimamo analiz, ki bi kazale socialno razslojevanje, ki nastaja, ga pa zagotovo vsi opažamo. Iz tega, kar statistike povedo, lahko razberemo, da se nasploh največ zadolžujemo za stanovanjsko gradnjo in za trajne potrošne dobrine, kot so na primer avtomobili, za sprotno potrošnjo pa pravzaprav ne. Zanimivo je, da je kljub krizi v gradbeništvu in kljub prodaji stanovanj to najpogostejši namen večjih zadolževanj gospodinjstev v Sloveniji.
Poiščemo morda pomoč, ko nam zmanjka denarja za nepredviden strošek, pri sorodnikih in šele potem v bankah?
Zelo težko rečem, saj o tem nimam podatkov. Mislim pa, da to velja zlasti za mlajšo generacijo. V resnici si namreč ni mogoče zamisliti, da bi mlada mož in žena, ki sta včeraj dobila službo, danes pa se odločata o nakupu stanovanja ali hiše, tako naložbo lahko plačala sama, tudi z zadolževanjem. Logično je torej domnevanje, da mladim z veliko denarja pomagajo starši. Po amortizacijskih načrtih za zadolževanje bi moral mlad par zaslužiti izjemno veliko in imeti že določeno premoženje, da bi lahko investiral v nakup nove hiše. Je pa res, da so se cene stanovanj in hiš v zlasti zadnjem letu in pol izjemno znižale, kar pomeni tudi večjo dostopnost kot v preteklosti.
Veliko ljudi se odloča za izredne limite, kljub temu, da je taka oblika zadolževanja
dražja kot kredit. Je to morda posledica negotovih zaposlitev, gospodarske krize?
Po mojem mnenju je to bolj posledica tega, da ljudje živijo zelo na robu. Starejše generacije smo imele navado, da smo doma imele vedno kakšno rezervo. Sam še danes nikoli ne grem v minus na svojem osebnem računu, a to ni odvisno le od mojih dohodkov, ampak od mojega odnosa do takega načina zadolževanja. Ko opazujem mlajše generacije - o tem sicer nimam nobene raziskave, ki bi to potrjevala, ampak jih spremljam predvsem izkustveno - pa se mi zdi, da gredo zelo pogosto v minus.
Lahko to iz občasne vodi v stalno zadolženost?
Zavedati se moramo, da so se v zadnjem letu in pol mnogi ljudje, zlasti tisti iz srednjega sloja, prvič soočili s padcem svoje kupne moči. Ne gre samo za brezposelnost, ampak tudi za srednji sloj, ki je občutil omejitve plač ali zaposlovanja v javnem sektorju ter dodatnih dohodkov v tem sektorju, ki so včasih precej oplemenitili sprotne dohodke. Ljudje imajo na voljo bistveno manj denarja za potrošnjo, njihove potrošniške navade pa se niso bistveno spremenile. Še vedno hodijo na morje, imajo avtomobile, njihovi izdatki so ostali bolj ali manj enaki. Pri tem ne smemo pozabiti, da v Sloveniji inflacija sicer uradno ni visoka, vrti se okoli dveh odstotkov ali dveh odstotkov in pol, a je vseeno prisotna, kar se pozna zlasti pri podražitvi dobrin, ki jih je imel navado v preteklosti kupovati srednji sloj. Ko se združita ta dva učinka, se hitro zgodi, da konec meseca zmanjka denarja. Na prvi pogled izgleda to kot likvidnostni problem, misliš si, da bo prihodnji mesec bolje. Ko vidiš, da ni nič bolje in da ves čas gospodariš na robu, pa so izleti v minus na računih lahko zelo nevarni. Poznamo primere iz drugih držav, kot so Združene države Amerike, da je lahko tako zadolževanje preko plačilnih kartic ali kako drugače zelo pogosto temeljni način, kako ljudje zapeljejo svoje gospodinjstvo v bankrot.
Kaj pa, če odplačujemo kredit in na primer izgubimo službo. Čemu se je treba v takem primeru najprej odpovedati?
Najprej se je treba spopasti z izdatki, ki so vezani na trajne dobrine in so fiksni v naši strukturi. Te je tudi najtežje spreminjati. Slovenci imamo zelo drage hiše in veliko jih imamo, s čimer imamo neverjetne izdatke. Tudi dober avto je danes relativno preprosto kupiti, njegovo vzdrževanje pa je zelo drago. Taki izdatki so zelo nevarni za družinske proračune. Morali se bomo zamisliti, če družina res potrebuje tri avtomobile, če eden prevozi le nekaj tisoč kilometrov letno, ali se je pametneje organizirati drugače. Nepremičninski davek bo prav tako prinesel strošek, ki bo številne ljudi prisilil, da bodo začeli razmišljati o menjavi drage hiše v Ljubljani s stanovanjem kje drugje. Na teh področjih bo treba delati radikalne reze. Sicer govorim, kot bi se kriza nadaljevala v nedogled. Upam pa, da to v resnici ni naša usoda, čeprav večkrat pravim, da trenutno v Sloveniji in Evropi živimo izgubljeno desetletje.
TV
4
POLITIKA
Na papirju se je izšlo
V maratonski, skoraj 20-urni seji je poslancem uspelo izglasovati proračunske dokumente, vključno z zakonom o nepremičninskem davku
»Zdi se mi diskriminatorno, da bodo nepremičnine obdavčene po vrednosti iz evidence Gursa. Bivalni vikend v okolici Žalca ali Celja je ocenjen na 68 tisoč evrov, medtem ko je nepremičnina sodnice iz Slovenj Gradca ocenjena na 58 tisoč evrov. Delate velike razlike, zagovarjate tiste, ki so bogati, medtem ko na drugi strani jemljete tistim, ki nimajo nič, ki se borijo vsak dan s tem, ali bodo preživeli ali ne,« je dejala Sonja Ramšak (SDS).
Minuli teden je bilo kar nekaj oči uprtih v državni zbor, kjer so na izredni seji poslanci sprejeli Zakon o davku na nepremičnine in Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 ter 2015.
Premierka Alenka Bratu-šek je na zakon o izvrševanju proračunov vezala zaupnico vladi. Kot je poudarila, je leto 2014 prvo leto nove finančne perspektive, v Evropski uniji pa skupne poteze načrtujejo do leta 2020. »Razvoja nismo žrtvovali dolgovom. Investicije niso upočasnjene. Pri prenosu slabih terjatev na slabo banko, ki bo razbremenila bančni sistem, čakamo le še na dokončanje stresnih testov. Pol milijarde evrov povratne finančne pomoči smo namenili malim in srednjim podjetjem za spodbujanje podjetništva in inovativnosti. Uzakonili smo spodbude za lažje zaposlovanje mladih. S sindikati smo se dogovorili za znižanje plač v javnem sektorju ...« je nizala premierka in izpostavila, da je njena vlada prva, ki se je resno lotila
Za stavbe, ki so bile zgrajene nezakonito, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.
boja proti sivi ekonomiji. Poudarila je tudi, da pripravljen proračun v sedanjih razmerah najmanj posega v socialni status ljudi.
Proračun 2014
Minister za finance Uroš Čufer je pojasnil, da proračuna za leti 2014 in 2015 temeljita na makroekonomskih izhodiščih, ki jih je pripravil Umar v svojih jesenskih napovedih, ki niso najbolj optimistične, a so kljub temu realne. »Izhodišče je sprejet proračun za leto 2014, v katerem je bilo narejeno kar nekaj korekcij na prihodkovni in odhodkovni strani, vključuje pa tudi davek na nepremičnine. Skupni primanjkljaj znaša milijardo evrov,« je pristavil minister. Tako mimogrede, sprejeti proračun za 2014 predvideva več kot 8,4 milijarde prihodkov in 9,3 milijarde evrov odhodkov.
Davek, ki razburja
Nov nepremičninski davek so poslanci ob številnih polemikah potrdili s 46 glasovi za in šestimi proti. Uveden bo s 1. januarjem in bo nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti. Skupni letni prili-
vi so ocenjeni na približno 400 milijonov evrov, po 200 milijonov evrov za državo in občine.
Osnova za odmero davka bo posplošena tržna vrednost nepremičnine, kot je zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.
Stanovanja
Nepremičnine, v katerih lastnik prebiva ali jih daje v najem, bodo obdavčene z 0,15 odstotka, nerezidenčne pa z 0,50 odstotka. Poleg tega bo za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500 tisoč evri, davčna stopnja povečana za 0,25 odstotne točke. Prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka bodo plačevali polovico nižji davek, invalidi na invalidskih vozičkih pa 30 odstotkov manj. Zavezancu, ki ne bi mogel plačati davka, bo omogočeno, da bo podal predlog za vknjižbo zastavne pravice.
Stavbe in zemljišča
Za poslovne in industrijske stavbe ter zemljišča bo stopnja 0,75 odstotka, med temi za energetske objekte in zemljišča 0,40 odstotka. Zemljišča
za gradnjo stavb in druga zemljišča bodo obdavčena z 0,50 odstotka.
Kmetijski objekti bodo obdavčeni z 0,30 odstotka, druge stavbe pa z 0,50 odstotka. Za kmetijska zemljišča bo davek 0,15 odstotka, za gozdna zemljišča pa 0,07 odstotka. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za kmetijska po
20 evrov, za gozdna zemljišča pa pet evrov na hektar.
Izvzete le
humanitarne
organizacije
Potem ko so predvsem poslanci opozicije izkoriščali vso dano minutažo, je poslanska skupina SDS tik pred glasovanjem o nepremičninskem davku sporočila, da ga bo obstruirala in je zapustila veliko dvorano državnega zbora. Zakon zdaj čakata še presoji v državnem svetu, kjer mu napovedujejo veto, in na ustavnem sodišču, kjer bodo odločali o njegovi ustavnosti. Opozicija je v boju za spremembe zakona iztržila le malo, upoštevan je bil le amandma SLS, da davka ne bo treba plačevati humanitarnim organizacijam, ki bi samo Rdečemu križu v prihodnjem
letu vzel približno 7.100 prehrambenih paketov.
So pa v vodo padla vsa preostala opozicijska dopolnila, pri čemer so poslanci SDS, SLS in NSi opozarjali zlasti na to, da bi moral biti tudi novi davek prihodek lokalnih skupnosti in ne države, ki bo tako zbran denar kopičila v Ljubljani. Prav tako je bilo neuspešno dopolnilo, da bi bile plačila davka oproščene vse nepremičnine za javno rabo in kmetijska zemljišča. Opozicija se je zavzemala, naj se za obdavčitev upošteva dejanska tržna vrednost, in nasprotovala dejstvu, da se bo davek obračunaval od posplošene vrednosti stavb in zemljišč, kakršna je zapisana v registru nepremičnin, saj so poslanci menili, da so kriteriji množičnega vrednotenja dopuščali preveč anomalij.
Noč kot slaba moč
Seje, na katerih poslanci obravnavajo državne finance, so vedno nekaj posebnega, zavlečejo se pozno v noč in za državljane običajno ne prinesejo nič dobrega, je bilo večkrat mogoče slišati ocene tudi za zadnjo izredno sejo državnega zbora, ki se je po
Na splošno se v proračunu zmanjšujejo izdatki za sofinanciranje investicij občinam, odpravlja se valorizacija pokojnin in socialnih transferjev ter določa obveznost zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju.
Davka ne bo za kulturne spomenike, ki so v splošni ali javni rabi, sakralne objekte v lasti registriranih verskih skupnosti in neplodna zemljišča, varovalne gozdove ter gozdne rezervate. Plačila bodo oproščeni humanitarne organizacije, diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in ustanove EU.
skoraj 20 urah pričakovano končala tako, da je večina potrdila proračuna in zaupnico vladi. Proračunske dokumente so poslanci sicer začeli obravnavati že v ponedeljek, glasovanje pa so končali v petek kmalu po 6. uri zjutraj. V razpravi pred glasovanjem so glavno vlogo prevzeli opozicijski poslanci, ki so nizali in bolj kot ne ponavljali argumente. Pri tem je moralo kljub temu, da so le redko prišli do besede, biti ves čas v dvorani tudi dovolj koalicijskih poslancev zaradi zagotavljanja večine ob glasovanju za posamezna dopolnila. Največkrat, kar 38-krat, je v dolgem dnevu in zlasti noči razpravljal poslanski veteran Franc Pukšič (SLS), med poslanci s Celjskega pa sta mu najbolj vztrajno sledila Vinko Gorenak in Sonja Ramšak (oba SDS). Zlasti z opozorili predsedujočim, naj se držijo postopkovnih pravil, se je, ko so poslanci preveč zašli v polemiziranje in nizanje očitkov, kar nekajkrat oglasil Srečko Meh (Sd).
URŠKA SELIŠNIK, IVANA STAMEJCIC
»Povprečna slovenska družina živi v stanovanju, ki je vredno 78 tisoč evrov. Zanj bo v naslednjem letu plačala 93,6 evra, kar je 3 evre na mesec več kot danes, saj povprečno letno nadomestilo znaša 57 evrov,« je poudarila premierka Alenka Bratušek in dodala, da bi krizni davek, ki ga je predlagala SLS, povprečno družino mesečno obremenil desetkrat bolj.
O izkupičku maratonske seje
Jože Kavtičnik, PS: »Negativno je zagotovo, da politika ne najde skupnega imenovalca in se ne dogovori, kaj je dobro za državo. To se vleče, odkar je razkorak med levico in desnico. Kadar gre za državo, bi morali stopiti skupaj. V krizi bi morali pokazati, da mislimo resno, da so reforme potrebne in da zmoremo složno delovati. Najprej doma, tako pa se izkažemo tudi pred Evropo. Pa ne da bi se ji klanjali, temveč da storimo nekaj koristnega za državljane. To pa je sprejet proračun, ker sicer ne bi mogli dati ljudem tistega, kar jim pripada. Da bi v poračun prispevali vsi, je bil sprejet nepremičninski davek. Izkazalo se je, da nekatere občine davka sploh niso pobirale. Seveda je treba gledati na tiste, ki davka ne bodo zmogli - za to pa imamo socialne transferje, lahko zaprosijo za odlog. Zakon bo verjetno treba še popraviti, za kar je potreben čas. Vendar bi bili, če zakona ne bi sprejeli, deležni nesimpatičnih ukrepov Evrope oziroma tistih, ki nam posojajo denar. Izkazalo se je tudi, da je nujna reforma javnega sektorja in državne uprave.«
Jakob Presečnik, SLS: »V SLS smo davku nasprotovali. Ker smo se zavedali, da ga bo koalicija sprejela, smo zakon z nekaterimi amandmaji skušali vsaj malo izboljšati, vendar ti niso bili izglasovani. Pozitivno je, da so izvzete humanitarne organizacije, ki bodo tako lahko ljudem po-
darile več paketov. Moja glavna pripomba je v tem, da bo zakon ustavil podjetja oziroma da je največji problem dodatno obdavčevanje podjetij. Ne toliko velikih družb, temveč manjših zasebnikov, ki za svoje delo zaradi tehnološkega procesa potrebujejo več prostora. In če zdaj ne bomo pomagali podjetnikom oziroma jih bomo celo še nekaj uničili, kdo bo polnil proračun? Davek udari tudi občine, ki bodo plačevale za svoje nepremičnine. Sicer so zakon pripravljali deset let in ves čas je bilo poudarjeno, da bo nadomestil vse dosedanje dajatve, ki so prihodek lokalnih skupnosti. S tem naj bi država pridobila 205 milijonov evrov. Je pa seveda vprašanje, kaj bo o vsem reklo ustavno sodišče.«
Vinko Gorenak, SDS: »Izkupiček je negativen, zato ker sta proračun in nepremičninski davek v tem trenutku in v takšni obliki, kot sta sprejeta, absolutno nesprejemljiva. Že res, da smo dobili pozitivno oceno iz Bruslja, a tam so gledali le na uravnoteženost proračuna, niso pa upoštevali, da vanj ne bo prišlo toliko prihodkov, zato pa bo odhodkov veliko več, kot jih je zdaj za leto 2014 zapisanih v dokumentu. Nepremičninski davek je sicer potreben, načrtovali sta ga že prva Janševa vlada in leta 2011 tudi Pahorjeva, a obe v okviru dosedanjih obremenitev. Zdajšnji zakon pa je nesprejemljiv zato, ker prinaša prevelike obremenitve vseh skupin zavezancev. Odslej bomo plačevali od dva- do desetkrat več!
Hkrati je v njem preveč nedoslednosti in posamezni lobiji so si izborili prevelike razlike, preveč nesorazmerne obremenitve. Poglejmo samo v Šaleško dolino. Zakaj bi Gorenje na levi strani ceste med Velenjem in Šoštanjem plačevalo približno 3-krat več kot Teš, ki je na istem območju postavljen na desni strani ceste?«
Matjaž Han, SD: »Še nikoli nihče ni bil zadovoljen, ko so se višali davki, in nesmiselno bi bilo pričakovati, da bi bilo tokrat drugače. A če pogledamo celotno sliko, je dejstvo, da je Slovenija na pravi poti. To je pokazala ocena Evropske komisije, dokazuje tudi padanje obrestnih mer. Z ukrepi, ki med ljudmi nikakor ne morejo biti priljubljeni oziroma dobro sprejeti, znova vzpostavljamo kredibilnost in dokazujemo, da je naša država zaupanja vreden partner. S pripravo tega paketa javnofinančnih zakonov je bila tudi koalicija na veliki preizkušnji. Zadovoljen sem, da nam je uspelo, a koalicija mora ostati trdna tudi naprej, saj delo še ni opravljeno. Seveda je bilo tudi tokrat v ospredju veliko politikantstva in žalosten sem, ker v nekaterih političnih strankah niso sposobni lastnih interesov postaviti za interese države. Vsem bi nam moralo biti jasno, da gre za pogled naprej, za to, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih in letih, in ne za sprejemanje trenutno priljubljenih odločitev, ki prinašajo politične točke na kratek rok.«
»Ni prav, da vse občine že doslej niso pobirale nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Mi v Velenju smo ga in smo nadpovprečno obremenili prebivalstvo in gospodarstvo,« je Srečko Meh (SD) zavrnil očitke, da bodo zdaj za Velenjčane »plačevali« občani Rogaševca, občine, ki nikoli doslej svojim občanom ni zaračunavala nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
GOSPODARSTVO
5
Teš in premogovnik »v mirovanju«
Holding v finančnih težavah, v hčerinskih družbah skrivnostni, sindikat zahteva podaljšanje moratorija
Vodstva hčerinskih družb, tudi Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, ki delujejo v okviru Holdinga Slovenske elektrarne, so na planski konferenci predstavila ukrepe za povečevanje stroškovne učinkovitosti poslovanja in se seznanila z zaostreno likvidnostno-finančno situacijo Skupine HSE.
V bistvu so direktorji družb že predstavili ukrepe za zniževanje stroškov, ki so zajemali oblike zniževanja števila zaposlenih, zniževanja stroškov skupnih služb in nabave. Na konferenci niso sprejeli sklepov, direktorji jih bodo pripravili do naslednje seje ekonomsko-socialnega odbora, kjer naj bi predstavili končen nabor nabor ukrepov za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja. Cilj je sprejeti zavezujoč dogovor, da bi čim prej začeli izvajati varčevalne ukrepe, seveda na način, ki ne bo radikalno posegal v socialno varnost zaposlenih.
»Dejstvo je, da se je skupina HSE zaradi več dejavnikov - nizkih cen električne energije, podražitve projekta TEŠ 6, obveznosti do bank - znašla v težkem položaju, iz katerega bo izšla le z doslednim izvajanjem politike zniževanja stroškov. Želimo si, da bi vsi zaposleni v skupini, v vseh družbah, pri tem aktivno sodelovali in se zavedali nujnosti sprememb,« je v imenu HSE pojasnila Petja Rijavec, vodja službe komuniciranja HSE.
Mavčne plošče v Tešu?
Tako iz HSE prihajajo opozorila o precejšnjih finančnih težavah, ki naj bi nastajale predvsem zaradi vse dražje gradnje bloka 6. Kot se sliši, naj bi obveznosti v HSE prihodnje leto presegale 200 milijonov evrov, skupna zadolženost Skupine HSE pa naj bi se približala 1,1 milijardi evrov. Tudi zaradi tega je razumljivo, da v HSE pripravljajo več ukrepov, generalni direktor
Blaž Košorok, direktor HSE, zagovarja večjo stroškovno učinkovitost.
Blaž Košorok pa je ponovil, da v energetiki ni več tako, kot je bilo pred leti, in da se bodo morali temu prilagoditi. Med naborom varčevalnih ukrepov in idej za dodatne ukrepe, ki so jih predlagala vodstva hčerinskih družb, so menda v Tešu predlagali postavitev tovarne mavčnih plošč in ustanovitev podjetja za inženiring.
Ob tem se postavlja tudi vprašanje sprotnega poslovanja tako Teša kot velenjskega premogovnika. Slednji naj bi se z bankami dogovarjal o reprogramiranju več deset milijonov evrov posojil, seveda pa je vprašanje, kako bo
premogovnik izpolnil zavezo o znižanju cene lignita, ki je ena od temeljev ekonomike bloka 6. Menda pa je HSE vlado zaprosil za podaljšanje roka, do katerega ji mora predložiti nov, že šesti investicijski program za blok 6. Osnutek NIP6 so v Tešu že izdelali. V njem gradnjo bloka 6 vrednotijo na skoraj 1,43 milijarde evrov, za zaprtje finančne konstrukcije pa predvidevajo nova posojila. Kot ugotavljajo, je ekonomika projekta najbolj občutljiva na ceno električne energije na trgu., število obratovalnih ur in morebitne dodatne podražitve. Za druga tveganja,
Več o dogajanju v HSE in hčerinskih družbah naj bi bilo znano po seji eko-nomsko-socialnega sveta, ki zaenkrat še ni sklicana.
kot je cena premoga in emisijskih kuponov ter stroški dela, pa je investicija manj občutljiva.
Aktivnosti mirujejo
Tako Teš kot premogovnik smo povprašali glede ukrepov in načrtov za racionalizacijo poslovanja. Kot je sporočil Marko Jelen iz Teša, so bile aktivnosti, povezane z reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja, zamrznjene, medtem ko druge podrobnosti uradno še niso znane. V premogovniku se na naša vprašanja glede načrtov za racionalizacijo poslovanja niso odzvali.
Tudi sindikalist Branko Sevčnikar bolj točnih podatkov glede načrtovanih ukrepov za racionalizacijo poslovanja ne pozna. Vendar so v sindikatu energetike zahtevali podaljšanje moratorija na izvajanje aktivnosti, ki izhajajo iz analize stroškovne učinkovitosti. Kot je znano, naj bi bilo po tej analizi samo v podpornih službah v družbah znotraj holdinga več kot polovica preveč zaposlenih. Izsledkom analize so se uprli v sindikatih in svetih delavcev, češ da ni bila pripravljena na pravilnih vhodnih podatkih. Tako v Tešu trdijo, da je izvajalec študije, družba PWC, operiral z nepravilnimi in za javnost zavajajočimi podatki, saj so v dvanajstih letih število zaposlenih v Teš zmanjšali s 601 na 464, medtem ko so jih v HSE povečali s 35 na 132. »Kako naj bo torej samo v Šoštanju v podpornih službah odveč 58 odstotkov zaposlenih?« se sprašujejo.
Kot je povedal Sevčnikar, sindikat energetike izdeluje svojo študijo, ki naj bi bila končana v slabem mesecu. Predstavili jo bodo vsem partnerjem, nato pa naj bi se dogovorili, kako bi racionalizirali poslovanje. Do takrat naj bi aktivnosti glede zmanjševanja števila zaposlenih v HSE mirovale, v nasprotnem primeru bo sindikat napovedal stavko.
URŠKA SELIŠNIK
Preštevanje nadzornikov
Družbe Skupine Laško so v devetih mesecih ustvarile skoraj 210 milijonov evrov prihodkov in več kot 26 milijonov evrov čistega dobička iz poslovanja. Matična družba, Pivovarna Laško, je v tem obdobju ustvarila več kot 71 milijonov evrov in več kot 9 milijonov evrov dobička iz poslovanja.
Poslovne rezultate je obravnaval tudi nadzorni svet, kjer
pa najbrž kar precej vre. Za december je namreč sklicana skupščina Pivovarne Laško, na kateri naj bi lastniki zaradi morebitnega navzkrižja interesov odločali, če sta Enzo Smrekar in Goran Brankovič še lahko v nadzornem svetu. Nadzornika sta namreč člana uprav Pivovarni Laško v družbah, ki so konkurenčne pivovarni. Brankovič je direktor Presada, Smrekar pa član
uprave Droge Kolinske. Na navzkrižje interesov pri obeh nadzornikih so nekateri opozarjali že na skupščini, zdaj pa je to potrdil tudi nadzorni svet Pivovarne Laško pod vodstvom Petra Groznika. Zato nadzorni svet predlaga lastnikom, naj na decembrski skupščini odločijo, ali naj Brankovič in Smrekar še ostaneta v nadzornem svetu pivovarne.
Podpečanova med inovativnimi
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine sta na sedmem izboru za najbolj inovativnega mladega kmeta razglasili Janeza Benedičiča iz Martinj Vrha pri Železnikih.
Pri izboru je strokovna komisija ocenjevala inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka in tržno usmerjenost kmetije. Za naziv inovativne mlade kmetice oziroma inovativnega mladega kmeta se je letos potegovalo šest kandidatov, med njimi je bila s Celjskega tudi Martina Podpečan iz Galicije pri Žalcu. Namen tekmovanja je tudi popularizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati pozitivno tekmovalnost in druženje med mladimi.
US
V tem tednu pa je vodenje nadzornega sveta Pivovarne Union prevzel član uprave Premogovnika Velenje Vladimir Malenkovic, ki je do pred kratkim več let vodil nadzorni svet Pivovarne Laško. Njegovo funkcijo v Laškem je zdaj prevzel Groznik, ki je pred kratkim izstopil kot predsednik nadzornega sveta Pivovarne Union.
US
Heledi's pristal v stečaju
Po večmesečni agoniji je sodišče na predlog ene od zaposlenih delavk Mojce Pečnak poslalo v stečaj celjski Heledi's. Podjetje je bilo registrirano za predelavo plastičnih mas, kovin in žlahtnih kovin ter trgovino.
Zgodbo zaposlenih, ki več mesecev niso dobili plač, smo podrobneje spremljali spomladi. Po tedanjih dogajanjih je glavnina delavcev vložila odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov delodajalca. Hkrati so delavci vložili tudi tožbe na delovno sodišče. V Heledi'su naj bi ostala peščica zaposlenih, nekateri govorijo o osmih delavcih, ki so vmes sicer nameravali zapustiti podjetje, a so si potem premislili. Za svoje delo naj bi od junija nekaj časa prejemali akontacijo in tudi same plače so bile menda bolj kot ne minimalne. Podjetje je v tem času vodila Mateja Šivic, ki si je, kot pravijo sogovorniki, prizadevala, da bi ga rešila.
V tem času je ena od zaposlenih v predlogu za uvedbo stečajnega postopka zatrjevala, da dlje časa ni prejela plače. Kot so odgovarjali v upravi Heledi'sa, naj ne bi obstajali razlogi za začetek stečajnega postopka, saj je bila delavka od lanskega decembra do oktobra v bolniškem staležu in tako nima terjatve iz naslova plač, temveč da je upravičena do nadomestila v breme zdravstvene zavarovalnice. Ker je bila bolniška odsotnost daljša od 30 dni, bi ji bil delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače (kar bi sicer kasneje dobil povrnjeno od ZZZS), kar je ugotovilo sodišče na naroku za obravnavo ugovora. Na naroku so tudi v Heledi'su priznali, da je pri Delovnem sodišču v Celju vloženih še več tožb, ker delavcem niso izplačevali plač, prav tako niso plačani prispevki od februarja. Davčna uprava je zavrnila prošnjo za odlog ali obročno odplačilo davkov in prispevkov.
Na osnovi teh dokazov je sodišče odločilo, da je Heledi's insolventen in ga poslalo v stečaj, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Andreja Kozelja. Postopki pred delovnim sodiščem bodo verjetno umaknjeni, terjatve delavcev pa bo teba prijaviti v stečajno maso.
US
Stečaj odnesel tudi CBH
Stečaj je doletel še eno od znanih celjskih družb. Tokrat gre za CBH, nekoč borzno-posredniško hišo, od leta 2006 pa družbo, ki se je ukvarjala s finančnim in poslovnim svetovanjem. Poslovanje CBH je bilo že nekaj let slabo, lani je družba ob zelo skromnih prihodkih imela kar 9,5 milijona evrov izgube.
CBH je bila ustanovljena leta 1993 in je bila dobro desetletje ob Banki Celje najpomembnejša finančna hiša na Celjskem. V regiji in tudi izven je imela 18 poslovalnic, po prometu se je uvrščala v prvo polovico borznih članov. CBH je leta 2004 kupil holding NFD, dve leti kasneje je družba prenehala delovati na borzi in spremenila svojo dejavnost. Ko so se začela rušiti podjetja, povezana z NFD, še zlasti pa po stečaju cerkvenih Zvonov, so mnogi skorajšnji propad napovedali tudi družbi CBH. Zato stečaj ni presenečenje.
S CBH je bilo vse od njene ustanovitve do julija letos, ko je odstopil z mesta direktorja, povezano ime Zdenka Podlesnika. Pred mesecem mu je agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi zlorabe notranjih informacij vzela dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika. Zlorabe naj bi bile povezane s prevzemom Etola.
JI
6
GOSPODARSTVO
Keramična industrija v Libojah spet v krizi
Bolezen lastnika in cenena kitajska keramika
Bo Keramika Bojnec končala skoraj 200-letno tradicijo keramične proizvodnje v Libojah? Podjetje je namreč pred kratkim razglasilo plačilno nesposobnost in čeprav je eden od upnikov predlagal stečaj, je sodišče te dni ugodilo vodstvu podjetja. To se je odločilo za uvedbo poenostavljene prisilne poravnave. Razlog za finančni krah je slaba prodaja, saj so, kot navajajo v podjetju, evropski trg preplavili ceneni keramični izdelki s Kitajske. Poleg tega je delovanje podjetja za kar pol leta ohromila bolezen edinega lastnika in direktorja Alojza Bojneca.
Keramika Bojnec iz prekmurskih Filovcev je v Libo-je prišla pred štirimi leti, le nekaj mesecev po stečaju Kilija. Proizvodne prostore tovarne je najprej vzela v najem, že čez leto pa jih je na dražbi tudi kupila. V času najema je delo zagotavljala 40 delavcem in napovedovala, da jih bo zaposlila še 40. Vendar je zaradi težav večino ljudi odpustila, delavcem pa na račun neizplačanih plač dolguje 154 tisoč evrov. Nekaj tisočakov manj znašajo tudi dolgovi podjetja do države, saj so zadnje prispevke in davke plačali marca 2011. Po podatkih, ki
so jih posredovali sodišču, v Keramiki Bojnec letos skoraj niso poslovali. Do konca septembra so namreč ustvarili le za dobrih 14 tisoč evrov prihodkov od prodaje, izgube pa se je nabralo za kar 560 tisoč evrov.
Novi izdelki in vzorčni center kot rešitev
Poleg delavcem in državi Keramika Bojnec največ denarja dolguje Gorenjski banki in Adriaplinu. Vseh obveznosti je za dober milijon evrov. Vodstvo podjetja predlaga, da bi jim navadni upniki, katerih terjatve
znašajo pol milijona evrov, odpisali polovico dolga. Preostanek bi jim podjetje odplačalo v štirih letih, vsako leto po četrtino dolga. Denar za poplačilo terjatev nameravajo dobili s prodajo nekaterih nepotrebnih nepremičnin, ki jih imajo v Libojah, prepričani pa so tudi, da bo podjetje že prihodnje leto delalo z dobičkom. Načrtujejo namreč kar nekaj novih izdelkov za pripravo hrane, za katere se, trdijo v podjetju, zanimajo uveljavljena trgovska podjetja iz ZDA in Francije. O prodaji svojih keramičnih izdelkov naj bi se pogovar-
jali tudi s Studiom Moderna, za sodelovanjem z njimi pa naj bi bila pripravljena celo švedska Ikea.
Načrti, s katerimi želi družina Bojnec prepričati sodišče, da bi bila velika škoda podjetje pahniti v stečaj, pa segajo še dlje. V Ljubljani želijo postaviti vzorčni center keramike, kjer bi si lahko ljudje sami dokončali njihove polizdelke. Podobne centre bi odprli tudi v vseh večjih evropskih mestih ter na tak način promovirali slovensko keramiko. In seveda prodali precejšnji del svoje proizvodnje.
JANJA INTIHAR
Poenostavljena prisilna poravnava je novost v slovenski stečajni zakonodaji, namenjena je zlasti s.p.-jem in mikro podjetjem. Prinesla naj bi precej cenejši in tudi hitrejši postopek finančnega prestrukturiranja. Od običajne se poenostavljena prisilna poravnava razlikuje zlasti po tem, da upniki ne prijavljajo terjatev, da se ne imenuje upravitelj, da ni preizkusa terjatev in da o sprejemu prisilne poravnave odločajo vsi upniki. Poleg tega je poenostavljena prisilna poravnava omejena na 4 do 5 mesecev, stroški pa so nižji, ker dolžniku ni treba pripraviti številnih prilog, ki zahtevajo sodelovanje zunanjih strokovnjakov.
NA KRATKO
O daljinskem ogrevanju
DOBRNA - V občini, kjer razmišljajo o možnosti daljinskega ogrevanja kraja na lesno biomaso, so na to temo pripravili zbor občanov. V občinski stavbi, kjer so naročili študijo o takšnem ogrevanju, so želeli še preveriti to, koliko zanimanja bi bilo med občani.
Za rentabilnost delovanja daljinskega ogrevanja je namreč bistvenega pomena, koliko stavb bi bilo priključenih. V največji gospodarski družbi Terme Dobrna so že povedali, da se ne nameravajo vključiti, v gospodinjstvih, kot kaže, razmišljajo drugače. Na zelo dobro obiskanem zboru občanov so namreč zamisel o uvedbi ogrevanja pozdravili in izrazili za priključitev zanimanje. Po študiji bi se lahko priključili v središču kraja in najbližji okolici. Možnost daljinskega ogrevanja je predstavil Marko Krajnc iz Energetike projekta na Vranskem, kjer študijo izdelujejo. Župan Martin Brecl je med zborom opozoril na bistveno nižje cene ogrevanja na lesno biomaso, ekološki vidik in pomen lokalne oskrbe z energentom. Na daljinsko ogrevanje bi med drugim priključili tudi dobrnsko šolo. O možnosti daljinskega ogrevanja se bo opredelil še občinski svet. Če se bodo zanj odločili, bi se lahko daljinsko ogrevali že jeseni prihodnje leto.
BJ
Kmalu spet trgovina
ŠMARJE PRI JELŠAH - V prostorih Supermarketa Štra-us, ki je poleti zaprl svoja vrata, bo kmalu nova trgovina. Uredilo jo bo šentjursko podjetje Kea.
Direktor podjetja Kea Boštjan Kukovičič nam je potrdil, da njegovo podjetje svojo dejavnost širi v Šmarje pri Jelšah, kjer bo odprlo trgovino, ki bo delovala kot Tuševa franšiza. Poleg supermarketa bosta v objektu še poslovalnica Tušmobila in trgovina s ponudbo papirnice, igrač in tekstila. V nekdanji Štravsovi trgovini je delo izgubilo več kot deset ljudi, po naših informacijah jih je po zaprtju nekaj že našlo novo zaposlitev, nekaj pa jih bo delo, kot je potrdil Kukovičič, zdaj našlo v novi, že 15. trgovini podjetja Kea. V supermarketu bo sicer zaposlenih 15 oseb. Ali je Kea objekt najela ali odkupila, direktor ni želel zaupati.
AD
Odgovarjajo na izzive steklarstva
ŠENTJUR - Ljudska univerza je bila s petimi partnerji uspešna pri prijavi projekta Steklarstvo - izzivi prihodnosti na razpis Leonardo da Vinci - Prenos inovacij. Za projekt v vrednosti okoli 217 tisoč evrov, katerega namen je prenoviti poklicna standarda steklopihalec in steklo-brusilec, je pridobila 75 odstotkov sofinanciranja.
Pobuda za projekt je prišla iz Steklarne Rogaška, ki ima težave s pridobivanjem ustrezno usposobljenih zaposlenih. Dotok mladih in kvalificiranih zaposlenih je slab, delovna sila v podjetju se stara, njeno znanje pa z moderno tehnologijo postaja zastarelo. Ker se mladi vse manj odločajo za vpis v srednješolske programe na področju steklarstva, bo prenova programov ponudila možnost za izobraževanje brezposelnih ali za prekvalifikacijo že zaposlenih. Ljudski univerzi se poleg Steklarne Rogaška in Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje v projektu pridružujejo še trije partnerji iz tujine. S sodelovanjem naj bi primere dobrih praks prenesli v slovenski izobraževalni sistem.
TV
Nadzor odkril nepravilnosti
DOBJE - Občinski svet je na seji v petek, 15. novembra, potrdil zaključni račun za leto 2012, ki ga je pregledal tudi nadzorni odbor. Pod drobnogled je vzel projekt modernizacije javne poti Jezerce-Suho-Repuš in financiranje delovanja društev in ugotovil nekaj nepravilnosti.
Pri projektu modernizacije ceste Jezerce-Suho-Repuš občina za dela v vrednosti več kot 20.000 evrov razpisa za izbiro izvajalca ni objavila na portalu javnih naročil, kot določa Zakon o javnem naročanju. Ob zbiranju ponudb, ki jih je opravila po telefonu, pa niso bili narejeni uradni zaznamki. Župan je pojasnil, da razpisa niso objavili, ker neto znesek, torej vrednost naročila brez DDV, ni presegala 20.000 evrov. Pri pregledu financiranja in delovanja društev je nadzorni odbor opozoril, da pogodbe o dodelitvi denarja s strani prijaviteljev niso bile podpisane, manjkale so priloge o izvedenih aktivnostih društev, občina pa za dodeljevanje sredstev na področju kulture in športa ni imela sprejetih meril. Podpise pogodb je občina uredila naknadno, merila za dodelitev denarja pa bo do konca leta 2013 pripravila Razvojna agencija Kozjansko.
TV
SPODBUDNA ZGODBA
Od kamna do voska
Svečarsko podjetje s Frankolovega, ki ima delavnice v Slovenskih Konjicah
Marijan Pelin je prokurist svečarskega podjetja z desetimi zaposlenimi. Direktor podjetja Lesk, ki je proizvodne prostore pozneje preselilo v Slovenske Konjice, je njegov zet Boris Švab.
Marijan Pelin se je kot zasebnik najprej ukvarjal z vrtanjem in miniranjem v kamnolomih. Po prometni nesreči,
ki jo je doživel, se je začel posvečati še svečarstvu, kar mu je svetovala neka znanka s področja plastičarstva. »Začeli smo skupaj z domačimi, z ženo in hčerko. Ko ni bilo vrtanja in miniranja, so nam pomagali še štirje delavci,« se spominja začetka Marijan Pelin. Na Frankolovem so nato kupili prvi stroj za izdelavo
Tako nastajajo sveče. Na fotografiji v delavnici v Slovenskih Konjicah direktor Leska, ustanoviteljev zet Boris Švab.
parafinskih vložkov, kar jim je omogočilo še večjo kakovost, večjo količino in nižjo ceno. Takrat so izdelovali skoraj izključno nagrobne sveče.
Podjetje je na trgu postajalo vse močnejše, izkazalo se je, da je v poslovnih prostorih postalo pretesno, vendar za širitev na Frankolovem ni bilo dovolj prostora. »Možnost smo izkoristili v Slovenskih Konjicah, kjer smo kupili del prostorov nekdanje lesne tovarne Lip, kjer so včasih izdelovali okna in vrata,« opisuje rast podjetja ustanovitelj. To je bilo pred desetletjem. Prostore so obnovili in priredili za potrebe svečarstva, dejavnost so začeli širiti, odprli so tudi več delovnih mest. Marjan Pelin je med drugim prejel priznanje za enega najuspešnejših podjetnikov leta, ki mu ga je podelila ljubljanska agencija za poslovne raziskave.
Tudi Donald Trump jih pozna
Lesk se danes ukvarja s sve-čarstvom in z galanterijo za sveče, med drugim izdeluje plastične pokrove za običajne in elektronske sveče. V podjetju, ki ima uradno še vedno sedež na Frankolovem so prvi razvili pokrovčke za termo sveče iz posebne plastike, ki so primerni za večkratno uporabo. Na trgu je največje zanimanje za Leskove nagrobne sveče, ki so najbolj iskane v obdobju pred dnevom spomina na mrtve. Trenutno imajo v delavnici največ dela z različnimi svečkami za adventne vence, betlehemskimi lučmi
Sveče nas spremljajo od rojstva do smrti. V Leskovi delavnici so imeli pred dnevom spomina na mrtve veliko dela z nagrobnimi svečami, trenutno nastajajo različne adventne sveče, kmalu bosta božič in novo leto ... Na fotografiji v delavnici ustanovitelj in prokurist Leska Marijan Pelin.
miru ter dišečimi svečkami, ki so primerne za novo leto.
Na svečarskem trgu je velika konkurenca, tam je mogoče najti tudi nekakovostne izdelke. »Res je, da veliko kupcev bolj gleda na ceno kot na kakovost,« opaža Marijan Pelin. V Lesku pravijo, da jim izdelka ni težko prodati in da je na domačem trgu bolj težava s plačilno disciplino. Pomagajo si s kar dvema svojima trgovi-
»Nikoli nismo hoteli biti največji, temveč najboljši,« je načelo, ki se ga je držal Marijan Pelin, ustanovitelj svečarskega podjetja Lesk s Frankolovega.
nama z bogato ponudbo svojih sveč: ena je ob proizvodnih prostorih v Slovenskih Konjicah, zadnja tri leta imajo še trgovino v središču Slovenske Bistrice, kjer so s prometom prav tako zadovoljni. Temu se je v zadnjih dveh letih pridružila še Leskova bogato založena spletna trgovina, kjer strankam naročene sve-čarske izdelke dostavijo še isti ali naslednji dan. Doma delajo med drugim še za dve blagovni znamki, na tuje izvažajo v Avstrijo, Nemčijo in na Hrva-
ško, včasih so tudi na Finsko. V Lesku so posebej ponosni, ker Steklarna Rogaška izdelke svoje linije Donalda Trumpa krasi z njihovimi svečami.
In splošna gospodarska kriza? V Lesku ugotavljajo, da se kriza in manjše povpraševanje precej poznata tudi pri njih, vendar podjetje med krizo posluje pozitivno. V vseh letih, odkar je podjetje na trgu, ni bilo nikoli blokirano, plače zaposlenim izplačujejo v roku.
BRANE JERANKO Foto: BJ
NA KRATKO
Proračun za polovico višji
PODČETRTEK - Prihodnje leto naj bi skupni prihodki in odhodki občinskega proračuna znašali 7,7 milijona evrov. To pomeni, da bi bili od letošnjih višji kar za polovico. Osnutek takšnega proračuna so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta.
Razlog za izjemno visoko povišanje proračuna za leto 2014 je predvsem to, da medobčinskega projekta oskrbe s pitno vodo v porečju reke Sotle letos ni bilo mogoče uresničiti, saj je prišlo na razpisu za izvajalca do zapleta. Gradnja dvajsetih kilometrov vodovodov v občini Podčetrtek se bo tako začela v letu 2014, poleg tega bodo opravili rekonstrukcije treh medobčinskih cest ob meji z občinama Šentjur in Rogaška Slatina. Največja bo rekonstrukcija ceste Virštanj-Loka pri Žusmu, za katero je na voljo približno milijon evropskih sredstev. Prihodnje leto bo prav tako na vrsti energetska obnova šole v Podčetrtku. Zaradi naložb se namerava občina prihodnje leto zadolžiti za 250 tisoč evrov.
BJ
Bodo vlažnice rešene?
KOZJE - Na sedežu Kozjanskega parka v Podsredi so predstavili rezultate raziskovanja gob na tem zaščitenem območju. Strokovnjaki Mikološke zveze Slovenije preučujejo kozjanske gobe že več let.
Udeležencem predavanja, kjer so predstavili metode mikološkega dela in rezultate večletnega raziskovanja, je predaval predsednik mikološke komisije mikološke zveze Slavko Šerod. Na Kozjanskem so jih najbolj pritegnile gobe vlažnice, ki so jih našli na rastišču na Vetrniku nad Kozjem. Tam naj bi bilo njihovo edino rastišče v Sloveniji, ki je vključeno v območje Nature 2000, zavod za varstvo narave pa naj bi pripravil strokovne podlage za razglasitev rastišča kot naravne vrednote. Če bi rastišče enkrat samkrat po-gnojili, bi namreč izginilo za vedno. Predavanja se je udeležilo veliko članov gobarskega društva Kozjansko, ki sodeluje z mikološko zvezo pri iskanju lokacij.
BJ
Kadrovske spremembe
ROGATEC - Naloge tajnice občine je kot vršilka dolžnosti 16. novembra prevzela Nataša Lavrič. Na tem mestu je nasledila Agato Tepeš.
Agata Tepeš se je funkciji tajnice - delovnega mesta, ki je v nekaterih občinah opredeljeno tudi kot direktor občinske uprave - odpovedala iz osebnih razlogov. V občinski upravi bo odslej zaposlena za polovični delovni čas, zadolžena pa bo za področje družbenih dejavnosti. Župan Martin Mikolič je za tajnico imenoval edino zaposleno v občinski upravi, ki izpolnjuje pogoje za to delovno mesto, Natašo Lavrič. Funkcijo bo do nadaljnjega opravljala kot vršilka dolžnosti. Občina je že ob lanski upokojitvi nekdanjega tajnika Pavla Strajna vrzel zapolnila z notranjimi prerazporeditvami, kot zagotavlja župan, pa učinkovitost občinske uprave kljub zmanjševanju kadra ni okrnjena.
AD


POLNA NOC POPUSTOV

*NOČNO NAKUPOVANJE
Veter je podrl dotrajano ograjo. Na gradbišče tako lahko iz radovednosti zavijejo tudi šolarji.
Nevarno gradbišče kmalu »ukročeno«
Gradnja stanovanjske soseske v središču Polzele čaka na boljše čase
POLZELA - Podjetje Gostinstvo Celje, ki je v postopku prisilne poravnave, je leta 2010 v središču Polzele začelo graditi stanovanjsko sosesko z vila bloki. Zaradi gospodarske krize je gradnjo prekinilo. Opuščeno gradbišče v neposredni bližini trgovskega centra in osnovne šole kazi podobo naselja in ogroža tudi varnost ljudi. Med mimoidočimi je zaradi bližine šole tudi veliko učencev.
Občina si že dlje prizadeva, da bi lastnik zemljišča končno uredil in zavaroval gradbišče. Ker se je podjetje znašlo v finančnih težavah, se nujni vzdrževalni ukrepi vse bolj odmikajo. Gostinstvo Celje je lastnik zemljišča, na katerem
je želelo zgraditi stanovanjsko sosesko z vila bloki, postalo leta 2010, ko ga je prejelo od podjetja Vegrad v zameno za odpis dolgov. Zaradi zaostrenih razmer v gradbeništvu je podjetje naložbo opustilo, v središču Polzele pa je ostalo nezavarovano gradbišče, ki postaja vse bolj nevarno. Na njem so namreč velike luknje in grmovje. Poleti na območju po pripovedovanju okoliškega prebivalstva mrgoli kač. V hladnejšem delu leta ob nalivih izkopane jame napolni voda. Ker je dotrajana ograja na nekaterih delih podrta, lahko kdo od malčkov na poti v šolo oziroma iz nje iz radovednosti zavije na gradbišče in pade v jamo, polno vode.
Namesto lukenj zelenica
Občina Polzela je Gostinstvo Celje že večkrat pozvala, naj območje zavaruje. Ker tega še vedno ni storilo, je na podlagi pripravljenega elaborata vzdrževalnih del pripravila odlok, s katerim želi še dodatno spodbuditi lastnika, da se loti ureditve. V kolikor ne bo odziva, bo občina vzdrževana dela v višini 40 tisoč evrov opravila sama in se nato vknjižila kot solastnica zemljišča. V tem primeru bo uredila spodnji ustroj gradbišča in od-vodnjavanje ter zaščitila temelje. Vse skupaj bo zasula in na koncu še posejala travo.
Direktor podjetja Gostinstvo Celje Brane Turnšek se za-
veda nevarnosti opuščenega gradbišča, a zaradi krča, ki je v zadnjih letih prisoten v gradbeništvu, zastavljenega projekta podjetje ne more nadaljevati. V primeru, da bo lahko podjetje v prihodnje zagotovilo zadostna finančna sredstva, bo vila bloke tudi zgradilo do konca. Gradnjo nenazadnje po besedah Turnška ovira tudi hipoteka. Na zemljišču je namreč še vedno hipoteka Nove Ljubljanske banke, do katere je imel Vegrad neporavnane dolgove. Sicer naj bi Vegrad Gostinstvu Celje s pogodbo zagotovil, da bo dolg, povezan z zemljiščem na Polzeli, poplačal, vendar se to očitno ni zgodilo.
ŠO, US Foto: GrupA
Zgodba o zemljišču na Polzeli dobi nekoliko drugačno razsežnost, če povemo, da je Gostinstvo Celje od junija v postopku prisilne poravnave, sodišče pa je včeraj obravnavalo ugovor zoper vodenje postopka. Ugovor je vložila prisilna upravite-ljica Ermina Bajuk, ki je sicer od 1,3 milijona evrov prijavljenih terjatev priznala za dober milijon terjatev. Upraviteljica je v ugovoru opozorila, da je manj kot polovična verjetnost, da bi Gostinstvo Celje postalo plačilno sposobno ter da bi bili upniki ugodneje poplačani, kot če bi v podjetju začeli stečajni postopek. V poročilu o finančnem položaju celjsko podjetje med sredstvi, predvidenimi za prodajo, navaja tudi zemljišče na Polzeli. Nepremičnino vrednoti na 295 tisoč evrov. Zaradi vpisane hipoteke NLB, kjer je glede na prodajno pogodbo med Vegradom in Gostinstvom Celje še 490 tisoč evrov odprtih obveznosti, bo vsa kupnina namenjena poplačilu obveznosti Vegrada do NLB.
	VSAK ČETRTEK ob 12.15	95.1 | 95.9 i 100.3 i eo www.radiocelje.cowj
«Od	m ev^.	POGLEDIUeiB
		
NA KRATKO
Škoda v gozdovih
GORNJI GRAD - Zadnji orkanski veter, ki je podiral in lomil drevje v gozdovih po mnogih predelih Slovenije, je precej škode povzročil tudi v gornjegrajskih gozdovih.
Gozdarji so na tem območju evidentirali več kot dva tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja, glavnino v okolici prelaza na Črnivcu. Veter je podiral in lomil drevesa posamično in v šopih, tako iglavce kot listavce, največ smreko. Zavod za gozdove Slovenije še vedno pregleduje poškodbe in ocenjuje povzročeno škodo. Nekateri gozdni predeli so še nedostopni zaradi podrtega drevja. V zavodu pozivajo lastnike, naj sami pregledajo svoje gozdove. Posledice ve-troloma lahko začnejo odstranjevati pred izdajo odločbe zavoda, morajo pa o pričetku dela obvestiti svojega revir-nega gozdarja, pri katerem dobijo dodatne informacije. Ker je posek dreves izredno nevarno opravilo, priporočajo, naj se lastniki gozdov za samostojno sečnjo odločijo le, če so za to usposobljeni oziroma najamejo usposobljene gozdne delavce.
US
Penzion Raduha kot sejalec
LUČE - V okviru 8. slovenskega foruma inovacij so bila na posebnem dogodku podeljena nacionalna priznanja za inovativnost in kreativnost v turizmu. Naziv sejalec 2013 je pripadel Penzionu Raduha iz Luč za produkt Spanje in sanje v krošnji dreves.
Na letošnji poziv Sejalec je prispelo 20 novosti, med katerimi je komisija v večstopenjskem ocenjevalnem postopku izbrala tri finaliste, med katerimi je slavil Penzion Raduha. Družina Breznik iz Luč je nagrado prejela za hiške v krošnji dreves, stekleni apartma v Kozolcu in prenovljeno Staro šta-lo, ki uspešno dopolnjujejo dolgoletno tradicijo gostinstva v Penzionu Raduha. Kot je poudarila komisija, te inovativne kompozicije visokokakovostnih in z zgodbo prostora ter vrhunsko arhitekturo obogatenih nastanitvenih zmogljivosti lahko služijo kot navdih pri snovanju manjših nastanitvenih objektov na slovenskem podeželju.
US
Vrtec na podstrešju šole
CELJE - Ne le nov vrtec na Hudinji, celjske malčke bodo septembra prihodnje leto pričakali tudi novo urejeni vrtčevski prostori na podstrešju Osnovne šole Lju-bečna.
V enoti Vrtca Tončke Čečeve na Ljubečni bo tako prostora za štiri oddelke malčkov, družine pa bodo imele končno v domačem kraju tudi varstvo za najmlajše otroke v jasličnem oddelku. Gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela bodo opravili delavci ljubljanskega gradbenega podjetja VG 5, ki so jih v posel uvedli prejšnji teden. A ker gre za dokaj zahtevno preureditev zdaj praznega in neizkoriščenega prostora, vseeno niso začeli delati takoj, ampak šele te dni. V šoli so želeli najprej o tem obvestiti vse učence in njihove starše. Starše so obvestili v torek, kot pravi ravnatelj Martin Grosek, pa so v šoli vložili kar precej napora, da bi bil pouk za učence čim manj moten. Tako bodo delavci večino najbolj hrupnih del opravili med prazniki in ob sobotah ter nedeljah. Preureditev podstrešja v vrtčevske prostore je ocenjena na 425 tisoč evrov, dela pa mora izbrani izvajalec opraviti do začetka avgusta prihodnje leto.
IS
Za medgeneracijski prenos znanja
VELENJE - Direktorica Ljudske univerze Velenje Bri-gita Kropušek Ranzinger in župani šaleških občin so podpisali sporazum o ustanovitvi Centra medgenera-cijskega učenja Šaleške doline. Prvi večji projekt bodo dnevi medgeneracijskega učenja konec meseca.
Dnevi medgeneracijskega učenja so projekt Zveze ljudskih univerz Slovenije. Potekali bodo v okviru centrov medgeneracijskega učenja in pridružili se jim bodo tudi v Velenju. Ustanovitev takšnega medgeneracijskega centra v Velenju je bila že nuja, poudarja direktorica Brigita Kropušek Ranzinger. Mlade družine namreč živijo stran od starih staršev, tako da znanje in izkušnje med generacijami ne prehajajo več. Tako bodo v centru lahko starejši mlajše učili ljudskih pesmi, mladi bodo lahko starejše učili uporabljati nove tehnologije ... Lokacija bo uradno v ljudski univerzi, vendar bodo lahko različni projekti tudi v številnih drugih ustanovah, ki sodelujejo pri ustanovitvi centra. Cilj je namreč, da se vzpostavi mreža izobraževalnih organizacij in društev, ki bodo omogočili prostovoljen prenos znanj med generacijami.
ŠK
NA KRATKO
Z novimi vsebinami v drugo desetletje
RADEČE - Varstveno-delovni center Radeče, ki je organizacijska enota Centra za varstvo in delo Golovec v Celju, letos praznuje deset let. Obiskuje ga 14 uporabnikov iz Laškega in Radeč.
V VDC Radeče uporabniki izdelujejo veliko različnih edinstvenih dekorativnih izdelkov, ponudbo pa vsako leto še razširijo. Še posebej so ponosni na certifikat slovenske ljudske obrti, ki so ga prejeli za ročno izdelan papir. Zadnja leta pri vodenju interesnih dejavnosti v VDC pomaga vse več prostovoljcev. Letošnja novost so plesne delavnice, ki jih vodi prostovoljka, ki sicer plesno znanje predaja v Glasbeni šoli Laško-Radeče. Uporabniki pa v teh dneh že snujejo program za predstavo ob koncu leta, ki jo pripravijo z ostalimi javnimi zavodi v občini.
TV
(V ENERGETIKA CELJE
Prihodnje leto manj denarja
BRASLOVČE - Glede na trenutne kazalce bo občina v prihodnjem letu upravljala s precej manj sredstvi kot letos. Predlog proračuna predvideva za kar 1,6 milijona evrov manj denarja.
Čeprav bodo svetniki končno obliko proračuna za leto 2014 potrjevali konec decembra, je že jasno, da bodo razpolagali z bistveno manj denarja kot letos. Na voljo bo malo manj kot pet milijonov evrov. Tudi predvideni odhodki bodo za skoraj dva milijona evrov nižji kot v tem letu, a bo občina za svoje delovanje tudi v prihodnje porabila približno 200 tisočakov več, kot bo »zaslužila«. Na srečo pa novo zadolževanje ne bo potrebno. Še vedno bo največ denarja v občinsko blagajno prišlo iz naslova dohodnine in davka na premoženje. Na odhodkovni strani največ, dobra dva milijona evrov predstavljajo investicijski stroški. S temi sredstvi bo občina končala že začete projekte, medtem ko novih večjih projektov nima v načrtu.
LK
Državni denar za plaz
REČICA OB SAVINJI - Do konca novembra naj bi sanirali plaz na lokalni cesti v Poljane.
Med sanacijo, ki jo od oktobra izvaja podjetje Nizke gradnje oziroma podjetnik Anton Kladnik, bodo na tem odseku uredili tudi odvodnjavanje meteornih voda in 180 metrov cestišča. Vrednost vseh del znaša 150 tisoč evrov, pri čemer gradbena dela vrednotijo na 126 tisoč evrov. Denar je v okviru programa za sanacijo po poplavah v letih 2010 in 2012 zagotovila država.
US
Zlato za med iz Šmartnega
ŠMARTNO OB PAKI - Čebelar Peter Polovšak iz Malega Vrha si je na 14. mednarodnem izboru najboljšega medu letnika 2013 prislužil zlato diplomo za akacijev med.
»To je velika nagrada in spodbuda za vsakega čebelarja. Zato se bom v hladnih jesenskih in zimskih dneh še bolj zavzeto pripravljal na novo čebelarsko letino,« pravi Polovšak. Svoje družine čebel je prvič peljal na pašo spomladi letos, pred tem pa je že imel izkušnje s cvetličnim, z gozdnim in s kostanjevim medom. Ker je želel poskusiti še več, je čebele odpeljal na pašo v Lendavo, kjer je bujno cvetela akacija. Prikolico je postavil pred zidanico šmarskega vinogradnika Zdravka Ramšaka. Ko se je izkazalo, da čebelar toči zelo kakovosten med, ga je predsednik šmarskih čebelarjev Tomaž Lesnjak spodbudil, da ta med pošlje na ocenjevanje.
US
Domače je zdravo
Letos nakup živil za več kot 270 tisoč otrok financiralo kmetijsko ministrstvo
CELJE - V vseh osnovnih šolah in vrtcih po državi so tudi letos obeležili dan slovenske hrane ob tradicionalnem domačem zajtrku. Tega so že tretje leto zapored malčkom in šolarjem postregli tudi v vrtcih in šolah na Celjskem. Potem ko so prvo leto živila za slovenski zajtrk šolam in vrtcem podarili pridelovalci in predelovalci, je lani vlada šole in vrtce pozvala, naj jih zaradi krize plačajo, sama pa je denar namenila za tiskanje promocijskih brošur in plakatov. Letos se je zgodba obrnila in namesto za papir je kmetijsko ministrstvo 13o tisoč evrov oziroma 0,43 centa na otroka namenilo za nakup živil, za reklamo pa le 999 evrov.
Zajtrk je bil sestavljen iz petih osnovnih živil - domačega kruha, mleka, masla, medu in jabolka. Ta živila so vrtci in šole izbrali sami, pogoj je
bil le, da so prav vsa slovenskega izvora. Cilj tradicionalnega slovenskega zajtrka za malčke v vrtcih in šolarje je izboljšanje prehranjevalnih navad. Te so namreč še vedno nezdrave, saj otroci pojedo premalo sadja in zelenjave, a preveč sladkarij. Po državni statistiki redno zajtrkuje le 44 odstotkov mladostnikov, vendar se je ta odstotek zadnja leta povečal.
Kot je tradicionalni slovenski zajtrk napovedal šolski minister Jernej Pikalo, ne gre več zgolj za projekt kmetijskega ali šolskega ministrstva, temveč za vseslovenski projekt. »Spodbujati želimo uživanje hrane iz lokalnega okolja, osveščati otroke o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, pomenu domačega kmetijstva in nenazadnje tudi o pomenu čebelarstva za kmetijsko pri-
delavo,« je napovedal tradicionalni slovenski zajtrk, ki so ga v petek postregli skoraj 273 tisoč otrokom v 361 matičnih vrtcih in 488 matičnih osnovnih šolah.
En dan ni dovolj
Potem ko so učenci pojedli slovenski zajtrk, so v šolah namenili še vsaj po eno uro pogovoru o pomenu zdrave prehrane in lokalne pridelave živil. Ker spreminjanje navad in vedenj tako pri šolarjih kot seveda tudi odraslih zahteva več časa, pri pouku tem temam namenjajo več časa tudi med celotnim šolskim letom. »Med, mleko, maslo, zdrav domač slovenski kruh in domače jabolko so stvari, ki jih otroci zelo cenijo,« je ob tem dejal ravnatelj III. osnovne šole Celje Aleksander Verhovšek. V šoli so veseli, da je akcija domačih pridelovalcev in predelovalcev hrane postala tradicionalna
in da jo lahko pričakujejo tudi v prihodnjih letih. »Na zdrav slovenski zajtrk se pripravljamo en teden, v tem času učence dodobra seznanimo z namenom akcije in poskrbimo, da je ta dan malo drugačen od ostalih,« je še dejal Verhovšek, a ob tem opozoril, da se tudi sicer v šoli trudijo, da bi učencem večkrat v letu postregli zdrav slovenski zajtrk. Ker so odzivi otrok zelo pozitivni, so v šoli med učenci izvedli anketo in njihove želje upoštevati tudi pri sestavi jedilnika. Večina učencev III. OŠ vsako jutro zajtrkuje, kot razlog pa so večinoma navedli dejstvo, da je zajtrk najbolj pomemben obrok dneva. Doma si zjutraj najraje privoščijo čokoladne kosmiče in mleko, kruh z maslom in marmelado ali pa kar navaden jogurt.
IVA JEKNIČ IVANA STAMEJČIČ
Foto: GrupA
Učenci III. OŠ Celje med tradicionalnim slovenskim zajtrkom
Jubilej počastil z glasbo
ROGAŠKA SLATINA - Znamenita Kristalna dvorana vse leto gosti številne glasbene dogodke. Prejšnji konec tedna so jo ob prav posebni priložnosti napolnili zvoki Obrtniškega pevskega zbora Šmarje pri Jelšah.
Šmarski obrtniški moški pevski zbor združuje obrtnike in podjetnike iz celotne upravne enote, tokratni koncert pa je pripravil v počastitev 70-letnice svojega zborovodje Francija Plohla, ki vodi več zborov in je za svoje kulturno udejstvovanje prejel že več nagrad. Repertoar tokratnega koncerta v Rogaški Slatini pa je napolnil s slovenskimi umetnimi in ljudskimi pesmimi, dodal je še nekaj pesmi tujih narodov. Tako je visok jubilej praznoval na način, ki mu je najljubši, z glasbo. Za prijetno vzdušje na koncertu so poskrbeli tudi gostje, Miklavški oktet, Moški pevski zbor Rogaška in Moški pevski zbor Šentvid pri Grobelnem.
AD
Prestolnica papirnatega cvetja
VRANSKO - Občina je bila ta konec tedna že drugo leto zapored slovenska prestolnica cvetja iz krep papirja. Na pobudo Martine Felicijan, ene glavnih pobudnic ohranjanja tovrstne kulturne dediščine na Slovenskem, se je v športni dvorani zbrala pisana množica izdelovalk papirnatih rož.
Vseslovenska razstava je na Vransko privabila 50 izde-lovalk cvetja iz krep papirja iz vse Slovenije in zamejstva. Če so gospodinje papirnate rože nekoč izdelovale, ker na podeželju niso poznali sveže rezanega cvetja, danes tovrstna umetnost pomeni ohranjanje kulturne dediščine. Kot nam je zaupala Felicijanova, je najnovejši trend izdelovanje rož, ki so kolikor se da podobne naravnim. Ne pozabljajo pa tudi na tradicionalne načine. Ti so predvsem vezani na domišljijsko cvetje, ki so ga nekoč vpletali v butare in vence.
ŠO
Udeleženci zadnjih prometnih nesreč so večinoma Šentjurčani, zato Martin Kumer meni, da se vzrok za nesreče skriva v vožnji po navadi oziroma na pamet, saj tisti za volanom semaforjev morda sploh ne zaznajo. Pri dveh prometnih nesrečah sta bila voznika pod vplivom alkohola, kar je po besedah Kumra tudi vzrok za zmanjšano zaznavanje okolice. »Pretočnost je po postavitvi semaforja zagotovo večja kot prej. Če bi naredili krožno križišče, pa bi bila prometna ureditev bolj varna, nesreč bi bilo zagotovo manj,« je dejal. Dodal je še, da v občini Šentjur drugje ni perečih črnih točk, kjer bi bile nesreče tako pogoste.
Čeprav lahko nesreče preštejemo na prste ene roke, so se na križišču pri železniški postaji samo oktobra in novembra zgodile kar tri. Medtem ko so se ostale na srečo iztekle le z zvito pločevino, je bila v zadnji prometni nesreči, 9. novembra, ena oseba huje telesno poškodovana.(Foto: Policijska postaja Šentjur)
VI	■ V ■ V V
križišče prevečkrat na pamet«
V križišču pri železniški postaji povečano število prometnih nesreč - Zelena luč v obe smeri ni vzrok za zvito pločevino
»peljejo
ŠENTJUR - Poleti je križišče glavne ceste Celje-Šen-tjur, Ceste Kozjanskega odreda in Kolodvorske ulice postalo semaforizirano. Kljub semaforjem se je tam od 1. julija do danes zgodilo pet prometnih nesreč, zadnja, in sicer 9. novembra, se je za enega udeleženca končala s težkimi telesnimi poškodbami.
Semaforji pomagajo voznikom pri hitrejšem vključevanju v promet. Na križišču, kjer so se zelena, rumena in rdeča luč začele izmenjevati 1. julija letos, se je do danes po besedah pomočnika komandirja šentjurske policijske postaje Martina Kumra zgodilo pet prometnih nesreč. Vzroka zanje sta bila vožnja v rdečo luč in izsiljevanje prednosti. »Gre predvsem
za nepazljivost voznikov. Ti niso pozorni na postavitev semaforjev in so navajeni voziti po starem, tako kot so vozili, ko semaforjev še ni bilo,« je pojasnil. Lani v istem časovnem obdobju je na tem križišču »počilo« trikrat.
Kumer je pritrdil, da po postavitvi semaforjev zagotovo
več voznikov prevozi rdečo luč, kar na srečo vedno ne privede do nesreče. Policisti so v križišču občasno opravljali tudi nadzore, najdlje so križišče spremljali ob začetku šolskega leta, vendar takrat večjih prekrškov niso zaznali. Glede na problematiko bodo nadzor tam še povečali.
Zelena luč istočasno?
Se je pa v dveh primerih doslej zgodilo, da sta oba udeleženca prometne nesreče trdila, da sta imela istočasno zeleno luč. Kot je dejal Kumer, policisti v enem primeru trditev niso mogli raziskati, saj ni bilo prič, v drugem primeru pa so s pomočjo priče ugotovili, da je en voznik peljal skozi zeleno, drugi pa je prevozil rdečo luč. Ob tem se postavlja vprašanje, če morda obstaja možnost, da bi zatajila signalizacija. Kumer meni, da to ni mogoče. »Če bi istočasno gorela zelena luč za obe nasprotni smeri, bi semafor to zaznal kot napako, ob kateri bi se izklopil in začel signalizirati na utrip.«
TINA VENGUST
Spomnimo, da si je Občina Šentjur prizadevala, da bi bilo križišče urejeno kot krožišče, vendar je študija Direkcije RS za ceste, ki je projekt pripravila, pokazala, da je ureditev križišča primerna le s semaforji. Ureditev krožišča bi bila smiselna, če bi bil tako urejen tudi odcep ceste pri križišču Šentjur-Kozje-Pla-nina.
NA KRATKO
Igrišče ob železnici
ŠOŠTANJ - Ob pešpoti za rokometnim igriščem je občina na 480 kvadratnih metrih travnate površine uredila otroško igrišče, namenjeno mlajšim otrokom.
Igrišče je tematsko. Zaradi bližine železniške proge je urejeno kot železniška postaja: hiška, kjer lahko otroci kupijo vstopnice, vlakec z vagoni in dve brvi, ki predstavljata železniške tire. Okoli drevesa na igrišču so tudi klopi. Igrišče je ves čas odprto in dostopno vsakomur. Njegovi prvi obiskovalci so bili otroci Vrtca Brina. Njihovo navdušenje nad novo pridobitvijo, namenjeno prav najmlajšim, je bilo očitno.
US
Proračunske pripombe
NAZARJE - Do 3. decembra je v javni razpravi predlog proračuna Občine Nazarje za leto 2014.
V	proračunu načrtujejo za več kot 2,9 milijona evrov prihodkov, a tudi na odhodkovni strani je številka praktično enaka. Približno milijon evrov bodo porabili za različne naložbe. Predlog proračuna je objavljen na občinski spletni strani, občani pa si ga lahko ogledajo tudi v prostorih občine v času uradnih ur, na pripravljeno gradivo pa podajo svoje pripombe.
US
Dostopnejša socialna pomoč
POLZELA - Svetniki so na zadnji seji potrdili spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči. Občina jih je predlagala na podlagi izkušenj, težkega ekonomskega položaja in finančnih stisk, s katerimi se po njenih ocenah spopada vedno več občanov.
Če so bili ti do zdaj upravičeni do finančnih sredstev za premostitev trenutne materialne ogroženosti v višini dejansko nastalega stroška oziroma največ do višine ene in pol minimalne plače, bodo po novem prejeli največ dve minimalni plači. Prav tako bo občina po novem denarno pomoč za premostitev trenutne materialne ogroženosti dodelila v primerih, ko občan presega določen znesek, a živi v izredno težkih socialnih razmerah.
ŠO
Postavili bodo table
ZREČE - V izrazito turistični občini izvajajo projekt ureditve pohodnih in kolesarskih poti z naslovom Zaljubljeni v naravo - z vetrom v laseh po pohorskih poteh.
V	okviru projekta bodo poleg usmerjevalnih tabel postavili informacijske table, ki bodo namenjene tako domačinom kot obiskovalcem zreške občine. Trenutno pridobivajo soglasja lastnikov zemljišč za postavitev tabel in izdelujejo elaborat za državno dovoljenje za postavitev tabel ob državnih cestah. Septembra so že izdali zemljevid pohodnih poti, kjer so med drugim označene Srčkova in vodna učna pot v Zrečah ter Škratkova pot na Rogli. Nosilec projekta je LTO Rogla - Zreče, partnerja občina in planinsko društvo. Projekt mora biti zaključen do aprila.
BJ
Kmalu zimski počitek za gradbince
PREBOLD - V 14 dneh naj bi gradbinci končali še zadnji del obnove kanalizacijskega omrežja v naselju Matke. Nato bo sledil zimski premor.
Kot je povedal preboldski podžupan Franc Škrabe, bodo dela v sklopu projekta celostne ureditve naselja Matke za letos počasi končali. Delavci bodo tako v prihodnjih dveh tednih uredili še zadnje podrobnosti »pod zemljo« in zasuli jame. Zaključek prenove ceste, položitev asfaltne prevleke in gradnjo pločnika pa bodo prestavili na pomladni čas. »Sledili smo vremenski napovedi in ker naj bi se temperature v začetku decembra spustile, asfaltiranje ni smotrno,« pravi Škrabe.
LK
Zgornjesavinjske »ustorije«
SOLČAVA - Številni obiskovalci Centra Rinka so spremljali radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki so jo ustvarjalci naslovili Ustorije Zgornje Savinjske doline.
O coprnijah, klicanju hudiča, lažnivosti in nagajivosti, o zeliščih, živalih in drugih starih resnicah so pripovedovali številni domačini. Pevci iz Luč so peli stare pesmi, citrarja Klemen Matk in Franci Roban pa sta igrala stare viže. O zbiranju in zapisovanju zanimivih ustorij so govorili zbiralci Marta Orešnik, Vida Štiglic in dr. Peter Weiss, ki so opravili veliko delo in folklorne pripovedi pod strokovnim vodstvom ddr. Marije Stanonik knjižno izdali ter poskrbeli predvsem za to, da se bodo ohranile skoraj pozabljene pripovedi ljudi.
US
NA KRATKO
Za ljubitelje nočnega neba
LAŠKO - Astronomsko-naravoslovno društvo Graščina Širje in Stik Laško sta pripravila predstavitev knjige Glej jih, zvezde. Knjiga prinaša napovedi najlepših prizorov na nebu, ki bodo s prostimi očmi vidni v prihodnjem letu.
Knjigo je prevedel Ludvik Jevšenak, ki je bil tudi na predstavitvi v Hotelu Savinja v Laškem. Jevšenak je sicer predsednik Astronomsko-naravoslovnega društva Graščina Širje, ki je knjigo Guillauma Cannata pred leti prvič samo izdalo. Očitno pa se je knjiga tudi med slovenskimi ljubitelji nočnega neba dobro prijela, saj so jo letos izdali že sedmo leto zapored. Poleg opisov najlepših prizorov v letu 2014 so v knjigi tudi barvne fotografije, skice ozvezdij in napotki za opazovanje. Letos je knjiga izšla prej kot običajno, ker so v začetku opisani vsi napotki za opazovanje in fotografiranje kometa Ison, gre za eno najlepših repatic, ki bo konec leta vidna s prostimi očmi.
ŠK
Ohranili so stare pesmi
SLOVENSKE KONJICE - V Tepanju je bila v petek javna predstavitev nove knjige zbranih ljudskih pesmi, ki ima naslov Mi pa pesmi dosti znamo. V njej je zbranih 139 skoraj pozabljenih pesmi. Knjigi je priložena zgoščenka s 63 pesmimi, ki so jih zapeli Ljudski pevci Tepanje.
Pesmi je v zadnjih dvanajstih letih zbirala Štefka Kovše, ki vodi tepanjske ljudske pevce. Med različnimi nastopi so ljudem povedali, da iščejo stare ljudske pesmi, nato so jih ljudje sami poklicali. Kovšetova je nato na terenu zbrala stare pesmi z območja Tepanja, Frankolovega, Vojnika, Oplotnice in Šentjurja. »Škoda se mi je zdelo, da bi pesmi ostale kar pri meni, zato smo poskrbeli, da so izdane v knjižni obliki,« je povedala Kovšetova. Med petkovo prireditvijo so nastopili Ljudski pevci Tepanje, različni glasbeni gosti in folklorna skupina z Dolge Gore.
BJ
Koline po domače
TABOR - Planinsko društvo vsak november že več kot desetletje na Zajčevi koči organizira dan domačih kolin. Nič drugače ni bilo tudi ta konec tedna, ko je to tradicionalno kmečko opravilo na osrednjo planinsko kočo v občini Tabor privabilo 80 obiskovalcev.
Dogajanje se je začelo prejšnji torek, ko so si planinci na eni od taborskih kmetij ogledali in izbrali prašiča. Prisotni so ocenili njegovo težo in vplačali stave. Tisti, ki se je z oceno najbolj približal dejanski teži, je na dan kolin za nagrado prejel prašičevo zadnjo kračo. Koline so se v soboto začele navsezgodaj, saj so planinci sledili vsem predpisanim korakom, ki so sestavni del tega kmečkega opravila. Izognili se niso niti izdelavi treh vrst klobas. Ker so koline spremljali tudi tradicionalni obroki, od jetrc v omaki do pečenke ob koncu dneva, dela ni manjkalo niti v kuhinji. Nekaj mesa so že v soboto pokupili obiskovalci, klobase pa bodo planinci obiskovalcem pripravili na božičnem pohodu.	ŠO
Božično kosilo v javni kuhinji
ŽALEC - Ker kriza vse globlje reže v življenja ljudi, so se na občini odločili, da še bodo pred koncem leta ustanovili javno kuhinjo, kjer si bodo brezdomci in socialno ogroženi občani lahko privoščili vsaj en topel obrok dnevno.
V prostorih žalskega zavetišča za brezdomce v teh dneh preurejajo prostore, saj bo v decembru tam začela delovati prva javna kuhinja, in sicer na začetku kot razdeljevalnica. Ocena centra za socialno delo, ki pri tem projektu tesno sodeluje z občino, je, da bi bilo v začetku treba dnevno zagotoviti okoli 40 obrokov. Tisti, ki bodo do tega obroka upravičeni, bodo pri njih prejeli posebno dokazilo. Občina je v tem tednu objavila tudi javni razpis za dobavitelja prehrane, ena od zahtev pa je, da je vsaj pet odstotkov živil pridelanih na ekološki način. Kot je povedala direktorica občinske uprave Tanja Razboršek - Rehar, so v popravku letošnjega proračuna za ta projekt namenili 40 tisoč evrov. Pričakujejo, da bodo prve obroke razdelili v dneh pred božičem.	LK
Vidni tudi ponoči
LJUBNO - Člani Sveta za preventivo v cestnem prometu Občine Ljubno vsako leto v novembru v sodelovanju z ZŠAM in s policijo pripravijo različne akcije, v katerih osveščajo udeležence v prometu.
Tako so tudi v petkovi akciji delili odsevne predmete naključno mimoidočim na Ljubnem in v drugih naseljih občine. Vendar, kot opozarjajo v SPV, država vsako leto nameni manj denarja za opozorilne plakate, kresničke in odsevne trakove. Agencija RS za varnost v prometu omenjenega materiala ne razpošilja več po pošti, temveč ga je treba prevzeti v Ljubljani. Letošnji zavoj je bil še posebej skromen, tako da so na Ljubnem popolnoma izpraznili stare zaloge.	US
Novembra čas za nova drevesa
Staro mestno jedro bogatejše za kisik
»Na javnih površinah knežjega mesta je okrog 15 tisoč dreves, kar pomeni, da na vsake tri Celjane pride po eno mestno drevo,« pravi Miloš Milovanovič.
CELJE - Ker je november najprimernejši čas za zasajanje dreves, jih te dni sadijo tudi v knežjem mestu. Mesto bo tako bogatejše za 125 novih dreves, na območje starega mestnega jedra pa so vrnili tudi tista, ki so bila med obnovitvenimi deli začasno preseljena v drevesnico.
Prvo novo drevo v prenovljenem mestnem jedru je ob mestni tržnici simbolično zasadil župan Bojan Šrot. Ob tem je poudaril, da želijo v mestni občini tako sporočiti Celjanom, da je drevje zelo pomembno tudi v urbanem okolju. Tri kroglaste javorje so znova zasadili v Savinovi ulici, kjer so jih izkopali pred začetkom obnove komunalnih vodov in tlakov na tem območju. V Linhartovi ulici ob mestni tržnici je zdaj zasajenih sedem navadnih gabrov, s katerimi so nadomestili stara drevesa, ki so se že pred leti zaradi nestrokovnega obrezovanja ter gradbenih del ob obnovi tržnice začela sušiti in propadati. Gradbena zasnova nove tržnice je namreč segala v mogočne krošnje gorskega javorja, zato načrtovalci zelenih površin v mestu opozarjajo, da je pri zasajanju novih dreves treba še posebej skrbno pretehtati izbor najprimernejših drevesnih vrst. Miloš Milovanovič iz podjetja Simbio pojasnjuje, da so v Linhartovi ulici skladno z novo podobo tržnice upoštevali idejno zasnovo
oblikovanja vertikalno struk-turirane zelene površine. Za zasaditev so izbrali navadne gabre, ker imajo cilindrasto vzgojeno krošnjo. Kot še dodaja Milovanovič, je prav sedem navadnih gabrov ob Linhartovi ulici zdaj eden prvih drevoredov, umeščenih v mestno okolje v Sloveniji.
Nov drevored v Novi vasi
Kot še pojasnjuje Miloš Milovanovič, ki v podjetju Simbio skrbi za zelene površine, mestna občina večkrat naroči nove zasaditve. Vseh letošnjih 125 dreves naj bi predvidoma posadili do konca tedna, ob novih na območju ožjega mestnega središča pa jih bo nekaj zasajenih tudi v primestnih soseskah.
Gre zlasti za dopolnjevanje drevoredov, ponekod zamenjujejo stara in bolna drevesa, drugod nadomeščajo po julijskem neurju polomljeno in uničeno drevje, povsem nov drevored 40 gorskih javorjev pa so konec minulega tedna zasadili ob Ulici mesta Grevenbroich vzporedno z Novim trgom v Novi vasi. Na območju Celja je bilo že spomladi zasajenih 20 dre-
ves, in sicer gabrov drevored v Jenkovi in Oblakovi ulici. Po drugi strani pa je mesto zaradi julijskega neurja in drugih poškodb izgubilo 38 dreves, ki jih zdaj nadomeščajo z novimi.
Nekateri se borijo za vsako drevo ...
Sredi oktobra je ob vnovični napovedi, da bo treba ob obnavljanju Stanetove ulice na trgu pred Mestnim kinom Metropol podreti štiri platane, skupina meščanov sestavila peticijo Za ohranitev dreves v Celju. V njej so opozorili na škodljivost sekanja dreves kar »povprek«, na nedopustno nadomeščanje obstoječih dreves z novimi, če so prva zdrava, in na to, da je bilo letos v knežjem mestu po nepotrebnem posekanih že preveč dreves. Celjanka Irena Ašič, ki si že dolgo prizadeva za čim več dreves in zelenja v mestnem središču, je pri tokratni peticiji še izpostavila, da bi se ob tako pomembnih vprašanjih moralo poslušati in upoštevati mnenje stroke, meščanom pa pravočasno razložijo razloge, zakaj brez podiranja dreves ne gre. Platane pred Mestnim kinom Metropol
bodo tako ostale, le prvo drevo na severni strani, ki je v notranjosti votlo, bo treba podreti.
... drugi bi drevesa podirali
A tako kot se po eni strani vse več ljudi zavzema za ohranitev dreves in njihovo vpetost v urbano podobo mestnih ulic in trgov, se tudi v Celju najdejo takšni, ki mestno občino pozivajo, naj poskrbi za sečnjo nekaterih dreves. Tako v mestni občini pojasnjujejo, da se meščani nanje pogosto obračajo tudi s pobudami in zahtevami za odstranitev dreves, češ da so ta moteča zanje, najpogosteje zato, ker rastejo preblizu stanovanjskih hiš ali blokov in zaradi tega, ker jeseni odmetavajo listje, ki ga je potem treba zgrabiti in odstraniti. Zadnje tovrstne pobude so sprožili stanovalci Kovačičeve ulice, ki želijo odstranitev štirih zdravih platan. Stanovalci vrstnih hiš ob pešpoti med Ulico frankolovskih žrtev in Ulico Milčinskega na Hudinji se zavzemajo za odstranitev celotnega drevoreda platan. Oglašajo pa se celo najemniki grobnih prostorov na mestnem pokopališču, ki zaradi odpadanja iglic in listja ali smolenja dreves zahtevajo, da bi drevesa, ki s krošnjami segajo nad grobne prostore, preprosto podrli.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Mestno tržnico proti Linhartovi ulici zdaj omejuje drevored sedmih gabrov.
Pred prazničnim decembrom
Grad Podčetrtek rešujejo že več kot dve desetletji.
Bo konec agonije gradu?
Za nakup zapuščenega gradu Podčetrtek predpogodba
PODČETRTEK - Marsikaj kaže na to, da se gradu kot črni točki kraja obetajo boljši časi. Župan Peter Misja naj bi še pred koncem tega tedna podpisal predpogodbo o prodaji občinskega 20-odstotnega deleža na gradu. Občina je delež pridobila v zadnjih letih.
S prodajo občinskega solastniškega deleža, ki bi ga prodali za 74 tisoč evrov, je občinski svet v četrtek že soglašal. Prav tako so župana pooblastili, da lahko podpiše predpogodbo. V občinski upravi so zaenkrat pred sklenitvijo pravnega posla z informacijami skopi. Kot je mogoče slišati, naj bi grad kupilo podjetje slovenskega poslovneža Sekavčnika, v njem bi uredili prestižni turistični objekt. In kako je z deležem večinskega lastnika gradu Georga Zeče-viča iz Švice, ki je letos umrl? Njegovi dediči so grad pripravljeni prodati.
Doslej jalovi poskusi
Zapuščen grad Podčetrtek je med največjimi nerešenimi problemi Kozjanskega. Nekoč izjemno urejen Attemsov grad je kraju, ki je prejel za splošno urejenost na letošnjem evropskem tekmovanju Entente Florale zlato priznanje, v sramoto.
Grad, ki je vse bolj propadal, je oblast skušala rešiti že v zadnjih letih Jugoslavije v okviru akcije Iščemo dobre gospodarje slovenskih gradov. Takrat sta grad Podčetrtek kupila poslovneža Georg Zečevič in Dimitrije Dokič, ki sta prav tako postala lastnika dvorca Jelšingrad v bližnjem Šmarju pri Jelšah. Poslovneža žal nista postala »dobra gospodarja«, saj v grad nista vlagala, zato je kulturni spomenik vse bolj propadal. Občina Podčetrtek je nato izkoristila zakonsko možnost in je zaradi rešitve gradu med drugim poskr-
CELJE - Ta teden so v mestnem središču začeli nameščati lučke praznične decembrske razsvetljave. Za razliko od lani in predlani, ko so v knežjem mestu stroški krasitve znašali okrog 50 tisoč evrov, bodo ti letos precej večji, saj je treba zamenjati zelo veliko svetlobnih elementov.
V mestni občini so za krasi-tev predvideli 90 tisoč evrov, a kot poudarjajo, bo potem
ustvarjanje prazničnega vzdušja prihodnja leta spet cenejše. Večina razsvetljave je bila namreč stara že deset let, kar se je poznalo lani, ko je veliko lučk v posameznih predelih mesta ugašalo. Za letos je napovedanih nekaj novosti, sicer pa je bilo po Celju doslej v prazničnem decembru nameščenih več kot 30 tisoč žarnic v svetlobnih zavesah preko ulic in na mostovih, nekaj manj kot 12 tisoč
žarnic v svetlobnih zavesah na Narodnem domu, okrog 2 tisoč žarnic v svetlobnih verigah preko ulic, na nekaterih zgradbah še 600 metrov svetlobnih cevi ter svetlobna napisa dobrodošlice v mestu, 75 svetlobnih likov ter 9 svetlečih krogel. Praznično dogajanje v Celju se bo letos začelo že prihodnjo soboto, ko bo v mestnem središču zaživel Miklavžev sejem, in trajalo ves mesec. Pravljično Celje 2013 se bo zaključilo 31. decembra, tudi letos brez polnočnega ognjemeta, za katerega so že lani ocenili, da je preveč potraten ter nesprejemljiv tudi z okoljskega vidika.
IS, foto: GrupA
bela za novo grajsko streho. Po tistem je proti lastnikoma vložila tožbo za razvezo pogodbe in povrnitev vloženega davkoplačevalskega denarja. Dokič se je tako svojemu 20-odstotnemu deležu odpovedal v korist občine, večinski lastnik Zečevič tega ni storil.
Zanimiva tudi kašča
Poglavje zase je grajska kašča gradu Podčetrtek, od daleč podobna grajski stavbi, ki je ob cesti pod gradom. Kašča je v izključni lasti Zečeviča, čeprav je v zemljiški knjigi kot lastnica vpisana še kmetijska zadruga. Del strehe kašče, ki je postavljena tik ob cesti pod gradom, je razpadel, poslopje je začelo ogrožati mimoidoče. Kot je mogoče slišati, naj bi se kupec, ki ga zanima nakup gradu Podčetrtek, prav tako zanimal za nakup kašče.
BRANE JERANKO Foto: BJ
ZADNJA NOVICA
Kriminalisti v Holdingu Slovenske elektrarne
Nacionalni preiskovalni urad v okviru predkazenskega postopka izvaja aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete na območju policijskih uprav Ljubljana, Celje, Maribor, Koper in Nova Gorica.
Po uradnih informacijah naj bi izpeljali 31 hišnih preiskav tako pravnih kot fizičnih oseb in pridržali 5 oseb. Neuradno naj bi bil med pridržanimi, poleg prvega moža HSE Blaža Košoroka, tudi predsednik nadzornega sveta holdinga Marko Zidanšek, sicer direktor celjskega podjetja Simbio.
Več na str. 24
Po mestnem središču je treba letos namestiti kar nekaj novih lučk, saj je večina praznične razsvetljave v Celju stare že deset let.
Plaz še vedno ogroža hišo
LAŠKO - V Obrežju pri Zidanem Mostu se je sprožil zemeljski plaz. Poškodoval je nadstrešek stanovanjske hiše, osebno vozilo in zaprl lokalno cesto Zidani Most - Obrežje - Grač-nica. Velika skala še vedno ogroža hišo mlade družine, ki so jo včeraj začasno preselili.
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Zidani Most so kraj dogodka takoj zavarovali, odstranili večje kamenje ob hiši in na železniški progi. Cesta je bila včeraj dopoldne še vedno zaprta. To območje, s katerimi upravljajo Slovenske železnice, je sicer precej plazovito. Krajani so prepričani, da se je plaz sprožil zaradi večjega poseka dreves nad stanovanjsko hišo. Več bo znanega, ko bo svoje mnenje podal geolog. Kot so sporočili iz občine, bo geolog podal načrt sanacije, do takrat pa bo cesta zaprta.	ŠK
NE PREZRITE
Zgodbe, ki jih piše življenje
Šmarje pri Jelšah - Družino pred izgubo doma rešil državni denar Kozje - Star plaz v hlev, nov plaz v hišo
stran 40
KULTURA
13
Zmagal je jezični dohtar
Najboljša predstava Novačanovih gledaliških srečanj v izvedbi gledališčnikov iz Slovenske Bistrice
V Celju so se konec tedna zaključila 21. Novača-nova gledališka srečanja, na katerih je v tekmovalnem delu nastopilo pet ljubiteljskih gledaliških skupin iz Medvod, Trzina, Prebolda, Slovenske Bistrice in Vrhovega. Občinstvu, ki že tradicionalno izbere najboljšo predstavo srečanja, je bila najbolj všeč komedija Burka o jezičnem dohtarju v izvedbi KD Slomšek iz Slovenske Bistrice. Namenilo ji je oceno 4,66.
Sklepni del letošnjih srečanj je pripadel domačim gledališčnikom, ki zaradi
prednosti domačega občinstva že tradicionalno ne sodelujejo v tekmovalnem delu programa. Letos so se predstavili s komedijo Krčmarica Mirandolina v režiji Vojka Belšaka. Komisija občinstva je za igralca večera razglasila Tomaža Krajnca. Mlad celjski igralec se je namreč v družbi prekaljenih ljubiteljskih igralcev, kot so Živko Be-škovnik, Cvetka Jovan Jekl, Srečko Centrih in Krešimir Vrebac, odlično znašel v vlogi kavalirja plemenitega Ripafrato.
Po najnovejši predstavi celjskih gledališčnikov je
Kot zadnji so se s predstavo Krčmarica Mirandolina izven tekmovalnega dela festivala predstavili člani KUD Zarja Trnovlje.
Bistričani so poleg plakete prejeli praktični darili Farfaline in Rec Trejda. Njihove prostore bo po novem krasilo tudi umetniško delo, slika celjskega slikarja Staneta Petroviča - Čonča
sledil vrhunec letošnjih srečanj - podelitev nagrade za najboljšo predstavo srečanja. Bistričanom je posebno plaketo izročil predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Jože Ostrerman. Glavni igralec zmagovite predstave Niko Turk, ki si je na letošnjem Linhartovem srečanju v Postojni prejel tudi matička za najboljšo moško vlogo, je prepričan, da je predstava, kljub temu, da gre za srednjeveško besedilo, še vedno aktualna in se dotakne občinstva. Slednje pa je po njegovem mnenju tudi botrovalo uspehu na srečanju.
Dobro gledališko ustvarjanje odseva sedanjost
Letošnja Novačanova gledališka srečanja so postregla s pomembno nadgradnjo. Pet predstav, ki so se med šestindvajsetimi uvrstile v tekmovalni del programa, je izbral selektor Slavko Pez-dir. S to novostjo so organizatorji obogatili srečanja tako s strokovnega vidika kot z vsebinskega. Na festivalu so se namreč predstavila dela iz različnih zgodovinskih obdobij kakor tudi različnih žanrov.
Celjski gledališki kritik je spremljal prav vse nastope in
ob koncu srečanja na okrogli mizi ljubiteljskim gledališčnikom podal nekaj priporočil. »Ljubiteljski gledališčniki se morajo zavedati, da je čas vsakega izmed nas dragocen in da ga nima smisla zlorabljati. Igralci morajo vedno iskati svoj odnos do lika in zgodbe ter ne smejo posnemati načinov, ki so jih že videli pri drugih. Če je gledališko ustvarjanje dobro, vedno govori o današnjem trenutku,« je pojasnil Pezdir in vesel ugotovil, da je bilo prav vsem gledališkim skupinam slednje tudi vodilo pri njihovem ustvarjanju.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Skupaj zaplesali nekdanji in sedanji
člani Celjska folklorna skupina letos praznuje 40 let delovanja - Jubilej proslavila s slavnostnim koncertom
Celjska folklorna skupina je v soboto s slavnostnim koncertom obeležila štiri desetletja delovanja. Ob tej priložnosti so na odru Celjskega doma združili moči in skupaj zaplesali tako nekdanji kot sedanji člani ter na ta način predstavili stare in nove različice gorenjskih, kozjanskih, prekmurskih in belokranjskih plesov. Rdeča nit koncerta je bil namreč slogan Včasih
je luštno b'lo, pa še z'daj je tako. Program je z ljudskimi pesmimi povezoval Moški pevski zbor KD Go-tovlje.
Celjska folklorna skupina je nastala leta 1973 na pobudo Eda Gaberška. Ljubitelji folklore, ki jih je vodila želja, da ohranijo vse, kar je ljudskega, so sprva delovali pod okriljem Železničarskega prosvetnega društva Franceta Prešerna in ZKO Celje.
V teh štirih desetletjih delovanja so z ljudsko pesmijo, glasbo in s plesom obogatili kulturno dogajanje v knežjem mestu. Člani, ki danes ustvarjajo pod strokovnim vodstvom Katrine Pavlič, imajo na repertoarju najrazličnejše plese slovenskih pokrajin. Med njimi se tako znajdejo kozjanski, ki so v teh letih postali že skoraj njihov zaščitni znak, savinjski, štajerski, prekmurski, gorič-
Nekdanji člani Celjske folklorne skupine, v kateri je v najboljših časih plesalo tudi 50 ljubiteljev folklore, so se na sobotnem nastopu predstavili tudi z gorenjskimi plesi.
Sedanji člani so v soboto premierno uprizorili goričke plese.
ki, belokranjski, gorenjski in soški plesi. Nekdanji člani, ki so se ob folklori družili še v času skupne države Jugoslavije, pa še vedno radi zaplešejo tudi ljudske plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
V	beri priznaj tudi mednarodna
V	skupini deluje približno 35 članov, od dijakov in študentov do delavcev. Do zdaj
so sodelovali na številnih prireditvah tako doma kot v tujini. Poleg tega, da so soustanovitelji mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca, so prepotovali vso Evropo, gostovali pa so tudi v Braziliji, Južni Koreji in Egiptu. Leta 2007 je skupina nastopila na mednarodnem folklornem festivalu v mestu Sidi Bel Abbes v Alžiriji. Na festivalu je prejela kar dve nagradi, in sicer
za ohranjanje tradicije in za kostume. Celjski folkloristi so nanju še posebno ponosni, saj vsebinsko odražata smisel in kvaliteto njihovega dela. Nenazadnje se radi pohvalijo tudi s srebrnim grbom Mestne občine Celje za dolgoletno ohranjanje ljudskega izročila. Prejeli so ga leta 2008, ko je skupina praznovala 35 let delovanja.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
14
KULTURA
V svetu blišča in bede Charlesa Bukowskega
Glasbeno-gledališka predstava Ljubezen za 17,50 dolarja v izvedbi mladega umetniškega kolektiva navdušila Celjane
Igralka Nina Korenjak, režiser in igralec Luka Marcen, harmonikar in pianist Mihael Strniša ter kontrabasist Miha Firšt so v soboto v Plesnem forumu Celje premierno uprizorili glasbeno-gledališko predstavo Ljubezen za 17,5 dolarja. Osnova projekta so štiri kratke zgodbe iz zbirke Južno od juga ameriškega pisatelja in pesnika Charlesa Bukowskega.
V predstavi se prepletajo in dopolnjujejo različne umetniške zvrsti, kar je tudi botrovalo temu, da se je koncept predstave v času nastajanja nekoliko spreminjal. Celjski umetniki so jo namreč najprej zastavili kot koncert z nekaj dodanega besedila. Projekt se je nato po besedah Mihe Firšta prevesil v pravo gledališko predstavo, v kateri ne manjka vložkov žive glasbe, s katerimi umetniki še dodatno dramatizirajo vzdušje. Glasbenika Miho Firšta in Mihaela Strnišo je k projektu, ki je sicer v prvi vrsti gledališke narave, pritegnilo predvsem to, da je umetniška glasba večini poslušalcev zaradi svoje abstraktnosti manj razumljiva. Prav v prepletanju z gledališkimi prvinami sta videla priložnost, da jo predstavita širši javnosti. V prvi vrsti gre za izbor glasbenih del skla-
Z leve Miha Firšt na kontrabasu, Mihael Strniša na klavirju, igralka Nika Korenjak in režiser ter violinist Luka Marcen
dateljev 20. stoletja, sodobnikov kontroverznega pisatelja Charlesa Bukowskega.
Provokativni jezik
Vsi tisti, ki poznate njegova dela, dobro veste, da je zanj značilen vulgaren in prostaški način izražanja. Nobene izjeme niso zgodbe, ki so jih Celjani uprizorili v
soboto in opisujejo življenje prebivalcev losangeleškega dna, kjer so alkoholizem, razvratna spolnost in dro-giranje del vsakdana. Tudi zgodba Ljubezen za 17,50 dolarja ni nič drugačna. V njej se glavni lik zaljubi in razvije ljubezensko razmerje z izložbeno lutko. Režiser Luka Marcen pravi,
da so se pri uprizarjanju tovrstnih absurdnih besedil osredotočili predvsem na sporočilno vrednost pisanja in skušali pokazati človeškost karakterjev, ki kljub težkemu življenjskemu položaju ohranjajo stopnjo dostojanstva.
ŠO
Foto: SHERPA
Branko Završan postal igralec evropskega kova
Italijanski dokumentarni film Tir je v soboto prejel glavno nagrado na filmskem festivalu v Rimu. Za slovenske gledalce je film še posebej zanimiv, ker je v njem glavno in pravzaprav edino vlogo odigral Branko Završan, dolgoletni član sLg Celje.
Film režiserja Alberta Fasula govori o Bošnjaku, ki nikakor ne uspe dobiti službe učitelja in zato za preživetje sede za volan tovornjaka. Završan je za snemanje tega filma opravil šolo za voznika tovornjaka in celo prejšnje poletje preživel med prevažanjem bučk iz Nemčije v Italijo in paradižnikov z Nizozemske v Grčijo.
ŠO

Pokrajinski muzej Celje Vas v sodelovanju z Dvorom Veliki Tabor (Muzeji Hrvatskog zagorja) vabi na predavanje prof. Ivana Srše
»Cerkev sv. Ivana v Ivank Miljanskem -donacija Friderika II. Celjskega« (»Fridrikova zadužbina«)
.i""* A* Vlili'
v četrtek, 21. 11. 2013, ob 17. uri
v dvorano Barbare Celjske v Knežjem dvorcu v Celju.
Preživite z nami zanimiv večer! Predavanje bo v hrvaškem jeziku.
ffftll:
Priporočamo
V Osrednji knjižnici Celje bodo novembra in decembra v sklopu programa Medkulturne raznolikosti pripravili Mesec ruske kulture. Začetek večdnevnega dogajanja na temo ruske kulture bo danes (v četrtek) ob 17. uri.
Odprli bodo razstavo Rusija osebno avtorja Roberta Gorjanca in pripravili kulturni program, na katerem bodo med drugim nastopili ruski glasbenici Kerine Gi-schyah in Inga Ulokina ter dijaki ruskega jezika na obeh gimnazijah v Celju s profesorico Darjo Poglajen. Sicer pa se bo v okviru projekta zvrstilo šestnajst dogodkov - projekcije izvirnih ruskih filmov in risank, pripovedovanje najlepših ruskih pravljic za najmlajše, pogovora z nekdanjim dopisnikom Dela iz Moskve Antonom Rupnikom o njegovi knjigi o Rusiji z naslovom Tretji Rim in donedavnim dopisnikom Andrejem Stoparjem ter nenazadnje tudi potopisna predavanja.
ŠO
NA KRATKO
Opozorili na solista
VOJNIK - V Novi Cerkvi so pripravili letni koncert Moškega pevskega zbora KUD Nova Cerkev.
Na dobro obiskanem koncertu je zbor zapel osem narodnih, ljudskih in umetnih pesmi, od tega je bil v štirih kot solist pevec Slavko Jakop, ki poje v zboru vse od ustanovitve. Letos je praznoval 80-letnico. Zbor je lani praznoval 40 let, vodi ga Peter Selčan. Kot gosta letnega koncerta sta nastopila Oktet Sotočje in Kvintet Anike iz Vipavske doline, s katerim je zbor začel prijateljevati.
BJ
Prvič v vesoljskem centru
VITANJE - Srečanja starejših, ki je bilo v nedeljo, se je udeležilo več kot stodvajset občanov. V kulturnem programu sta nastopila domača kvarteta As in Šarmerji.
Zbrane sta pozdravila župan Slavko Vetrih, ki je predstavil utrip občine, in predsednica Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice Mihaela Pugelj, ki deluje na območju treh občin. Srečanje je bilo prvič v prostorih vesoljskega centra, več kot polovica udeležencev srečanja za starejše občane je bila tam prvič, zato so si ogledali prostore in razstavi o Antonu Mavretiču ter Hermanu Potočniku. Letošnje srečanje je pripravila občina v sodelovanjem s krajevnim Rdečim križem.
BJ
Pohvale za prizadevne
ŠTORE - V obnovljenem kulturnem domu so podelili 31 zahval prostovoljcem iz projekta starejši za starejše, ki jih podeljuje Zveza društev upokojencev Slovenije.
V Štorah so začeli izvajati ta projekt pred devetimi leti in to med prvimi v Sloveniji. Prostovoljci, ki sodelujejo, obiskujejo starejše, bolne in osamljene ter opozarjajo na njihove morebitne hujše težave center za socialno delo in občino. Zahvale so podelili med rednim letnim srečanjem društva upokojencev, kjer se je zbralo okoli dvesto udeležencev. Letos so srečanje zaradi obnove kulturnega doma pripravili šele jeseni. Na novo štorsko pridobitev sta med pozdravom zbranim opozorila tudi predsednik upokojencev Mirko Vešligaj in župan Miran Jurkošek. Srečanje je bilo namenjeno predvsem družabnosti, nastopila je vokalna skupina Grmada.
BJ
S pisateljem, ki boksa
BISTRICA OB SOTLI - V mladinskem centru je bil literarni večer s pisateljem Tadejem Golobom. Z zanimivim gostom se je pogovarjal Andrej Černelč, koordinator programa mladinskega centra.
Najprej sta se pogovarjala o Golobovem življenju, nato predvsem o zadnjem romanu Ali boma ye!, kjer je opisan slovenski boksar. Glavni junak je boksar na koncu športne poti, ki pri neki reviji piše intervjuje in svetuje ljudem s spolnimi težavami. Pisatelj se je tako med pripravljanjem romana za leto in pol včlanil v boksarski klub. Letos je prav tako izšel Golobov mladinski roman Kam je izginila Brina, kjer nastopata njegova otroka. Za svoj pisateljski prvenec Svinjske nogice je prejel nagrado kresnik. Tadej Golob je prav tako znan kot alpinist, ki je z ekipo Dava Karničarja osvojil Mount Everest. Literarni večer so pripravili v sodelovanju s Knjižnico Šmarje pri Jelšah.
BJ
Motivi kraja
MOZIRJE - V galeriji je do konca meseca na ogled razstava del, ki so nastala na 19. slikarskih študijskih dnevih Ex-tempore Mozirski gaj 2013.
Študijske dneve organizira Kulturno društvo Jurij. Letos je v Mozirju družilo 13 slikarjev, tudi iz tujine, ki so oktobra spoznavali različne motive kraja. S Celjskega se v mozirski galeriji s svojimi deli predstavljajo Oton Gantar, Klavdij Margon, Marjana Verbuč, Anka Rakun, Peter Matko in Jure Repenšek, ki je tudi glavni gostitelj vsakoletnega srečanja slikarjev. Likovna dela in avtorje je ob petkovem odprtju razstave predstavil umetnostni zgodovinar dr. Damir Glo-bočnik.
US
KULTURA
15
Prerez najnovejšega literarnega ustvarjanja
Celjski literati predstavili 32. številko revije Vsesledje
Celjsko literarno društvo je prejšnji četrtek v Špitalu za prjatle v Celju predstavilo letošnjo številko literarne revije Vsesledje. Poleg literarnih večerov, ki jih prireja in na katerih gosti različne slovenske književnike, je izdajanje revije, katere glavni urednik je Zoran Pevec, ena osrednjih aktivnosti društva.
Literarna revija Vsesledje je glavni proj ekt celj skih literato v, ki na ta način napravijo prerez njihovega letnega ustvarjanja in ga obenem predstavijo širši javnosti. V reviji ne manjka niti prispevkov mladih avtorjev, katerih dela so objavljena v Mladem Vsesledju. Člani društva imajo različne načine razmišljanja in potrebe po kulturnem ustvarjanju, kar nenazadnje tudi zaznamuje njihova literarna dela. Revija Vsesledje tako »sledi«
njihovemu ustvarjanju. Vsak posameznik se namreč sam odloči za izbor del, s katerimi bo zaznamoval številko. Uredniški odbor poskuša najti le ravnotežje med uveljavljenimi avtorji in mladimi, neuveljavljenimi pisci ter na ta način zadostiti vsem generacijam.
V tokratni številki je uvodnik prispeval novi predsednik društva, upokojeni celjski ravnatelj Ivan Janez Domitrovič. Že tradicionalno je velik del revije namenjen poeziji. V tokratni izdaji namreč sodeluje kar 15 pesnikov. Med njimi so tudi znani celjski literati - Zoran Pevec, Ljudmila Conradi, Ana Marija Justin, Dani Bedrač, Barbara Jelen. V proznem delu ne manjkajo prispevki dolgoletnih članov Bojana Ekselenskega, Mateja Krajn-ca, Mire Gorenšek in Blaža Šafariča. Revija prinaša tudi
dva intervjuja. Pripravila ju je Ljudmila Conradi. Njena sogovornika pa sta bila Zoran Pevec in Barbara Korun. Filozofsko-teološki esej z naslovom Je bog res mrtev? pa je prispeval Kristian Koželj.
S poudarkom na mladih literatih
Celjsko literarno društvo je nastalo pred trinajstimi leti. Danes združuje različne generacije literatov. Med njimi je največ pesnikov, proznih piscev in piscev potopisov. Namen društva je, da lahko ustvarjalci svoja dela predstavijo širši javnosti in obenem strokovno rastejo. Vodenje društva je letos prevzel upokojeni celjski ravnatelj Ivan Janez Domitrovič in pri tem zastavil nove smernice delovanja. Poseben poudarek želi nameniti predvsem delu z mladimi. K sodelova-
Uvodnik v letošnji številki Vsesledja je prispeval predsednik Ivan Janez Domitrovič, ki je na predstavitvi prejšnji četrtek v Špitalu za prjatle
nju ne želi pritegniti le mladih ustvarjalcev, temveč tudi mlade poslušale. Društvo se želi bolj odpirati in literarno ustvarjanje prepletati tudi z drugimi oblikami kulturnega udejstvovanja. Z literarnim ustvarjanjem se namreč v Celju in njegovi oklici po
besedah Domitroviča ukvarjajo različna društva in ustanove, naj gre bodisi za knjižnice in knjigarne bodisi za gledališča. Cilj društva je povezati vse literate in tako nadgraditi ter utrditi to obliko kulturnega ustvarjanja v knežjem mestu. Tovrstni
primer povezovanja je bila že letošnja predstavitev Vse-sledja. Za kulturni program so poskrbeli mladi celjski gledališčniki s Kristianom Koželjem in z Vito Vybihal na čelu.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Podobe Celja na ogled na Reki
Franci Horvat je pred odprtjem razstave v Slovenskem domu, s katerim upravlja Kulturno prosvetno društvo Bazovica, spregovoril o Celju in njegovih podobah ter tako mesto predstavil širši hrvaški javnosti.
Po tolkalcih še trubači
Člani skupine Fešta Bend so znova navdušili z imenitnimi izvedbami znanih domačih in tujih skladb.
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec se je minulo soboto na veliko trobilo in veselilo. V organizaciji žalske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnost je potekal prvi slovenski festival trubaških skupin.
Ljubezen do tovrstne glasbe in glasbil je botrovala, da se je Marko Repnik, vodja žalske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, s somišljeniki odločil, da v Žalec pripelje nov, drugačen in edinstven festival. Čeprav udeležba tokrat še ni bila takšna, kot bi si jo želeli, Repnik pionirski festival ocenjuje kot zelo uspešen. »Tisti, ki so prišli v dvorano, so bili navdušeni. Ogromno veselja je skupni nastop prinesel tudi izvajalcem,« pravi. Letos je v Žalcu nastopilo pet domačih skupin: Balkan Boys, Dej še
n litro, Fešta band, Tomos band ter Pivo in čevapi. Že prihodnje leto pa bodo, kot pravi Repnik, trubaško festivalsko dogajanje nadgradili.
K sodelovanju bodo povabili profesionalne domače in tuje pihalne orkestre ter orkestra Slovenske vojske in policije. »Želja je, da bi šli
Celjski fotograf in alpinist Franci Horvat je prejšnji torek v prostorih slovenskega Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki odprl fotografsko razstavo Celje - knežje mesto in tako hrvaški javnosti predstavil podobe mesta ob Savinji.
Na razstavi, ki bo v Slovenskem domu na ogled do 12. decembra, je predstavljenih nekaj več kot 20 fotografij, ki odsevajo podobo mesta in njegov utrip. Franci Horvat je od leta 1999 samostojni kulturni ustvarjalec na področju fotografije. Prvo kamero je
po poti danes že mednarodno uveljavljenega tolkalne-ga festivala BUMfest,« pravi Repnik.
LK, foto: GrupA
dobil, ko je bil star osem let. Če takrat ni vedel, kaj bi počel z njo, je danes njegova stalna spremljevalka na vseh alpinističnih odpravah, tako doma kot v tujini. Največji delež pri njegovem ustvarjalnem opusu predstavljajo motivi iz narave. Vrhunec njegovega umetniškega udejstvovanja
predstavljajo fotografije, ki so obogatile knjižne izdaje, kot so knjiga Tineta Miheliča Andi, knjiga Z otroki na izlet in turistični vodnik Slovenija. Kulturno ustvarjanje je leta 2005 nadgradil z literarnim prvencem Sto vodnjakov na Slovenskem.
ŠO, foto: osebni arhiv
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
PROST!
Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
16
NAŠA TEMA
Javna stranišča pod dro
Stanje na Celjskem ni rožnato
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je že peto leto pripravilo akcijo ocenjevanja javnih stranišč. Ocenjevalo je javna stranišča po vsej državi, v naključnih občinah in zdravstvenih domovih ter na naključnih počivališčih ob avtocestah. Pod drobnogledom so bila tudi stranišča v gastroenteroloških ambulantah bolnišnic. Javna stranišča na Celjskem po urejenosti niso prav v vrhu.
Zagotovo je že prav vsako- stu, ob obisku tržnice ali med ali onem kraju, kdaj pritisnilo gar med sprehodom po me- opravki, ki jih je imel v tem na stranišče. Ne glede na to,
ali gre za majhno ali veliko potrebo, če v bližini ni stranišča, je lahko zelo neprijetno. Marsikdo tako zavije v kakšno gostilno, kjer je, če ne naroči še kakšne kavice ali soka, v večini primerov deležen ne prav prijaznih pogledov gostincev. Še posebej veliko stisko, če stranišča ni na do-
segu roke, občutijo bolniki s kronično črevesno vnetno boleznijo. Ena od pogostejših težav, s katerimi se soočajo, je pogosto in hitro odvajanje blata, nekateri morajo na stranišče tudi po 30-krat na dan. Doma še gre, medtem ko med opravki izven doma naletijo na številne težave.
Na oceno vpliva več meril
Ocenjevalna komisija je med letošnjo akcijo obiskala 35 občin in le v 25 našla občinsko javno stranišče. Kar nekaj težav je imela prav v Celju, kjer so ji v turistično informacijskem centru povedali, da javnega stranišča v mestu ni. Kasneje je komisiji
Stranišče s posebnima vhodoma za moške in ženske ter invalide je bilo ob našem naključnem obisku čisto, res pa je, da ga je nekoliko težko najti. (Foto: SHERPA)
V mobilno stranišče, a tudi na tržnico
CELJE - Če bi spraševali Celjane, kam »zavijejo takrat, ko se jim najbolj mudi«, bi večina še vedno kot iz topa ustrelila, da uporabijo stranišče v najbližjem lokalu. Ob tem so stranišča za obiskovalce urejena tudi na železniški in avtobusni postaji, v večjih nakupovalnih središčih, zdravstvenem domu in bolnišnici. Na širšem območju občine je postavljenih okrog 20 mobilnih WC-kabin, katerih število v času prireditev na posameznih prizoriščih povečajo, edino javno stranišče pa je odprto v sklopu mestne tržnice.
Mobilne WC-kabine so nameščene na širšem območju Celja. Postavljene so ob otroških igriščih na Savinjskem nabrežju, v Gaberjah, pri enoti Sonce Vrtca Anice Čer-nejeve v Kajuhovi ulici, prav tako na parkiriščih za Knežjim dvorcem, v Vrunčevi ulici, med bolnišnico in šolskim centrom ter pri pokopališču na Teharjah in na zgornjem in spodnjem parkirišču pri mestnem pokopališču. Mobilne WC-kabine so nameščene še na »svinjskem sejmu«, v Mestnem parku in ob Šmartinskem jezeru, kjer je
v neposredni bližini pregrade urejeno tudi javno stranišče. Kot pojasnjuje Natalija Čre-pinšek iz občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo, je teh mobilnih kabin, ki jih seveda tudi redno praznijo in vzdržujejo, poleti več, pred začetkom zime pa so jih prav zdaj nekaj umaknili.
Preverili smo ...
Novo mestno tržnico so v Celju zgradili v javno-zaseb-nem partnerstvu s podjetjem CMC, ki je zdaj v stečaju. Ker ima nekdaj največji celjski gradbinec na njej še nekaj
let stavbno pravico, zdaj s tržnico po polletnih pogodbah upravlja podjetje Derma. Vodja tržnice Cveto Vrečer pojasnjuje, da je stranišče v sklopu tržnice vse od konca leta 2009 odprto v času, ki je določen tudi kot obratovalni čas za prodajo na stojnicah in v prodajalnah. Tako je poleti odprto od 6. do 16. ure, pozimi pa med 7. in 16. uro. »V tem času skrbimo, da je redno vzdrževano in očiščeno vsa-
kih 20 minut,« pravi Vrečer, ki še dodaja, da doslej ni bilo niti ene pobude, da bi bilo stranišče vsaj poleti odprto dlje. A tudi, če bi meščani predlagali kaj takšnega, upravnik pravi, da to ne bi bilo pametno, saj se podjetju bojijo kraj in vandalizma. Nikjer na tržnici sicer ni obvestilne table, ki bi usmerjala k stranišču, a na vhodnih vratih sta dovolj velika napisa. Stranišče s posebnima vhodoma za moške in
Kaj pa previjalnice?
V Celju lahko večkrat slišimo, kako ni previjalnice v središču mesta, odkar je vrata zaprla trgovina Vila Malina. »Javne« previjalnice res ni, je pa več previjalnic v posameznih trgovinah in lokalih. Med drugim lahko v Celju otroka previjete tudi v Hotelu Evropa, trgovini Tuš v Gubčevi ulici, Kavarnici pri Mišku Knjižku in tudi v Braniboru. Poleg javnih stranišč so v Velenju uredili tudi javno previjalnico. Ta je v ločenem prostoru v javnem stranišču na osrednjem otroškem igrišču.	SK
Ob vprašanju glede sanitarnih prostorov se seveda spomnimo tudi na večje trgovske centre, kot sta Citycenter in Planet Tuš, kjer z dostopnostjo ni težav. Drugače je v manjših trgovskih objektih. Kot pojasnjujejo v podjetju Spar Slovenija, v manjših trgovskih centrih, kjer je prisoten tudi gostinski lokal, posebne sanitarije za obiskovalce niso potrebne. Tudi v trgovskih centrih, kot so Glazija, NC Velenje, TPC Šempeter, so na voljo skupni sanitarni prostori, namenjeni vsem obiskovalcem centra. »Kadar pa je nuja,« dodajajo v Sparu, »se lahko obiskovalci ob obisku naše trgovine obrnejo na zaposlene, ki v takšnih primerih odstopijo svoje sanitarne prostore.«
ženske ter invalide je bilo ob naključnem obisku čisto. Mil-niki so bili napolnjeni, v kabinah je bil toaletni papir. Pri umivalnikih so sicer manjkale papirnate brisače, a zato si je vsak obiskovalec lahko umite roke posušil pod sušilniki, ki so brezhibno delovali.
IVANA STAMEJČIČ
Ko klič v najb
ŽALEC - Če se zgodi, da morate med sprehodom po Žalcu na potrebo, boste z iskanjem javnega stranišča le izgubljali čas. Tega v občini namreč ni. So pa v mestnem jedru na voljo številni gostinski obrati, ki vam ne bodo zaprli vrat toalete.
Najbolj dostopno in vedno odprto stranišče v Žalcu je zagotovo tisto na avtobusnem postajališču, ki pa v večini primerov ni v najboljšem stanju. Ko je občina obnovila pogorišče stare tržnice, je tam postavila tudi lično urejene toaletne prostore in mnogi so že mislili, da bo to prvo urejeno javno stranišče v mestu. A vendarle ni tako. Kot je pojasnila direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek Rehar je razlogov za to več. »Stranišča ne smejo biti odprta, ker so potem tarča različnega vandaliz-ma. Za stranke in prodajalce na tržnici so toaletni prostori urejeni, vendar so pod ključem, ki ga je mogoče dobiti pri prodajalcu sadja in zelenjave, ki je za zdaj edini stalni ponudnik na tržnici.« Imer Omeri, ki s svojo stojnico na tem mestu vztraja že skoraj trideset let, pritrjuje besedam direktorice. Ključ je mogoče
Dobila s
Zdravstveni dom Celje in gas šne bolnišnice Celje sta po ure rekord. Komisija je obema pod
Stranišče gastroenterolo-ške ambulante celjske bol-
Ste ve<
Združeni narodi so na pi november razglasili za svete glasovanjem o predlogu je izjavil, da se zaveda, do bo izzvala smeh.
»Smeh je dobrodošel, pos> dajo škodljivega tabuja, ki p in preprečuje odprto in resno problemih v svetu,« je pred skupščino ZN dejal odpravnik predstavništva pri ZN Mark da 2,5 milijarde ljudi po sveti nalne infrastrukture, da 1,1 ] potrebo na prostem in da bi
NAŠA TEMA
17
bnogledom
Za naj javno stranišče v letu 2013 je v kategoriji občin društvo razglasilo javna stranišča Mestne občine Ljubljana, med bencinskimi servisi ob avtocestah je zmagalo Petrolovo stranišče Grič, med gastroenterološkimi ambulantami v bolnišnicah se je najbolje odrezalo stranišče v ljubljanski polikliniki, med zdravstvenimi domovi pa je slavil Zdravstveni dom Trbovlje.
le prišlo na uho, da je skrit na mestni tržnici, zato ge je ocenila naknadno. Od petih točk si je stranišče prislužilo 3,71 točke in se med vsemi ocenjenimi občinskimi stranišči uvrstilo na sedemnajsto mesto. »Pohvalno je, da je občina sploh uredila javno stranišče, po urejenosti pa se je uvrstilo nekje v zlato sredi-
no,« pravi predsednica Društva za kronično črevesno bolezen Mateja Saje. Ob tem dodaja, da nekoliko slabša ocena nikakor ne pomeni, da stranišče ni čisto ali da ni opremljeno s toaletnim papirjem. Komisija pri ocenjevanju namreč upošteva tudi dostopnost stranišča tudi za invalidne osebe, označenost
stranišča, urnik odprtja, število sanitarij in urejenost dodatnega stranišča za invalide. Upošteva tudi, ali je uporaba stranišča brezplačna ali plačljiva.
Najvišje Rogaška Slatina
Med ocenjevanimi občinskimi javnimi stranišči na Celjskem
se je sicer najbolje odrezalo stranišče na avtobusni postaji v Rogaški Slatini, s 4,57 točke je osvojilo šesto mesto. Tri javna stranišča občine Velenje so s 4,35 točke pristala na enajstem mestu, Slovenske Konjice so osemnajste, stranišče na glavni avtobusni postaji je prejelo 3,67 točke. Najvišje uvrščeno javno
stranišče v kategoriji bencinskih servisov ob avtocestah je na Celjskem Petrolovo stranišče na počivališču Lopata v smeri proti Ljubljani. Med 50 konkurenti se je uvrstilo na 23. mesto s 3,96 točke. Stranišče na drugi strani avtoceste je šele 33., prav tako Petrolovi stranišči na počivališču Tepanje sta zasedli 39.
in 49. mesto. Ocenjevala komisija je obiskala tudi zdravstvene ustanove. Celjanom rezultati ne morejo biti v ponos. Tako stranišče v celjskem zdravstvenem domu kot v gastoenterološki ambulanti celjske bolnišnice sta v svojih kategorijah pristali na dnu lestvice.
ANJA DEUCMAN
ze narava, ližji bife
Štiri velenjska javna stranišča
Takole so na obnovljeni žalski tržnici poskrbeli za toaletne prostore. Da bi čim dlje ohranili prvotno stanje, so dostop omejili - tako stranišče uporabljajo predvsem prodajalci in nekateri redni obiskovalci tržnice. (Foto: LK)
dobiti pri njem, v glavnem pa toaleto uporabljajo ponudniki domačih dobrot, ki se na tržnici zberejo ob sobotah dopoldne. »Tako je najbolje, saj se v bližnjem parku občasno še vedno zbirajo odvisniki, ki bi te prostore uporabili za povsem druge namene,« z nasmehom pove Omeri.
Na minus v bar
Na srečo je v Žalcu še vedno precej gostinskih lokalov, kjer je mogoče opraviti potrebo, tudi če predhodno ne naročite kavice ali soka. Že res, da vas natakarji in lastniki večinoma ne bodo najlepše pogledali, a vam vrat v večini primerov
ne bodo zaprli. Nekoliko težje se boste olajšali v lokalih, kjer so stranišča v sosednjih stavbah in je zaposlene treba zaprositi za ključ. Preverjeno pa je, da boste do brezplačne in spodobno urejene toalete v lokalih najlažje prišli v spremstvu otrok.
LEA KOMERIČKI
Med našim oprezanjem za javnimi stranišči smo enega našli tudi ob velenjskem Škalskem jezeru. A na vratih stranišča s sodobno tehnologijo človeka pričaka neljubo presenečenje. Napis, da je stranišče od začetka tega tedna do konca zime zaprto. Če bo sprehajalce in tekače, ki se tudi nekoliko nižjih temperatur ne ustrašijo, pritisnilo na stranišče, se bodo lahko le obrisali pod nosom in se hitro odpravili domov ali poiskali kakšen lokal. Upamo samo, da se ne bodo v okolici stranišča kmalu začele širiti neljube vonjave. (Foto: KK)
VELENJE - Mestna občina Velenje je uredila javna stranišča na štirih lokacijah. Velenjčanom in obiskovalcem so na voljo javne sanitarije v stavbi Centra Nova, podhodu Mastodont, na osrednjem otroškem igrišču, Avtobusnem postajališču Velenje in ob Velenjskem jezeru. Uporaba javnih stranišč je povsod brezplačna, saj zanje
skrbijo občina oziroma njeni pogodbeni izvajalci. Samo za vzdrževanje javnih stranišč porabijo v Mestni občini Velenje 20 tisoč evrov letno.
Poleg javnih stranišč so v Velenju uredili tudi javno previjalnico. Ta je v ločenem prostoru v javnem stranišču na osrednjem otroškem igrišču.	AD, ŠK
g	■ V V ■	m um m
itranišcni metlici
itroenterološka ambulanta Splo-jenosti stranišč podrla neslaven delila straniščno metlico.
nišnice, kjer opravljajo preiskave prebavnega trakta, je
prejelo oceno 3,29 in se v kategoriji trinajstih bolnišničnih ambulant uvrstilo na zadnje mesto. Mateja Saje pravi, da za to nikakor niso krive bolni-
šnične čistilke, temveč to, da sta v prostoru le dve stranišči, namenjeni tako za moške kot ženske, in da ni stranišča za invalidne osebe. Umivalnik je le v predprostoru. Stranišče, namenjeno invalidom, komisija pogreša tudi v celjskem zdravstvenem domu, tudi tam
je le en umivalnik, in sicer v predprostoru. Zdravstveni dom je tako od petih prejel 3,36 točke.
Ob našem vprašanju, kako komentirajo rezultate akcije, so v celjski bolnišnici pojasnili, da je ambulanta v starem delu bolnišnice, kjer
arhitektonske danosti stavbe ne omogočajo večjega sanitarnega bloka. A dodajajo, da je v neposredni bližini te ambulante bolnišnična poliklinika, kjer je poskrbljeno za zadostno število stranišč in kjer so tudi stranišča, prilagojena invalidom. Javna
stranišča v bolnišnici čistilni servis sicer čisti petkrat dnevno in še dodatno po potrebi. Dnevno iz stranišč tudi odnašajo smeti, polnijo dozatorje z milom in razku-žilom ter dodajajo toaletni papir in papirnate brisače.
AD
:leli?
Tudi stranišča imajo svoj svetovni dan
redlog Singapurja 19. ivni dan stranišč. Pred singapurski diplomat razglasitev v javnosti
ebej če se ljudje zave-irevladuje med ljudmi razpravo o sanitarnih 193-člansko Generalno < poslov singapurskega Neo. Poudaril je tudi, a nima ustrezne komu-milijarde ljudi opravlja zagotovitev ustreznih
In tako je bilo nekoč
stranišč lahko več kot 200 tisoč otrokom na leto rešila življenje.
Ob svetovnem dnevu stranišč (WorldToiletDay.org) opozarja prebivalce našega planeta na to, da bo treba v svetu izboljšati straniščne pogoje. Na omenjeni spletni strani lahko preberemo, da je dostop do stranišča človekova pravica. V različnih dokumentarnih oddajah o razmerah bivanja na črni celini pa lahko vidimo, da so urejene sanitarije eden ključnih pogojev za to, da deklice v Afriki lahko obiskujejo šolo. In še v razmislek: »Ali si lahko predstavljate, da kar ena od treh oseb na tem svetu nima varnega, čistega in zasebnega stranišča?«
BPT
Po svetu obstajajo zelo različna stranišča. Od klasičnih školjk in pisoarjev, ki jih uporablja večina od nas, do visoko tehnoloških, ki se sami očistijo takoj po vsaki uporabi. Gotovo ste že kdaj naleteli na tako imenovano čučalico, na kateri potrebno opravljamo čepe, ponekod v svetu zagovarjajo izločanje iztrebkov v naravo, na Kitajskem pa na primer ni redkost stranišče le z majhno luknjo v tleh. Kaj pa nekoč?
O straniščih nekoč ni prav veliko znanega, saj sta lulanje in kakanje veljala za nečedni dejanji, o katerih ni nihče želel razglabljati. Na ogledu kakšnega gradu ste gotovo kdaj videli nočno posodo, bogatašem je bil namenjen razkošen stol in pod njim večja posoda. Rev-nej ši so se v večini olajšali kar v naravi, v kakšen potok,
v gozd ali pa kar ob cesto. Prva sedeča oblika stranišča sicer segajo že v starodavni Egipt, v leto 2.100 pred našim štetjem. V starem Rimu so v tla naredili luknjo, pod njo pa je tekla voda in odplaknila izločke. Ta stranišča so bila javna. Ponekod so odpadke metali kar skozi okno. In s čim so se ljudje po opravljeni potrebi očistili? Bogataši so uporabljali volno ali konopljo, revni pa večinoma vodo in travo, ponekod celo pesek. Kasneje si je zadnjico marsikdo obrisal časopisnim papirjem. V zgodovino bo ostalo zapisano predvsem leto 1857, ko je Američan Joseph Cayetty začel množično izdelovati toaletni papir. Tega naj bi sicer poznali že Kitajci v davnem 14. stoletju, a ga je lahko uporabljal le cesar.
AD
Župan se boji okostnjakov
Rešili dve desetletji star problem - Za občinske nepremičnine denacionalizacij ska poravnava
SLOVENSKE KONJICE -Rešen je dve desetletji star denacionalizacijski zaplet, ki je nastal med občino, Deželno banko Slovenije in Kapitalsko zadrugo. Sporazum med tremi stranmi so pred nekaj dnevi podpisali.
Občina je denacionalizacij ska zavezanka, deželna banka in Kapitalska zadruga denacionalizacijski upravičenki, saj sta posredno pravni naslednici nekdanje konjiške Kmečke hranilnice in posojilnice. V denacio-nalizacijskem postopku je bila med različnim premoženjem nekdanje hranilnice in posojilnice zahtevana tudi vrnitev šestnajstih stanovanj ter poslovnega prostora na Starem trgu. Če občina tega odprtega vprašanja ne bi rešila, bi upravna enota izdala odločbo o vračilu ter bi vse te nepremičnine morali vrniti v naravi. Občina bi poleg tega morala plačati izjemno visoke visoke zamudne obresti ter še nadomestilo zaradi nezmožnosti rabe, to je od-meno.
Po dolgih letih so odprto vprašanje rešili s poravnavo. Po sporazumu med vse-
Med nepremičninami, ki so se pojavile v konjiškem denacionalizacijskem zapletu, so tudi prostori v hiši na Starem trgu 25 (na fotografiji na desni strani).
mi tremi stranmi bo občina deželni banki in Kapitalski
zadrugi za nepremičnine plačala 520 tisoč evrov od-
škodnine ter ji zato nepremičnin v naravi ne bo treba
vrniti. Kot so se pogodili, bosta denacionalizacijski
»Upam, da je to zadnji okostnjak, ki je priletel iz omare,« komentira dolgoletni zaplet konjiški župan, Miran Gorinšek.
upravičenki v zameno podpisali, da plačila zamudnih obresti ter večjega dela od-mene ne bosta zahtevali. Za podpis sporazuma je konjiški občinski svet konec oktobra pooblastil župana, da ga lahko podpiše.
Po sporazumu naj bi občina deželni banki in Kapitalski zadrugi prvih sto tisoč evrov nakazala že do konca novembra. Zadnjih sto tisočakov morajo v Ljubljani prejeti oktobra 2015. V letošnjem občinskem proračunu ter proračunu za leto 2014 bodo denar za denacionalizacijski upravičenki zagotovili iz redne postavke za nakup nepremičnin.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Znanje za poslovanje
Z julijem 2013 je usposabljanje v projektu Podjetno v svet podjetništva začela druga skupina desetih mladih brezposelnih z najmanj šesto stopnjo izobrazbe. V Razvojni agenciji Savinjske regije jih skozi izobraževanje, delavnice in s pomočjo mentorjev uvajajo v poslovni svet. Z dodelano lastno idejo in dobrim poslovnim načrtom bodo po petmesečnem izobraževanju pripravljeni na poslovne izzive. Izvajanje usposabljanja omogočata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Trenutki, ujeti za vedno
Poklic fotografinje in navdušenje nad možnostjo ujeti posebne trenutke je Darja Kos združila v Studio Difotograf. Profesionalno fotografiranje porok, krsta, otrok, družin, obhajil, skupinsko fotografiranje, studijsko fotografiranje in fotografiranje ostalih posebnih priložnosti so le del ponudbe. Na razpolago so vedno bolj priljubljena fotodarila (knjige, majice, sestavljanke, lončki, darilni boni), oblikovanje in izdelava vabil, voščilnic, zahval in razglednic; ob včlanitvi v klub Studia Difotograf na www. difotograf.si ponuja Kosova še dodatne mesečne ugodnosti. Trenutno je aktualna ponudba za poročno fotografiranje za vse, ki bodo storitev naročili do 31. decembra 2013, poleg tega je na voljo obogatena ponudba fotodaril za prihajajoče praznike, kot so osebni foto koledarji, snežne krogle s fotografijo, novoletne voščilnice in darilni boni za spominsko fotografiranje.
Ekološka pridelava in turizem
EkoHram, podjetje, v katerega verjame Gregor Anderlič, se bo ukvarjalo z ekološko pridelavo zelenjave, sadja, žitaric in
Z leve: Gregor Anderlič, Darja Kos, Marko Krajnc in Neva Zupane Kranjc. (Foto: Studio Difotograf)
lastno predelavo v končne izdelke ter s turistično dejavnostjo. V Imenem, ki je turistično dobro razvito, bo njegova ponudba dopolnjevala možnosti, ki so na razpolago turistom. Načrtovana turistična točka bo ponujala na ogled kulturno dediščino kmečkega okolja skozi etnološko zbirko. V kozolcu bo razstavljena zbirka starih, lesenih kmečkih orodij, ki so se uporabljala še v začetku 20. stoletja pri pripravi moke za peko kruha. Obiskovalci si bodo lahko ogledali naravni akvarij, formo vivo in preživeli čas na urejenem prostoru za piknik, ob otroškem in športnih igriščih. Gostinska ponudba bo osnovana na ponudbi lastnih proizvodov in sezonske hrane, saj je Anderlič doma na kmetiji, ki se z ekološko pridelavo ukvarja že od leta 2000. Za zagon
podjetja je predvidenih šest faz potrebnih del in investicij, več informacij bo na voljo na www.ekohram.si.
Razvoj in trženje
S ponudbo, ki bo obsegala razvoj, oblikovanje in trženje novih ekoživil, seveda s pomočjo proizvodnih in prodajnih partnerjev, bo zaživelo podjetje Econovia. Marko Krajnc meni, da bo novoustanovljeno podjetje zapolnilo vrzel, ki je med kakovostnimi ekološkimi pridelovalci, predelovalci in ciljnimi kupci oziroma trgom. Na domači kmetiji Hriberšek že dobiva ustrezne izkušnje, reference in mrežo strokovnih, proizvodnih in prodajnih partnerjev. S pomočjo svojega podjetja bo tako nudil storitve tistim pridelovalcem in predelovalcem, ki še nimajo vzpostavljene prodaje in ki želijo izboljšati prodajne rezultate. Stran www.econovia.si bo ponujala informacije vsem, ki jih zanimajo usposabljanja, izobraževanja, svetovanje, nadzor kakovosti, produktno upravljanje, posredništvo pri prodaji in še marsikaj, kar bi izboljšalo prodajo in ustvarjalo dodano vrednost.
Odločitev za pravo
Pravna pomoč in svetovanje je podjetje, ki ponuja storitve na področju nakupa ali prodaje nepremičnin, sestavi prodajne pogodbe, omogoča pregled zemljiške knjige, urejanje vpisa v zemljiško knjigo, urejanje etažne lastnine, svetovanje s področja dedovanja, pomoč pri pripravi darilne ali katerekoli druge pogodbe, svetovanje pri najemu ali oddaji stanovanja in pripravi najemne pogodbe, pomoč pri ustanavljanju podjetja ali spremembi aktov podjetja, svetovanje na področju delovnega prava in pomoč pri pridobivanju dovoljenj za stalno ali začasno bivanje, za pridobivanje državljanstva in pridobivanje statusa kmeta. Neva Zupanc Kranjc ima pet let delovnih izkušenj, po delu v notarski pisarni zelo dobro pozna področje dela notariata. Delala je tudi v odvetniški pisarni, ima opravljeno sodniško pripravništvo in izpolnjene pogoje za pravniški državni izpit, ki ga bo še opravila, in opravljeno izobraževanje za mediatorja. Na www.nzk.si bodo poleg splošnih informacij objavljeni še pravni nasveti in članki.
H
Podjetno v svet podjetništva 2013
novi tednik	C DOPT	1Q
Št. 51, 21. november 2013	ŠTORI	19
Po šestih letih znova v Areni Petrol
Jesenski del 2. slovenske nogometne lige se bo pojutrišnjem zaključil v Šmartnem ob Paki, kjer bo gostovalo Krško. Šampion je proti vodilnemu Dobu povedel z 1:0 po zadetku Žige Škofleka, nato pa prejel pol ducata golov.
Dve zmagi Slovenije - V soboto v Celju Gorica
V torek sta zmagali obe naši moški nogometni reprezentanci, članska na prijateljski tekmi proti Kanadi z 1:0, mlada pa je bila na sedmi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo boljša od bolgarskih vrstnikov. V Stari Zagori jih je ugnala s 5:1.
Zadnja gola je dal napadalec velenjskega Rudarja Elvis Bratanovič, vezist Celja Miha Zajc je igral od 79. minute in podal za peti zadetek. Članska selekcija je pred šestimi leti, 21. novembra leta 2007, v Celju gostila Bolgarijo. V zadnji letošnji tekmi pa so izbranci Srečka Katanca premagali Kanadčane. Ti so prvi resneje zapretili, vratar Jan Oblak je
izvrstno posredoval po odličnem strelu De Rosaria v desni zgornji kot. Nato je Roman Bezjak, bivši napadalec Celja, zatresel prečko.
V	napadu z enim
V	drugem delu je edini zadetek dosegel Valter Birsa, zaigral je tudi Nejc Pečnik, prav tako bivši član celjskega moštva, zdaj nogometaš beograjske Crvene zvezde. Ka-tanec je bil navkljub skromni predstavi proti slabi Kanadi zadovoljen, ugotovil pa je: »Znova se je izkazalo, da si ne moremo privoščiti igre z dvema napadalcema. Naša zvezna vrsta pač ne zmore pripeljati žoge do njiju oziroma se jima ne priključi
pravočasno.« Po povratnih tekmah dodatnih kvalifikacij so se na svetovno prvenstvo uvrstile še Hrvaška, Grčija, Portugalska in Francija. Nova nogometna razburjenja v Areni Petrol bodo sledila v soboto, ko bo v nadaljevanju domačega prvenstva gostja Gorica. Rudar bo gostoval na koprski Bonifiki.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
V zadnjem jesenskem krogu 1. slovenske ženske nogometne lige je Rudar Škale premagal Radomlje s 4:0 in se na vrhu lestvice izenačil s Pomurjem, ki ima tekmo manj.
Edini gol je dosegel član slovitega Milana Valter Birsa.
Savinjska liga pred 20. štartom
Športno društvo Koš Polzela bo dvajsetič organiziralo Savinjsko košarkarsko ligo. Tekmovanje bo kot vsa leta doslej v športni dvorani na Polzeli ob nedeljah med 8. in 15. uro.
Liga bo potekala po eno-krožnem sistemu, po rednem delu pa se bodo najboljše štiri ekipe pomerile v
končnici za naslov prvaka. V novi sezoni bo sodelovalo 12 ekip iz Savinjske regije, prvak pa bo po odigranih enajstih krogih in končnici znan sredi marca. Branilec naslova je KK Veterani Zla-torog Laško.
Prve tekme bodo v nedeljo, 24. novembra, pari uvodnega kroga so: Brglez.com
Redki so bili pristaši naše izbrane vrste, pripravljeni plačati vstopnico za ogled svojih ljubljencev.
»Gre mi odlično!«
Polzela - BSB Otok Celje, Lev zavarovanje Ločica - Veterani Zlatorog Laško, Študentski klub Žalec - Vrtine Palir Polzela, Gradnje Tojnko Šentjur - River Kingz Celje, Tiferji Laško - Polzela mladi in Mladi upi Celje - Kamno-seštvo Vogrinec Parižlje.
DŠ
Foto: arhiv NT (GrupA)
Med prvimi je prišel iz slačilnice Roman Bezjak, eden izmed najboljših napadalcev, kar jih je imel celjski klub. Korošec je prvič zaigral za Slovenijo od prve minute, bil je zelo motiviran, precej prodoren.
Na polovici prvega polčasa je stekel za žogo. Moral se je znajti v hipu, kajti ni bil v ugodnem položaju. Z levico je sprožil s 14 metrov, ne da bi pogledal proti vratom. Zadel je prečko in izvabil vzdihe s tribun.
V 23. minuti ste bili izjemno blizu prvemu golu v reprezentančnem dresu.
Res je, a je zmanjkalo sreče, žoga ni hotela v gol, podobno kot na Finskem.
Zato nisem zadovoljen.
Navkljub rekordni mi-nutaži? V 67. minuti vas je ob odhodu z igrišča pospremil glasen aplavz.
Napadalec ni nikoli zadovoljen, če ne doseže gola. Moram biti potrpežljiv, gol bo že prišel. Včasih se mi zlahka odpre, dosegel sem tudi že tri gole. Ko pa ne gre, pač ne gre. Meni je bilo sicer v veliko čast začeti tekmo.
In to v Celju!
Ja, res je. To je moj štadion, nanj imam lepe spomine, tu sem se uveljavil in odigral ogromno tekem. Spet sem videl veliko prijateljev.
Skupaj z dekletom hitite nazaj v bolgarski Raz-grad. Je pri Ludogorcu še vse po starem?
Je, na srečo. Potreboval sem nekaj časa, da sem opozoril nase. Zdaj je mi-nutaža primerna, prišli so goli. Toda to ni dolgoročno, če ne bom dosegal golov, bo priložnost v napadu dobil moj tekmec. V evropski ligi se bomo čez teden dni za prvo mesto v skupini pomerili s PSV Ein-dhovnom, 12. decembra pa bomo igrali v Zagrebu z Dinamom. A se bom moral še enkrat vrniti v Bolgarijo, kjer bomo jesenski del zaključili 15. decembra. Zaenkrat mi gre odlično, ne smem se pritoževati. Le potovanja z letali črtim. Še dobro, da sem dobil direktno linijo z Dunaja brez prestopanja ...
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Veterani Zlatoroga Laško s prstani za zmagovalce
20
ŠPORT
Madžarske veselice se ni dalo preprečiti
Matic besen na svoje in njihove - Bistveno, da je padel Maribor!
Tudi rokometaši Gorenja so v 5. krogu lige prvakov ostali praznih rok. V Španiji so izgubili proti La Rioji s 34:31, kar je njihov četrti zaporedni poraz. Sredi drugega dela so povedli z 22:18. Prednost so kmalu zapravili. Mitja Nosan je še izenačil na 30:30, nato pa Gorenje ni izkoristilo prednosti igralca več, za nameček pa je Niko Medved zapravil sedemmetrovko. Staš Skube je dan po svojem 24. rojstnem dnevu dosegel sedem golov in bil kasneje izbran v idealno sedmerico kroga, drugič zapored. Velenjčani bodo Špance gostili že v soboto, trener Ivan Vajdl in njegovi varovanci napovedujejo maščevanje.
Lanskega 17. novembra je v Zlatorogu senzacionalen poraz doživel Kiel. Točno leto dni kasneje je v Celju gostoval madžarski prvak iz Veszprema, ki ima letos najdražje moštvo doslej. In posledično tudi najvišje ambicije; ne le nastop na zaključnem turnirju (četverice) v Kölnu, temveč v velikem finalu. Rekordni proračun »drži vodo« za sladke želje.
Že dolga leta se njihovi in celjski navijači odlično razumejo - vezi so utrdili v obdobju, ko je ob Blatnem jezeru branil Dejan Perič. Pred tekmo in po njej so gostje vzklikali njegovo ime. Med odmorom je prikupna mladenka v rdečem dresu želela vstopiti v dvorano s hmeljnim napitkom, a ji je varnostnik prijazno razložil,
da tega pač ne sme. Minute po koncu obračuna so pred dvorano hitro tekle, tudi pivo. Prelivale so se rdeča in rumena barva, skupno rajanje je trajalo nekaj ur. Vse skupaj se bo v Veszpremu ponovilo že v soboto.
Kmalu odločeno
V dvorani Zlatorog je ostalo precej praznih mest navkljub ugodnim cenam vstopnic. Vse se je, žal, zaključilo po pričakovanjih, z zmago odličnega Veszpre-ma (26:31). V drugem delu je vodil že z osmimi goli razlike. Pred odmorom je Urban Lesjak obranil se-demmetrovko Ilicu, takoj v nadaljevanju pa je Nemanja Zelenovic izenačil na 15:15, potem pa je šlo vse navzdol. Zablestel je vratar Nandor Fazekas in na južni tribuni
je iz tisoč grl v rdečih dresih odmevalo: »Nandi, Nandi«. Ivan Sliškovic je bil odličen v prvem delu, skupno je dosegel osem golov, Gašper Marguč sedem, Mate Lekai, večino v končnici ob igralcu manj, pet.
Jeza
Besen je bil trener Vladan Matic, tudi na Sulica, predvsem pa na svoje fante, ki so izgubili deset žog več od tekmecev in tako sami zapravili priložnost za morebitno presenečenje. Po njegovih besedah so sami sebi največji sovražniki. Nejevoljen je dodal, da v Veszpremu - ne glede na izkušnjo s Hamburgom iz prejšnje sezone - nimajo niti teoretičnih možnosti za presenečenje: »Čestitam fantom za borbenost, toda spet so se jim prikradle,
Vid Poteko glede neustrašnosti med bojem na črti spominja na Alema Toskica, obenem pa mu seveda še primanjkuje izkušenj. Nagy, Schuch in Sulic so ga uspeli ustaviti šele z grobostjo. Sicer pa je Poteko s svojima edinima zadetkoma odločil derbi z Mariborom.
Za Veszpremove navijače je pot v Celje idealno gostovanje. Drugič zapored jih je bilo okoli tisoč v Zlatorogu. Nosijo rde-če-bele drese, njihovi ljubljenci pa rdeče-rumene. V moštvu, ki ga vodi Španec Ortega, so še trije njegovi rojaki ...
tako kot proti Gorenju in Mariboru, preštevilne napake. Zelenovicu sem dejal, da ga počastim v restavraciji s čimerkoli, ko bo zbral tri tekme brez tehnične napake. Ja, pobesnel sem tudi zaradi Sulica. Kdo je on, da v Zlatorogu narekuje sodnikoma? Vsi vemo, kako igra. Pa še bivši igralec Celja je. Tu je bil odlično plačan, pa se takole obnaša ...«
Kmalu kot Veszprem
Celjska vratarja Skok in Lesjak sta zbrala eno obrambo več od Alilovica in Fazekasa, »Lesi« je bil s šestimi najboljši: »Za razliko od Rhein Neckarja se Vesz-prema nismo ustrašili, začeli smo odločno. V prvem
delu smo dobro napadali, pred sredino drugega polčasa pa je do izraza prišla daljša klop gostov, ki odkrito meri na naslov evropskega prvaka. Mi moramo vztrajati na svoji poti. Menim, da lahko Celje v nekaj letih postane tako močno, kot je sedaj Veszprem.« Za slavje v štajerskem derbiju je bil najbolj zaslužen dvo-jec vratarjev. »To naju veseli, tudi dobra obramba, ki je pred nama. Obenem pa se dobro dopolnjujeva in ni bojazni, da tako ne bi bilo tudi v prihodnje,« je zaključil Lesjak.
Ne z vso močjo?
Velikega slavja Madžarov v Zlatorogu ni zmogel preprečiti tudi odlični Gašper
Marguč: »Želeli smo igrati hitro in začele so se vrstiti napake. Ko pa so gostje pravočasno postavili obrambo, so bile naše preglavice še večje. Izjemno močni so. Tudi proti Mariboru se je izkazalo, da je obramba naš boljši del. V Veszpremu nam bo še težje, ne verjamem, da se bodo Madžari tako sprostili, kot se je nemški Hamburg. Ne strinjam se, da nas je zaustavil Fazekas. Njihova obramba nas je prisilila na slabšo izvedbo strelov.« Morda bo Matic na gostovanju celo spočil nekaj svojih igralcev, kajti sledili bodo pomembnejši obračuni, s Slovanom, z Zagrebom, Gorenjem .
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
SMUČARSKI KLUB
CP\3GOZDNIK
ŽALEC
u o
3
<
Ö «
p
H £
O
z
o
SMUČARSKE OPREME
petek 22.11. od 16. -19. ure sobota 23.11.
od 9.-19. ure
nedelja 24.11,
od 9.-16. ure
v telovadnici UPI
Ljudske univerze v Žalcu
Ob 20. obletnici ekipno peti
Od četrtka do nedelje so Ledeno dvorano v celjskem parku zasedli najboljši mladi evropski drsalci. Že dvajsetič so se pomerili na prireditvi Skate Celje, na kateri točkujejo za evropski kriterij.
Na največjem mednarodnem tekmovanju v umetnostnem drsanju v Sloveniji je nastopilo 254 tekmovalcev iz 15 evropskih držav in s Tajske. Konkurenca je bila izredno močna, sodelujoči klubi so na jubilejno celjsko tekmo poslali svoje najboljše reprezentante. Najbolj je bila zastopana kategorija mladink. V njej je Pina Umek osvojila šesto mesto in z osvojenimi točkami na svetovni lestvici ponovno zadostila kriterijem za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu.
Še sedmim celjskim drsalkam in drsalcem se je uspelo uvrstiti med najboljšo deseterico in so bistveno pripomogli k osvojitvi petega mesta v ekipni konkurenci. Peta je bila Liza Brilej (letniki 1998/99), šesti je bil Luka Logar (2002/03), sedmo mesto so zasedle Ajda Hrušovar (2006), Nina Pušnik (1999/00) in Lara Guček (1998/03), deveta je bila Ema Vidovič Hrustl (2005/06), deseta pa Larisa Šafarič (1999/00).
DŠ
Košakova v Celju, Govejškova v Zagrebu
V soboto in nedeljo je Plavalni klub Neptun Celje organiziral že 28. mednarodni miting za pokal mesta Celje. Udeležilo se ga je 160 plavalcev s Češke, Hrvaške in iz skoraj vseh slovenskih klubov.
Pri Neptunu je bila najboljša Anemari Košak s tremi prvimi mesti in enim drugim. Osebna rekorda je dosegla na 100 m hrbtno in 100 m prosto. V mladinski konkurenci je bila vsestranska plavalka Hana Firšt štirikrat tretja z osebnimi rekordi na 50 m delfin, 200 m delfin in 200 m prosto. Izkazala se je tudi Katja Petrič z dvema drugima mestoma. Gašper Frece je zmagal na 100 m prosto, 400 m prosto in 200 m mešano.
Košakova je nastopila tudi na 41. mednarodnem mitingu Mladost v Zagrebu in na 100 hrbtno osvojila 3. mesto. Nastja Govejšek iz Griž je v hrvaški prestolnici postavila dva mladinska državna rekorda, na 100 m prosto (54,81) in na 50 m delfin (27,07). V obeh disciplinah je zmagala. Članica PK Velenje ima normo za nastop na članskem evropskem prvenstvu, ki bo v Herningu od 12. do 15. decembra. Selektor Miha Potočnik je zelo zadovoljen z Nastjinim prebojem iz mladinske v člansko konkurenco.
DŠ
novi tednik	ČDOPT	11
Št. 51, 21. november 2013	ŠTORI	2 1
Nadaljevale izvrsten niz
Athlete ostaja hit začetka Jadranske lige - Poraz s Triglavom romal v pozabo
Celjske košarkarice so ponovno razveselile. V Jadranski ligi so v 4. krogu vpisale še četrto zmago. S 85:70 so slavile v Beogradu proti Crveni zvezdi. Zdaj so v pričakovanju Buducno-sti.
Beograjčanke so pred domačimi gledalci nastopile oslabljene, a to nikakor ne zmanjšuje vrednosti zmage Athletea, saj so kljub temu igrale proti zelo dobri zasedbi. A slednja ni bila kos Grgičevi ekipi.
Odločila tretja četrtina
Celjanke so odločilno potezo storile v tretji četrtini. Ob polčasu so zaostajale za tri točke, potem pa predzadnjo četrtino dobile s 30:12 in stvari postavile na svoje mesto. Povsem so zaustavile gostiteljice. Pred zadnjimi desetimi minutami so vodile s 66:51. Domačinke se niso predale, saj so se z delnim rezultatom 11:0 približale na šest točk zaostanka (62:68). Niz Crvene zvezde je prekinila Rebeka Abramovič, ki je dosegla pomembno trojko za varnejšo prednost (62:71). Do konca so igralke Athletea, ki sicer niso prikazale dobre
predstave, mirno nadzorovale potek in zasluženo zmagale. Trener Damir Grgič nad pristopom in igro ni bil zadovoljen, a šteje zmaga. Marica Gajic je vpisala 19 točk in zbrala kar 17 skokov. Celjanke so tako na najboljši možen način »pozabile« poraz v domačem prvenstvu s Triglavom.
Končno do sape
Celjske košarkarice so po zmagi v Beogradu odigrale domačo ligaško tekmo. Spet je nasproti stala grosupeljska zasedba, ki je morala ponovno priznati premoč; dvakrat je bila nemočna v pokalnem tekmovanju in zdaj še v 4. krogu državnega prvenstva. V gosteh je Athlete zmagal s 76:53. Tri košarkarice so dosegle po 14 točk, Carmen Tyson Thomas, Rebeka Abramovič in Eva Lisec. Celjanke bodo zdaj lahko mirno »zadihale«, ko imajo po napornem tekmovalnem ritmu več časa za počitek in pripravo na nadaljevanje sezone. Čez teden bodo v 5. krogu Jadranske lige gostile Buducnost iz Podgorice, dva dni kasneje bodo v državnem prvenstvu gostovale v Domžalah.
»Čestitke mojim dekletom za zmago, Grosupeljčankam pa za dobro tekmo. Zdaj je pred našo ekipo 11 dni počitka, v katerih se moramo čim bolje pripraviti na naslednjo tekmo Jadranske lige,« je dejal trener Athlete Damir Grgič.
Vse po starem ...
Izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije je podaljšal sodelovanje s selektorjem članske reprezentance Tomom Orešnikom. Slednji je izbrano vrsto prevzel februarja, jo vodil v prvih kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu, vendar mu ni uspel preboj v nadaljevanje. Direktor članskih reprezentanc Matej Avanzo je dejal, da bodo še naprej zaupali domačemu perspektivnemu strokovnjaku. Še enkrat se je izkazalo, da gre za napačno mišljenje, kar se je že potrdilo v kvalifikacijah. Očitno se bo farsa nadaljevala. Dodajamo in poudarjamo, da celjski Athlete vodi trener Damir Grgič, ki je svoje ime ponesel v širno Evropo in bi bil zagotovo dolgoročna rešitev za našo reprezentanco. Toda pristojni v slovenski zvezi na čelu z Avanzom in druščino se ne dajo in nadaljujejo svojo pot, vse prej kot uspešno.
MITJA KNEZ
Stojijo z leve Milina Mišeljic, Neža Murn, Teja Dimec, Larisa Ocvirk, Marija Stojilkovic in trener Damir Grgič, klečijo Rebeka Kračan, Zala Belak, Zala Pučko, Ana Govc, Alma Potočnik in Annamaria Prezelj.
Ostale brez polfinala
Kadetinje ŽKK Athlete Celje tekmujejo na evropskem pokalu prvakinj v madžarskem Sopronu.
Začele so odlično, premagale so domači Sopron po infarktni končnici s 75:73 (Alma Potočnik 19 točk), nato pa še beneški Reyer z 59:45 (Annamaria Prezelj 13). V zadnji tekmi uvodnega dela tekmovanja pa je bila tekmica Riga. Latvijke so prvo četrtino dobile z 21:4, na koncu pa slavile kar s 76:40. Celjanke je visok poraz stal polfinala. Danes se bodo v
Panorama
NOGOMET
2.	SL, 15. krog: Šampion
-	Dob 1:6 (1:2); Škoflek (15), Šenčur - Šmartno 1:0 (1:0). Vrstni red: Dob 40, Radomlje, Aluminij 29, Veržej 22, Šenčur 21, Šmartno 20, Krško, Ankaran 18, Šampion 8, Bela krajina 3.
3.	SL - vzhod, 13. krog: Šentjur - Grad 2:0 (1:0); Bolko (2), Belak (63-11 m), Šmarje - Nafta 5:2 (2:1); Drofenik (27, 66), Asllanaj (29), Vraničar (53), Križanec (82), Tromejnik -Dravinja 0:3 (0:0); Gosak (5111 m), Alenc (63), Stres (65). Vrstni red: Dravinja 35, Drava 29, Odranci 21, Ljutomer, Nafta, Rakičan 20, Malečnik 19, Beltinci 17, Tromejnik 16, Šmarje, Grad 15, Šentjur 13, Bistrica, Martjanci 6.
Štajerska liga, 13. krog: Žalec - Pohorje 4:0 (2:0); Vo-dovnik (40), Naprudnik (45), Dolinar (58), Rozman (61-11 m), Zreče -Mons Claudius 2:0 (0:0); Celcer (65), Brdnik (81), Pesnica - Kovinar Štore 0:5 (0:4); Borštnar (27, 28, 43-11 m), Fazliu (36), Kačičnik (81), Šoštanj - Peca 0:1 (0:0). Vrstni red: Fužinar 35, Kovinar 24, Dravograd 23, Lenart, Radlje 22, Zreče 18, Peca, Mons Claudius 17, Žalec 16, Šoštanj 15, Pohorje 11, Pesnica 10, Marles hiše 8, Slovenj Gradec 6.
ROKOMET
Liga prvakov, 5. krog, skupina A: Celje Pivovarna Laško
-	Veszprem 26:31 (14:15); Sliškovic 8, Marguč 7, Lekai 5, Zelenovic 3, Žvižej 2, Skube 1; Ugalde 7, Ilic 6. Vrstni red: Veszprem 10, Rhein Neckar 7, Motor 5, Zagreb, Celje 4, St. Petersburg 0, skupina D: La Rioja - Gorenje 34:21 (15:13); Fernandez 10, Goncalves 7; Skube 7, K. Cehte, Šoštarič 5, Papež 4, Medved, S. Buric
3,	Vrečar 2, Nosan, Dujmovič 1. Vrstni red: Hamburg 10, Flensburg 7, Aalborg, La Rioja
4,	Gorenje 2, Halmstad 1.
1. SL (ž), 8. krog: Piran - Velenje 23:23 (14:10), Naklo Tržič - Zelene doline Žalec 25:40 (11:22), Celje - Koper 22:19 (12:10). Vrstni red: Velenje, Celje 13, Zagorje 12, Žalec, Krka 10, Piran, Ajdovščina 7,
Koper 4, Naklo Tržič, Ptuj 0.
KOŠARKA
1.	SL, 5. krog: Grosuplje
-	Rogaška 63:65; Krubally 19, Jerman 12; Čebular 16, Pelko 11, Brkic, Mijovic 10, Nikolič Smrdelj 8, Koštomaj
6,	Smajlovič, Miljkovič 2, Slovan - Hopsi 74:85; Grum 15, Bratož 12; Robertson 20, Vujasinovič 19, Jagodnik 18, Mulalič 14, Wangmene
7,	Vašl 5, Dimec 2, Tajfun -Helios 52:70; Držic 12, Zimic
9,	Primorac, Hodges, Pelc 7, Zadnik 5, S. Sebič 3, M. Sebič 2; Majstorovic 17, Maric 14, Elektra - Portorož 74:78; Br-čina 16, Vasic 14, Podvršnik 13, Lelic, Bajramlic 12, Za-gorc 5, Atanackovic 2; Buda 17, Špan 16, Maribor - Zlato-rog 95:88; Fon 24, Brolih 18; Miloševic 21, Jovanovič 17, Lapornik 16, Dimec 14, Jurak
10,	Ferme, Erkic 5. Vrstni red: Helios 10, Hopsi, Rogaška 9, Portorož, Zlatorog 8, Maribor, Slovan 7, Grosuplje, Tajfun 6, Elektra 5.
2.	SL, 5. krog: Terme Olimia
-	Kolpa Črnomelj 85:83; Štruc 24, Petrovič 19, Remus, Pešič
11,	Kočevar 9, Globovnik 6, Gobec 5; Ristič 23, Žvan 16. Vrstni red: Škofja Loka 10, Plama Pur, Šenčur, Terme Olimia, Parklji 9, Litija 8, Postojna, Radenska Creativ, Elektro Gorenjska, Lastovka, Kolpa Črnomelj 7, Koper 6, Krka B, Hrastnik 5.
3.	SL - vzhod, 4. krog: Konjice - Posavje Krško 70:76, Branik - Luxuris Celje 82:98. Vrstni red: Luxuris 8, Posav-je 7, Janče, Konjice 6, Calcit, Branik 5, Pingvini, Ruše 4, Primafoto 3.
1. SL (ž), 4. krog: Grosuplje
-	Athlete Celje 53:76; Zupančič 21, Škof 11; Thomas, Abramovič, Lisec 14, Hamrouni, Osterman 10, James 9, Gajic 5, Triglav - Konjice 104:62. Vrstni red: Triglav 10, Athlete 9, Grosuplje 6, Domžale, Odeja 5, Konjice 4.
Jadranska liga, skupina B, 4. krog: Crvena zvezda - Athlete 70:85; Crvendakic 21, Beronja 15; Gajic 19, Lisec 18, James 15, Abramovič 11, Thomas 10, Osterman 8, Hamro-uni, Potočnik 2. Vrstni red: Athlete 8, Buducnost, Crvena zvezda, Radivoj Korac 6, Če-lik, Play Off 5.
ODBOJKA
1. DL, 8. krog: Maribor - Šoštanj Topolšica 3:0. Vrstni red: Salonit 18, Calcit 17, GO Volley 15, Maribor 12, Panvita 11, Fužinar 9, Krka 7, Šoštanj Topolšica 4, Triglav 3.
1. DL (ž), 6. krog: Kema Puconci - Aliansa Šempeter 3:0, Braslovče - Vital Ljubljana 3:0. Vrstni red: For-mis 15, Puconci 12, Vital, Braslovče 10, GO Volley 9, Koper 7, Aliansa 5, Zgornja Gorenjska 4. (MiK)
Športni koledar
Petek, 22. 11.
MALI NOGOMET
1. SL, 7. krog, Škofije: Bronx - Dobovec (20.30).
Sobota, 23. 11.
NOGOMET
1.	SL, 18. krog: Celje - Gorica (17.30), Koper - Rudar (20.05).
2.	SL, zaostala tekma 14. kroga: Šmartno 1928 - Krško (13).
ROKOMET
Liga prvakov, 6. krog, skupina A: Veszprem - Celje Pivovarna Laško (18.45), skupina D: Gorenje - La Ri-oja (20.30).
1. SL (ž), 9. krog: Zelene doline Žalec - Zagorje, Velenje
-	Celje Celjske mesnine (18).
KOŠARKA
1.	SL, 6. krog: Rogaška
-	Hopsi (19), Portorož -Tajfun, Grosuplje - Elektra (20).
2.	SL, 6. krog, Ilirska Bistrica: Plama Pur - Terme Olimia (19.30).
3.	SL - vzhod, 5. krog: Ruše - Konjice (18).
1. SL (ž), 5. krog: Konjice
-	Domžale (16.30).
ODBOJKA
1. DL, 10. krog: Šoštanj Topolšica - Panvita (19).
1. DL (ž), 7. krog, Šempeter: Aliansa - Braslovče (19).
Nedelja, 24. 11.
KOŠARKA
1. SL, 6. krog, Laško: Zlatorog - Slovan (18).
prvi tekmi za razvrstitev od 5. do 8. mesta pomerile z rusko ekipo Trinta.
Novi okrepitvi?
Celjanke v Sopronu nastopajo z dvema posojenima igralkama. To sta Marija Stojiljkovic iz srbskega Actavis Leskovca in Annamaria Prezelj iz Domžal. Za obe se v klubu trudijo, da bi kmalu postali članici Athletea, saj gre za mladi in izjemno nadarjeni igralki.
MITJA KNE
22
KRONIKA
Sporno, sporno, sporno
Z levo roko do dokumentov
Slovenska policija je v odmevni preiskavi številnih nepravilnosti v šolah vožnje ovadila 26 oseb zaradi kar 483 kaznivih dejanj. Največkrat je šlo za očitke o jemanju podkupnine, overitvi lažne vsebine, ponareditvi ali uničenju listin ter zlorabi uradnega položaja ali pravic. Ovaden je celo uradnih iz Agencije za varnost prometa. Preiskava pa še ni končana.
Kršitve, ki naj bi jih v šolah vožnje počeli, so povezane s tem, da so pri njih izdajali potrdila za opravljen vozniški izpit, čeprav kandidati niso opravili vseh dolžnosti, ki bi jih morali; da so izdajali potrdila za izvajanje programa varne vožnje za mlade voz-
nike za potrebe podaljšanja vozniškega dovoljenja in za izvedbo programa varne vožnje za voznike povratnike. Nepravilnosti naj bi se dogajale tudi pri programu varne vožnje za brisanje kazenskih točk. Uradnika iz Agencije RS za varnost prometa naj bi z nezakonito podelitvijo pooblastil za izvajanje praktičnega dela usposabljanja tečajev varne vožnje na poligonih v Avstriji šolam vožnje omogočil kazniva dejanja.
V začetku tedna pa je odjeknila še novica, da so za nepravilnosti, ki jih v šolah vožnje počnejo, na Agenciji za varnost prometa vedeli že leta 2011, na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa od začetka 2012. Odreagirali
Koliko šol voženj je še delalo na sporen način? (slika je simbolična)
niso, ker so menili, da bi z ukrepi lahko ovirali policijsko preiskavo. Tako je pojasnil v. d. generalnega direktorja di-rektorata za promet na mini-
strstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Žlender. Na to izjavo so se odzvali tudi na slovenski policiji, kjer so dejali, da bi pristojni lahko ukre-
Pogovarjali smo se z lastnikom šole vožnje s Celjskega, kaznovanim zaradi nepravilnosti pri izbrisu kazenskih točk
Jih je v kršitve prisilila zakonodaja?
Slovenska policija še vedno preiskuje domnevne nepravilnosti, ki naj bi jih storili izvajalci programa šol vožnje po vsej Sloveniji. Do zdaj je pod drobnogled vzela 36 šol voženj, vendar to menda še ni končni seznam. Po podatkih Novega tednika so pred meseci sodniki na pogojno zaporno kazen že obsodili lastnika ene od šol vožnje ravno z našega območja. Ta preiskava je potekala ločeno od zadnje, ki jo vodi Generalna policijska uprava. Razlog za obsodbo lastnika šole vožnje s Celjskega so bile nepravilnosti pri izvajanju tečaja varne vožnje za voznike, ki naj bi jim omogočil, da so na podlagi potrdila o tečaju izbrisali kazenske točke, pridobljene s kršitvami ce-stnoprometnih predpisov.
Z njim smo se pogovarjali, pri čemer njegove podatke hranimo v uredništvu, saj je v pogovor privolil pod pogojem, da nam svojo izkušnjo zaupa anonimno. Pogovor z njim odpira širše razsežnosti razumevanja ene odmevnej-ših preiskav, ki je dregnila - kot meni naš sogovornik - v srž problema, ki ga je pravzaprav povzročila zakonodaja sama. Lastnika šole vožnje, s katerim smo se pogovarjali, so obsodili zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, sodba je že pravnomočna. Očitali so mu, da naj bi več kot 50 voznikom omogočil, da so izbrisali kazenske točke, ne da bi ustrezno opravili tečaj varne vožnje. Prvo vprašanje, ki smo mu ga zastavili, je bilo: »Zakaj?« »Problem se ni nastal pred nekaj meseci s kriminalistično preiskavo, ampak 13. avgusta 2010 s takratnim Za-
konom RS o varnosti cestnega prometa,« pojasni sogovornik. Takrat je namreč zakonodaja podrobneje opredelila, kdaj je tečaj varne vožnje nujen pogoj za voznike, na drugi strani pa naj bi prometna zakonodaja s svojimi določbami udarila po avtopoligonih, kjer so varno vožnjo do takrat izvajali. In problem naj bi bil ravno v tem.
Kar čez noč
»Stvari so se spremenile čez noč. Avtopoligoni, ki so še >včeraj< bili za izvajanje tečajev dobri, niso bili več primerni. Zakaj? Ker niso bili ustrezno opremljeni oziroma urejeni tako, kot je zakonodaja zahtevala od danes do jutri. Naenkrat se je zgodilo, da je bilo čez noč v Sloveniji možno tečaje izvajati samo na enem avtopoligonu,« razlaga dolgoletni inštruktor šole vožnje svoj pogled na nastalo situacijo. Omeni AMZS Center varne vožnje na Vranskem in doda, da ni skrivnost - kar se je že takrat dokaj glasno govorilo tudi med izvajalci programov šol vožnje - da so to dojeli kot priviligiranje enega avtopoli-gona v Sloveniji v primerjavi z ostalimi. Šole vožnje naj bi se odločile za center varne vožnje v Avstriji zato, ker se niso strinjale s pogoji AMZS Centra varne vožnje Vransko, da se tečaji varne vožnje sicer lahko opravljajo tam, vendar z inštruktorji AMZS.
Tečaj na
neustreznih
poligonih
Ker je sprememba zakonodaje očitno takrat presenetila tudi ZŠAM, saj avgusta 2010 avtopoligon na Ljubečni prav tako še ni bil urejen za potrebe
Inštruktor šole vožnje: »Potisnili so nas v kot!«
V primeru kriminalistične preiskave in obsodbe našega sogovornika torej ni šlo za očitke o kaznivih dejanjih, povezanih s tečajem varne vožnje za voznike povratnike (ki so izgubili vozniški izpit zaradi kršitev) ali za mlade voznike oziroma z izdajanjem potrdil za opravljen vozniški izpit ali za kupovanje izpita.
centra varne vožnje, kot je danes, je bil naš sogovornik prisiljen iskati druge rešitve in je za opravljanje tečajev najemal avtopoligon za varno vožnjo v Avstriji. »Saj je bil do junija 2011, ko so uredili center na Ljubečni, avstrijski poligon eden redkih najprimernejših. Potem se je pojavila nova težava. Kandidati so naredili teoretični del tečaja v naših učilnicah, na praktični del pa so morali v drugo državo. Kje je tu smisel? Čeprav smo že ves čas opozarjali, da to ne bi smelo biti tako, so bili odgovorni na ministrstvih ves čas tiho,« opozarja inštruktor šole vožnje. Prizna, da je svojim kandidatom nekoliko vendarle pogledal skozi prste: »Ampak ne s tem, da praktičnega tečaja niso dejansko opravili, ampak s tem, da so ga opravili na poligonih, ki še niso bili urejeni tako, kot je to zahtevala zakonodaja.« Z drugimi besedami to pomeni, da so kandidati vožnjo vendarle opravili v Sloveniji, čeprav poligon, na katerem so v vmesnem času izvajali tečaje, še ni bil popolnoma urejen v skladu z zakonom, saj se vedno niso vozili v Avstrijo. »Vendar si v očeh sodstva kriv. Ker sodstvo ne zanima, da so šole vožnje pritisnili v kot s slabo dorečeno zakonodajo. Na terenu se borimo za vsak evro in za to, da kot podjetje preživimo. Nič od tega denarja ni šlo v moj žep in nikomur nismo storili škode. Ne glede na to,
pali, bili pa naj bi opozorjeni le toliko, da v času preiskave ne bi izvajali ukrepa na območju Izpitnega centra Ljubljana, v ostalih primerih pa so mo-
Po neuradnih informacijah naj bi največ kršitev storile šole vožnje na Jesenicah in v Trbovljah. Po naših podatkih naj bi kriminalisti preiskovali dve šoli vožnje s širšega območja Celja.
žnost ukrepa imeli.
Najmanj 1.200 primerov je takšnih, ko so mladi vozniki »opravili« tečaj varne vožnje, čeprav niso sedli za volan. Spornih naj bi bilo 3.200 potrdil pri dodatnem programu varne vožnje za izbris kazenskih točk. Nepravilnosti naj bi bile tudi - kar v več kot 4 tisočih primerih - kjer so programe kar z levo roko in pomanjkljivo opravljali največji kršitelji cestnoprome-tnih predpisov. Najmanj 150 voznikov pa je na slovenskih cestah takšnih, ki so vozniški izpit kupili. Cena potrdila o opravljenem vozniškem izpitu je znašala od 1.200 do 1.700 evrov.
Sšol, foto: GrupA
da so kandidati dosegli izbris kazenskih točk, pridobljenih s kršitvami v prometu, so vožnjo opravili in so bili na tečaju udeleženi,« še pribije.
Nakup izpita? Nikoli!
Seveda nismo mogli mimo vprašanja, če je kdaj dobil kakšno povpraševanje za nakup vozniškega izpita, kar so pri drugih šolah vožnje odkrivali policisti v zadnji preiskavi. Na kaj takšnega ni in ne bi nikoli v svoji poslovni karieri ali karieri poznavalca prometnih predpisov pristal, odgovori. In naj javnost ne misli, da se to v nekaterih šolah vožnje ne dogaja, doda, verjame pa - kolikor pozna strokovnost šol voženj na Celjskem - da tega na našem območju ni. »Vendar so te stvari težko dokazljive. Bolj kot razmišljaš o tem, več vprašanj se poraja, med drugim - glede na to, da so na udaru samo šole vožnje - tudi to, ali je za opravljanje izpita res najpomembnejši samo inštruktor šole vožnje ali še kdo. In kako bodo vsem vpletenim v takšne nečednosti dokazali krivdo? To je katastrofa! Kot tudi to, da da so nekateri izdajali potrdila o opravljenem tečaju varne vožnje mladim voznikom. Ti ljudje se šele učijo voziti, pa so bili prikrajšani za ure, ki bi jim še kako koristile,« zaključi.
SIMONA ŠOLINIČ
Res spremenili način dela
AMZS tečaje in vadbe varne vožnje opravlja samo s svojimi inštruktorji
Center varne vožnje AMZS na Vranskem je bil avgusta leta 2010 ob nastopu nove prometne zakonodaje resnično edini center, ki je zadostil zakonodaji glede urejenosti in opremljenosti poligona. Istočasno naj bi poligone posodabljali tudi na ostalih lokacijah v Sloveniji, vendar do datuma uporabe takratnega novega Zakona o varnosti v cestnem prometu še vsi niso imeli urejene dokumentacije.
Vodja AMZS Centra varne vožnje Vransko Lucija Sajevec nam je potrdila, da so ob spremembi zakonodaje oziroma že nekoliko prej resnično spremenili pogoje poslovanja s šolami vožnje. Tečaje in vadbe varne vožnje ter programe dodatnega usposabljanja so namreč organizirali tako, da so za njihovo izvajanje skrbeli njihovi kadri, torej zaposleni pri AMZS: »Sledili smo cilju kakovosti. Vedeli smo, kaj ponujamo, koliko znanja imajo naši zaposleni, in za tem smo želeli stati. V zadnjem letu so nas že večkrat obiskali inšpektorji in policisti, vendar nikoli ni bilo nepravilnosti.« S šolami vožnje pa še vedno sodelujejo, le na način, da jim le-te pošljejo kandidate, ki na Vranskem lahko opravijo vadbo oziroma tečaj varne vožnje, za kar jim pri AMZS izdajo potrdilo, nakar AMZS šolam vožnje uredi provizijo.
Pogovarjali smo se tudi z moškim, ki vozniškega izpita ni opravljal v kateri izmed šol na Celjskem in njegova izpoved ni povezana s sogovornikom iz prispevka o izbrisu kazenskih točk.
Inštruktor dovolil manj ur, kot je predpisano
»Šoli vožnje sem plačal 24 ur vožnje, vozil pa sem le petnajstkrat,« nam je povedal moški z našega območja.
Sogovornik v tem primeru želi prav tako ostati anonimen, saj se zaveda, da je šola vožnje s takšnim načinom storila kršitev, katere del je bil sam, in da jo policija že preiskuje. Kako se je to zgodilo?
»Vozil sem že prej, čeprav izpita nisem imel, kar je inštruktor tudi videl. Avto sem obvladal in enkrat sem mu omenil, ali je res treba opraviti vse ure vožnje, glede na to, da sem torej znal voziti. Strinjal se je z menoj, vpisal mi je opravljenih 24 ur, čeprav jih nisem opravil toliko. Sem pa plačal vseh 24 ur, cena ni bila nič manjša,« nam je razložil. V njegovem primeru je torej šlo samo za manj ur vožnje, ne pa tudi za nepravilnosti pri tečaju varne vožnje. Takrat v tem ni videl nič spornega, saj se je inštruktor s tem strinjal. Ali je kdaj dejal, da to po predpisih ni dovoljeno, smo ga vprašali. »Ne,« nam je odvrnil voznik, ki pa se je za volan šole vožnje moral vrniti. V prometu je storil prekršek, zaradi katerega je ostal brez izpita, zato ga je moral ponovno opravljati. »V isti šoli vožnje?« »Da. Toda tokrat sem odvozil vse potrebne ure, saj sem želel dobiti dodatno znanje, ki mi ga je v prvem poskusu zmanjkalo ..., tudi na podlagi devetih manjkajočih, a plačanih ur,« zaključi.
KRONIKA
23
Naj bodo nase ceste varne
Številne sveče za številne prometne žrtve
Kot so sporočili iz novomeške policije se je nesreča zgodila zaradi neprilagojene hitrosti.
Umrl LaSčan
Tragična nesreča pri Sevnici
V nedeljo zvečer se je med Sevnico in Planino zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 40-letni voznik osebnega avtomobila. Dva sopotnika, stara 32 in 51 let, sta hudo telesno poškodovana, 20-letni potnik se je v nesreči lažje poškodoval. Vsi so bili z območja Laškega.
40-letni voznik naj bi med vožnjo proti Planini izgubil oblast nad vozilom in trčil v betonsko ograjo. V vozilo, ki ga je na cesti obrnilo na streho, je kasneje trčil avtomobil, ki je pripeljal mimo. Potniki v vozilu, ki je zapeljalo z vozišča, po podatkih policije med vožnjo niso bili pripeti z varnostnim pasom.
Foto: PU Novo mesto
V Celju je zbranim ob slovesnosti spregovoril Peter Planinšek, član Društva paraplegikov JZ Štajerske. Tudi sam je žrtev hude prometne nesreče, ki se je zgodila pred leti in ga je prikovala na invalidski voziček. Planinšek ni bil povzročitelj nesreče.
Po pnevmatike, nafto in drevesa
Tretja nedelja v novembru je že nekaj let svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Dan pred tem so po vsej državi potekale številne spominske slovesnosti za tiste, ki so svoja življenja izgubili v prometu. Spomin nanje so obeležili tudi na Celjskem, ponekod v soboto, nekje pa že konec preteklega tedna.
Osrednja slovesnost je bila letos v Ljubljani v organizaciji Zavoda Varna pot, ki skrbi pa pomoč žrtvam v prometnih nesrečah in njihovim svojcem. Slovesnost so tokrat čustveno zaznamovali z branimi odlomki iz knjige Nevidni svet žrtev prometnih nesreč, ki jo je napisala novinarka dr. Damijana Žišt. V Celju pa je bila spominska slovesnost v soboto v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Celje. Program so izvedli pred občinsko stavbo, nato so skupaj odšli prižgat svečke v Levstikovo ulico, kjer je spominsko obeležje, namenjeno ravno spominu na smrtne žrtve v prometu. Prireditve so se udeležili predstavniki občine, občinskega sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu, celjske policije in društva Še vedno vozim, vendar ne hodim. Žrtev so se v soboto spomnili tudi v Slovenskih Konjicah, Zrečah in Vitanju, kjer so se vrstili nagovori in prižiganje svečk. V Velenju pa so priložno-
stno prireditev v ta namen pripravili že v petek, 15. novembra, v avli Osnovne šole Livada. Vsa srečanja in programi po Sloveniji ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč so potekali pod sloganom Naj bodo naše ceste varne.
Kot kaže policijska statist-ka, se na našem območju nepridipravi vedno bolj odločajo za vlome v različna skladišča. V Trnovljah pri Celju so tako pred dnevi vlomili v skladišče avtohiše, od koder je izginilo kar 25 zimskih pnevmatik različnih proizvajalcev in različnih velikosti.
Neznanci so prišli tudi v prostore podjetja v Stopčah pri Grobelnem in odnesli več bakrenih kolutov, za nameček pa so ukradli še citroen jumper, vozilo podjetja. Lastniki po prvih ocenah povzročeno škodo ocenjujejo na
okoli 10 tisoč evrov. Konec tedna so vlomilci obiskali še podjetje v Dobravi pri Slovenskih Konjicah. Tam so sicer vlomili v delavnico, odnesli pa niso nič. Kljub temu so z nasilnim vlomom povzročili za najmanj 500 evrov škode.
Kaznivo dejanje se je zgodilo tudi na gradbišču pri mostu čez Savinjo. Neznan storilec je odnesel večje količine aluminijastega opaža s spojnimi elementi. Škode naj bi bilo za okoli 13 tisočakov. V Založah, kjer gradijo most čez Hatunščico, pa so te dni preiskovali vlom na gradbišče in tatvino akumulatorja,
električnega kabla in več različnega orodja. Nekoliko nenavadna tatvina pa se je zgodila v Pristavici. Neznanec je namreč v zadnjih mesecih posekal kar 24 dreves in lastniku povzročil za okoli 500 evrov škode.
V četrtek je na avtocestnem počivališču Lopata neznan storilec iz rezervoarja poljskega tovornega vozila iztočil skoraj 500 litrov goriva. Voznik je, medtem ko naj bi ga okradli, spal. Nafto si je zaželel tudi tat, ki si jo je natočil iz delovnega stroja, parkiranega na Babnem. Izginilo je okoli 80 litrov nafte.
Rotnik si pere ime
Po sodni poravnavi brez odškodnine
S sklenitvijo sodne poravnave se je po dveh letih končala pravdna zadeva med nekdanjim direktorjem šoštanjske termoelektrarne Urošem Rotnikom in vodjem projekta blok 6 Bojanom Brešarjem na eni strani ter družbo PWC na drugi.
Revizijo pri PWC so konec leta 2010, kmalu po Rotnikovi odstavitvi z vrha Teš, naročili pri HSE. Revizorji so takrat našli več domnevnih nepravilnosti. V Tešu naj ne bi dovolj preučili pogodbe o dobavi tehnološke opreme, ki so jo sklenili z Alstomom, revizorji so ugotovili, da so v Tešu plačali 25 milijonov evrov rezervacije, ki se ni štela v končni strošek; da
je bila takoimenovana eskalacij ska klavzula oziroma sprememba cene v pogodbi urejena izrazito v prid Alstomu ... Rotnik in Bre-šar sta zaradi revizijskega poročila glede projekta Teš 6 zahtevala 300 tisoč evrov odškodnine.
Revizija, ki to ni bila
Za tožbo sta se odločila, ker se je v javnosti s sklicevanjem na PWC kot ugledno mednarodno revizijsko hišo ustvaril vtis, da je bilo v projektu storjenih veliko nepravilnosti in da obstajajo celo sumi kaznivih dejanj. Po Rotnikovih besedah naj bi bilo v poročilu veliko neresnic in izmišljotin. Zaradi poročila naj bi bilo
opravljenih tudi nekaj hišnih preiskav, junija letos so Rotnika tudi pridržali.
V skupni izjavi, ki jo je medijem v torek poslal Ro-tnik, družba PWC priznava, da poročilo pregleda vodenja posameznih poslov v Tešu ni revizija, kot je to določeno po mednarodnih revizijskih standardih. Končno poročilo temelji na podatkih, kot jih je zagotovil naročnik HSE. PWC sicer stoji za svojim delom, a ni nikoli niti dovolil niti podprl kakršnih koli javnih interpretacij končnega poročila. S temi priznanji revizijske družbe sta se Uroš Rotnik in Bojan Brešar odpovedala svojim zahtevkom do PWC.
URŠKA SELIŠNIK
Prve ovadbe zaradi naše male klinike
Rotnik je sodno poravnavo ocenil kot neke vrste zmago, saj se je izkazalo, da družba PWC revizije ni opravila skladno z zakonom. »Kolikor mi je znano, so vsi nadaljnji postopki temeljili na reviziji, ki je, kot se je izkazalo, ni bilo,« je povedal Rotnik. Še vedno trdi, da so projekt Teš vodili skladno z zakonodajo in kot dobri gospodarji ter da pri bloku 6 v njegovem času ni bilo nič narobe. Glede nadaljnjih korakov se še ni odločil, »želel pa bi, da se nikomur ne bi dogajalo tako, kot se je dogajalo nam«. Dodal je še, da od odstavitve s položaja direktorja Teša pred tremi leti podrobnosti o gradnji bloka 6 ne pozna, vendar si »ekipa, ki je v mojem času delala pri projektu, ne bi dovolila takšnih napak, kot sta podražitev za 200 milijonov evrov in za leto zamaknjena izvedba«.
Celjski kriminalisti so končali obsežno preiskavo sumljivih poslov med podjetjema CM Celje in Reparo, ki je v središču Celja gradilo zasebni medicinski center. Zaradi več kaznivih dejanj so zoper tri odgovorne osebe iz treh celjskih podjetij na državno tožilstvo že vložili kazensko ovadbo.
Čeprav policija o imenih ne govori, je jasno, da je v času gradnje Medicinskega centra Glazija, podjetje CM Celje vodil Marjan Vengust, Reparo pa Boštjan Bren-čič. V kriminalistični preiskavi naj bi se znašla posojila CM Celja podjetju Reparo. Zdaj že propadli celjski gradbinec medicinskega centra namreč ni le gradil, ampak je gradnjo tudi sofinanciral. Svojemu naročniku je posodil malo manj kot 500 tisoč evrov, prav tako je 1,2 milijona evrov posojila odobril tudi lastniku Repara Boštjanu Brenčiču. Ovadeni naj bi torej, kot ugotavljajo kriminalisti, z zlorabo položaja oškodovali CM Celje za 1,7 milijona evrov.
Kdo sta tretja oseba in tretje podjetje, nam ni uspelo izvedeti. Je bil pa v posle pri gradnji vpleten tudi Andrej Krivec s
svojim podjetjem R. A. B. Leta 2011, ko je bilo že jasno, da se gradnja medicinskega centra hudo maje, je namreč Brenčič nasedli projekt prenesel na podjetje R. A. B., ki ga je na istem naslovu, kot ga je imel Reparo, ustanovil Krivec. Kasneje si je Brenčič premislil, tako da sta zemljišče in nedokončana stavba ostala v lasti Repara. Kriminalisti so v svoji preiskavi ugotovili, »da so vpleteni s prikazovanjem lažne prodaje zemljišča z nedokončanim gradbenim objektom z davčno zatajitvijo neuspešno poskušali pridobiti vračilo 1,5 milijon evrov davka«.
Poleg zlorabe položaja in davčne zatajitve so ovadenim očitane tudi poslovne goljufije. Zdravnike in nekaj podjetij, ki so dali predplačilo za poslovne prostore v medicinskem centru, naj bi oškodovali za več kot 90 tisoč evrov.
JANJA INTIHAR
Zaradi očitanih kaznivih dejanj osumljenim grozi od nekaj mesecev do deset let zaporne kazni.
24
KRONIKA
Sporno trgovanje z delnicami?
Preiskovalci naj bi opravili razgovor tudi z Markom Zidanškom
Med pridržanimi naj bi se znašla tudi tudi nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo in predsednica nadzornega sveta Kada Andrijana Starina Kosem, po govoricah pa naj bi bil v dogajanje vpleten tudi Infond Holding, ki je bil v posredni lastni Pivovarne Laško.
Na območju Celja, Ljubljane, Maribora, Kopra in Nove Gorice je bilo včeraj kar 31 hišnih preiskav tako zasebnih kot poslovnih objektov. Petim osumljenim kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti so že včeraj zjutraj odvzeli prostost. Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki naj bi preiskoval Holding Slovenske elektrarne, naj bi se v zvezi s tem oglasil tudi v Celju pri Marku Zidanšku, direktorju Simbia, ki je sicer predsednik nadzornega sveta HSE. Po neuradnih podatkih naj bi Zidanška, ki je imel telefonsko številko nedosegljivo vse do zaključka redakcije, tudi pridržali.
Predstavnica za odnose z javnostmi v celjskem podjetju Simbio Helena Kojnik je potrdila eno prvih neuradnih informacij, da so se med včerajšnjimi preiskavami kriminalisti oglasili tudi na sedežu te celjske družbe. Po prvih, neuradnih informacijah naj bi bila, poleg Zidanška, med pridržanimi tudi generalni direktor HSE
Blaž Košorok in poslovnež Bogdan Pušnik.
Povedali so ...
V HSE preko vodje službe komuniciranja Petje Rijavec zanikajo, da bi bila Košoroku odvzeta prostost ter dodajajo, da je preiskava povezana s tematiko malih delničarjev Premogovnika Velenje. »Preiskovalcem sem vsebinsko predstavil predmet spora z malimi delničarji Premogovnika Velenje glede odkupa delnic te družbe. V HSE smo se že pred časom odločili, da zaenkrat ne bomo šli v nakup delnic v lasti malih delničarjev, saj bi bil ta neutemeljen in nepotreben, ekonomsko nesmotrn in bi HSE povzročil poslovno škodo,« je v izjavi, ki so jo medijem poslali iz HSE, povedal Blaž Košorok.
Glede na delo, ki ga omenjeni opravljajo in številne govorice, naj bi kriminalisti preiskovali trgovanje z delnicami. Pri tem se, prav tako neuradno, omenja, da naj bi bile v igri delnice Premogovnika Velenje in pri tem poskus oškodovanja v višini za nekaj manj kot pet milijonov evrov. Vendar pa,
kot je tudi slišati, do sklenitve tega posla z delnicami naj ne bi prišlo.
Mogoče je tudi zaradi tega včeraj v javnosti zaokrožila informacija, da naj bi bili kriminalisti tudi v nekaterih velenjskih družbah, povezanih s HSE. »Kriminalisti Premogovnika Velenje niso obiskali in tudi ne preiskujejo predsednika uprave dr. Mila-
na Medveda, kot to navajajo določeni mediji, niti nikogar od zaposlenih,« so zatrdili v službi za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje. Neuradno pa smo dobili zagotovila, da naj v tokratno preiskavo ne bi bili vključeni niti v velenjski poslovni enoti HSE niti v Termoelektrarni Šoštanj.
Tik pred zaključkom redakcije je izjavo o vpletenosti v
Policija nehote zmedla javnost
Istočasno s kriminalistično preiskavo, ki so jo izvajali v povezavi s Holdingom slovenskih elektrarn, pa je v Sloveniji včeraj potekala še ena preiskava, ki pa so jo vodili koprski kriminalisti. Zelo podobni podatki o preiskavah pa so povzročili nemalo zmede tudi na koprski policiji, ki je bila vso sredo zasuta z vprašanji, ali gre za eno in isto zadevo.
Preiskava je prav tako potekala ravno na območju Kopra, Nove Gorice, Ljubljane, Maribora in Celja. Tudi v tem primeru je bilo opravljenih 31 hišnih preiskav, prav tako pa so pridržali pet oseb. S tem da so koprski kriminalisti preiskovali več kaznivih dejanj goljufij na škodo Evropske Skupnosti in kaznivo dejanje pranje denarja. Te preiskave naj bi bile povezane z domnevnimi nepravilnostmi v primorskem Cimosu.
preiskavo prek piarovske službe Simbia posredoval Marko Zidanšek: »Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v okviru preiskave, ki jo vodijo v povezavi s posli Holdinga Slovenskih elektrarn, opravili hišno preiskavo na mojem domačem naslovu in na sedežu družbe Simbio. Preiskava se v ničemer ne nanaša na poslovanje družbe Simbio ali Mestne občine Celje, ampak izključno na moje opravljanje funkcije predsednika nadzornega sveta HSE. Pri tem želim poudariti, da je sum, da naj bi pri opravljanju te funkcije storil karkoli nezakonitega, neutemeljen. Prepričan sem, da bo preiskava to tudi pokazala.«
(Ne)uradna pojasnila
Kot je uradno pojasnil Darko Majhenič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je bil del sredstev vložen v nakup delnic družbe iz Velenja. Zastopnik manjšinskih delničarjev naj bi napeljal odgovorni osebi slovenske družbe s področja elektroenergetike (neuradno gre za HSE), da odkupi delnice po prevrednoteni vrednosti. Osumljeni naj bi si tako želeli pridobiti veliko protipravno premoženjsko korist v vrednosti najmanj 4,8 milijona evrov. Na nPu so prav
tako pojasnili, da je na podlagi lastne odločitve od kaznivega dejanja odstopil eden od osumljenih. Policija še preiskuje sum kaznivega dejanja pranja denarja.
Neuradno smo zvedeli, naj bi pri tem šlo za nameravano prodajo delnic Premogovnika Velenje Holdingu, od katere pa naj bi pozneje odstopil prvi človek HSE Blaž Košorok.
Med ljudmi pa je vnovič slišati, da se v Sloveniji dogajajo odmevne kriminalistične preiskave po navadi na dan, ko se kaj pomembnega, na primer pričakovane interpelacije ministrom, dogajajo v politiki.
Preiskavo so usmerjali specializirani državni tožilci, ki domnevno vpletenim v kazniva dejanja očitajo, da naj bi povzročili škodo gospodarskim družbam s sedežem v Šempetru pri Gorici in v Ljubljani. Uradno so z Nacionalnega preiskovalnega urada potrdili, da so peterico pridržali, ker so morali v tem času zbrati vsa obvestila in dokumentacijo, ki naj bi podprla njihove sume o kaznivih dejanjih. Gre za kazniva dejanja, za katere kazenski zakonik predpisuje celo do osem let zapora.
US, Sšol, IS
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 21. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PETEK, 22. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SOBOTA, 23. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00
Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 24. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, dddr. Jože Maček, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 25. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, dddr. Jože Maček, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 26. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom,
24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 27. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	VITEZI CELJSKI: Osamele domačije
2.	ANS. RUBIN: Če nekoč boš pozabila
3.	KOZJANSKI ZVEN: Mi Kozjanci
4.	SKUPINA KATRCA: Stara katrca
5.	ZREŠKA POMLAD: Dan s teboj
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	CHEATING - JOHN NEWMAN	(5)
2.	GO GENTLE - ROBBIE	
	WILLIAMS	(2)
3.	CHANGING OF THE SEASONS	
	- TWO DOOR CINEMA CLUB	(6)
4. ARE WE ALL WE ARE - P! NK		(4)
5.	TIME TO SAVE OUR LOVE -	
	BRIAN MCFADDEN	(3)
6.	THE MONSTER - EMINEM	
	FEAT. RIHANNA	(1)
7. ROYALS - LORDE		(5)
8.	RIGHT PLACE RIGHT TIME -	
	OLLY MURS	(3)
9.	NYC - DIDO	(2)
10.	HEY BROTHER - AVICII FEAT.	
	DAN TYMINSK	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1. UČER, DONS, JUTR - T. M. S.		
	CREW FT. ZLATKO	(4)
2.	BOLJŠI JUTRI - NUDE	(5)
3.	ZALJUBLJENA - VICTORY	(4)
4.	NOV DAN - MUFF	(1)
5.	SOVA - JACKSON	(3)
6. VRTI SE V RITMU - EVA ČERNE (6)		
7. MOJE - BOHEM		(2)
8.	HODIM NAPREJ - ESKOBARS	(3)
9.	MESTO IDEJ - ANAVRIN	(2)
10.	ŽAL MI JE - M. A. D.	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	WORK BITCH - SPEARS BRITNEY	
	SHOW ME LOVE (AMERICA) - THE	
	WANTED	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	POVEJ NAGLAS - ANDREJ IKICA	
	NEKOČ NEKJE - TABU	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kuharske kkve m Mo pri tem v pome!
za velike lh male ßoipoainj
J• • /
oainiel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ " ' '
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mežanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje	/P
Podpis:
VOZILA
PRODAM
VW sharan 1,9 tdi, 2004, comfortline, diesel, svetlo siv metalik, 6 prestav, prodam. Telefon 031 295-260. 3795
KUPIM
MOPED tomos ali pony express, lahko starejši, lahko nevozen ali brez dokumentov, kupim. Telefon 041 681-058.
p
STROJI
PRODAM
KUPIM
PRODAM
SNEŽNO frezo Holzinger, novo, garancija dve leti in račun, prodam. Frezo brezplačno dostavim. Telefon 041 917-385.
3566
ZARADI bolezni prodam vikend v okolici Šentjurja. Cena po dogovoru. Telefon 031 786-173, (03) 5774-708. 3760 BIVALNI vikend z gradbeno parcelo, 500 m2, vsi priključki so na parceli, relacija Globoko-Rimske Toplice, ugodno prodam. Telefon 041 543-020. 3774
ODDAM
MOTOKULTIVATOR s priključki oziroma samo priključke ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 041 611-811. Š 257 TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Tomo Vinkovič, Štore, Univerzal, Imt kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
NAJAMEM
CELJE, Zagrad. Prodamo novejšo, dobro vzdrževano enodružinsko hišo, 185 m2, na parceli 1.344 m2, sončna lega, samo 3,5 km od centra Celja, cena 144.000 EUR. Telefon 051 393-485.
3511
PRODAM
V	CELJU, Nova vas, prodam prenovljeno garsonjero, 29 m2. Možna tudi menjava za bivalni vikend v okolici Celja. Telefon 041 431-052. 3773
V	ŽALCU prodam opremljeno stanovanje,
59 m2. Telefon 041 691-866. 3789
ODDAM
OPREMLJEN, delujoč gostinski lokal z vrtom in kadilnico, v bližini Celja, brez odkupa opreme, oddam. Telefon 041 726-516.
V CELJU na Lavi oddam opremljeno eno-sobno stanovanje. Telefon 031 341463.
3775
3792
KUPIM
ZAPUŠČENO kmetijo, lahko v slabšem stanju, najamem. Telefon 041 846-570.
3748
STANOVANJE
POSTELJNO dno latoflex, 90/200, kupimo po ugodni ceni. Telefon 040 742-373, Anita.	3798
PRODAM
ŠTORE, Lipa, nizek blok. Trisobno vseljivo stanovanje z garažo v bloku prodam za 79.000 EUR. Telefon 041 847-093.
3694
PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147.
3657
U'l'M'lUili'lüMi'i
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba	_____ pn(;PRIUI„
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	————r-—
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti	AKCIJ SE NE SESTEVAJO
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.	S POPUSTOM NA KARTICI
piza&iia/
^V&uma/
-PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva. si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA -prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marian Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
- CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur,
podarja 10% popust na vse svoje storitve
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
^□GDdraBCi
V najem oddamo poslovne prostore na AVTOBUSNiH POSTAJAH:
•	AP Celje, Aškerčeva 20, v izmeri 30 m2. Prostor je opremljen s pisarniškim pohištvom, ima potrebno infrastrukturo in izložbeno okno. Souporaba sanitarij. Zadnja adaptacija: 2012. Mesečna najemnina znaša: 350 EUR + obratovalni stroški oziroma po dogovoru.
•	Ap Velenje, Kopališka cesta 2a, v izmeri 34 m2. Prostor je opremljen s potrebno infrastrukturo in ima izložbeno okno ter sanitarije. Leto izgradnje: 2009. Mesečna najemnina znaša: 300 EUR + obratovalni stroški oziroma po dogovoru.
•	AP Krško, Kolodvorska ulica 5, v izmeri 57 m2. Poslovni prostor zajema dve pisarni, hodnik in lastni vhod. Souporaba sanitarij. Leto izgradnje: 1986. Mesečna najemnina znaša: 300 EUR + obratovalni stroški oziroma po dogovoru.
Informacije glede najema dobite na številki 051 33 88 00.
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in trne prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
PRAŠIČA za zakol, težkega približno 220 kg, prodam. Telefon 041 815-375.
Š 289
PRAŠIČE domače reje, za zakol, od 180 do 200 kg, prodam. Telefon 041 915-982.
3713
PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg, domača krma, prodam. Telefon 041 758-771.
3744
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev in tri kozličke prodam. Telefon 041 807-557.
L 178
ŽREBIČKA haflinger, norik, starega 5 mesecev, prodam, cena 450 EUR: Možna menjava za bikca simentalca. Telefon 031 705-771.	3797
PRAŠIČE do 30 kg prodam. Telefon (03) 573-8019.	L 182
BIKCA simentalca, težkega 210 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 3802 PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljen s krmo, brez GSO, prodam. Telefon (03) 5821121.	3805 PRAŠIČA, 170 kg, kuhana domača hrana, prodam. Telefon 031 228-414. 3809
KUPIM
mimm
KOKOŠI nesnice - jarkice, v 19. tednu, rjave in štajerske peteline, prodam.
Možna dostava. Telefon 040 130-979.
p
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje in nebreje mladice linije 12, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3765
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo naročila za koline. Prodamo tudi tri bikce, eden simentalec in dva sivca, težki od 150 do 200 kg, odstavljeni do mleka. Telefon 031 311-476.
p
ŽREBIČKA haflinger, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 051 421-126. 3745
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE
GSM 041404 935
_s
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po caniku vajaga oporatoija
OSLA, oslico, ponovno parjeno in mladiča, prodam. Telefon 031 515-098. š 291 PRAŠIČA, 150 kg, hranjenega s kuhano hrano in bikca limuzin, 150 kg, prodam. Marija Brenk, telefon (03) 5740172.	Š 292 BIKCA simentalca, mesni tip, starega 3 tedne, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 509-687. 3770 PRAŠIČA, težkega 180 kg, prodam. Možna tudi polovica. Telefon 031 637-267.
3781
TELIČKO limuzin, pašno, težko 230 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 829-906.	3787
BIKCA simentalca, težkega 215 kg, prodam. Telefon 031 768-175. 3786 PRAŠIČA za zakol, težkega približno 180 kg, 2 EUR za kg žive teže, prodam. Telefon 051 258-077. 3776 VEČ telic simentalk, težkih približno 400 kg, vajenih paše, prodam. Telefon 031 858-087.	3815
TELIČKO simentalko, staro tri mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 3791 BIKCA simentalca, 250 in 220 kg, teličke simentalke, 250 in 270 kg, pašni, eko reja, mesni tip, možen prevoz, prodam. Telefon 070 866-657. 3794 PRAŠIČA, težkega 180 kg, domača kuhana hrana, cena 2 EUR/kg, prodam. Telefon 031 559-820.	3799
PRODAM
OSTALO
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! zlatarna adamas
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PRODAM
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
ms&\ lean i k
□dd
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA: KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
i Vi
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let-
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
novi tednik
STOŽASTI cepilnik in suha bukova drva prodam. Telefon 031 298-697. l 172 BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 041 950-275.	p
DVE telički, stari en in tri mesece, bikca, starega 3 tedne, vsi so simentalke in 280 l vina jurka, prodam. Telefon 070 250-441.	3710
ZIMSKE gume, 195-60-15 col, 175-65-14 col, štedilnik na drva, trajno gorečo peč in peč za centralno prodam. Telefon 051 344-245.	3735
I^HilimH^Mi
DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 SUHE in debele krave in telice za izvoz kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286.	Š 290
KRAVO z mlekom kupim. Telefon (03) 5771-034.	3790
IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 0336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnidar1» d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor
BUTRNIK za izdelavo kurilnih butar in stiskalnik za aluplast cevi prodam. Telefon 031 611-745 . 3 7 43 MASAŽNI aparat, skoraj nov, prodam po super ugodni ceni. Telefon 031 640415.
3749
m
0JILA
.OOOEUR
Do 36 mesecev m osnovi OD, pokojnin}
MED, cvetlični, akacijev in kostanjev, prodam. Telefon 031 637-267. 3781 BIO repo in črno redkev poceni prodam. Telefon 031 747-930 . 3785
PE CELJE« Ul. xiv. divixjje 14. 03/4257000
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	2843
VHODNA vrata, masivna, lesena, brez podbojev, višina 2 m, širina 0,95 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-098.	3629
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27, lOOO IJiMJana
ZELO ohranjeno svetlo rjavo lisico za okoli vratu prodam. Telefon 031 772-432.
3752
SUHA hrastova drva in domače vino jurka, kvinton ugodno prodam. Telefon 031 725-672.	3755
DRVA, mešana, suha, prodam. Telefon 031 515-098.	Š 291
KOTEL alfa, 120 l, doma izdelan, novo, domače vino, 150 l, prodam. Telefon 031 806-041.	Š 293
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
BW
DRVA za kamin ugodno prodam. Telefon 031 433-327.	3785
REPO za kisanje, štedilnik, 2 plin, 2 elektrika, pečica in dve novi zložljivi postelji prodam. Telefon 070 612-705.
3780
KOTEL za žganje in štedilnik na trdo gorivo prodam. Telefon 040 581-900. 3800
ju mirni
i astrologinja
0906430
ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pD ceniku vašega operaterja
UGODIMO
fjEKLENA STRESNA KRITINAl OD 6,60 EUR z ddv GSM: 040 349 992 www.lindap.si_
DOBRO ohranjen »šrogl« in »trage« (zakol prašičev) prodam. Telefon po 20. uri, (03) 5414-185, 031 890-183, 031 838-499.	3788
NA ekološki kmetiji prodamo bike za zakol in 250 l jabolčnika. Telefon 031 345-940, (03) 793-288. 3793 NOVO mesarsko mizo, »šrogl«, zelo močne konstrukcije, prodam. Telefon 031 787-009.	3801
METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava. Ugodno. Telefon 051 614-316.
p
NOVE zimske gume, 205 * 65 * 15 in vlečno kljuko za megane sedan zelo ugodno prodam. Telefon 041 858-725.
3806
KUPIM
TRAKTOR, priključke, motokultivator, tovorno kombi vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 3374 STARO cimermanko, staro knjigo, razglednico in star predmet kupim. Telefon 031 809-043.	3757
39-letna simpatična ženska želi občasno ali resno zvezo z moškim do 62 let. Telefon 070 619-943. 3784
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
RESEN, urejen, samostojen, neodvisen, star 70 let, iščem sopotnico preprostega značaja. Če si osamljena kot jaz, se pisno javi na Novi tednik pod šifro OSAMLJEN.	3783
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
HUJŠANJE
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
92/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Dr. Pilat daj. Rnhaov» 29. Miribor
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976 .	3 7 3 8
RA
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoji mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, kar si nas za vedno zapustil, dragi mož, ate, stari ate, sin, brat in stric
FRANC ZAJC
iz Olešč 44 (19. 7. 1954 - 23. 11. 2012)
Hvala vsem, ki za hip postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Žalujoči tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
JOŽEFE OŽEK
iz Zvodnega
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče.
Žalujoči vsi njeni
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
VABLJENI na jogo smeha vsak torek ob 17. na Kidričevi 3 v Celju (2. nadstropje). Thetahealing, Goga Pečnik, s. p., telefon 041 264-468.	3562
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
15. novembra je minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast in brat
JOŽEF JANCIC
iz Pongrada (15. 7. 1944 - 15. 11. 2012)
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
DIATONIČNE mini harmonike (260 do 300 mm) izdelujem po ugodnih cenah. Telefon 041 372-378. Eli izdelovanje harmonik, Marjan Mačkovšek, s. p., Mala Breza 57, Šentrupert. l 177 PREMOG lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n
ZAHVALA
V 93.letu nas je zapustila draga mama in stara mama
TEREZIJA VOUGA
rojena Lorger iz Babne Gore, Sveti Štefan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala patronažni službi in ZD Šmarje pri Jelšah, bolnišnici Celje, pogrebni službi Gekott, katehetinji Pavli Rupnik, gospodu župniku Janezu Neradu za lepo opravljen obred, pevcem iz Rogatca za krasno petje, izvajalcu Tišine in govorniku
Jaki Romihu za izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Poroke
Celje
Poročili so se: Sanda BUR-ZIČ in Alen BOSNIČ, oba iz Štor, Linda PANIČ in Bojan BORŠIČ, oba iz Vojnika, An-drejka STRMŠEK iz Celja in Damjan DEBELAK iz Hrastnika, Tina ELIKAN in Klemen BIBIČ, oba iz Brezovice pri Ljubljani.
V*
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
mm tednik
PRILOŽNOST ZA DODATEN ZASLUŽEK!
K sodelovanju vabimo
honorarne sodelavce za trženje in promocijo časopisa novi tednik
Več informacij na tel.: (03) 42 25 170, Lucija Gornjak
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
ALOJZIJ RAZBORŠEK
iz Leskovce 19 pri Laškem (31. 5. 1928 - 3. 11. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano
cvetje in sveče ter za svete maše. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča družina Selič
Žalec
Poročila sta se: Arnela RADOJČIČ iz Dola pri Hrastniku in Admir OSMANA-GIČ iz Vrbja.
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer zdaj si ti. Po njej pridemo za tabo tudi mi.
ZAHVALA
Izgubili smo ljubega sina, vnuka, brata, strica, nečaka in bratranca
SAŠA POVALEJA
iz Prapreč 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za vsak stisk roke, izrečena sožalja ter svete maše, sveče in cvetje. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za pogrebne in ostale storitve, govornici za prelep govor ob slovesu, skupini M. J. A. V. za petje in spremljavo pri sveti maši. Lepa hvala tudi celotnemu kolektivu nefrološkega in dia-liznega oddelka bolnišnice Celje za 7-letno pomoč in korektno sodelovanje. Posebna hvala službi za prevoz bolnikov Guliver, hvala tudi članom društva Sonček
Celje in Zvezi društev Sonček. Še enkrat hvala vsem in tudi tistim, ki smo jih morebiti pozabili omeniti.
Žalujoča starša in vsi, ki ga bomo zelo pogrešali.
Smrti
Celje
Umrli so: Miroslav LUKEŽ iz Liboj, 81 let, Katica KU-TNJAK iz Prebolda, 79 let, Štefanija OCVIRK iz Trnave,
73	let, Franc TROBINA iz Šoštanja, 80 let, Alojz ŠORLI iz Šempetra v Savinjski dolini, 79 let, Angela KOJTERER iz Turna pri Šentjurju, 88 let, Katarina BRIC iz Mozirja, 91 let, Pavla KMECEL iz Brod, 92 let, Maksimiljan LOMŠEK iz Florjana pri Šoštanju, 88 let, Milan KRAJNC iz Pečovni-ka, 79 let, Ivan GOLMAJER iz Celja, 86 let, Breda JELEN iz Lisc, 74 let, Avgust JUG iz Trnovelj pri Celju, 73 let, Zdravko PLANOVŠEK iz Šmartnega ob Dreti, 53 let, Antonija VIHER iz Podvina,
74	let, Ljuba LIPOVŠEK iz Železnega, 61 let, Jožef OJ-STREŠ iz Celja, 68 let, Marija PLEVNIK iz Zavrha nad Dobrno, 90 let, Ana ZUPANC iz Kanjuc, 91 let.
Laško
Umrli so: Alojzij RAZBORŠEK iz Leskovce, 85 let, Anton HRIBERŠEK iz Rifen-gozda, 83 let, Marija POŽLEP iz Tevč, 92 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija DUCMAN iz Strmca pri Sv. Florijanu, 78 let, Ivan TEPEŠ iz Rogaške Slatine, 72 let, Alojzija KITAK iz Tržišča, 81 let, Marija CESTNIK iz Mestinja, 81 let, Marija ŠELEKAR iz Imena, 85 let, Janez ŠRAMEL iz Zastranja, 89 let, Marija METLIČAR iz Cerovca pri Šmarju, 87 let, Marija KLEP iz Brecljevega, 90 let, Jožefa VREČKO iz Močel, 75 let, Elizabeta BEVC iz Polžanske vasi, 82 let, Karel ŽIBRET iz Gubnega, 87 let, Srečko VE-HOVAR iz Hajnskega, 85 let, Franc ČRETNIK iz Bodreža, 76 let, Martin LISEC iz Tekačevega, 23 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Stanislav MAČEK iz Košnice, 77 let.
Žalec
Umrli so: Jožef STROJANŠEK iz Podvrha, 76 let, Viktor KOVAČIČ iz Zagorja ob Savi, 80 let, Stanislava POGAČAR iz Zg. Grušovelj, 84 let, Marija PEČOVNIK iz Brod, 88 let.
Mozirje
Umrli so: Marija ZAVO-LOVŠEK iz Gornjega Grada, 60 let, Rajmund JAVORŠEK iz Ljubljane, 84 let, Stjepan IVANUŠA iz Radomelj, 78 let,
Rajko BRAČIČ iz Velenja, 49 let, Ana HREN iz Lačje vasi, 79 let.
Velenje
Umrli so: Štefan GLASENČ-NIK iz Velenja, 52 let, Avgust SIRŠE iz Prebolda, 80 let, Ivan POŽGANE iz Šoštanja, 61 let, Franc VOH iz Velenja, 83 let, Franc MUHIČ iz Ljubljane, 91 let, Veronika JEVŠINEK iz Celja, 74 let, Štefanija KRAJNC iz Vojnika, 82 let, Marija PLAZL iz Šoštanja, 92 let, Franc OBOJNIK iz Ljub-nega, 55 let, Rafael DOBNIK iz Šoštanja, 57 let, Venceslav SRBČIČ iz Rogaške Slatine, 73 let, Marija KALIGARO iz Velenja, 80 let, Jožefa OŽEK iz Celja, 83 let, Ana GORŠEK iz Velenja, 84 let, Leopold KOLŠEK iz Prebolda, 82 let, Marija POSILOVIČ iz Rogaške Slatine, 81 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI I
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
L 181
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE LAŠKO
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
STROJNIK TGM, VOZNIK - M/Ž; STROJNIK TEŽKE GRADBENE MAHANIZACIJE IN VOZNIK, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2013; STROJNA ZEMELJSKA DELA MITJA GOBEC S.P., NOVAKE 14, 3203 NOVA CERKEV ZIDAR
ZIDAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI -M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.11.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE
ZIDAR FASADER - M/Ž; ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - DELO PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.11.2013; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIC S.P., MILČIN-SKEGA ULICA 13, 3000 CELJE ELEKTROMONTER
ELEKTROMONTER - M/Ž; ELEKTROINŠTA-LACIJSKA IN ELEKTROMONTAŽNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2013; ELEKTROSIGNAL ELEKTRO TEHNIŠKO PODJETJE, D.O.O. CELJE, LAVA 6 A, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK TEŽKEGA TOVORNJAKA, VLAČILCA
-	M/Ž; PREVOZ BLAGA Z VLAČILCEM V MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA. RELACIJE: CELOTNA EVROPA, BLIŽNJI VZHOD, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.11.2013; TRANSPORT IN LOGISTIKA, MATJAŽ ŠTRAVS S.P., ROVE 9 A, 3213 FRANKOLOVO INŠTALATERSKI DELAVEC
MONTER VARILEC, DELO V PE ŠMARTNO 32A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI - M/Ž; MONTAŽA IN VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.11.2013; GRABAR B., VENTILACIJE, PREZRAČEVANJE, ELEKTROINŠTALACIJE, TRGOVINA, D.O.O., PODVIN 211, 3310 ŽALEC MONTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - DELO V NEMČIJI - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO: MONTAŽA VODOVODNIH CEVI TER MONTAŽA IN SERVIS OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.11.2013; INDUSTRIJSKA MONTAŽA, MKN MATEJ ZAVŠEK S.P., OPEKARNIŠKA CESTA 12, 3000 CELJE
MONTAŽER VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA, VARJENJE VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 11.12.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE PLASTIKAR
OBLIKOVALEC PLASTIKE - DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; PRIPRAVA STROJEV IN NASTAVITEV PARAMETROV, PRIPRAVA IN VLAGANJE REPROMATERIALA, KOLIČINSKA IN KAKOVOSTNA KONTROLA REZULTATOV PROCESA, SKRB ZA STROJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.11.2013; PRIZMA - FLEKS, PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., BOGNARJEVA POT 1, 1000 LJUBLJANA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
TISKAR IN DODELAVA TISKOVIN - M/Ž; TISKANJE NA TISKARSKEM STROJU TER OBDELAVA TISKOVIN NA STROJIH ZA OBDELAVO, NEDOLOČEN ČAS, 21.11.2013; MR GRAFIK GRAFIČNE STORITVE, ROK GOBEC S.P., VRHE 35 B, 3221 TEHARJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
UČITELJ VOŽNJE - M/Ž; POUČEVANJE KANDIDATOV B KATEGORIJE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. PO DOGOVORU, 26.11.2013; AVTO ŠOLA B & M KRAJNC, TRGOVINA, STORITVE, AVTO ŠOLA, D.O.O., KREKOV TRG 1, 3000 CELJE
POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK/CA
-	M/Ž; SODELOVANJE PRI OPRAVLJANJU ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 22.11.2013; ZM PROVIDUS, DRUŽBA ZA ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE D.O.O., ŽELEZNIKOVA ULICA 4, 2000 MARIBOR ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 8.12.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
"ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (NEMČIJA)
-	M/Ž; SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH
ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ. SKRB ZA IZVAJANJE REDNIH VZDRŽEVALNIH DEL." DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 4.12.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNJIH LINIJ - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.11.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR PICOPEK - M/Ž; KUHARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.11.2013; FARKI-PRALNICA, PREVOZI, GOSTINSTVO ANDREJ FARKAŠ S.P., PRISTOVA 5 B, 3204 DOBRNA STROJNI TEHNIK
"TEHNOLOG ZA ORODJA IN MODELE - M/Ž; ORGANIZIRA IN VODI DELO ZA PRESKRBO PROIZVODNJE Z ORODJI IN MODELI, ORGANIZIRA, NADZORUJE IN IZVAJA DELA ZA VZDRŽEVANJE, POPRAVILA, KOMPLETIRANJE, ORODIJ IN MODELOV ZA PROIZVODNJO TER ZAGOTAVLJA EVIDENCE, KONSTRUIRA LIVARSKO ORODJE (SOLIDWORKS", NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2013; KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
ARHITEKT IN VODILNI RAZVIJALEC PROGRAMSKIH APLIKACIJ NA PODROČJU VGRAJENIH ELEKTRONSKIH SISTEMOV (EMBEDDED SISTEMS) / LEAD FIRMWARE DESIGNER - PROGRAMMER - M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH PROGRAMSKIH APLIKACIJ NA PODROČJU M2M. OBVLADOVANJE ZAHTEVNIH PROGRAMERSKIH DEL, ZLASTI NA PODROČJU VGRAJENIH (EMBEDDED) SISTEMOV. NAČRTOVANJE IN DOKUMENTIRANJE PROGRAMSKE OPREME V SMISLU MDA PRISTOPA (MODEL DRIVEN ARCHITECTURE). IZDELAVA "SPECIFIKACIJE ZAHTEV" (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE. VER-ZIONIRANJE, SLEDENJE NAPAK, EVIDENTIRANJE PREDLOGOV IZBOLJŠAV, VALIDIRANJE POSAMEZNIH RAZVOJNIH STOPENJ IN TESTIRANJE MODELOV TER PROGRAMSKE KODE POD REALNO OBREMENITVIJO S PREDLOGI ZA OPTIMIZACIJO. NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2013; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST
V	INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
PROGRAMER MIKRO KONTROLERJEV - PROJEKTNI VODJA - M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH PROGRAMSKIH APLIKACIJ NA PODROČJU M2M. OBVLADOVANJE ZAHTEVNIH PROGRAMERSKIH DEL, ZLASTI NA PODROČJU VGRAJENIH (EMBEDDED SISTEMOV). NAČRTOVANJE IN DOKUMENTIRANJE PROGRAMSKE OPREME
V	SMISLU MDA PRISTOPA (MODEL DRIVEN ARCHITECTURE). IZDELAVA "SPECIFIKACIJE ZAHTEV" (REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE. VERZIONIRANJE, SLEDENJE NAPAK, EVIDENTIRANJE PREDLOGOV IZBOLJŠAV, VALIDIRANJE POSAMEZNIH RAZVOJNIH STOPENJ IN TESTIRANJE MODELOV TER PROGRAMSKE KODE POD REALNO OBREMENITVIJO S PREDLOGI ZA OPTIMIZACIJO. NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2013; EMA D.O.O -OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE PODATKOVNIH BAZ, NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2013; BILUMINA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE PROGRAMERSKI INŽENIR
PROGRAMER/ORGANIZATOR - M/Ž; ORGANIZACIJA PROJEKTOV, PROGRAMIRANJE, DELO Z BAZO PODATKOV, NEDOLOČEN ČAS, 23.11.2013; SOTECH, PODJETJE ZA RAČUNALNIŠKO TEHNOLOGIJO D.O.O., AŠKERČEVA ULICA 14, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE V ZD CELJE V PSIHIATRIČNI AMBULANTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK STROJNIK, V PODROČJU VZDRŽEVANJA, V ACB SLOVENSKE KONJICE - M/Ž;
-	OPRAVLJANJE VZDRŽEVALNIH DEL Z VOZILI, STROJI IN NAPRAVAMI TER USTREZNIMI PRIKLJUČKI, POSTAVLJANJE VZDRŽEVANJE IN ODSTRANJEVANJE CESTNIH ZAPOR, PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE VOZIL IN OPREME, PREGLEDOVANJE STANJA VOZIŠČ IN PRIPADAJOČIH OBJEKTIH NA AC IN HC, UREJANJE DELOVNEGA OKOLJA, POSREDOVANJEINFOR-MACIJ UPORABNIKOM AC IN HC, VODENJE EVIDENC IN PRIPRAVLJANJE POROČIL., NEDOLOČEN ČAS, 26.11.2013; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE
VOZNIK STROJNIK, V PODROČJU VZDRŽEVANJA, V ACB SLOVENSKE KONJICE - M/Ž;
-	OPRAVLJANJE VZDRŽEVALNIH DEL Z VOZILI, STROJI IN NAPRAVAMI TER USTREZNIMI PRIKLJUČKI, POSTAVLJANJE VZDRŽEVANJE IN ODSTRANJEVANJE CESTNIH ZAPOR, PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE VOZIL IN OPREME, PREGLEDOVANJE STANJA VOZIŠČ IN PRIPADAJOČIH OBJEKTIH NA AC IN HC, UREJANJE DELOVNEGA OKOLJA, POSREDOVANJEINFOR-MACIJ UPORABNIKOM AC IN HC, VODENJE EVIDENC IN PRIPRAVLJANJE POROČIL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.11.2013; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE
KONTROLOR - M/Ž; IZVAJANJE VMESNE KONTROLE, IZVAJANJE MERITEV NA 3D MERILNEM STROJU, IZVAJANJE VHODNE IN IZHODNE KONTROLE, IZVAJANJE KONTROLE PROIZVODOV, REŠEVANJE NESKLADIJ IN REKLAMACIJ, NADZOR NAD KAKOVOSTJO V PODJETJU., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.11.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
INŽENIR STROJNIŠTVA
KONSTRUKTER STROJNIŠTVA, CNC PROGRAMER - M/Ž; KONSTRUKTER STROJNIŠTVA, PROGRAMIRANJE CNC STROJEV, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2013; RAMAX ENGINEERING, ORODJARSTVO IN PREDELAVA PLASTIČNIH MAS, D.O.O., POLJSKA CESTA 20, 3210 SLOVENSKE KONJICE
DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS)
SKRBNIK INFORMACIJSKIH SISTEMOV - M/ Ž; NADZOR IN NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PANTHEON. DELAVEC PRIPRAVLJA USTREZNA STROJNA IN PROGRAMSKA ORODJA,ZAGOTAVLJA DELOVANJE STROJNE IN PROGRAMSKE INFORMACIJSKE OPREME, IZVAJA VARNOSTNE UKREPE NA PODROČJU INFORMACIJSKIH SISTEMOV, SVETUJE PRI UPORABI IN NADGRADNJI INFORMACIJSKEGA SISTEMA, VODI PREDPISANO DOKUMENTACIJO, ZAGOTAVLJA NEMOTENO DELOVANJE IN VZDRŽUJE INFORMACIJSKO OPREMO, NUDI PODPORO UPORABNIKOM ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.11.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA KAKOVOST IN KONTROLA V PODJETJU
-	M/Ž; NADZOR, DOPOLNJEVANJE IN VPELJAVA IZBOLJŠAV TER NOVIH STANDARDOV ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI V PODJETJU. VPELJAVA STANDARDA ISO TS 16949 OZ. DOPOLNJEVANJE IN IZBOLJŠAVA ŽE SPREJETEGA SISTEMA KAKOVOSTI V PODJETJU. IZVAJANJE NOTRANJIH AVDITOV TER PRIPRAVA PODJETJA ZA ZUNANJE AVDITE. NADZOR NAD IZVAJANJEM PREDPISANIH STANDARDOV IN PREDPISOV NA CELOTNEM PODROČJU POSLOVANJA PODJETJA. UVAJANJE ALI SPREMINJANJE DOKUMENTACIJE NA VSEH DOKUMENTACIJSKIH NIVOJIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.11.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
STRUGAR
STRUGAR, OBDELOVALEC KOVIN - M/Ž; STRUŽENJE NA KLASIČNI STRUŽNICI, FRE-ZANJE, OBDELAVA KOVIN, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 21.11.2013, ISPIO, INDUSTRIJSKE STORITVE, PROIZVODNJA IN OPREMA, D.O.O., PEŠNICA 18, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELO V PAKIRNICI ZELENJAVE ALI RASTLINJAKIH - M/Ž; PAKIRANJE ZELENJAVE V PAKIRNICI ALI OBIRANJE V RASTLINJAKIH, BIVANJE IN PREVOZ NA DELO SO ŽE VKLJUČENI V PLAČO., NEDOLOČEN ČAS, 14.12.2013;
SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK
VOZNIK
VOZNIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; NAKLAD, RAZKLAD, PREVOZ BLAGA, VZDRŽEVANJE ČISTOČE VOZILA, VODENJE VSEH EVIDENC VOŽENJ, DELO ČEZ VIKENDE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.11.2013; MIKŠA TRANSPORT S VILI MIKŠA S.P., CEROVEC POD BOČEM 26, 3250 ROGAŠKA SLATINA KMETIJSKI MEHANIK
STROJNIK TGM - M/Ž; DELU NA ROVOKO-PAČU, BAGRU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 19.12.2013; AVTOPREVOZNIK, STROJNA ZEMELJSKA DELA JANKO ORAČ, S.P., PREDENCA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA, RAZKLADANJE, NALAGANJE, VODENJE EVIDENC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.11.2013; STRUNA TRANSPORT ROMAN STRUNA S.P., ZGORNJA KOSTRIVNICA 25, 3241 PODPLAT
PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJE-NIH ARTIKLOV
PRODAJALEC - TRGOVEC - M/Ž; PRODAJALEC BLAGOVNE ZNAMKE GALVANNI.IT V ROGAŠKI SLATINI, NEDOLOČEN ČAS, 7.12.2013; STUDIO BERT, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OBALA 114, 6320 PORTOROŽ - PORTOROSE
PRODAJALEC - TRGOVEC - M/Ž; PRODAJALEC BLAGOVNE ZNAMKE GALVANNI.IT V ROGAŠKI SLATINI, NEDOLOČEN ČAS, 7.12.2013; STUDIO BERT, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OBALA 114, 6320 PORTOROŽ - PORTOROSE ZDRAVSTVENI TEHNIK
TRŽENJE MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV - M/ Ž; TRŽENJE MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV NA TERENU IN DELO V PISARNI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.11.2013; ORIANA, PODJETJE ZA TRGOVINO UVOZ - IZVOZ, D.O.O., ROGATEC, SLOMŠKOVA ULICA 2, 3252 ROGATEC PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE
LOGOPED - M/Ž; LOGOPEDIII, V ZRAVSTVE-NEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, OPRAVLJANJE DEL IN NALOG LOGOPEDA- DISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVLJENJE. NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST ZA TUJE TRGE - M/Ž; PRODAJA KOZMETIČNIH IZDELKOV NA TUJIH TRGIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.12.2013; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TRAKTORIST - M/Ž; VOZNIK B IN F KATEGORIJE, STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.12.2013; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTER-VUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
AVTOLIČAR - M/Ž; AVTOLIČARSKA IN AV-TOKLEPARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.11.2013; VEPLAS LAK, LAKIRANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., CESTA SIMONA BLATNIKA 11, 3320 VELENJE DOKTOR DENTALNE MEDICINE SPECIALIST ZOBNE-ČELJUSTNE ORTOPEDIJE
ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST ZOBNE IN ČELJUSTNE ORTOPEDIJE - M/Ž; IZVAJANJE SPECIALISTIČNIH ZOBOZDRAVSTVENIH STORITEV, NEDOLOČEN ČAS, 21.11.2013; ZDRAVSTVENI DOM VELENJE, VODNIKOVA CESTA 1, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU (ŠPANIJA, ITALIJA), SKRB ZA DOKUMENTACIJO IN UREJENOST VOZILA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.12.2013; BOMBEK MAKSIMILJAN, AVTOPREVOZNIŠTVO S.P., ŠLANDROV TRG 19, 3310 ŽALEC KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI NA ŽARU, PEKA PIC, PRIPRAVA MALIC, NAROČANJE IN PREVZEM ŽIVIL, VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.11.2013; OKREPČEVALNICA VERDE,
ZIJAD BRČKALIC S.P., PETROVČE 94, 3301 PETROVČE
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
SERVISER - M/Ž; SERVISER HLADILNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 22.11.2013; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PE-TROVČE, PETROVČE 237, 3301 PETROVČE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
NAMESTNIK VODJE SERVISA - M/Ž; NAMESTNIK VODJE SERVISA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.11.2013; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE 237, 3301 PETROVČE
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
RAČUNOVODJA - M/Ž; SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA, OPRAVLJANJE RAČUNOVODSKEGA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.11.2013; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.O.O., AR-JA VAS 101, 3301 PETROVČE
CINEPLE
Spored od 21. 11. do 27. 11.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dirka življenja - akcijski, drama
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40 petek, sobota: 21.30 Enderjeva igra - akcijski, avantura
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.00 petek, sobota: 19.20 Gremo mi po svoje 2 - komedija
četrtek, petek: 16.00, 16.40, 18.00, 18.40, 20.10 sobota: 14.00, 14.40, 16.00, 16.40, 17.30, 18.00, 18.40, 20.10 nedelja: 14.00, 14.40, 16.00, 16.40, 18.00, 18.40, 20.10 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 16.40, 18.00, 18.40, 20.10 Igre lakote: Kruto maščevanje - znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.00, 20.30 petek, sobota: 15.30, 18.00, 20.30, 22.10
Jaz baraba 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 13.30, 14.00, 16.00
Jelenček Niko 2 - animirani četrtek, petek: 15.30, 16.20, 17.10
sobota, nedelja: 13.40, 14.20, 15.30, 16.20, 17.10 ponedeljek, torek, sreda:15.30, 16.20, 17.10
Kapitan Philips - akcijski, drama
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 petek, sobota: 22.50 Khumba - animirani četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.50 petek, sobota: 18.20, 20.50, 22.55
Nesramni dedi - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 21.00
petek: 17.30, 21.00 sobota, nedelja: 18.15, 21.00 Spopad na plesišču - plesni četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.45
petek: 16.30, 18.45 sobota: 16.30 Svetovalec - triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.30 petek, sobota: 20.30, 22.55 Thor: Svet teme -avantura, znanstvena fantastika, 3D petek, sobota: 18.50 Thor: Svet teme -avantura, znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota: 20.20, 22.40 Vlažne cone - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.50 petek: 18.10, 20.50, 23.00 sobota: 18.45, 20.50, 23.00 nedelja: 18.45, 20.50
metropol
ČETRTEK
20.00 Halimina pot - drama PETEK
18.00 Halimina pot - drama 20.00 Daleč za griči - drama SOBOTA
17.30 Daleč za griči - drama 20.30 Halimina pot - drama NEDELJA
17.30 Halimina pot - drama 19.30 Daleč za griči - drama SREDA (Festival gejevskega in lezbičnega filma) 20.00 Dve mami - drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Turbo - animirana družinska avantura
18.30 Skozi čas - komična romantična drama 20.00 2 na muhi - akcijska komična kriminalka SOBOTA
18.00 Turbo - animirana družinska avantura
19.00 Skozi čas - komična romantična drama 20.00 2 na muhi - akcijska komična kriminalka NEDELJA
16.00 Turbo - animirana družinska avantura
17.00 Razredni sovražnik - drama
18.00 2 na muhi - akcijska komična kriminalka 19.00 Plastik fantastik - slovenski igrano dokumentarni film 20.15 Skozi čas - komična romantična drama PONEDELJEK
20.00 Halimina pot - drama
PRIREDITVE
ČETRTEK, 21. 11.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika krojača Franja Podbregarja
10.00 Dvorana ljubiteljske kulture Celje Filmfest treh zvezd
celjski festival amaterskega filma - program kratkih filmov
12.00 Dvorana ljubiteljske kulture Celje
Filmfest treh zvezd
celjski festival amaterskega filma - igrano-dokumentarni film: Odsev preteklosti
17.00 Osrednja knjižnica Celje Rusija osebno
odprtje razstave fotografij Roberta Gorjanca v okviru meseca ruske kulture
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev kitare
17.00 Dvorana Barbare Celjske v Knežjem dvorcu Celje Cerkev sv. Ivana v Ivanic Miljanskem - donacija Friderika II. Celjskega predava prof. Ivan Srše; predavanje bo v hrvaškem jeziku
18.00 Kvartirna hiša Celje Helmtraud Rojec
odprtje slikarske razstave
18.00 Krajevna knjižnica Petrovče
Svetlana Makarovič - bela, črna, rdeča
literarni večer
18.30 Kulturni dom Liboje Madžarska
potopisno predavanje Francija Horvata
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Major Mitja in Puklasti Miha - prijatelja po krvi
predstavitev knjige Romana Leljaka
VODNIKI
29
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Najlepši kraj, hiša, kmetija
zaključna prireditev projekta
19.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Mišo frajer, Janko hajer
ponovitev monodrame Ferija Lainščka
19.19 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje
Od Provanse do Asturije - po Baskiji in malo naokoli
potopisno predavanje Matjaža Šaleja in Mirana Papeža
19.30 Glasbena šola Velenje
Nasprotja - od klasike do tanga
koncert dua Monika Štih Krajnc (kitara) in Primož Kranjc (akordeon)
20.00 Celjski mladinski center Alpinistično predavanje
predava Mitja Šorn
20.00 Kulturni center Laško
Bitka med spoloma
komedija; Polona Požgan in Sašo Papp
20.00 do 24.00 TamKoUčiri Celje
La Escuela de Abrazo
tango večer
PETEK, 22. 11.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika urarja Boža Godnika
10.00 Dvorana ljubiteljske kulture Celje Filmfest treh zvezd - celjski festival amaterskega filma dan koroškega in krškega amaterskega filma
17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Nastop učencev kitare
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Revija obrtniških pevskih zborov Slovenije
19.30 Kulturni center Laško Priklon zlati jeseni
koncert Vokalne skupine Vodomke
21.00 TamKoUčiri Celje_
Petkov tematski TamKoUčiri žur z didžeji
21.00 eMCe plac Velenje_
Incarnated, Paragoria
metal koncert
SOBOTA, 23. 11.
10.00 Kulturni dom Šentjur Jurček: Duhec Puhec
otroški abonma
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 Dvorana ljubiteljske kulture Celje
Mastuljčica in ne vem koliko telebanov
lutkovna predstava za otroke
17.00 SLG Celje_
Mike Bartlett: Krči
abonma Oder pod odrom in izven
17.00 in 19.30 Dom kulture Velenje
Po poteh šaleškega godca
spominski koncert ŠFD Koleda v spomin Milanu Trampušu
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mavrična ribica in Labodja zgodba
Baletna šola Tamare Divjak, baletna predstava
18.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Večer slovenske besede
gostja Cvetka Bevc; pogovor bo vodila Ana Lamut
19.00 Celjski dom Celje_
Naj se sliši pesem od Koroške do Dalmacije
koncert; nastopa: Mešani pevski zbor Pevskega društva upokojencev Celje; gostje: Klapa Atlant, Dubrovnik
19.30 Plesni forum Celje
Večer sodobnega plesa
premiera avtorskega plesnega projekta Pika, amen, stop Plesnega foruma Celje in Ženski kupe, predstava Plesnega teatra Velenje
19.30 Kulturni dom Škofja vas Moža je zatajila ali sovražnica mož
premiera komedije v izvedbi KD bratov Dobrotinšek Škofja vas
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina
Vsepovsod ljubezen
koncert glasbenih uspešnic s stand-up vložki
19.30 SLG Celje_
Mike Bartlett: Krči
oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Burka o jezičnem dohtarju
komedija v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Slomšek
20.00 Kulturni dom Šentjur
Nula Kelvina in Big band Šentjur
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Rock'n'roll žur
22.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli_
All strings detached
koncert
NEDELJA, 24. 11.
13.00 Citycenter Celje
Zlatolaska in trije medvedi
lutkovna predstava za otroke; gostuje: Gledališče Frufru
15.30 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju
Ta fleten popoldan
nastopajo: Vaške pevke iz Pristave z županom, Ansambel Toplar, Ansambel Bratov Poljanšek in Čudežni dečki
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Tragedija Veronika Deseniška
gostuje: Društvo ljubiteljsko gledališče Teharje - Celje
16.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Nedeljski muzejski mozaik
oživitev muzejske ulice obrtnikov
17.00 Center Mega pri dvorcu Novo Celje
Matjaž Robavs in Tomaž Plahutnik
koncert za citrarski abonma in izven
17.00 Kulturni dom Škofja vas Moža je zatajila ali sovražnica mož
ponovitev komedije v izvedbi KD bratov Dobrotinšek Škofja vas
17.00 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Državno srečanje ljudskih pevcev
18.00 Športna dvorana Zreče
Pomlad v jeseni 2013
pravljica pod Pohorjem
19.30 Kulturni dom Šentjur Najstarejša obrt
komedija; Gledališče Ptuj
PONEDELJEK, 25. 11.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici pogovorov: Metka Klevišar in Julka Žagar
17.00 Vrtec Stranice Miška in veter
ura pravljic
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Sirija in Jordanija
potopisno predavanje Nine Kogej
17.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev klavirja
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Stritarjev zbornik
zbornik bo predstavila Erna Ferjanič Fric
18.00 Center starejših Hiša generacij Laško
Praznovanje rojstnega dne hiše generacij in odprtje razstave ročnih del
TOREK, 26. 11.
10.00 Knjižnica Šentjur
Knjižna čajanka
16.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
16.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop učencev 7. in 8.razreda
sledi nastop učencev 5. in 6. razreda ter komorne skupine
16.30 Osnovna šola Zreče Kresniček Niko
ura pravljic
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Andrejem
17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Nastop učencev klavirja
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
18.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Težave pri branju - kako lahko pomaga družina
predavanje za starše; predava Alenka Zupančič Danko
18.00 Knjižnica Šentjur Škotska
potopisno predavanje Damjana Končnika
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Poklicanost in poslanstvo
duhovni nagovor Branka Cestnika
19.19 Knjižnica Velenje - preddverje Dr. Boštjan M. Turk: Slovenija - dvanajstero zidov do normalnosti
predstavitev knjige in pogovor vodi Borut Korun
SREDA, 27. 11.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Dogodivščine zajčka Branka
gledališka predstava; gostuje Talija - ustvarjalni laboratorij
17.00 Osnovna šola Lava
Bistvo očem skrito, srcu odkrito
odprtje tradicionalne vseslovenske
osnovnošolske fotografske razstave
17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga
namenjena otrokom od 3. leta dalje; vodita: Nina Časl in Metka Pivk Srdič
18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove urice
za otroke od 1. do 4. razreda
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Božično pecivo
Irena Franič bo spregovorila o peki zdravega božičnega peciva
18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Nastop učencev klavirja
19.19 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje Naravna prehrana in naravno hujšanje
predavata dr. Janja Klinčar in Lidija Topolovčan
Društva vabijo
ČETRTEK, 21. 11.
18.30 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Energija ljubezni po poti sreče
predaval bo Srečko Podvržen - Sreči
19.30 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Tečaj ashtanga joge
vaje bo vodila Stina Goršič
Koncert za citrarski abonma in izven
Matjaž Robavs in Tomaž Plahutnik
Nedelja, 24. november, ob 17. uri
Grajska Mega pri dvorcu Novo Celje
SOBOTA, 23. 11.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
10.00 do 15.00 TamKoUčiri Celje
Retro, vintage market (prodaja, menjava, nakupi ...)
PONEDELJEK, 25. 11.
10.00 Ekomuzej Žalec
Energetske vaje z Brigito Jevnikar
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
17.00 Kale pri Ponikvi_
Izdelava adventnih okraskov
TOREK, 26. 11.
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Mojstri modrosti in duhovno učeništvo
teozofski večer vodi Aristid Havliček - Tili
Dobrodelne prireditve
PETEK, 22. 11.
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vlado Kreslin in Orkester slovenske policije
dobrodelni koncert Rotary kluba Žalec
SOBOTA, 23. 11.
19.30 Narodni dom Celje Tradicionalni humanitarni ples Rotary kluba Celje
s predajo ključev kombi vozila Društvu za cerebralno paralizo Sonček
NEDELJA, 24. 11.
17.00 Kulturni dom Mozirje Dobrodelni koncert Župnijske karitas Mozirje - Šmihel
SREDA, 27. 11.
20.05 Dvorana Golovec Celje
Klic dobrote za družine v stiski
dobrodelni koncert pod geslom Verjamem vate
Razstave
Galerija sodobne umetnosti Celje, Studio galerije sodobne umetnosti Celje, Likovni salon Celje: Kiparstvo danes, četrti zadnji del serije razstav, do 24. 11.
Osrednja knjižnica Celje: razstava ob 100-letnici rojstva Mile Kačič - V meni je ogenj, do preklica
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: Moj portret za muzej, do 27.11.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Za poljubčke je dobil vse: črna kronika v sodnih dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, do preklica.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olje na platno različnih avtorjev, do 30. 11.
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava V naravi fotografa Sebastjana Juga, do preklica.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: Kontrasti in barve časa akademskih slikarjev Irene Špendl in Ignaca Kofola, do 5. 12.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademske slikarke Barbare Jurkovšek in akademskega kiparja Anžeta Jurkovška, do 30. 11.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Dvorec Strmol Rogatec: likovna razstava Moj svet v barvah, Cvetke Berginc, do 29. 11.
Galerija Mozirje: likovna razstava Mozirski gaj 2013, do 29. 11.
Galerija Velenje: razstava Re-vizija Nataše Tajnik Stupar,
do 30. 11.
—Zaunafp nam že 68 let—
novi tednik
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
d o m o f i n
"GSM: 041 756 668 -tesarstvo - krovstvo - s ta vbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
2m strešnih cevi l/fl/l/l PODARIMO
pri zamenjavi strešne kritine.
ZVESTOBA 5E NAGRAJUJE
Nataša HribernikVp. Poslovne enote: Kal obje-Šenrj ur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOl/, DELO BREZPLAČNO?
Mini, dlatonične harmonike I izdelovanje po naroeiiu
~ OTxIBÜ mm)
M Š
primerna za planince, ter za najmlajše začetnike. "Plav hlačk" harmonike vseh velikosti
(USB ključ, SD kartica ali kaseta)
Eli Mafikovšek Marjan s.p. Mala Breza E7, 327! SENTRUPERT. D41-372-3/B
<pTKf\
Tcsvia
cenjene stranke v optiki tffhzah vfl
. strokovni pregled vida za očala
-	KVALrTETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OCALA
•	stfloküvni pregled za kontaktne leče
-	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	Čistila za kontaktne leCe
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- lasten rarkirni prostor za stranke optike -
STROJNE INSTALACIJE
IVANMARKLs.p.
E-mail: instalacije.markl@t-2.net
Pod gozdom 4	-TOPLOTHE ČRPALKE - SOLARNI SISTEMI
3230 Šentjur pUNSKE iNSTALACUE - KOTLI NA LESNO BIOMASO
tel.: 03 / 749 22 36
faks' 03 / 749 22 37	" ADAPTACIJE KOPLAMIC-VODOVODNE INSTALACIJE
mob: 041 587 407	- OGREVANJE (RADIATORSKO IN TALNO)
edon MARJAN TERŽAN Sj)
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od B.OO-18.00, sobota od 8.00-12.00
10% popust * ob nakupu
★ RoreHcijshih in sončnih očal
INSTALACIJI M©«
Z vami že 20 LET.
innnd IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH luuu I NAPEUAV TER SANACIJA KOPALNIC
13
»It
/DMAVIl.lŠiČt LAŠKO
H
THERM ANA
lasku
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERSlNlN ortoped revmatolog
FTTEX d.o.o,., Dunaiska 120 a. 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fttex.si; e-pošta: rtex@t-2.net
mtTlUCUEnwrin d.O.«. Pražlnska vas 34/d. Štore, gsm: 041 GE2 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naroČilu storitev nod 500 evrov
Lepotni center Barbara "^T" 041/675-55
Vstopite v enega najlepše opremljenih frizerskih salonov, kjer so vam na voljo številne kozmetične storitve in novosti po ugodni cent
-4h
wmittwtnmm mmMms,?., m/Mm&fäsSw
* pri barvanju las vseh dolžin _
VSI NAŠI MOJSTRI
31
, _	/-K
1 CKIA) KIA MOTORS avt( )hišaškorjanec
...... . The Power to Surprise'
jfr/ Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84, 031 609 416
NAJVEČJA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
-BREZPLAČNO-
Prevzem izrabljenih vozil in izdaja potrdila o iiiiiienju. Pokličite 051 643 781
VSE NA ENEM MESTU
iJoPBAU!I»
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 1710
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17. 323Ö ŠENTJUR
IgorGOMINŠEKsP.
LOZNICA PRI ŽALCU 11B, 3310 ŽALEC GSM: 031 592 573; E-MAIL: IGOH.SKG@GMAIL.COM
AKCIJA! Oo - 35% popusta
no i/so kritino
Namestitev stavbe v okolju po feng šuju
Po feng šuju štiri živali nadzirajo umestitev stavbe v okolje in tudi oblikovanje vrta. Ena najpomembnejših stvari, ki jih potrebuje hiša, je dobra podpora od zadaj.
drevje in grmovje. Bambus je rastlina, ki je zelo primerna za ta del. Tiger je žival, ki predstavlja jin stran doma ali parcele. Tiger stalno preži na svoj plen in zato je v sami razporeditvi okoli doma pomembno, da so drevesa ali okrasje na levi strani doma (če gledamo proti vhodu v hišo) vedno manjše od tistega na desni, ki predstavlja zmaja. Tako ima zmaj glavno vlogo pri odločanju in ne prihaja do nepredvidenih situacij, ki jih lahko povzroči dominanten tiger.
Feniks in kača
V	feng Suju želva predstavlja vse, kar se nahaja za hišo in je njena podpora. Nujno je, da imajo stavbe zaščiten hrbet z objekti, kot so hrib, ograja ali drevored oziroma vrsta dreves ob zadnji strani. Zaščiten hrbet ustvari močne temelje in podporo, ki jo v življenju potrebujemo.
V	vrtu je lahko v zadnjem delu postavljeno nekaj trdnega, kot so skale, skupina dreves, npr. borovci ali pa visoka ograja.
Zmaj in tiger
Mojstri feng šuja so verjeli, da se energija či po zemlji pretaka po zmajevih žiiah pod zemljo. Zmaj je predstavljal novo življenje in pomlad, je simbol nesmrtnosti, ima moč transformiranja. Sedi na desni strani vrta, gledano od vhoda na parcelo. Predstavlja jang energijo. Na vrtu si v tem delu namestimo srednje visoko
Feniks predstavlja predel pred hišo. Za svoj polet potrebuje prazen prostor, zato je pomembno, da ima hiša pred vhodom dvorišče, bolj pomembne in večje hiše pa imajo park ali cvetlične gredice. Ta prazen prostor nam da krila za polet po prostranstvih, ki jih s seboj nosi prihodnost. Vhod na vrt naj bo čim bolj odprt in zasajen z nizkim rastjem. Od tam naj bodo potke speljane po celem vrtu, tako da se či energija po njih pretaka v vse predele vrta.
Tudi osrednji del, ki predstavlja v feng šuju kačo, je najbolje, da je odprt, zasajen s travo ali nizkim rastjem. Energija kače predstavlja vitalno energijo doma, zavest, ki sedi na sredini in ve vse. Zdravje doma in njenih prebivalcev počiva v sredini in zato je zelo pomembno, da je ta predel uravnotežen in da se po njem pretaka vitalna Či energija. Takoj pri vhodu na parcelo je pomembno, da imate ograjo, živo mejo ali skupino dreves, da označite mejo svojega prostora in zaključite celoto vrta.
■ II

BTHDJEPinSIIKH
prašno barvanje vseh vrst kduin:
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO!
3Wfc*r" P**-* P'ed obdelava glede
»i*. «!™!!»	na vrsto materiala
telefon.	_ harva[)je po m |eftvid p0SEBNj [FEKT|[
-	izdelava v enem dnevu - predhodno naročilo!
-	ugodnosti za stranke
gsm: Ml 741091
www.strojeplastika.si
BREZPLAČNO SVETOVANJE
040 42 7311
davor zagožen
ISLIKOPLES
tel./fax:03 705 www.sllkopleskarstvo.eu i nfo@sl i ko p le s k a rsl vo. e u=
ČMLjflCl EERVK r-LIkCA
QSrnW' T^omWW
>OLNl fEWKTBcrriLN IN USNJENIH OBtACli
fvn. - pet.
■■ odS.cUr UmSäf. Žff 1?. urt; sok.: od <?. dff V>.
Specialist za strehe že 30 let !
zakn1erc PREDRAGI.
__ __ _ _	strokovnjakazastrehena
t/sezastreftof <*M:(m6Z33e5--
zmero in izdelavo draojna na klkk 'okucite malega
bbigitafločar ij^praimria vat57f 3230sto«
Tel,: 041622 385; Gsm: 051 354 291 |
ÜmB
www.streha -m eta Iko. sšf^P^P^P^P^P^P^ Streha več ki
Pri naftupu strehe /METALKO prejmete (epo darilo/
več ceneradj.
Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
Pokličite nas! 031 692-860
32
INFORMACIJE
Predalnik PULS
74,3x49,3x87cm, sliva/bela
Predalnik PULS
74,3x49,3x87cm, sliva/bela
Predalnik PULS
116,9x49,3x87cm, sliva/bela
Predalnik PULS
148x49,3x87cm, sliva/bela
Omara za čevlje PEGASUS Garderobna omara PEGASUS
69,2x34,9x178cm,	170x196x64cm, bela/sliva/bela
bela/bela in sliva/bela.
€999*39-Set BOSCH Pečica HBN 331 E1
Miltifunkcijska pe~ica, elektronska programska ura, popolnoma steklena notranja stran vrat Plo{~a PIA 645 B 18E
4 indukcijska kuhali{~a, 17 stopenj nastavitve mo~i, senzorsko upravljanje, elektronska programska ura, inox rob
Splošni plačilni pogoji so na voljo v trgovini. Celje, Kidričeva ul. 26A, 3000 Celje. Trgovina v Celju je odprte od ponedeljka do petka od 09.00 do 21.00 ure, ob sobotah od 09.00 do 20.00 ure.
Ponudba v oglasu velja samo v trgovini Harvey Norman v Celju, vmw.harveynorman.si
Knjižnice s
številnimi
vlogami
NOVI TEDNIK
strani 34-35
Št. 51 Gf21.11. 2013
Inšpektor nad nered v smetnjakih
stran 38
PORTRET
Antona Štanteta je za vztrajnost in optimizem počastil del osebja na oddelku za bolezni ledvic in dializo. Predstojnik oddelka Andrej Drozg mu je ob tej priložnosti podaril knjigo o zgodovini celjske bolnišnice, glavna medicinska sestra oddelka Nataša Leskovšek pa ga je razveselila z vrtnicami. Seveda ni manjkala niti torta.
»Življenje ledvičnih bolnikov, ki potrebujejo dializo, je zagotovo zelo okrnjeno. Težko je uskladiti dializo z ostalimi obveznostmi, vedeti morate, da nekateri bolniki kljub težki bolezni še vedno delajo. Pri tem je izjemnega pomena psihološka stabilnost bolnika, z boleznijo se je treba sprijazniti, jo vzeti za svojo in tako je življenje nekoliko lažje. A na žalost je bilo na tem področju v Sloveniji doslej narejenega premalo,« pravi Jože Ocvirk, predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije in predsednik celjskega društva ledvičnih bolnikov.
Bolnišnica je njegov drugi dom
Vojničan Anton Štante je od dialize odvisen že tri desetletja
Si predstavljate, da morate trikrat na teden v bolnišnico? In da morate tam vsakič ostati vsaj pet ur? Takšno je življenje dializnih bolnikov, tistih, ki sta jim odpovedali ledvici in jim mora kri čistiti naprava. Anton Štante iz Arclina to počne že dolgih trideset let. Upravičeno lahko reče, da je celjska bolnišnica njegov drugi dom.
»Takšen je pač moj način življenja,« ležeč na postelji oddelka za bolezni ledvic in dializo celjske bolnišnice s katetrom v roki, polni velikih bul, in priklopljen na aparat pove Anton Štante. Svoj vsakdan je prilagodil bolezni, druge izbire ni imel. Brez rednih dializ bi se namreč zastrupil z lastnimi presnovki.
Zahrbtna bolezen
Anton je bil star 35 let, ko sta njegovi ledvici odpoveda-
li in je njegovo življenje postalo odvisno od umetnega čiščenja krvi. A težave so se začele že nekaj let prej. Sicer aktiven moški z dvema otrokoma in s službo v banki je postajal vse bolj utrujen, imel je visok krvni tlak. A bolelo ni. »To je takšna tiha, zahrbtna bolezen, na katero ne posumiš, dokler ni že skoraj prepozno,« razlaga. Ledvici sta delali vse slabše in 2. novembra 1983 je odšel na prvo dializo. Šok je bil precejšen, predvsem zato, ker bolniki o boleznih ledvic in dializi takrat niso bili prav dobro seznanjeni. Na voljo je bilo le malo informacij, zato je bil, kot pravi Anton, to velik bav-bav. Tudi družina, otroka sta bila takrat stara 10 in 6 let, je bila prestrašena, a bolezen je sprejela kot del življenja in poskušala vsak dan obarvati z optimizmom. Vse ostale
stvari v življenju je prilagodila dnevom in uram dialize.
Z daljšim stažem od večine zaposlenih
Kljub hudi bolezni in dia-lizi vsak drugi dan je Anton še 15 let hodil v službo. Zmogel je, saj delo v banki ni bilo fizično prenaporno, dialize pa je imel običajno ponoči. Danes v smehu pove, da je podrobneje spremljal razvoj medicine in dializnih aparatov kot večina zaposlenih na oddelku. Pouči nas, da je bila sprva dializa v kletnih prostorih celjske bolnišnice, zatem so jo preselili v bližino kuhinje, danes pa je dializni center v pritličju novega dela bolnišnice. Tudi tehnika se je močno spremenila, najpomembneje pa je, da je na voljo veliko informacij, ki ledvičnim bolnikom vsaj
Med dializo je redno čtivo Antona Štanteta tudi Novi tednik.
»Bolniki prihajajo na dializo trikrat tedensko za več ur, leta in leta ležijo na teh posteljah, tako da se resnično dobro poznamo. Nekateri pravijo, da je to njihov drugi dom, tudi moj je. Včasih z njimi preživim celo več časa kot s svojim možem,« v smehu pove glavna medicinska sestra na oddelku Nataša Leskovšek.
»Biti trideset let na dializi je velik uspeh, ki ga dočaka malo bolnikov. Treba je namreč vedeti, da je že sama bolezen ledvic v tisti končni fazi, ko je potrebna dializa, veliko breme za telo, za zdravje. To so bolniki, pri katerih je mogoče pričakovati številne zaplete. Dodatno breme in dodatno tveganje pomeni tudi sama dializa,« poudarja predstojnik oddelka za bolezni ledvic in dializo, specialist interne medicine Andrej Drozg, ki je le eden od mnogih zdravnikov in medicinskih sester, ki so vsa ta leta bdeli nad zdravjem Antona Štanteta.
nekoliko olajšajo prehod na dializo, ki lahko marsikoga psihično precej potre.
Kultura, petje, šport
Da se kri prečisti, je sicer potrebnih približno pet ur in Anton pravi, da mu ni nikoli dolgčas. V sobi so še ostali dializni bolniki, malo poklepetajo, se pošalijo, gledajo
televizijo in berejo časopise. »Odvisno je tudi od počutja, saj so boljši in nekoliko slabši dnevi. Pride namreč tudi do kakšnih zapletov,« pravi in doda, da je bil nekoč tudi na listi za presaditev ledvice. Leta 1991 so ga poklicali, a je imel težave z želodcem in presaditev ni bila mogoča. In življenje izven bolnišnice? Anton se trudi, da čim bolj
pozabi na bolezen. Aktiven je v kulturnem društvu, je član pevskega zbora, veliko se sprehaja, da ohranja čim boljšo kondicijo in tako tudi lažje prenaša naporne dialize. V izjemno veselje sta mu tudi vnuka, ob katerih vse skrbi vedno odplavajo daleč stran.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
34
KULTURA
Knjižnice opozorile nase
Dan slovenskih splošnih knjižnic letos v znamenju za-govorništva
Če so splošne knjižnice nekoč veljale zgolj za ustanove, v katerih smo si lahko izposojali knjižno gradivo, v zadnjih letih ni več tako. Njihovi prostori so se namreč prelevili v prostore druženja, kulturnih prireditev in izobraževanja. Kako pomembno vlogo imajo dandanes pri razvoju in življenju posameznikov, vsako leto še posebej izpostavijo ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki ga praznujejo 20. novembra.
Z dnevom želijo knjižnice povečati svo- in opozoriti na svoj pomen pri širjenju jo prepoznavnost v slovenskem prostoru znanja, informacij in kulturnih dobrin.
V ta namen pripravijo vrsto različnih prireditev, ena od knjižnic pa organizira vseslovensko srečanje. Pred dvema letoma ga je gostila Medobčinska splošna knjižnica Žalec, letos je bilo v organizaciji splošne knjižnice Rogaška Slatina. Ta oblika praznovanja je po mnenju knjižničarjev v zadnjih trinajstih letih postala prepoznavna, ker se na ta dan vse splošne knjižnice povežejo in skupaj nastopijo v slovenskem kulturnem prostoru.
Kot osrednjo temo, s katero so se želele odzvati na krizne čase, so knjižnice letos izbrale zagovorništvo. Obrnile so se k ljudem in tako izpostavile pomen knjižnic za uporabnike in lokalno skupnost. Besedo so prepustile predstavnikom šol, vrtcev, občinskih uprav, pisateljem, založnikom, znanim osebnostim in rednim uporabnikom, ki imajo pozitivne izkušnje s knjižnico in si brez nje ne predstavljajo življenja.
ŠO
Vabi z lepimi prostori in s pestro vsebino
Za slatinsko knjižnico letošnje leto prav posebej slovesno
Knjižnica Rogaška Slatina domuje v modernih prostorih, kamor se je preselila pred nekaj leti. Ker samo lepo ogrodje ni dovolj, v knjižnici skrbijo, da je vabljiva in pestra tudi vsebina. Tako poleg osnovne knjižničarske dejavnosti izvajajo številne projekte in dogodke, zanimive za prav vse generacije. Nič drugače ni v enoti v Rogatcu.
Direktorici slatinske knjižnice mag. Nataši Koražija je uspelo v Rogaško Slatino privabiti knjižničarje iz vse države. Prav tam je bila včeraj namreč osrednja prireditev ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic. Kot pravi Nataša Koražija, ne po naključju: »Letos je v naši knjižnici resnično slovesno in včerajšnja prireditev je bila le eden od vrhuncev leta. Obeležujemo namreč desetletnico samostojnega delovanja knjižnice. Dala sem pobudo, da bi dan slovenskih splošnih knjižnic obeležili prav pri nas, saj se mi je zdelo prav, da na takšen način zaokrožimo praznovanje. Ker je letošnjo temo predstavljalo zago-vorništvo, smo medse povabili znane Slovence, redne uporabnike knjižnic. Prav uporabniki so namreč naši najboljši zagovorniki.«
Vaša knjižnica ima več kot tri tisoč uporabnikov, torej zagovornikov. Se je, odkar knjižnice niso več le prostor, kamor si pridejo ljudje sposodit knjige in prelistat revije, temveč v njih najdejo še ostalo pestro dogajanje, članstvo zaradi te dodane vrednosti kaj povečalo?
Če pogledam številke v naši knjižnici od leta 2003 do danes, je porast ogromen. Posebej veliko novih članov smo zabeležili po letu 2009, ko smo se preselili v nove prostore. A ne samo zaradi novih prostorov, ampak predvsem zato, ker smo s tem dobili boljše pogoje za delo, za več različnih dejavnosti. Ljudje zaradi teh dogodkov - vsak teden pripravimo vsaj enega - še pogosteje in v večjem številu obiščejo knjižnico. Pomembno vlogo imajo projekti za vseži-vljenjsko učenje, obiskovalci pri nas najdejo tudi številne brezplačne informacije, družijo se na prireditvah. Knjižnice torej resnično še zdaleč niso le knjižnice, lahko bi celo rekli, da je izposoja spremljevalna aktivnost.
Eden od projektov, ki ponuja prijetno druženje in ob tem tudi izobraževanje, so brezplačni računalniški tečaji za starejše. So dobro obiskani?
Neverjetno dobro. Imamo deset računalnikov in v lanski sezoni se je tečaja udeležilo skoraj 500 oseb. Starejši ljudje resnično želijo ostati v koraku s časom, vedo, da lahko na internetu dobijo številne informacije. Najbolj jih zanimajo na primer vozni redi vlakov, kuharski recepti, vremenska napoved in novice. Januarja se bo začela nova sezona in se že veselimo.
Pod vašim okriljem so tudi številne razstave, potopisi, predavanja, počitniške ustvarjalne delavnice za otroke. Organizacija takšnih dogodkov verjetno zahteva precejšen napor?
Res je. Organizacija tovrstnih dogodkov vzame precej časa, ker je treba iskati goste in teme, se z njimi dogovarjati, izdelati vabila, poskrbeti za reklamo, ampak to z veseljem počnemo, ker so te prireditve res dobro obiskane. Prihajajo vse generacije, odvisno od dogodka.
Številni projekti, ki jih izvajate, so vseslovenski projekti. Imate tudi kakšnega, ki je zrasel na vašem zelniku, ki je torej edinstven?
Prav v tej sezoni smo se s Šolskim centrom Rogaška Slatina lotili novega projekta. Dogodki se bodo izmenično vrstili v knjižnici in šoli. Bistvo je, da bodo dijaki sami pripravljali vsebino pogovorov o različnih temah in z različnimi gosti, ki jih bodo sami predlagali, knjižnica pa jim bo pomagala pri organizaciji. Prvo srečanje bo 27. novembra, izbrali pa so temo odvisnost. Mladi se bodo o tem pogovarjali z nekdanjim odvisnikom Markom Ješetom, ki je napisal knjigo Kodrlajsasti piton. Posebnost naše knjižnice in novost je tudi ta, da bomo letošnjo bralno značko za odrasle nadgradili v mednarodno sodelovanje s hrvaško knjižnico Hum na Sotli. Na našem seznamu bo 20 knjig hrvaških avtorjev, na njihovem pa 20 knjig slovenskih avtorjev. Srečevali se bomo na obeh straneh meje in o njih razpravljali.
ANJA DEUČMAN Foto: arhiv Knjižnice Rogaška Slatina
Ena odmevnejših prireditev pod okriljem Medobčinske splošne knjižnice Žalec in žalskega javnega sklada za kulturne dejavnosti so Večeri na zofi. Marko Repnik v preboldski knjižnici gosti znane slovenske kulturnike. Eden od gostov v lanski sezoni je bil direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič (levo).
Izposoja gradiva le ena od dejavnosti
Medobčinska knjižnica Žalec ena najbolj razvejanih splošnih knjižnic v Sloveniji
Prvi zametki knjižnice v Žalcu segajo v čas drugega slovenskega tabora leta 1868. Njen razvoj sta nato nekoliko zavrli obe svetovni vojni, a si je dejavnost kmalu opomogla. Knjižnična mreža je danes v Spodnji Savinjski dolini razvejana bolj kot kadarkoli prej. Na območju je namreč kar enajst knjižnic, šest občinskih in pet krajevnih, v vseh pa si lahko člani gradivo izposojajo z isto člansko izkaznico. Dandanes tiskanim knji- nih večerov. Ena bolj prilju- napoveduje vranski župan
Utrinek iz slatinske knjižnice, kjer so v začetku leta med drugim poskrbeli za ustvarjalne otroške pustne delavnice.
gam ob bok stopajo elektronske knjige, ki so po besedah direktorice žalske knjižnice Jolande Železnik z marsikaterega vidika veliko bolj priročne, a po drugi strani se niti približno ne morejo primerjati s tiskanimi. Večini ljudem so namreč še vedno všeč njihov dotik, vonj in osebni stik. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec preko portala Biblos omogočajo izposojo e-knjig. Zanimivo je, da za omenjene knjige ni takšnega zanimanja, kot so sprva pričakovali. Žele-znikova meni, da je eden od morebitnih razlogov bralče-va čustvena navezanost na tiskano knjigo.
Tudi
rehabilitacijski prostori
Žalska knjižnica z občinskimi in s krajevnimi enotami v vseh spodnjesavinjskih občinah ni več zgolj izposojevalnica knjig, temveč tudi organizatorka in prizorišče marsikatere družabne, izobraževalne in kulturne prireditve. Spodnjesavinjčani se lahko namreč v prav vseh enotah v dolini udeležujejo pravljičnih bralnih uric in ustvarjalnic, predstavitev knjig, literarnih in pogovor-
bljenih spremljevalnih dejavnosti je bralna značka za odrasle Savinjčani beremo. Včeraj, na dan slovenskih splošnih knjižnic, so Žalčani začeli že sedmo sezono. Prvo leto je v projektu sodelovalo 90 bralcev, lani že kar 230.
Vse bolj spodnjesavinjske knjižnice postajajo tudi prostori za druženje. »Stanje v družbi je dandanes precej težko. Mnogi so izgubili službe, nekateri zaradi tega tudi socialne stike. Knjižnice smo tako mnogokrat rehabilitacijski prostor. Vse bolj se zanje uporablja izraz tretji prostor, okolje, v katerem ljudje poleg službe in doma preživijo največ časa,« pravi direktorica. Pomembno je izpostaviti, da so knjižnice in njihovo gradivo dostopni vsem ljudem, ne glede na njihovo finančno stanje in socialni status. Brezposelnim in finančno ogroženim namreč ni treba plačevati članarine.
Ko knjiga obišče bralca
Če je obisk knjižnic finančno dostopen vsem Spo-dnjesavinjčanom, pa se pri nekaterih enotah zaplete pri dostopih za invalide. Ena takšnih je občinska knjižnica na Vranskem. A kot pogosto
Franc Sušnik, ima tudi Občina Vransko v načrtu zagotovitev ustreznih knjižničnih prostorov. Da brez knjig ne ostanejo niti gibalno omejeni in starejši člani, ki zaradi slabe mobilnosti ne morejo obiskati katere od enot v Spodnji Savinjski dolini, je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec na voljo storitev Knjige na dom. V okviru projekta knjižničarji vsem uporabnikom, ki ne morejo obiskati knjižnice, knjigo pripeljejo domov. Kljub temu, da je storitev dostopna vsem, knjige za zdaj dostavljajo le nekaterim posameznikom. Za storitev po besedah Žele-znikove zaprosijo, kot opažajo v knjižnici, samo tisti, ki nimajo nikakršne možnosti, da bi obiskali knjižnico oziroma da bi za izposojo naprosili koga od svojcev. Ena od aktivnosti, ki jih organizirajo v žalski knjižnici, je nenazadnje tudi branje knjig v treh spodnjesavinjskih domovih za starejše občane. V domovih na Polzeli, Vranskem in v domu Nine Pokorn v Pernovem prostovoljci z glasnim branjem knjig skrbijo za stik oskrbovancev s književnostjo.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA (Arhiv NT)
KULTURA
35
Svetišče, središče in dnevna soba
Velenjska knjižnica v treh enotah združuje 12 tisoč članov
Ena bolj razvitih knjižničnih mrež
Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici zbira podatke o dejavnostih in trendih splošnih knjižnic po Sloveniji. Na Celjskem je v primerjavi z drugimi deli države knjižnična mreža zelo razvejana, na razpolago je tudi nadpovprečno veliko enot gradiva. Tako je v naši regiji 71 tisoč članov knjižnic od približno 300 tisoč potencialnih uporabnikov, kar pomeni 24 odstotkov vseh možnih. Državno povprečje znaša 28 odstotkov.
Na Celjskem deluje devet splošnih knjižnic, ki imajo pod okriljem več občinskih in krajevnih enot. Največ jih deluje v sklopu Medobčinske splošne knjižnice
Žalec. Njena mreža obsega kar 11 enot. Sledijo mozirska knjižnica s sedmimi, šmarska s petimi in konjiška ter celjska knjižnica s štirimi enotami. Med splošnimi
knjižnicami na Celjskem je po podatkih Centra za razvoj knjižnic z gradivom najbolj obložena Osrednja knjižnica Celje. V njej je približno 433 tisoč enot. Sledijo ji velenjska s 188 tisoč enotami in žalska s 170 tisoč. Knjižnična mreža v celjski regiji se na osnovi omenjenih podatkov uvršča na drugo mesto v državi. Nahaja se takoj za osrednjeslovensko.
ŠO
Novega gradiva v zadnjih letih manj
Spodbudno je, da zbirka knjižničnega gradiva od leta 1990 v splošnih knjižnicah po podatkih Centra za razvoj knjižnic ves čas narašča, a ne v vseh obdobjih z enako intenzivnostjo.
Če se je prirast knjižničnega gradiva od leta 1995 bolj kot ne ves čas povečeval, je od leta 2008 mogoče zaznati težnjo upadanja. Leta 2008 je prirast gradiva v vseh slovenskih splošnih knjižnicah znašala 583 ti-
soč enot, lani le še 488 tisoč. Po besedah knjižničarjev temu botrujeta vsesplošna kriza in zategovanje pasu države. Je pa na drugi strani recesija prinesla v zadnjih letih povečanje števila izposoj. Lani je število prvič v času samostojne države preseglo 26 milijonov izposojenega gradiva in se od leta 1990, ko je to znašalo zgolj malo manj kot 8 milijonov, povečalo kar za trikrat.
ŠO
Gusarska zabava vsako leto privabi veliko otrok
Tudi kot odgovor na krizne čase
Od knjig do glasbe in spodbujanja medkulturnega dialoga
Knjižnica Velenje je dobila nov polet pred osmimi leti, ko se je preselila v nove prostore. Zaposleni so takoj ugotovili porast pri izposoji gradiva, prav tako se je znatno povečal obisk na različnih prireditvah. Kot pravi direktor Vlado Vrbič, imajo srečo, da je knjižnica v središču mesta. S tem sta namreč bogatejša tako središče mesta kot tudi knjižni hram.
Vrbič pravi, da so si izbrali slogan, da je Knjižnica Velenje svetišče knjige in informacijsko središče. Je pa v bistvu še več, razlaga Vrbič: »Nekje so rekli, da naj bi bila knjižnica dnevna soba mesta. In pri nas zagotovo je, saj so tu našli zatočišče različna društva in posamezniki, v naši čitalnici je ves dan >promet<. Ob pol devetih začnemo s pedagoškim delom s projektom Rastem s knjigo, čez dan pa se vrstijo ure pravljic, zvečer so različne prireditve, vmes so sestanki različnih društev. Na stenah, ki jih imamo zelo malo, razstavljajo različni ljudje, razstave pa so povezane s knjigo. Pred kratkim smo imeli pregledno razstavo našega oblikovalca Staneta Hafnerja, ki je razstavil več kot sto knjig, ki jih je oblikoval. V tem trenutku imamo razstavo knjižnih kazalk Benke Pulko in kazalk slovenskih knjižnic.«
Kateri dogodki so pri vas najbolj obiskani?
Obisk na prireditvah v Velenju je zelo nepredvidljiv. V oktobru je bilo najbolj odmevno predavanje dr. Erika Breclja, veliko ljudi je prišlo na prvi obisk Janeza Janše v naši knjižnici, zelo dobro je bila obiskana tudi predstavitev knjige Drage Potočnjak Skrito povelje. Zadeve, ki so aktualne, in znani ljudje hitro pritegnejo obiskovalce. So pa stvari, za katere vemo, da bodo bolj komorne, recimo humanistični večeri. Na te vabimo zelo dobre strokovnjake s področja sociologije, filozofije ... Vemo, da bo na teh dogodkih manj ljudi, ampak tudi taka srečanja morajo biti.
Ker gre za javni servis.
Točno. Na razpolago moramo biti vsem. Malo so se spraševali, zakaj smo povabili Janšo. V Velenju živijo različni ljudje in vsi imajo pravico do delčka svoje knjižnice.
Novo knjižnico imate od leta 2005. Se pozna pri obisku, da imate nove svetle prostore?
Absolutno. Takoj smo imeli za kar 20 odstotkov povečano izposojo knjig, obisk na prireditvah je bil takoj boljši. Prej smo imeli tako majhne prostore, da smo lahko letno organizirali največ 60 prireditev. Zdaj se je število prireditev povzpelo že na približno 600 na leto. Prej nismo imeli prostora za računalniško učilnico, nismo imeli študijske sobe, vse to pa pritegne ljudi.
Se pozna tudi bližina kavarne, ki je v nadstropju nad knjižnico?
Sprva smo si želeli, da bi bila kavarna v našem nadstropju, torej ob knjižnici. Sicer pa imamo odprta vrata v kavarno, torej je dostop iz knjižnice v kavarno in obratno mogoč. Poleg tega je knjižnica v središču mesta. Ob sobotah je spodaj tržnica, v bližini so lokali, ves čas se nekaj dogaja. Hvala bogu, da je knjižnica tukaj, ker ima od tega nekaj samo središče in tudi knjižnica ima nekaj od središča.
Vaša knjižnica ima tri enote, letos ste namreč odprli še eno v Šoštanju.
Stara knjižnica v Šoštanju je bila premajhna. V dveh mesecih smo se morali odločiti za novo enoto in se tudi preseliti. Z zelo dobro koordinirano akcijo izvajalcev, občine in naše knjižnice nam je to tudi uspelo in smo konec junija odprli nove prostore. Ti so zdaj veliki 400 kvadratnih metrov in nudijo tisto, kar smo v Velenju že dobili. V Šoštanju smo tako šele zdaj, ko smo dobili prostor, začeli pripravljati prireditve. Na prvem potopisnem predavanju je bilo 70 obiskovalcev, kar je izjemno za Šoštanj.
ŠPELA KURALT, foto: SHERPA
Lani je imela Osrednja knjižnica Celje (OKC) 14.297 članov, skupaj s krajevnimi enotami v Štorah, Vojniku in na Dobrni celo 17.409 bralcev. V knjižnico so se na novo vpisali 1.603 člani, vključno s krajevnimi enotami je bilo tako 1.755 novih bralcev. V Celju so našteli približno 950 tisoč izposoj, v vseh enotah malo manj kot milijon 116 tisoč. »Že nekaj let strmo narašča uporaba Moje knjižnice,« pravi direktorica OKC Polona Rifelj in dodaja, da če so bile v preteklosti knjižnice namenjene zgolj izposoji knjig, zdaj ljudje informacije iščejo tudi drugje, zato skušajo članom zagotavljati dostop tudi do čim več elektronskih virov. Proračun knjižnice znaša malo manj kot 2 milijona evrov, v skoraj 80 odstotkih njeno delovanje financira mestna občina, država prispeva slabo desetino za kritje programa območnosti in del nakupa zahtevnega knjižničnega gradiva, preostalo pa občine Štore, Vojnik in Dobrna. Prav lokalne skupnosti se vloge splošnih knjižnic še kako zavedajo, saj te ob svoji osnovni dejavnosti vse bolj postajajo prostor za druženje občanov. »Knjižnice smo odgovor na krizne čase, saj je večina prireditev pri nas povsem brezplačnih.«
Osrednja tema letošnjega dneva slovenskih splošnih knjižnic je zagovorništvo. V kakšnem smislu?
Zagotovo ne gre za zagovorništvo v smislu, da smo naredili kaj narobe in nas je zato treba braniti, temveč želimo z zagovorništvom še bolj približati knjižnice ljudem. Nismo več le prostor, kjer si izposodiš knjigo, temveč prirejamo družabna srečanja, kulturne prireditve, spodbujamo medkulturni dialog ... Zagovorni-štvo je sicer pravni pojem, ki pomeni »govoriti nekomu v prid«, in takšen je bil tudi naš namen, ko smo izbrali letošnjo temo. Poiskali smo ljudi, ki so pripravljeni spregovoriti o vlogi in pomenu knjižnic. Naš zagovornik je dr. Tone Kregar, ki je kot obiskovalec, kulturnik, glasbenik in še kaj zelo cenjen.
Knjižnice torej niso več namenjene zgolj bralcem ...
Glede na krizne čase je prav, da se obrnemo k ljudem. K nam lahko pride vsakdo kadarkoli, naši prostori so odprti ves dan in naše storitve ter dogodki so skoraj brezplačni. Tu smo za ljudi in zaradi ljudi.
In to vseh starosti, kajne?
Najmlajšim Miško Knjižko ponuja marsikaj, od tečajev jezikov, ur pravljic do tradicionalne Gusarske zabave, nakupili smo nove knjige v angleškem in nemškem jeziku, kmalu bomo odprli še kitajski kotiček, dobivamo nekaj albanske literature. Za odrasle, a še vedno vezano na otroke, prirejamo delavnice in predavanja o tem, kako učiti branja dislektike, kako premagovati razvojne težave in kako pri tem pomagati z branjem in literaturo . Seveda je tu še univerza za tretje življenjsko obdobje z več kot 600 člani in ogromno krožkov.
Velik poudarek posvečate spodbujanju medkulturnega dialoga .
Imeli smo večere narodov bivše Jugoslavije, dobro sodelujemo s Čehi, zdaj odpiramo kitajski kotiček tudi s knjigami za odrasle, tu so še ruske in albanske knjige. Dogodki medkulturnega sodelovanja so namenjeni tistim, ki se želijo predstaviti, in tistim, ki si želijo širiti znanje o drugih kulturah. Prav danes, v četrtek, se pri nas začenja Mesec ruske kulture, v okviru katerega bo sodelovalo 12 ustanov in posameznikov, v enem mesecu pa se bo zvrstilo 16 dogodkov.
Dobro obiskani so poletni koncerti in sejmi edinstvenih izdelkov.
Letos jih ni bilo toliko, kot bi si jih želeli. Po eni strani je to precej drago, po drugi pa so tudi dela pri protipoplavnih ukrepih na Savinjskem nabrežju preprečevala, da bi lahko v celoti uporabili lapidarij. Upam, da bo v prihodnjem letu s Hišo kulture in Glasbeno šolo Celje koncertov še več. Sodelujemo z društvom Cart in tako bo tudi naprej, pri čemer še širimo mrežo ustvarjalcev unikatnih izdelkov in za prihodnje leto si pred knjižnico želimo nekakšen etnološki festival.
Zagotovo na obisk knjižnice vpliva tudi Kavarna pri Mišku Knjižku?
Sama verjamem, da zlasti naši bralci odhajajo v kavarnico ... Ta je dopolnitev osnovne dejavnosti in v vsakem primeru bi si želeli v kavarnico vnesti še več knjižnice, zato razmišljamo o ponudbi odpisanih knjig za branje ob kavi. Ves zaslužek, ki ga prinaša kavarnica, pa seveda namenjamo za našo osnovno dejavnost.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (GrupA)
Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic so v Knjižnici Velenje na ogled postavili knjižne kazalke Benke Pulko in kazalke slovenskih splošnih knjižnic. Največ jih ima prav velenjska knjižnica.
36
INTERVJU
Med tremi domovinami
»Na priznanja nimam časa misliti,« pravi Pedro Opeka, ki je za svoje delo pred dnevi prejel tudi priznanje Evropske akademije znanosti in umetnosti
Slovenskega dobrotnika z Madagaskarja, misijonarja Pedra Opeko, so v Celju v soboto sprejeli, kot da bi bil pop zvezda. Večina ljudi se je želela z njim rokovati, z njim so se hoteli fotografirati, podpisal je številne izvode nove, čisto sveže knjige, ki jo je o njegovem življenju napisal francoski pisatelj Pierre Lunel. Izšla je pred nekaj dnevi pri Mohorjevi družbi v Celju.
Petinšestdesetletni Opeka, ki ga imajo za nekakšno novo »mater Terezijo«, je bil v soboto v Celju gost Mohorskega večera v cerkvi sv. Jožefa. Tam je občinstvo, ki je prišlo z vseh mogočih koncev, vsako njegovo lepo misel nagrajevalo z navdušenim ploskanjem. Pedro Opeka je vsekakor izjemna karizmatič-na osebnost in zbrani se po končanem večeru od njega kar niso hoteli ločiti. Za njim je bil trinajsturni delovni dan, ki se je začel ob osmih zjutraj v Prekmurju in še ni bil končan. Kljub temu si je vzel čas za pogovor za Novi tednik.
»Afriko bodo rešili Afričani, mi jim lahko samo pomagamo,« govori o reševanju najhujše revščine.
O vas je izšla nova knjiga, o vas so posneli film, letos so vas predlagali za Nobelovo nagrado za mir, prejeli ste priznanje Evropske akademije znanosti in umetnosti. Kako sprejemate vso to pozornost?
To sprejemam delovno, nimam veliko časa, da bi mislil na vsa ta priznanja. Vsak dan nas čaka novo delo. Če film in knjiga pomagata, da lahko ljudem odpiramo srce,
»Ko pridem v Slovenijo, najprej približno tri ure glasno berem v slovenščini, da sam sebe slišim. V vsakdanjem življenju namreč slovenščino malo uporabljam.«
da bi spoznali, da si moramo med seboj bolj pomagati, potem rečem Bogu hvala.
Na revnem Madagaskarju opravljate dobro delo. Kaj vas tam navdaja z upanjem in kaj s črnogledostjo?
Vedno zmaguje upanje. Če ste v takšnem okolju, v takšni skrajni revščini in ste še potrti ter črnogledi, potem je iz te skrajne revščine izhod težko najti. Nujno moramo biti optimistični in pozitivno razmišljati. To se da, samo enkrat živimo na tej Zemlji, zato je bolje, če živimo z optimizmom in upanjem, kot da bi bili žalostni in pesimisti.
Srečujete se z revnimi Malgaši. Kaj imajo ti ljudje, česar ljudje v razvitem svetu nimajo?
Imajo večji čut do življenja, znajo preživeti tudi v takšnih okoliščinah, ki jih v zahodnem svetu ne obvladujemo več. Njihovo življenje je trše in so zato bolj trdoživi.
Pomoč misijonarjev Afriki žal ne zadostuje, tudi pomoč razvitih držav ne. Kaj bi po vaše rešilo Madagaskar in ostalo Afriko?
Pomoč je pomembna, vendar so na prvem mestu nujni dobri in pošteni voditelji. Tisto, kar so obljubili svojim rojakom, svojim sodržavljanom, naj tudi izpolnijo. Nihče jih ne sili, naj govorijo tisto, česar ne morejo
izpolniti. Naj to izpolnijo! Afriko bodo rešili Afričani, Madagaskar bodo rešili Malgaši. Mi jim lahko samo malo pomagamo kot bratje, saj smo iz iste človeške družine.
Vaše delo na Madagaskarju je svetel zgled. Koliko se Slovenci zanimamo, da bi opravljali misijonsko delo na Madagaskarju in drugod po Afriki?
Zanimanje Slovencev za misijonsko delo je bilo vedno zelo močno, vendar se časi spreminjajo. V cerkvah na Madagaskarju in v Afriki nasploh so škofje večinoma postali domačini, kar pomeni, da je Cerkev že mal-
»Gradbeni material, zdravila in nafta so na Madagaskarju dražji kot pri vas. Le solata je cenejša.«
gaška in afriška. Danes je vse bolj treba živeti misijonsko poslanstvo na drug način. Za pomoč bratom v Afriki imamo na voljo medije in veliko tehničnih pripomočkov. Včasih ni bilo radia, televizije in filmov, danes lahko pridemo v številne domove na Madagaskarju. Iz Slovenije pa materialno pomagajo vsem misijonarjem na Madagaskarju. Za nas so se obvezali za obdobje treh let za nakup riža za otroke s smetišča. To dokazuje, da je zanimanje Slovenije veliko.
Madagaskar je ena od vaših treh domovin, poleg Slovenije in Argentine. Katera od vseh teh je vaša prva domovina, katera vam je najbližja?
Svet, Zemlja. Vsi smo z iste Zemlje in ko si misijonar, si preko vseh teh državnih meja. Tudi evangelij nima meja, zato se ne moreš opredeliti za eno samo državo.
Izhajate iz slovenske družine z osmimi otroki, vaš oče je bil politični begunec. Z družino je bil zaprt na Teharjah, nato mu je po naključju uspelo pobegniti pred kroglo z morišča pri Hrastniku. Kako sprejemate to hudo družinsko izkušnjo?
Ta izkušnja je povzročila, da smo bili še bolj povezani. Naši starši so doživeli dramo, ki nas je zaznamovala. Ker verujemo v Božjo ljubezen in usmiljenje, moramo znati odpuščati, kar ne pomeni, da na žrtve pozabimo. Slovenec je ubijal Slovenca. Tega ne moremo več popraviti, vendar da lahko skupaj preživimo in skupaj gradimo prihodnost, si moramo znati odpuščati. Ta sprava mora biti dejstvo, biti mora z obeh strani. Ne da se je vsiliti, biti mora zaželena. Težko je pozabiti, tudi moj oče je težko pozabil, ko so mu pobili vso družino, vendar ne čutim sovraštva do nobenega Slovenca, do nikogar. Danes moramo graditi novo družbo, nov svet, kjer bodo vladali spoštovanje, pravica in ljubezen.
BRANE JERANKO Foto: BJ
»Brez dobrih ljudi čudeža na Madagaskarju ne bi bilo,« pravi o pomoči z vsega sveta.
Za svet spoštovanja, pravice in ljubezni
Pedro Opeka je katoliški duhovnik in misijonar na Madagaskarju, kjer deluje že približno štiri desetletja. Tam je med drugim pomagal zgraditi sedemnajst vasi za 23 tisoč ljudi, kjer se redno šola enajst tisoč otrok.
Opeka med podpisovanjem nove knjige, za katero je bilo veliko zanimanje med obiskovalci.
Njegovo delovanje v Afriki podpirajo številna znana imena z vsega sveta. Veliko finančne pomoči je priskrbela soproga francoskega predsednika, Danielle Mitterand. Med številnimi dobrotniki, ki so omogočili dobro delo Pedra Opeke, je tudi kneževina Monako, njen knez Albert se je na Madagaskarju osebno udeležil odprtja šole in dispanzerja, zgrajenih z denarjem z Azurne obale.
Priznanja se kar vrstijo, med drugim je prejel visoko francosko in nato še slovensko državno priznanje. Pedro Opeka je bil v začetku tega leta predlagan za Nobelovo nagrado za mir, kandidaturo so med drugim podprli predsedniki Slovenije, Francije in Madagaskarja, monaški knez in avstralska ministrica. Med zadnjim bivanjem v Sloveniji so Pedru Opeki v Ljubljani podelili priznanje Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Rodil se je leta 1948 v Buenos Airesu v Argentini v družini slovenskih političnih beguncev z osmimi otroki. Odločil se je za duhovniški poklic in vstopil v misijonsko družbo lazaristov, nato je študiral v Ljubljani in Parizu. Leta 1976 je odšel na Madagaskar in začel med drugim pomagati najrevnejšim ljudem, ki živijo na smetiščih prestolnice.
»Če je pri vas kriza, potem izumite za nas na Madagaskarju novo besedo,« je o tem, da imamo gospodarsko krizo v Sloveniji in drugod v Evropi, poudaril Pedro Opeka.
Pedro Opeka, dobrotnik, v Afriki pravi: »Ko pridem sem, nekaj čutim, in ko Slovenijo zapuščam, tudi nekaj čutim. Starša sta nam govorila tudi o lepoti Slovenije, ki smo si jo otroci predstavljali kot nekakšen raj. Ko sem prvič prišel sem leta 1968, se je to potrdilo,« pravi v Argentini rojeni misijonar, ki danes potuje s slovenskim potnim listom.
PORTRET
37
Police v Petrovi sobi se šibijo pod pokali in medaljami. Posebno mesto je seveda rezervirano za zlati medalji s svetovnega prvenstva, ki je bilo v Kamniku. Petra so tam spodbujali tudi domači, prijatelji in sosedje. Pogreša pa, kot pravi, na tekmah showdowna še več navijačev.
Na svetu mu ni para
Obiskali smo svetovnega prvaka v showdownu
23-letni Peter Zidar iz Pijovcev se je rodil z močno okvarjenim vidom. Danes je njegov vid zmanjšan za 70 odstotkov. Kljub slabovidnosti mladenič dokazuje, da je v življenju mogoče marsikaj doseči. Pred kratkim je tako postal dvakratni svetovni prvak v showdownu, namiznem tenisu za slepe in slabovidne.
Ker tudi Petrova mama Marinka zelo slabo vidi, je družina Petra že kot dojenčka posebej pozorno spremljala. Da vid ni takšen, kot bi moral biti, je bilo vidno, že preden je shodil, šok ob postavitvi diagnoze - odstopanje mrežnice - pa pravzaprav ni bil prevelik, saj je Marinka že iz lastnih izkušenj dobro vedela, da lahko človek kljub slabovidnosti kakovostno živi. »Življenje si moraš na določenih področjih morda nekoliko prilagoditi, a vse se da,« pravi, pri čemer Peter vneto prikimava.
Ovir skoraj ni
Za Petrom je zaradi odstopa mrežnice že osem klasičnih in enajst laserskih operacij. Ker je del vida še vedno ohranjen, pravi, da je njegovo življenje le malo okrnjeno, počne lahko praktično vse. Tako uporablja računalnik in bere knjige, pri čemer si
»Dobra kondicijska pripravljenost je pri showdownu zelo pomembna, dobrodošla pa je predvsem pri turnirjih višje ravni. Medtem ko na turnirjih tekmovalec za zmago potrebuje dva dobljena seta, vsak se igra na enajst dobljenih točk, je treba na zahtevnejših turnirjih osvojiti tri sete. Izenačena tekma lahko tako traja tudi več kot uro,« pravi svetovni prvak v showdownu.
štirikrat dvignil pokal slovenskega državnega prvaka, se je okitil tudi z vidnimi uspehi na mednarodnih turnirjih in na evropskih prvenstvih. Največji uspeh je dosegel letos avgusta, saj je postal svetovni prvak. »Vedel sem, da sem sposoben poseči tako visoko, a ker je konkurenca zelo huda, je bilo nemogoče karkoli napovedati. Zelo sem vesel, da mi je uspelo,« pravi Peter, ki je na svetovnem prvenstvu, ki je bilo na slovenskih tleh,
Za showdown je potrebna posebna oprema. Sestavljajo jo lopar, rokavice, ščitniki in očala, ki so popolnoma zatemnjena, tako da imajo vsi igralci enake pogoje. Del opreme je tudi žogica. Velika je kot teniška žogica, narejena je iz plastike, v notranjosti pa so kroglice, ki oddajajo zvok, po katerem se orientirajo igralci. Showdown sicer igrata dva igralca na pravokotni mizi, z goloma na vsakem koncu in s sredinsko tablo. Cilj igre je udariti žogico na nasprotno stran mize, in sicer pod sredinsko tablo v nasprotnikov gol, medtem ko poskuša nasprotnik to preprečiti.
svojo suverenost dokazal z zmago na prav vseh 14 dvobojih. Češnja na torti je bil še naslov svetovnega prvaka v ekipni konkurenci, kjer je Slovenijo zastopal skupaj s Tanjo Oranič, Sanjo Kos, z Mihom Susmanom in s Simonom Podobnikarjem. A kljub uspehu Petru ciljev
ne zmanjka. Po vzpeti se želi še na najvišjo stopničko na turnirju najboljših dvanajstih igralcev sveta. Priložnost bo igralec, ki trenutno zaseda visoko drugo mesto na lestvici, imel prihodnje leto.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
sicer malce pomaga z očali, izredno rad poprime za kakršnokoli delo na domači kmetiji, uživa v družbi prijateljev ... Brez težav, predvsem v otroških letih, kljub temu ni šlo. V šoli se je moral nemalokrat soočiti z zasmehovanjem nekaterih sošolcev, ki njegovih težav niso razumeli, posebej se je moral varovati pred poškodbami in pretiranim naporom, ki lahko spodbudijo odstop mrežnice, zaradi pogostih operacij je tudi veliko manjkal pri pouku in snovi ni bilo enostavno nadoknaditi. Tako je šesti in sedmi razred osnovne šole delno obiskoval še v domači občini, delno pa v šoli za slepe in slabovidne v Ljubljani. Tam je končal tudi osmi razred in srednjo šolo ter se izobrazil za ekonomskega tehnika.
Showdown, ki izvira iz Kanade, je mlad šport, ki pogojev, da bi postal ena od disciplin na paraolimpijskih igrah, še nima. Med drugim ga še ne igrajo na vseh kontinentih, nima povsem poenotenih pravil in prav tako nad njim še ne bdi organizacija na svetovni ravni. Ker je showdown šport, pri katerem leta niso omejitev, bo Peter Zidar nekega dne morda vendarle dobil priložnost nastopa tudi na olimpijskih igrah.
Peter Zidar po končanem šolanju čaka na priložnost za zaposlitev, ki je zaenkrat še ni na vidiku. Delal bi marsikaj, a pravi, da se slepi in slabovidni pri iskanju službe soočajo z nemalo težavami. Delodajalci jih namreč ne želijo v kolektivu in čeprav bi lahko sam samostojno in kakovostno opravljal skoraj vsako delo, njegove prošnje večinoma romajo v koš.
Uspeh za uspehom
Že v šoli za slepe in slabovidne je Peter začel igrati showdown, spoznavali so ga pri športni vzgoji. Prizna, da ga ni takoj povsem navdušil, a danes je njegov tesni sopotnik. Peter je član slovenske reprezentance in od leta 2009 tekmuje na evropski in svetovni ravni. Napredek je bil hitro viden in danes je mladenič iz majhnega kraja v šmarski občini tekmovalec, ki se ga boji prav vsak nasprotnik. Potem ko je član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje že
Mama Marinka in oče Anton Petru vseskozi stojita ob strani, a pretirano razvajala ga zaradi njegove slabovidnosti nista nikoli.
38
FOTOREPORTAŽA
Kako pravilno hišno kompostirati?
Pregled vsebine prvega zabojnika za biološke odpadke pri stolpnici v Goriški ulici 1 je bil več kot obetaven - vsi odpadki so bili pravilno odloženi, inšpektorjevo pohvalo je nekoliko zmanjšalo le to, da je večina stanovalcev biološke odpadke odložila v plastičnih vrečkah. V zabojniku je bila sicer večina takšnih, ki so delno razgradljive, vendar tudi vrečice, v katere v trgovinah nabiramo sadje in zelenjavo, motijo kompostiranje, zato je treba odpadke iz takšnih vrečk stresti v zabojnik, vrečke pa odložiti v drugega.
Inšpektor nad nered v smetnjakih
Pred Celjani še dolga šola ravnanja z odpadki - Najbolj se obnese ločevanje v domači kuhinji
Se vam zdi tole podobno embalaži? Kljub temu, da so se stanovalci blokov v Vojkovi ulici 10 do 16 odločili za postavitev ograje in zaklepanje dostopa do zabojnikov, je bilo ob pregledu v rumenem zabojniku le za vzorec plastenk in pločevink - zato pa toliko več odpadkov, ki vanj ne sodijo: od stenskih tapet, obešalnikov, kartonske embalaže do Emove posode. Stanovalci bi si zaslužili kazen, a ker zakonodaja za tovrstne prekrške ne pozna kolektivne odgovornosti, so jo odnesli le z opozorilom inšpektorja.
4 -	. Mi."
I 4 m
Ob pogledu na polne zabojnike po mestu ali že v domači kuhinji je jasno, da smo Slovenci pravi mojstri v »proizvodnji« odpadkov. Vsega sicer nismo krivi sami, saj je praviloma vse, kar kupimo za dom - od prehrambenih izdelkov do, bog ne daj, pohištva - zapakirano v več papirja, plastike in folij, kot je uporabne vsebine. A glede na to, da v Celju odpadke ločujemo že več let, smo malo več reda v smetnjakih vendarle pričakovali.
Kako znajo Celjani že doma ločevati in potem tudi pravilno odlagati odpadke, smo minulo sredo na območju mesta preverjali z inšpektorjem Janezom Kušarjem in s predstavniki javnega podjetja Simbio. Na terenu smo pregledali, kako ljudje odlagajo in ločujejo komunalne odpadke, in ponovno se je pokazalo, da je v Celju največ težav pri ločevanju embalaže in mešanih komunalnih odpadkov. Če bi uporabljali še ustrezne razgradljive vrečke, pa bi si stanovalci v blokovskih soseskah

prislužili pohvalo za odlaganje bioloških odpadkov.
Če kršiteljev v soseskah stanovanjskih hiš ni težko najti, je praviloma nemogoče ugotoviti, kdo vse povzroča nered med odpadki v večstanovanjskih blokih. Inšpektor sicer za nepravilno ravnanje z odpadki lahko občana oglobi s sto evri, a le, če ga zaloti pri dejanju ali mu to lahko dokaže. Zato bodo v Celju nadaljevali nekajletna prizadevanja za osveščanje ljudi in po vseh blokih znova razobesili obvestila, kako naj pravilno odlagajo odpadke.
Prve kazni je inšpektor minulo sredo pisal pri tistih stanovanjskih hišah, kjer so se lastniki odločili za hišno kompostiranje, zdaj pa vrtni odpad in kuhinjske odpadke odlagajo med mešane komunalne odpadke ali embalažo. Tako inšpektor kot tudi delavci Simbia so se strinjali, da je ločevanje odpadkov veliko bolj vzorno v soseskah stanovanjskih hiš. Tam, kjer so se pojavljale težave, so na primer zalegla že prva opozorila.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Če so si za odlaganje bioloških odpadkov stanovalci Goriške ulice 1 prislužili pohvalo, je bilo teh konec ob pogledu na vsebino rumenega zabojnika. Med embalažo praktično ni bilo plastenk, pločevink in ostale plastične ter tetrapak embalaže, zato pa je bilo vse ostalo ... Tudi kavbojke in usnjen pas ter šop listin, ki bi v primeru, da bi bil na njih napisan tudi naslovnik, inšpektorju dal osnovo za kaznovanje. Tako pa se je končalo s kolektivnim pozivom stanovalcem, naj bodo pri ločevanju in odlaganju odpadkov bolj vestni.
Za kompostiranje so primerni ves zelen vrtni odpad, kamor sodijo vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali in lesni pepel, in kuhinjski odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjena oziroma stara hrana, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.
V kompostnik pa ne sodi vse tisto, kar se v okolju ne razgradi, saj poslabšuje kakovost komposta in vanj vnaša nevarne snovi. Tako plastiko, steklo, kovine, keramiko, ostanke tekstila, vsebino vrečk za sesalce, zdravila, oblan-ce in žagovino obdelanega lesa, mačje in pasje iztrebke, plenice, kosti, maščobe in seveda še marsikaj drugega odlagamo v druge zabojnike.
Postavitev kompostnika
Za postavitev kompostnika na vrtu je najbolj primeren polsenčen ali senčen prostor, ki je zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Kompostnik mora imeti neposreden stik z zemljo in mora biti postavljen tako, da je z vseh strani prezračen. Paziti je treba na primerno razdaljo ne le od domačih, temveč tudi od sosedovih oken in teras. Sicer pa je kompostnik lahko narejen iz lesenih deščic, lahko pa uporabljamo tudi zaprte žičnate ali plastične kompostnike.
Ne zadošča zgolj odmetavanje
Hišno kompostiranje začnemo tako, da na tla naložimo osnovno plast debelejših, tanjših in zdrobljenih vej, saj tako zagotovimo dobro zračenje od spodaj in preprečimo zastaja-nje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna prisotnost kisika, kar dosežemo tako, da suhi strukturni material, kot so veje in zeleni obrez, mešamo z vlažnimi materiali, ko so trava in kuhinjski odpadki. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane moramo vedno takoj prekriti z listjem, zemljo, s travo ali jih rahlo zagrebsti v kup, da preprečimo smrad in da ne privabljajo podgan ali ptičev. V procesu razgradnje pri temperaturi med 50 in 60 stopinj Celzija mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi. Za razkrajanje mora biti vsebina kompostnika ves čas ustrezno navlažena, zato je v času dolgotrajnejše poletne suše priporočljivo zalivanje kompostnega kupa. Ko je kompostnik poln oziroma po približno pol leta, vsebino preložimo, da pospešimo razkroj. Dozorel kompost nato presejemo, praviloma s sitom, ki ima do 2 centimetra velike odprtine, in ga uporabimo na vrtu, večje kose pa vrnemo v kompostnik, kjer pomagajo pri nadaljnjem razkroju kot strukturni material.
Na Špici je kar nekaj stanovalcev odjavilo odvoz bioloških odpadkov in podpisalo izjavo, da bodo vrtni odpad in ostale biološke odpadke hišno kompostirali. Na tem kompostnem kupu, ki še zdaleč ne ustreza pravilnemu kompostiranju, je bilo sicer veliko vrtnega odpada, a tudi med brskanjem po njem nismo odkrili ničesar, kar bi pokazalo, da pri tej hiši tudi kuhajo.
PO SLEDEH BRALCEV
39
Za nekatere asfalt, za druge luknjast makadam
Se bo za obnovo 30 metrov dovozne ceste v Gotovljah le našel denar?
Štiri hiše, trije lastniki, luknjasta makadamska dovozna cesta in neposlušna krajevna skupnost - to je idealna kombinacija za spor. Srečko Koch se že leta trudi, da bi javno pot, ki vodi do njegovega praga, uredili, a so bili doslej vsi poskusi zaman. Bi se pa lahko to po besedah pristojnih v letu 2013 vendarle uredilo. Vprašanje pri tem je, ali bo urejena cesta zgladila zamere, ki so se nakopičile.
Čeprav se je v zadnjih letih v Krajevni skupnosti Gotovlje v občini Žalec veliko spremenilo, obnovili in polepšali so veliko krajevnih točk, je ostal del, ki je skrit v osrčju naselja, nespremenjen. Gre za dobrih 30 metrov makadamske dovozne ceste, ki predstavlja edino pot do štirih stanovanjskih hiš. Kot pravi Srečko Koch, ki se je najintenzivneje podal v boj za obnovo ceste, je ta v slabem makadamskem stanju, polna globokih lukenj. »Cesta je nevarna tudi za hojo, predvsem ponoči, hitro lahko pride do kakšnega padca. Na srečo hujših poškodb še ni bilo,« razlaga Koch. Njego-
Napaka,
malomarnost ali nesporazum?
Čeprav Srečko Koch nad tem, da bi se do svoje parcele lahko pripeljal po urejeni cesti, ni nikoli povsem obupal, je julija 2012 vseeno poskusil vsaj za nekaj evrov znižati plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Prepričan je bil namreč, da je stopnja komunalne opremljenosti, ki zajema tudi dostop po urejenem cestišču, ocenjena nepravilno. »Zakaj bi človek plačeval nekaj, česar nima? Davek plačujemo, kot da se vozimo po asfaltirani cesti, a to ni res,« je pojasnil odločitev za vložitev pritožbe. To je davčni urad zavrnil, in sicer na podlagi dokumenta, ki ga je na poziv urada za prostor in gospodarstvo žalske občine izdala krajevna skupnost. V njem je zapisano, da ima gospod Koch možnost priključitve na urejeno cestišče javne ceste, ki je asfaltirano. Če sledimo zapisu v izdanem dokumentu, ortofoto posnetku geodetske uprave in se ob tem še sami sprehodimo po cesti, hitro ugotovimo, da za-
Takole izgleda dovozna cesta v lasti KS Gotovlje, ki naj bi bila po nekaterih zapisih asfaltirana. Za ureditev 30 metrov dovozne ceste, ki jo uporabljajo stanovalci treh stanovanjskih hiš (ena je nenaseljena), se trudijo že dolgih dvajset let. V tem času so sami in na lastne stroške večkrat obnovili nastale poškodbe in zasuli večje luknje. Delna popravila so občasno naročili tudi lastniki (KS Gotovlje), a so bila po mnenju lastnikov parcel precej neučinkovita, saj je bilo vozišče po vsakem deževju v še slabšem stanju, pravijo.
Henrik Krajnc, predsednik KS Gotovlje: »To zemljišče je v lasti krajevne skupnosti in ni ne cesta, ne javna pot ampak javno dobro, ki pa si ga ti ljudje razlagajo po svoje. Krajevna skupnost bi lahko ta del pozelenila ali tukaj zasadila vrt ter od lastnikov parcel zahtevala, da si dovozno pot uredijo drugje. Zagotovo pa bi to med tem ljudstvom povzročilo vihar.«
vim besedam pritrjuje sosed Stane Pušnik, za katerega je omenjena cesta prav tako edini dostop do doma. Lastniki parcel so na lokalne oblasti - krajevno skupnost in občino - naslovili že več prošenj, predlogov in pobud, da bi se cesta uredila, a odgovorov nikoli niso dobili. Pred leti so občini predlagali, da bi asfaltiranje tega odseka sofinancirali, a tudi to ni padlo na plodna tla. Ko so pred osmimi leti na tem območju urejali komunalno infrastrukturo, so že mislili, da bodo morda ob nasutju delavci cesto prepla-stili še z asfaltom. A to ni bilo vračunano v projekt in tako se domov še vedno vozijo po luknjasti cesti. Aktualni predsednik krajevne skupnosti Henrik Krajnc pravi, da so tem lastnikom že leta 2010 ponudili priložnost, da bi zadevo rešili za skupno mizo, a se niso bili pripravljeni pogovarjati.
Zadeva: Mnenje krajevne skupnosti
Na podlagi dopisa št. 465-10-0019/2012-15302 krajevna skupnost Gotovlje potrjujemo, da ima objekt Gotovlje 36a, Žalec ( pare. št.* 36/2 k.o.Gotovlje) možnost priključitve na urejeno cestišče javne ceste JP 990652, kateraje asfaltirana do parcele pare, št. 322/3 k.o. Gotovlje. Zadevo je na svoji 14. redni seji obravnaval svet KS Gotovlje na podlagi česar izdajamo predmetno potrdilo.
pis v celoti ne ustreza dejanskemu stanju.
Na davčnem uradu, kjer so obravnavali omenjeno pritožbo, so nam potrdili, da so zadevo obravnavali in da je postopek končan, in zatrdili, da je bil izpeljan v skladu z veljavnim odlokom, kjer je zapisano, da se v primeru spora glede dejanske možnosti priključka na komunalne naprave upošteva mnenje upravljavca komunalnega omrežja, torej občine. Občina pa se je pri svoji odločitvi opirala na podatke, ki jih je posredovala krajevna skupnost. Kot so nam še pojasnili na davčnem uradu, sami nimajo ne pristojnosti ne časa, da bi si vsak primer ogledali na terenu, zato se zanašajo na verodostojnost prejete dokumentacije.
Javna pot in javno dobro
Čeprav je tajnik gotoveljske krajevne skupnosti Milan
To je dokument, ki je Srečka Kocha še dodatno razjezil in spodbudil k temu, da želi enkrat za vselej končati zgodbo glede urejanja dovozne ceste. Kot pravi, se mu zdi nedopustno, da lahko posamezniki znotraj krajevnih in občinskih služb izdajajo lažne dokumente in z njimi zavedejo uradne ustanove. Za zdaj je brez uspeha dopise pošiljal občinskim službam, kot pravi, se je o nastali situaciji že posvetoval tudi z odvetnikom, zato ni izključeno, da se bodo o težavah in zapletih glede 30 metrov dovozne poti pogovarjali na sodišču.
Beloševec dejal, da je v tem primeru morda prišlo do napake in bi morali v izdanem mnenju zapisati, da gre za delno asfaltirano cesto, nam je predsednik krajevne skupnosti pojasnil, da je dokument povsem pravilen in verodostojen. »Treba je razlikovati med pojmoma javne in dostopne poti. Za možnost priključitve na urejeno javno pot se šteje kategorizirana javna pot, na katero se zavezanec priključuje in je v tem primeru asfaltirana. Stanje 30 metrov ne-kategorizirane dostopne poti, ki je le delno asfaltirana, na to ne vpliva,« razlaga Krajnc.
Ob tem je Krajnc pojasnil še, da je to zemljišče že ves čas v lasti krajevne skupnosti
in da bi se lahko odločili na tem območju zasaditi tudi vrt, v kolikor bi bilo to v javnem interesu. »Če bi spremenili namensko uporabo tega zemljišča, bi se verjetno lastniki odločili za tožbo lastnikov parcel znotraj tega območja. In ker se to zemljišče že več kot dvajset let uporablja kot dovozna pot, bi sodišče tožbi najverjetneje ugodilo,« priznava prvi mož Gotovelj in doda, da v tej smeri sicer niso nikoli razmišljali. »Ljudje si napačno predstavljajo, kaj pomeni javno dobro,« še doda.
Asfalt vendarle bo
Česar niso uspeli rešiti v zadnjih dvajsetih letih, se bo morda še pred iztekom leto-
šnjega leta. Če se do zdaj za ta odsek javne ceste, poti ali javnega dobrega - odvisno od poimenovanja - v proračunu krajevne skupnosti, ki je odgovorna za tovrstne obnove, ni našlo dovolj sredstev, so zdaj, kot je zatrdil Krajnc, le uspeli zagotoviti dovolj denarja. 30-metrsko dovozno pot, ki pelje do štirih hiš, bodo skušali asfaltirati še v tem letu, takoj ko bodo vremenske razmere to omogočale. »Tega ne bomo naredili zaradi podanih vlog in pritožb, temveč v sklopu ureditve kraja,« še doda Krajnc.
KS Gotovlje je v tem letu sicer že izvedla strojno izravnavo makadamskega dovoza, vendar se zaradi drugih večjih investicij - postavitve žarne-
ga zidu na pokopališču in gradnje parkirišča pri mrliški vežici - ni mogla lotiti celovitejše rešitve. Iz žalske občine pa so sporočili še, da so vlogo za ureditev dovoza prejeli šele aprila letos. »Problematika dovozne poti nima povezave z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in jo zato rešujejo v ločenem postopku kot vloga za ureditev poti,« so pojasnili.
Čeprav je vest o tem, da je asfaltiranje v načrtu in da se za izvedbo pripravlja potrebna dokumentacija, dobrodošla, pa tako Koch kot ostali stanovalci v tej ulici temu še ne verjamejo povsem. »Verjeli bomo, ko bomo videli,« pravijo.
LEA KOMERIČKI, foto: LK
40
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
Objavljamo zgodbi družin, ki živita na plazovitem območju. Anja Deučman je obiskala Ano in Antona Rožencvet iz Šmarja pri Jelšah, ki ju je pred izgubo rešil državni denar, medtem ko se je Branko Jeranko mudil pri Antoniji in Janezu Stan-dlerju nad Lesičnim v Kozjem, ki na posluh države še vedno zaman čakata.
T m^m-mz^^m■ lišl	IP
i&afäSHfc ji I


H "Jtoi
Takšen prizor je skoraj leto strašil družino Rožencvet. Danes o plazu ni več sledi, da so preprečili nadaljnje drsenje zemlje, pa je bilo treba hrib med drugim utrditi. (Foto: arhiv občine Šmarje pri Jelšah)
Hišo bi skoraj »pojedel« plaz
Družino pred izgubo doma rešil državni denar
Pogled na Stadlerjevo domačijo in gospodarsko poslopje. Plaz pred družinsko hišo se je pojavil med zadnjim močnim deževjem, za hribom je še en plaz, ki ruši gospodarsko poslopje.
Bosta Stadlerjeva ostala brez vsega?
Star plaz v hlev, nov plaz v hišo
Domačija Rožencvetovih stoji v mirnem okolju Bo-dreža, obdana z veliko zelenja in s prelepim pogledom na Šentvid. A zadnje leto družina ni mogla mirno spati. Breg, na katerem stoji kmetija, se je namreč začel nevarno posedati. Če ne bi na pomoč priskočili šmarska občina in država, bi stanovanjsko hišo to zimo najverjetneje »pojedel« plaz.
Ko sta Ana in Anton Rožencvet v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja gradila hišo, nista niti pomislila, da bi se lahko tik pod njo nekega dne vdrl plaz. Več kot štiri desetletja je bilo življenje mirno, lani pa so nastale prve razpoke na zemlji. V letu je del brega dobesedno odneslo in plaz je bil od stanovanjske hiše, v kateri živi šest članov, oddaljen le še nekaj metrov. »Vsakokrat, ko sem stopila iz hiše in pogledala proti plazu, sem se zgrozila,« pravi Ana Rožencvet in dodaja, da je zadnje leto zelo slabo spala.
Vsakdan prežet s strahom
Njen sin Zvonko, ki z ženo Branko in dvanajstletno Niko ter sedemletnim Rokom prav tako živi v hiši, razlaga, da so premik zemlje prvič opazili po lanskem novembrskem
močnem deževju. Zemlja se je posedla za približno deset centimetrov, iz tedna v teden pa se je bolj udirala. Branka Cmerešek Rožen-cvet pokaže zaplato, kjer so bili nekoč miza in stoli za prijetno druženje. Ko je potegnilo plaz, je tam nastal prepad. »Do hiše smo hodili tik ob robu plazu, ker sta pri hiši otroka, pa je bila situacija toliko bolj nevarna. Tako smo postavili zasilno ograjo, da ne bi kdo kam padel.« Ker je plaz napredoval, je
Pod budnim
očesom
strokovnjakov
Družina je sprva na plazovi-to območje nameščala folijo, hitro pa se je pokazalo, da bo za sanacijo plazu treba veliko denarja, saj se bodo morali ureditve lotiti strokovnjaki. Takšnega stroška družina ne bi zmogla. Za pomoč je tako zaprosila šmarsko občino in natančna analiza je pokazala, da bo ureditev plazu, ki je ogrožal tudi sosednjo hišo, mimo katere so se valili kupi zemlje, stala
Občina Šmarje pri Jelšah je poleg ureditve plazu v Bo-drežu pri Šentvidu od države dobila še denar za sanacijo dveh plazov. Enega v Orehovcu pri Zibiki, prav tako v bližini stanovanjske hiše, in enega v Šmarju pri Jelšah, ki ogroža cesto Jelšingrad-Senovica. Sanacija prvega je že končana, drugega še urejajo. Za ureditev vseh treh plazov je država skupaj namenila približno 200 tisoč evrov.
družina neprestano živela v strahu, da bo dosegel hišo. Vsak dan je tako ocenjevala premike zemlje, vsako jutro je pričakala s strahom, celo dvanajstletna Nika se je nekajkrat ponoči zbudila in se vprašala, ali je hiša še na svojem mestu. Če pomoč ne bi prišla pravočasno, Branka pravi, da bi šestčlanska družina zatočišče verjetno našla pri sorodnikih, medtem ko Zvonko o možnosti, da bi moral domačijo zapustiti, sploh ni hotel razmišljati.
več kot sto tisoč evrov. Občina je uspela pripraviti vso potrebno dokumentacijo in po mesecih čakanja je država projekt odobrila in zanj v celoti zagotovila denar. Stroji so zabrneli in z ramen Rožencvetovih se je odvalila velika skala. Budno so bdeli nad sanacijo in se na lastne oči prepričali, da je bila narejena strokovno. Njihove noči so zdaj tako spet mirne, o plazu pa priča le še zaplata zemlje pred hišo, ki je zaenkrat še brez trave.
ANJA DEUČMAN
Šestčlanska družina in šmarska občina sta uspešno sanacijo plazu obeležili slovesno, kar dokazujejo V tudi zastave. Plaz je potegnilo tik do potke na levi strani. (Foto: GrupA)
m
»Ko sem se odpeljal v trgovino, nisem videl, da bi bilo pri hiši karkoli narobe. Čez pol ure, ko sem se vrnil domov, sem opazil pred hišo udor,« se spominja Janez Stadler s Topolo-vega, visoko v hribih nad Lesičnim v občini Kozje. Zakoncema Stadler je pred tremi leti plaz začel uničevati gospodarsko poslopje, po zadnjem močnem deževju se je pojavil še eden pri družinski hiši. Tega loči od hiše komaj dva metra razdalje. Bosta zakonca iz središča Kozjanskega ostala brez vsega?
»Nismo si še opomogli od plazu, ki ruši gospodarsko poslopje, zato je bil mož, ko je opazil nov plaz, povsem skrušen,« je s solznimi očmi povedala Antonija Stadler. V hudi stiski so poklicali župana Andreja Kocmana, ki je hitro prišel in ponudil pomoč. Nato so se oglasili še gasilci, ki so plazečo zemljino prekrili s ponjavo, da bi preprečili njeno dodatno namakanje. Pomoč sta ponudili tudi družini Koren in Perc iz soseščine. »Ko je najhuje, človeku veliko pomeni že topla beseda,« je razmišljala Antonija. Sta-dlerjeva, ki jima grozi, da bosta izgubila vse, sta nato čez noč dežurala ob ponjavi, ki jo je močan veter premetaval sem in tja.
Ugotovila sta, da je za začetek pred hišo začela spuščati greznica, tudi vodovodno cev lahko plazeča zemljina uniči. Bliža se zima in z njo temperature pod ničlo, ko grozi, da bodo cevi zaradi zamrzovanja počile. Bosta Stadlerjeva kmalu ostala še brez vode za gospodinjstvo in za živali?
Janez Stadler pred gospodarskim poslopjem, ki je zaradi plazu iz leta 2010 ostalo brez nosilnega stebra. Pot v hlev je nevarna.
Država je gluha
»Pričakujem pomoč države, vendar imam z njo slabe izkušnje,« je odgovoril Janez. Slabe izkušnje ima s »starim« plazom iz leta 2010, ki je doslej povsem uničil enega od nosilnih stebrov Stadlerjeve-ga gospodarskega poslopja. »Država nas je zelo razočarala,« je dodala Antonija. Z možem sta si prizadevala, da bi njuna kmetija postala ekološka, a jima je plaz prekrižal načrte.
»Ko je najhuje, človeku veliko pomeni že topla beseda,« pravi Antonija Stadler.
Tudi pri gospodarskem poslopju je plaz zagodel podobno kot novi ob nedavnem deževju. »Takrat sem šel preverit ograjo pašnika za živino in sem na gospodarskem poslopju opazil razpoko. Tudi takrat sem najprej obvestil župana,« se spominja kmetovalec Janez. »Občina se je nato s strokovnjaki lotila izdelave projekta sanacije plazu. Zanj
je namenila veliko denarja, nazadnje so na ministrstvu rekli, da denarja za plazove nimajo,« je bil zgrožen Janez Stadler. Pot v Stadlerjev hlev je nevarna, hodijo po mačje. »Če kdo pride, reče, da ne želi tja, midva zaradi preživetja morava,« je povedala Antonija.
Obe poslopji je zgradil Janez, v njih se skriva tri desetletja in pol njegovega trdega dela. Zadnjih deset let, po poroki, živita v njej skupaj z ženo. »Nisem vedel, kaj je dopust, še opolnoči sem delal,« so njegovi spomini. Na delo se vozi v Celje, najprej po makadamu, ki vodi od hiše, nato po hudi strmini daleč v dolino do Lesičnega. V službi v Celjskih mesninah, kjer je mesar, začne delati ob štirih, od doma mora ob treh zjutraj, med hudo zimo še prej.
Plača je nizka, zato si morata zakonca pomagata s kmetovanjem. Antonija se je povsem posvetila delu na kmetiji, vendar jima je rušeče se gospodarsko poslopje preprečilo, da bi imela več živine. Precej takšnih odročnih ter zelo strmih slovenskih kmetij je že zapuščenih, Stadlerjeva v kozjanskih hribih vztrajata ...
BRANE JERANKO Foto: GrupA
PORTRET
41
Nemirni duh jo peha
naproti
izzivom
Vsestranska Katja Gorečan v iskanju svoje poti
»Več ustvarjalcev, umetnikov bi se lahko prostovoljno ali na kakšen drugačen način ukvarjalo z ljudmi. Biti ustvarjalec namreč ni poslanstvo, ki bi pomenilo le ustvarjanje zase, ampak pomeni v veliki meri ustvarjanje z ljudmi. Tako drug drugemu pomagamo in izmenjujemo znanje.«
Branje poezije v Čilu, razstava na Dunaju, sodelovanje na nizozemskem tednu oblikovanja, poslikava hostla na Šrilanki ... Nemirni duh Katjo Gorečan iz Dramelj vodi po svetu, kjer v vsaki državi, če se le da, pusti svoj umetniški podpis. V domovini je nase pri 23 letih odločno opozorila s pesniško zbirko Trpljenje mlade Hane, ki ji je odprla vrata odmevnih pesniških festivalov. Delček doživetij s popotovanj in kanček alternativnega pridiha, s katerim rada začini svoje življenje, je s festivalom Dramfest poleti prinesla tudi v domači kraj.
Spomin na potovanja, ki nasploh širijo človekova obzorja, je zagotovo še bolj živ, če v obiskanih državah za sabo pustiš nekaj, kar lepša življenje drugim. Katjo v tuja mesta vabijo ponujene priložnosti, kot je na primer ta, da bo v otroškem gledališču Narrenschloss na Dunaju postavila 20 svojih slik. Ali pa se ustvarjanje rodi popolnoma samodejno. Priložnost, da med enomesečnim spoznavanjem Šrilanke poslika steno hostla in se tako pridruži ostalim popotnikom, ki so tam že ustvarjali, je zanjo preveč vabljiva, da bi ob njej zgolj skomignila z rameni. Je pa lahko po drugi strani raziskovanje pisanega Maroka izvrsten navdih, da značilnost afriške kulture, kot je slikanje s kano, posvojiš za svoje in na novo pridobljeno znanje uporabiš na gibalno ustvarjalnem festivalu v domovini. Tako se je lani rodil prvi Dramfest z izmenjavo oblačil, jogo, ustvarjalnimi delavnicami.
»Ne maram se učiti po drugih«
Katja Gorečan je doslej poskušala študirati na različnih smereh, od likovne pedagogike, primerjalne književnosti, opravila je tudi sprejemne izpite za akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Vendar jo je ponovno premamil draž potovanj, da svet razišče s svojimi očmi. »Fakultete ne morem končati zato, ker se hitro naveličam, ampak zato, ker se ne maram učiti iz izkušenj drugih, torej iz tega, kar so doživeli ali naredili oni.« Pred nekaj dnevi se je tako za leto preselila v Madrid, kjer bo tutorka in varuhinja dveh deklic, ki obiskujeta zasebno šolo. Ker je pouk dvojezičen, bo pomanjkljivosti pri učenju danes nepogrešljive angleščine, ki pa jo starejše generacije
Špancev ne obvladajo najbolje, poskušala odpraviti z zasebnimi učnimi urami. Sama pa bo srkala znanje temperamentne španščine in če se bo le dalo, priredila kakšno razstavo.
Govorica pik in barv
Slikati je začela približno leto po tem, ko se je vpisala na študij likovne pedagogike. Pritegnil jo je način ustvarjanja s pikami, kot ga poznajo avstralski domorodci abori-gini. Njene pravljične hišice, stavbe, najrazličnejše živali, rastline, drobni ornamenti so ljudi spominjali na slog Friedenreicha Hundertwas-serja, za katerega dotlej še ni slišala.
Nasploh pa se ji zdi, da podobe iz svojih del nato velikokrat uzre na svojih potovanjih. Ko je obiskala naselje italijanskih priseljencev Laboka v Argentini, kjer so si domove in ograje polepšali z živo pisanimi barvami, se ji je vse skupaj zdelo znano. Tudi sama namesto sivine in črnine namreč izbira izrazite, močnejše tone in se prepusti njihovi govorici. »Ko sem med potovanji obiskala kakšne revnejše skupnosti, sem povsod opazila polno barv. Kjer ljudje nimajo materialnih stvari, si skušajo polepšati vsakdan z barvami, ki jih nosijo na oblekah, z njimi pleskajo stene. Tudi sama razmišljam tako in poskušam s svojim slikanjem poiskati lepši pogled na svet. Ne razmišljam lahkoverno, da bom s tem rešila vse tegobe, vendar menim, da lahko na ta način najdem pozitivno plat v vsem slabem, kar se zgodi.«
Dela, da lahko ustvarja
Čeprav si želi, da bi lahko s svojim ustvarjanjem nekoč zaslužila za reden mesečni prihodek, si je, kot pravi, s honorarji od knjig in slik težko služiti kruh. Zato je njeno ustvarjanje predvsem hrana za dušo. Da lahko začetek meseca sklene s koncem, ob tem pa sprosti svojo kreativno žilico, opravlja najrazličnejša dela, ki so če se le da povezana z ljudmi. Medtem ko trenutno uči dve osnovnošolki, je pred časom delala v vrtcu, v enem od domov za ostarele pa je za ljudi z demenco pomagala voditi terapije z barvami. Ko se je odločila za slednjo zaposlitev, se ni ustrašila zavračanja
Katjo, ki se trenutno mudi v Madridu, smo ob izidu njene druge pesniške zbirke Trpljenje mlade Hane lani takole ujeli v fotografski objektiv. S knjigo, ki je izšla pri Centru za slovensko književnost, je bila izbrana za 15. bienale mladih umetnikov Evrope in Sredozemlja. Svojo prvo pesniško zbirko Angeli istega porekla je leta 2007 izdala v samozaložbi in prejela nagrado za najboljše delo na natečaju Ljubezen do domovine, svojega kraja, družine, sosedov, drugačnih ljudi s pesmijo Moj Rom. S pesmijo Pešačenje po sgrafitu je leta 2008 sodelovala na mednarodnem festivalu Castello di Duino, od 16. leta pa dela objavlja v zborniku Literarnega društva Šentjur. Doslej je pripravila tudi več slikarskih razstav.
»Na potovanjih vedno spoznaš kaj novega, učiš se, kako sprejemati drugačnost. Vidiš stvari, ki te ganejo ali pretresejo, a ljudi ne smeš gledati z obsojanjem. Njihova drugačnost je nekaj sprejemljivega, je del njihove kulture, ne glede na to, kako nenavadno je lahko včasih videti skozi naše oči.«
Barve so zame nekaj posebnega, samo to, kako jih lahko kombiniramo, kako se med seboj stapljajo, se mi nadvse zanimivo. Menim, da imajo posebno govorico.«
ali občasne godrnjavosti starejših. In njena izkušnja?
Spoznala je, da so dementni neverjetno ustvarjalni ljudje, kljub temu, da včasih dajejo občutek, da nečesa nočejo ali ne znajo. »Imela sem veliko dementnih >študentov<, ki so najprej potrebovali ogromno časa za razlago in spodbudo, nato pa so ustvarjali kot le kaj. Ko smo delali mandale, z izdelovanjem katerih tibetanski menihi krepijo potrpežljivost, Freud in Jung pa sta jih na primer uporabljala za terapije, so starejši ustvarili prekrasne vzorce. Zanimivo je, da so bili vzorci tudi zelo urejeni, kar na nek način simbolizira osebno stabilnost.«
Delo s pozabljivimi starejšimi najbrž ni sanjska služba, za katero bi se borili povprečni 23-letniki. Sama pa je pri tem spoznala, da se pod plastmi bolezni skrivajo čudovite osebe in da bi se morali tudi zato, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo družbo sočloveka v bolezni potrebovali sami, kot prostovoljci bolj ukvarjati s takimi skupinami ljudi.
Poezijo nosi v sebi
Kot slikanje je tudi pisanje zanjo način izražanja, ki jo spremlja že od majhnega in brez katerega ne more živeti. Pisati je začela že kot majhna deklica, kljub temu, da njeno pesniško pero v zadnjem
času nekoliko miruje, pa je, tako pravi, poezija nekaj, kar nosi v sebi. Svoj pesniški glas je povzdignila zlasti s pesniško zbirko Trpljenje mlade Hane, ki jo je pri Centru za slovensko književnost izdala lani. Se je pa morala kot mlada avtorica in še ženska po vrhu močno potruditi, da »pravim pesnikom« ni uspelo, da bi jo utišali.
Svoj drugi jaz, mlado Hano, je začela ustvarjali po literarnem večeru, ko so trije starejši pesniki napadli njeno osebnost, poezijo in ženskost. Potem je s svojim pisanjem hotela povedati, da to ni način, ki ga odobrava. Želela je izpostaviti človeškost, ki jo zahteva od sočloveka in od pesnika. Če je nekdo pesnik, še ne pomeni, da ima pravico obsojati in poniževati druge, poudarja. A je po njenih izkušnjah tega v slovenski poeziji in nasploh v družbi veliko, saj živimo na majhnem prostoru, kjer si ljudje pogosto privzamejo pravico soditi tuja življenja, namesto da bi najprej razčistili pri sebi.
Verzi širijo meje
Septembra letos je s pesnikoma Brankom Mozetičem in Tajo Kramberger pod okriljem Centra za slovensko književnost predstavljala antologijo slovenske poezije v Čilu in Argentini. Njeno Hano so tako med drugim spoznali v društvu čilenskih pisateljev, na literarnem večeru v Buenos Airesu in na tamkajšnji filozofski fakulteti, kjer se mnogo potomcev slovenskih izseljencev uči slovenščino. Katja jim je predstavila tudi španske prevode nekaterih svojih pesmi, ki so bile na festivalu Živa književnost prevedene še v francoščino, ukrajinščino, baskovščino, grščino in malteščino. Ljubiteljem poezije v omenjenih državah so dostopne predvsem s pomočjo svetovnega spleta in izdaj različnih zbornikov.
Prisluhniti pesmim v jeziku, ki ga sam ne poznaš, je svojevrsten poklon tudi za njihovo avtorico. »Dober občutek je biti svetoven, preveden. Zanimivo je, ker ne veš točno, kaj pomeni katera beseda, ritem je drugačen, včasih ne steče tako kot v maternem jeziku. Je pa res, da je Hano težko prevajati, saj se glasovi veliko izmenjujejo. Lep uspeh je, da imaš pri 24 letih izdano knjigo, sploh kot ženska, in da so pesmi prevedene, zato sem včasih kar ponosna sama nase,« prizna. Festivali pesnikov z mednarodno udeležbo se ji zdijo še posebej dobrodošli, saj odstrejo vse možne razlike poezije. Okolje, država, prostor, od koder avtor prihaja, imajo po besedah sogovornice neverjetno moč na njegovo ustvarjanje.
Ob prangerju
Poleg že naštetih jezikov so to poletje njene pesmi zazve-nele še v ruščini. Katja Gorečan se je na povabilo Barbare Pogačar namreč udeležila 10. srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Pranger. Prav zato, ker je v preteklosti zaradi kritik svoje poezije že občutila cmok v grlu, je njena koža sčasoma postala debelejša. A vendar je tokrat od pričakovanega vsesplošnega kritiziranja, ki je v Sloveniji po njenem mišljenju čezmerno, ob sramotilnem stebru naletela na odprt pogovor in sodelovanje. »V Berlinu so imeli kritiki pred nekaj časa nalogo, da opozorijo samo na to, kar je dobro. Ne pravim, da bi moralo biti tako pri vsej umetnosti. Za otroke in mlade pa je sploh pomembno, če prepoznamo in spodbujamo njihove uspehe, kar po mojem mnenju pomaga pri razvoju njihovega potenciala.«
TINA VENGUST Foto: Arhiv NT (GrupA)
42
PO SLEDEH BRALCEV
Dohodkov ni, štipendije pa
^^ Ker so na centru za socialno delo upoštevali podatke predpreteklega leta, sta ostala brez I I štipendije oziroma otroškega dodatka
tudi
V zadnjem mesecu smo zasledili več zgodb iz različnih krajev naše regije, ko so centri za socialno delo zavrnili vloge za štipendijo oziroma otroški dodatek. Povsod je bil razlog ta, da so upoštevali dohodke za predpreteklo leto, ko so vlagatelji še imeli nekaj denarja. Lanskega leta, ko so bili brez dohodkov, niso upoštevali. Na centrih razlagajo, da so vse naredili po zakonu, ljudje so se pritožili, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je zasuto s pritožbami.
Bralka (njene podatke hranimo v uredništvu) iz Celja je za hčer septembra letos na Center za socialno delo (CSD) Celje vložila zahtevo za štipendijo. Zahteva je bila zavrnjena, saj naj bi druga hči preko študentskega servisa zaslužila preveč, in sicer 3.800 evrov. Ta denar je hči zaslužila leta 2011. Lani nobena od hčera ni bila davčna zavezanka, tako da davčna uprava ni izdala dohodninske odločbe. CSD ima sicer natančen vpogled, koliko je kdo zaslužil. Bral-
SPELA KURALT
OB ROBU:
Zakonito in neživljenjsko
Vsak, ki se je kdaj odpravil na kateri koli center za socialno delo, ima svojo zgodbo. Eden je predolgo čakal, drugi je prišel prepozno, tretjemu ni bila všeč pričeska uslužbenke. Dejstvo je, da je delo tistih, ki delajo z ljudmi, težko. Še posebej če so stranke ljudje, ki so v stiski. Po eni strani vsega naveličane stranke kdaj tudi kaj rečejo, česar si uslužbenci ne zaslužijo, po drugi strani pa se lahko zgodbe prizadetih uslužbencem zelo usedejo v srce.
V takšnih primerih bi pričakovali, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi problem rešili. Veliko zgodb je, ki pričajo, da so uslužbenci naredili vse, kar je po črki zakona. Vsega tistega, kar bi še lahko naredili in bi bilo prav tako zakonito, pa niso. Ker ni bilo treba. Naše bralke ni bilo treba poklicati in ji svetovati, naj sama pridobi podatke iz davčne uprave, kar bi njeni hčeri prineslo državno štipendijo. Isto velja za bralca, ki je prav zaradi tega ostal brez otroškega dodatka. Oba bosta po vsej verjetnosti uspela s pritožbo. Vendar v vsem tem času, nekateri čakajo na odločitev ministrstva skoraj leto, bosta njuni družini brez dodatnega denarja. Štiričlanski družini, kjer je samo eden od staršev v slabo plačani službi, pa veliko pomeni že dodatnih petdeset evrov mesečno.
Dejstvo je, da se centri za socialno delo utapljajo v delu. Dejstvo je tudi, da si znajo delo včasih tudi olajšati. Nekateri uslužbenci namreč pošiljajo nosečnice, ki so samozaposle-ne, da same pridobijo podatke davčne uprave o plačanih prispevkih. To je sicer naloga centra, ampak menda naj bi predolgo trajalo, če zahtevajo podatke po uradni dolžnosti. Prosim? Se pravi, da nosečnici lahko predlagajo, naj sama zadevo uredi, ker je to za njih lažje, nekomu, ki bo zaradi nepopolnosti davčnih podatkov ostal brez štipendije, pa ne morejo svetovati, naj se sam obrne na »dacarje«?
Vedno je tako, da dobro delo zahteva dodaten napor. Včasih tudi izven delovnega časa in včasih tudi izven okvirov delovnih nalog. Včasih pa je dovolj, da je tisti, ki dela, le Človek. Ki čuti stisko sočloveka. Morda je le to tisto, česar nekateri, žal tudi uslužbenci centrov za socialno delo, ne zmorejo.
Koliko študentov bo letos brez državne štipendije zaradi starih podatkov?
ka nam je namreč pokazala natisnjene podatke, kot jih vidijo na centru. Ob vsakem podatku je letnica, na podlagi katere torej točno vedo, iz katerega leta so dohodki. Pri eni od hčera je bil znesek in zraven letnica 2011, pri vseh ostalih družinskih članih je bila letnica 2012.
Bralka pravi, da so jo, še preden so odločili o zahtevi za štipendijo, poklicali, naj še nekaj prinese. Nihče pa je ni opozoril, naj sama pridobi podatke iz davčne uprave, ki bi dokazali, da hči lani ni zaslužila nič. Prav ta znesek je bil namreč odločilen, kot pravi bralka: »Uslužbenka na CSD mi je rekla, da če bi to vsoto zbrisali, da bi druga hči dobila štipendijo. Kako naj to zbrišem? Saj to se ne da.« Ko je dobila vlogo zavrnjeno, je na davčni pridobila vsa dokazila, da lani hčeri nista zaslužili nič. To je pripela k pritožbi: »Upala sem, da se bo to uredilo že v Celju, vendar so vse poslali v Ljubljano. Zdaj pa vem, da bomo čakali. Še lanske pritožbe glede štipendije niso rešili.«
Kdo ni opravil dela?
Direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalič pojasnjuje,
da delavci centra upoštevajo dohodke tako, kot zahteva Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pravi, da se načeloma upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine za preteklo leto, ki jih posreduje Durs. Če ti podatki niso na voljo, upoštevajo podatke iz odločb o odmeri dohodnine za predpreteklo leto. Tako je bilo tudi v bralkinem primeru, saj hči odločbe o odmeri dohodnine lani ni dobila. V tem primeru bi morala, tako pravi Bezenšek Laliceva, bralka sama poskrbeti za prave podatke: »V primeru neskladja oziroma nasprotovanja med dokazili, ki jih je predložila stranka, in podatki, ki smo jih pridobili iz uradnih evidenc, mora stranka pri organu, ki je pristojen za vodenje posamezne uradne evidence, zahtevati spremembo potrdila oziroma podatkov. Popravo podatkov pri posameznem viru mora torej zahtevati in urediti stranka.«
Glede na to, da bralke na to niso opozorili, čeprav so videli, da so podatki izpred dveh let, nas je zanimalo, ali bi lahko center sam opravil poizvedbo pri davčni upravi. Z Dursa so nam odgovorili le, da v sklopu sistema eSociale,
s katerim centri za socialno delo dostopajo do teh podatkov, davčna uprava posreduje podatke na letni ravni, in sicer za preteklo in predpreteklo leto. Podatke o obdavčljivih dohodkih na mesečni ravni, ki so tudi potrebni pri odločanju o določenih pravicah iz javnih sredstev, pa Durs posreduje za pretekle štiri mesece oziroma za preteklih 13 mesecev, vključno z mesecem vložitve vloge. Na davčni upravi so še poudarili, da »v sklopu eSociale posredujejo vse podatke v skladu z zakonom in dogovori, na postopke odločanja o posameznih pravicah iz javnih sredstev pa Durs nima vpliva«.
Več podobnih primerov
Bralkina zgodba žal ni edina. Bralec (podatke hranimo v uredništvu) iz Žalca se je že pritožil na zavrnjeno vlogo za otroški dodatek. CSD Žalec mu ga namreč ni odobril, ker naj bi imel previsoke dohodke. Bralec je bil ogorčen, ker je imel lani tako nizke dohodke, da sploh ni dobil odločbe o odmeri dohodnine. Center je upošteval podatke za predpreteklo leto, ko mu je šlo finančno bolje. Zgodba je bila sicer malen-
kost drugačna kot pri bralki, saj so pri njem dohodke za predpreteklo leto upoštevali zato, ker je vlogo za otroški dodatek vložil v času, ko vse dohodninske odločbe še niso bile izdane. Ker tudi njegova ni bila izdana, center pa ni mogel predvideti, da odločbe sploh ne bo dobil, so upoštevali predlansko odločbo o odmeri dohodnine. V takih primerih centri namreč upoštevajo dohodke za predpreteklo leto.
Očitno pa so v Žalcu že sami videli, da je šlo nekaj narobe, saj so mu, tako pravi bralec, kar sami pomagali spisati pritožbo. Teh pa je ogromno. In bralec na odgovor ministrstva čaka že več mesecev.
Vse konča v Ljubljani
Vsaka pritožba na odločbe centrov za socialno delo roma na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ker je zgoraj opisanih zgodb zelo veliko, je ministrstvo zasuto s pritožbami. Lani so centri za socialno delo izdali okoli 750 tisoč odločb, na ministrstvu so prejeli več kot 10 tisoč pritožb. Čeprav so po Zakonu o upravnem postopku dolžni odločiti v enem mesecu oziroma v največ dveh mesecih pri težjih primerih, je resničnost drugačna. Z ministrstva so sporočili, da so zaostanki pri odločanju rezultat velikega števila pritožb, zapletenosti primerov in kadrovskih omejitev. »Strankam se za daljši rok pri reševanju pritožb opravičujemo,« so še zapisali v odgovoru. Če stranke s pritožbo uspejo, dobijo vse izplačano za nazaj, vendar brez obresti. Pritožbe rešujejo po vrstnem redu, kot so jih prejeli, prednostno pa rešujejo pritožbe, ki so povezane s pravicami za preživetje posameznika ali družine, to so denarna socialna pomoč, varstveni in otroški dodatek ter državna štipendija.
Kljub vsemu pa na ministrstvu ugotavljajo, da nekaj ni v redu, če dobivajo toliko pritožb, in da zakonodaja na tem področju šepa: »Na ministrstvu smo pripravili spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in posledično temu tudi spremembe pravilnika, ki ureja upoštevanje dohodkov. S temi spremembami bo težava, kakršne navaja vaša bralka, rešljiva.«
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Zajetno opravičilo
Spoštovani naročniki, občasni bralci Novega tednika Po dolgem obdobju odličnega sodelovanja s Tiskarno Delo nam je v prejšnji številki časopisa ponagajal tiskarski škrat. Zato se vam v imenu tiskarne in uredništva Novega tednika iskreno opravičujemo, ker precej naših bralcev ni moglo prebrati štirih natisnjenih strani. Neljub zaplet rešujemo tako, da
smo dve slabo vidni strani priloge Zdravje natisnili ponovno, obenem pa smo prilogo razširili še z novimi vsebinami. Prav tako smo ponatisnili prispevka Tudi konji imajo radi masažo in Na svetu mu ni para. Ker pa ne bi želeli povzročati novih nevšečnosti tisti večini, ki je omenjene strani lahko prebrala, smo Novi tednik tokrat razširili z običajnih 56 na kar 64 strani. Vsem skupaj torej dodajamo v opravičilo še več zanimivega branja. Hvala, ker nam zaupate.	UREDNIŠTVO
PORTRET
43
Karlova zgodba o Janku, MiSu
I ^^ III Karl Čretnik že pol stoletja stoji na odrskih deskah - Monodrama Mišo frajer, U I I II Janko hajer kot poslastica
Karl Čretnik je ime, ki zagotovo ljubiteljem velenjskih odrskih desk ni neznanka. Nič čudnega, saj je v petih desetletjih igralsko upodobil 35 vlog in odigral 427 gledaliških predstav, ki jih je videlo približno 70 tisoč gledalcev. Kot režiser se je podpisal pod 18 gledaliških predstav.
S črnim klobukom ga je velikokrat mogoče srečati na velenjski promenadni Cankarjevi ulici, kako hiti proti domu kulture na gledališko vajo. Nazadnje smo ga občudovali v četrtek zvečer v Muzeju premogovništva Slovenije. Kot »hajer« oziroma kopač Janko in tudi kot pevec Mišo Kovač je znova navdušil občinstvo.
Monodrama Mišo frajer, Janko hajer pod režisersko taktirko Petra Boštjančiča je pripoved velenjskega rudarja o njegovem življenju, ki ga spremljata veselje in žalost. Zgodba Ferija Lainščka se dogaja v času Titovega Velenja in spremlja življenje rudarja Janka, ki je zelo podoben legendarnemu pevcu Mišu Kovaču. Monodrama je nastala lani, v letu, ko je bilo Velenje evropska prestolnica kulture, po predstavitvi knjige Jezero na robu mesta.
Pisatelji Feri Lainšček, Dušan Dim, Peter Rezman, Esad Babačič in Jože Hudales so spisali omnibus zgodb, ki se vsaka na svoj način dotikajo jezer ob robu Velenja. Lain-šček je za izhodišče vzel lokalni lik rudarja in njegovo hrepenenje po preseganju enoličnosti. Gre za identifikacijo junaka z Mišem Kovačem. »Po pogovoru smo to zgodbo udejanili v gledališču. Tekst je skoraj v celoti Lainščkov, vendar sem sam dodal nekaj izpovedi rudarja,« je omenil Čretnik. »Nisem bil >knap<, a se mi zdi, da poznam njihovo dušo, mentaliteto, način razmišljanja, čustvovanja ... Tako sem po svojem občutku zgodbi dodal podrobnosti, značilne za to okolje, tekst pa zapisal v pogovornem jeziku.«
Zgodba o rudarju
Prvi del je zgodba o rudarju, ki se je s prekmurskih ravnic preselil v Velenje, nato se začne tragična življenjska zgodba posameznika z dvema otrokoma, ki nista njegova: »V življenju je treba tudi to sprejeti in na koncu je vse lahko lepo,« je ob tem dejal Čretnik. Igralec je bil kar 35 let med rudarji, čeprav nikoli ni bil pravi »knap«:
»Če imaš v sebi žilico, je težko pustit gledališče. Čeprav je v vseh teh dolgih letih odrske deske zapustilo precej igralskih prijateljev in soigralk, sam tega nisem mogel storiti. Seveda sem večkrat razmišljal, da bi nehal. Vendar ko je prišla jesen, ko smo prišli v gledališče in ko sem zaznal tisti znani vonj, sem vedel, da bom letos spet tukaj.«
Pisatelj Feri Lainšček: »Veseli me, da je moj literarni junak, ki se je rojeval med klatenjem po Velenju in druženjem s prijatelji, ušel iz knjige in zaživel tudi na gledališkem odru. Ponuja se mu namreč priložnost, da se vrne tja, od koder je pravzaprav prišel - torej med ljudi.«
»Premiera je vedno malo napeta. Všeč mi je, da je prišlo toliko ljudi in da so igro dobro sprejeli. Zelo sem zadovoljen,« je povedal Janko po predstavi, ko se je počasi spreminjal v Karla Čretnika.
»V vseh teh letih, ko sem bil s pravimi rudarji, sem jih dobro spoznal, jih začutil, zato tudi poznam njihovo razmišljanje. Zagotovo je nekaj >knapa< tudi v meni.« Seveda je čar četrtkovi premieri dodalo nenavadno okolje muzeja premogovništva. Kot je napovedal Čretnik, bodo
poskušali tudi ostale predstave odigrati v prostorih premogovnika oziroma se bodo skušali z muzejem dogovoriti, da bi igralec na odrske deske stopil tudi ob obiskih kakšnih skupin. Posebna želja je tudi, da bi se Janko iz zgodbe vrnil tudi v jamo, torej v nedrje muzeja.
»Najbolj se bojim, da bi me preveč potegnilo v igro, ker mi potem včasih malo zmanjka teksta. Vendar je to poseben čar, igra je vsakokrat drugačna. Sam sem bil s premiero zadovoljen, podoben je bil tudi odziv gledalcev.
Usojeno mu je Velenje
Karl Čretnik se je s prvo monodramo spopadel lani, ko je na različnih odrih igral poštarja.
»Bilo je nekoliko lažje, ker je bilo več komičnih vložkov in takrat lažje improviziram. Tu pa je dramaturška zgodba neprekinjena in ne morem zavijati po svoje, pravzaprav predstava zahteva ogromno zbranosti,« je omenil igralec, ki je vseeno duhovito pojasnil, da je dolžina predstave odvisna od tega, koliko teksta bo izpustil.
Od Šentjurja do premoga
Čretnik se je rodil v Šentjurju, kamor se je njegov oče Ivan preselil iz Velenja. Veselje do odrskih desk je podedoval po mami, ki je bila prav tako igralka. Osta-
li bratje in sestra tega daru in veselja niso prejeli. Menda je bil Karl nagajiv fantič, za delo na njivi pa mu ni bilo veliko. Starša sta imela sicer obrt, ki pa so jo po vojni nacionalizirali. Stroje so odpeljali drugam in iz tega je nastala tovarna poljedelskih strojev in kasneje Al-pos. »Lepe spomine imam na otroštvo in Šentjur. Se pa spomnim, da sem že kot fantič nastopil v takratni različici oddaje Pokaži, kaj znaš v Velenju. Majhen, kot sem bil, sem bil dimnikarček, oče mi je napravil lestev in osvojil sem drugo mesto. Za nagrado smo dobili velenjski premog, kar je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja veliko pomenilo.«
Karl je želel postati zobo-tehnik, vendar se je šolal v
srednji šoli za sanitarne tehnike v Ljubljani. Leta 1966 je diplomiral v višji šoli za zdravstvene delavce. Očitno mu je bilo Velenje usojeno, saj je bil najprej zaposlen na občini, od leta 1971 in vse do upokojitve 2006 pa v Premogovniku Velenje. Karla sta v takratni rudnik lignita zvabila v službo delovno mesto zdravstvene preventive in boljša plača. Tako je do upokojitve skrbel za zdravstveno preventivo z vidika varstva pri delu. Z natančnostjo je dosegel marsikateri uspeh na svojem področju. Med prvimi so v rudniku uvedli zdravstvene ocene delovnih mest in vzpostavili sistem zdravstvenih pregledov. Seveda Karl ni manjkal niti v drugih organih upravljanja, sindikatu in še kje.
Pod odrskimi žarometi
Takoj po prihodu v Velenje se je pridružil kulturnim ustvarjalcem. Gledališko ustvarjanje ima v Velenju dolgo in bogato tradicijo, Karl Čretnik pa je eden najbolj zaslužnih, uspešnih in vztrajnih ustvarjalcev ter organizatorjev gledališke dejavnosti pri nas. Leta 1963 je postal član Mladinskega odra, kasneje AG Velenje, danes je član Kd Gledališče Velenje. Nekaj let je bil tudi predsednik društva. Prvo predstavo je odigral v vlogi desetega brata, v predstavi Sirota Jerica pa se je prvič preizkusil kot režiser. Sicer Čretnik najraje govori o Romeu, grbavcu iz Dogodka v mestu Gogi, ba-tlerju iz drame Veter v vejah sasafrasa, župniku iz Kralja na Betajnovi ...
Za svoje igralske dosežke je prejel številne nagrade,
od Napotnikovega priznanja in nagrade do Kajuhove nagrade in Lihartove listine, letos pa ga je Mestna občina Velenje za dolgoletno delo v kulturi in za prispevek k razvoju gledališke dejavnosti v Velenju ter za povezovanje starejše in mlajše generacije velenjskih gledališčnikov nagradila z zlatim grbom.
Ljubezen in tudi uteha
Čretnik je imel jasno postavljene cilje: »V mojem življenju je bila na prvem mestu družina, sledila ji je služba, nato je bilo gledališče. To so bile moje prioritete, moje prednostne usmeritve. Zaradi tega nimam hiše, ne vem kakšnega premoženja ali česa drugega. Je pa res, da me je žena Mira vedno podpirala, saj sva se tudi spoznala v gledališču.« Tako je bilo gledališče v Čre-tnikovi družini pogosto tema
pogovora, čeprav kasneje »sinova Mitja in Vasja nista zabredla v igralske vode; mogoče zaradi tega, ker sta bila zaradi igralstva in vlog prikrajšana tudi za kakšno večerno pravljico«.
Po prezgodnji smrti žene Mire, kar Karl označuje kot kruto poigravanje usode, je igralcu dolgo časa gledališče pomenilo tudi uteho. Igral je tenis, redno so se družili pri ženinih sorodnikih. Blizu sta mu sinova, da o vnukih Pii in Leu, ki pomenita neizčrpen vir energije, niti ne pišemo. »V gledališču pa bom verjetno počasi izpregel. Za mano je veliko mladih igralcev in sam bom v miru zapustil odrske deske,« je zaključil igralec z izjemno kariero, ki bo prihodnje leto dopolnil 70 let.
URŠKA SELIŠNIK Foto: IVO HANS AVBERŠEK
44
REPORTAŽA
V stene svete gore stopali s
Te dni mineva 30 let, odkar so celjski alpinisti stopili na Gaurishankar - 7145 metrov premagali v pumparicah in v volnenih puloverjih
»Srečno in vrh vam želimo, fantje in dekle,« smo na straneh Novega tednika zapisali sredi novembra 1983. Takrat so se celjski alpinisti podali na prvo slovensko in tudi jugoslovansko samostojno društveno odpravo v Himalajo. Mlado boginjo svetlega obraza, kot v prevodu imenujemo višjega od vrhov gore Gaurishankar, so dosegli po 33 dneh utiranja poti v prvenstveno, še nepreplezano južno steno. 11 članov odprave je vodil Slavko Cankar, ki od uspešnega cilja na življenje gleda drugače.
Celjski alpinistični odsek je bil v 90. letih eden bolj aktivnih v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Ko je dozorel čas, da se člani podajo na zahtevnejšo odpravo, je idejo za Gaurishankar dal takratni načelnik odseka Cic Debeljak. Druga najvišja gora v skupini Rolwaling je bila še posebej vabljiva, ker je bila kot sveta gora dolga leta zaprta za odprave, celjske alpiniste pa so njene stene mikale tudi zaradi skrivnostnosti. Ta mejni vrh med Nepalom in Tibetom so različne odprave nekajkrat poskušale osvojiti s severne strani, a neuspešno. Leta 1979 je angleško-nepalski odpravi uspel vzpon na južni vrh po jugozahodnem grebenu. To je bilo tudi vse, kar so celjski mojstri vertikale vedeli o osvajanju te gore. »Povezali smo se s pokojnim predsednikom jugoslovanskega koordinacijskega odbora za ekspedicije Alešem Kunaverjem, nad našim zanimanjem nad to goro pa je bil še posebej navdušen njegov oče Pavle, sivi volk, znan tabornik in gornik. Ko je bil še šolar, so otroke namreč še učili, da je to najvišji vrh sveta. Viden je namreč iz Kat-manduja, glavnega mesta Nepala, medtem ko se Everesta iz tega mesta ne vidi,« pripoveduje Cankar. Ker ni šlo drugače, je odpravo organiziral in plačal alpinistični odsek pri Planinskem društvu Celje. Druge odprave do takrat so bile organizirane na državni oziroma zvezni ravni, organizirala jih je Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije.
Na vaša ramena je kot vodji odprave padel velik del bremen pred odhodom. Z organizacijo ste se ukvarjali tudi, ko bi morali spati. Kako ste izkoristili tisti dve leti pred odpravo?
Podjetja so nam takrat še lahko pomagala s sponzorstvi, v glavnem pa smo od njih dobili kakšno opremo ali oblačila. Drugače pa so nam pomagala tako, da smo dobili višinska dela, s katerimi smo zaslužili glavnino denarja. Dve leti je praktično cel celjski alpinistični odsek, od 35 do 40 članov, delal, da smo zbrali tistih 35 tisoč dolarjev. Opravili smo več kot 4 tisoč ur prostovoljnega dela. To je pomenilo, da so člani odprave, ko bi se morali najbolj pripravljati, namesto na vzpone v kakšna višja gorstva morali iti na dimnike.
Kaj je za organizacijo odprave pomenilo, da ste izbrali še nepreplezano smer?
Južno steno smo izbrali, ker je najbolj veličastna in verjetno najtežja na tej gori. Ker o njej ni bilo nič znano, smo leto prej organizirali izvidnico, v katero sva se podala z Jožetom Zupanom Jušem. Raziskala sva dostop do pod-stene, do mesta za bazni tabor, in do mesta, kjer je stal prvi višinski tabor. Dostop do pod-stene je bil kar težek, sploh za nosače. Steno sva fotografirala z vseh možnih kotov, da smo nato načrtovali smer vzpona.
Na skupinski fotografiji imate pri sebi le nekaj potovalk, sicer pa ste se v gore na drugem koncu sveta podali z okoli 2.700 kilogrami opreme.
Sliši se veliko, vendar je bila, gledano z našimi očmi, ta oprema zelo skromna. Bili smo v pumparicah in volnenih puloverjih, goretex je pravkar prišel na trg, a ga je imel le eden, drugi si tega še nismo mogli privoščiti. Šotori so bili last komisije za alpinizem, ki je imela pri agenciji skladišče, imeli smo tudi nekaj fiksnih vrvi. Precej omejeni smo bili zaradi denarja, gledali smo na vsak kilogram, da nismo potrebovali toliko nosačev. Kasneje sem bil še
»Po vrnitvi z Gaurishankarja sem začel drugače gledati na svet,« pravi Slavko Cankar.
dvakrat v Himalaji in opazoval odprave, ki so nosile s sabo vse mogoče, tudi fotelje. Za zvezo smo imeli samo ročne radijske postaje, ki smo jih dobili v Ljubljani na policiji. Šlo je za neke zaplenjene naprave, vsaka je bila drugačna. Tako smo lahko vsaj malo komunicirali med baznim taborom in steno.
Ko je šlo zares, je vaše premagovanje gore trajalo dober mesec. Poleg slabega vremena so vas upočasnjevali še plazovi.
Za pristop smo potrebovali približno teden. Zdaj je cesta speljana že tako daleč, da sta za to potrebna le dva dneva. Imeli smo okoli 60 no-sačev, ki so nosili opremo v dolino Rolwaling. Za prenos v bazni tabor pa smo morali najeti šerpe iz dveh bližnjih vasi. Ker jih je bilo malo,
je tudi to trajalo nekaj dni. Do prvega tabora je bil dokaj enostaven pristop. Nato je bila stena, ki sicer v spodnjem delu ni tako težka, zaradi taljenja ledu dokaj izpostavljena ledenim in kamnitim plazovom. Plezali smo namreč jeseni, ko se ob lepem vremenu v pobočje upre sonce, zato so temperature podnevi dokaj visoke. Zato smo lahko plezali samo zjutraj in dopoldne, okoli 12. ure pa je bilo treba iti na varno. Če smo zamudili, je bilo precej nevarno. Enkrat sem se komaj stisnil ob skale, da je šel plaz čez mene, kolega Branko Povše pa je dobil v roko kamen. Plezali smo na klasičen himalajski način, kar pomeni, da smo napenjali fiksne vrvi, postavljali tri višinske tabore. Težja je bila stena med drugim in tretjim taborom. Vrhnji del smo želeli preplezati čez južno steno, a se je nato pokazalo, da je pretežko in prenevarno. Malo pod vrhom, približno 100 višinskih metrov, smo prečili proti zahodu na tako imenovan angleški greben in svojo smer priključili angleško-nepalski smeri.
Tik preden ste osvojili vrh, je bil cilj ogrožen, saj vam je poteklo dovoljenje nepalske vlade. To je namreč veljalo do konca oktobra, saj do takrat traja jesenska plezalna sezona.
Zaradi slabega vremena nam je zasulo prvi tabor in polomilo dva šotora, ki sta bila postavljena tam. Več kot dober teden smo čakali, da so se razmere toliko umirile, da smo lahko to popravili in plezali naprej. Pri zadnjem naskoku, ko smo se odločili za prečko do zahodnega grebena, sta bila v navezi poleg mene še Bojan Šrot in Smiljan Smodiš. To je bilo 31. oktobra, takrat pa nam je tudi poteklo dovoljenje. Takoj ko smo videli, da bodo težave s časom, smo poslali kurirja v Katmandu s prošnjo za podaljšanje dovoljenja. Sama prošnja ni bila problem, težava je bil čas, ki ga je kurir porabil do Katmanduja in nazaj. Ko je šla naveza že proti vrhu, dovoljenja še nismo dobili. Zato nismo smeli javiti zveznemu oficirju, da smo dosegli
Člani odprave na Gaurishankar leta 1983 (od leve): Smiljan Smodiš, Slavko Cankar, Bojan Šrot, Aleš Stopar, Aco Pepevnik, Srečko Šrot, Marjana Šah, Tone Žuntar, Jože Zupan, Zvone Drobnič, Brane Povše
REPORTAŽA
45
spoštovanjem
vrh. Šele čez dan ali dva, ko je prišlo dovoljenje, smo povedali, da smo osvojili goro.
Pred odhodom ste dejali, da bo ne glede na to, kdo bo na koncu na vrhu, to uspeh celotne ekipe. Epilog alpinistične poti je naposled izkusilo pet članov odprave v dveh navezah.
1. novembra je bil hud mraz, močno je pihalo, mislim, da je bilo minus 27 stopinj Celzija. Vsi trije smo dobili ozebline. Ko smo prišli na zahodni greben, smo imeli precej sreče, da smo našli ledno razpoko, ki smo jo razširili, da smo lahko pred vzponom na vrh za silo bivakirali. Vrh sta najprej dosegla Bojan in Smiljan. Takrat se mi je kot vodji odprave od srca odvalil velik kamen, ker nam je po skoraj treh letih priprav vendarle uspelo. V to smo vložili ogromno energije in ni bilo lepšega, da se je trud celega odseka poplačal. Ko sem sam osvojil vrh, pa nisem imel tako lepih občutkov. Najbolj vesel sem bil, da je bilo konec, da ni bilo treba več gor, saj sem se komaj privlekel do tja, precej sem ozebel, nog nisem čutil že ves dan. Jugoslovansko zastavo pa sta na vrh 4. novembra ponesla Jože Zupan in Aco Pepev-nik, ki sta takrat imela lepo vreme.
Nepogrešljiva oprema alpinistov je tudi fotografski aparat in prav tega ste odnesli do samega vrha.
Res je, na vrhu smo 1. novembra zaradi slabih razmer ostali le kratek čas, samo tako dolgo, da smo se fotografirali. Ker sta Bojan in Smiljan že sestopala, ko sem sam še plezal proti vrhu, sem na cilju na cepin nasadil čelado in napravil fotografijo.
Čakala vas je še dolga pot nazaj. Kako je bilo po tako napornem vzponu sestopati z vrha?
Vršni del, ko smo izplezali iz zahodnega grebena, je s snegom prekrita planota, ki niti ni preveč strma. Tam ni več plezanja, samo gaziti je treba, a gre še vedno navzgor, višina je več kot 7 tisoč metrov, tako da je zrak bolj redek. Po tej vršni planoti ni bilo težko, nato smo se spustili tako, da smo v sneg zabili cepin in se po vrvi spustili do luknje, ki smo jo skopali v razpoki. Smiljan je šel naprej do tretjega tabora, kjer je prenočil, Bojan pa me je čakal v tej luknji. Mislim, da mi je rešil noge, saj me je vso noč grel s svojim telesom v spalni vreči in mi jih masiral, sicer bi bilo verjetno kar hudo.
Tudi sicer je bilo ob trenutkih, ko vas je narava zaustavila, da bi napredovali, najbrž izjemno pomembno prav vaše prijateljstvo. Se je vsak pri sebi boril z dvomi, s strahovi?
Velika prednost naše odprave je bila, da
smo se že nekaj let dobro poznali. Marsikatera odprava ima težave, ker v težkih razmerah na omejenem prostoru komu popustijo živci in pride do nesporazumov, sporov. Pri nas tega ni bilo, seveda se je bilo treba kdaj prilagoditi, biti strpen. Če je večina članov takšnih, to ni problem. Mislim, da strah ni bil tisto, kar smo občutili. Morda le takrat, ko je kakšen kamen priletel okoli glave ali kos ledu. Adrenalina je bilo veliko, a smo, kadarkoli smo šli v steno, prav vsi šli z velikim spoštovanjem.
Kako ste ohranjali vez z domovino?
Ko smo zapustili Katmandu, smo bili odrezani od sveta. Ni bilo satelitskih telefonov, nekatere večje odprave so imele radijske zveze. Poslali smo lahko kurirja s pismi, nato smo čakali dober teden, da je prišel nazaj. Vesti iz domovine smo prejeli šele, ko je kurir prinesel podaljšano dovoljenje, ob vrnitvi pa nas je v Katmanduju čakalo precej pošte in telegramov s čestitkami.
Je vaš uspeh odmeval tako, kot ste pričakovali?
V Jugoslaviji alpinizem ni bil posebej priljubljen, medtem ko je je v Sloveniji bil, sploh v Celju. Slovenci smo bili eden bolj uspešnih narodov v Himalaji kljub svoji majhnosti, a tudi danes je slovenski alpinizem ves čas v vrhu. Takrat nam je planinsko društvo v Zagreb poslalo avtobus, s katerim so prišli tudi svojci. Mene so pričakali žena in dva otroka, ostali takrat še niso imeli otrok. Po vrnitvi v Celje je bilo tudi kar nekaj sprejemov, sam pa sem šel za dober teden v bolnico, tako da se jih nisem udeležil. Čestitke so prišle tudi iz tujine, predvsem od urednikov različnih gorniških revij. Za preplezano južno steno smo dobili tudi Bloudkovo plaketo.
Zagotovo je neprecenljiv občutek, da vam je bilo dano najvišje vrhove gora odkrivati takrat, ko ste bili alpinisti edini, ki ste lahko doživljali ta svet.
Danes lahko gre na alpinistične odprave, tudi na Everest, praktično vsak, saj obstajajo komercialne odprave, kjer šerpe nesejo opremo, kisik ... Če imaš denar, navežeš s pomočjo interneta stik z eno od agencij, ki jih je na stotine, in ta poskrbi za vse. Takrat pa je bilo drugače. Vse smo morali postoriti sami, za dovoljenje smo morali prositi dve leti prej, oditi dvakrat na veleposlaništvo v Beograd, formalnosti je bilo ogromno. Danes je bolj enostavno.
TINA VENGUST Foto: SHERPA in osebni arhiv Slavka Cankarja
»Še dobro, da imajo seraki tukaj dokaj natančen vozni red (zgleden za naše železnice). Vsak dan, a vedno proti večeru, se kakšen odlomi nad enko, potem pa ponavadi v desnem žlebu zahrumi, ko se v dolino valijo gmote ledu, kamenja in snega. Snežni plazovi so sicer manjši, a bolj neugodni. Letijo nenačrtno in neprenehoma. Kamenje in kosi ledu so še bolj nepredvidljivi. Debele, okrogle skale žvižgajo po žlebu navzdol, ploščate pa začrtajo nekakšno parabalo po snežni višini in ti nenadoma prekrižajo pot. Ko se sonce upre z vso močjo, je južna stena Gauris-hankarja nevarna kot le kaj,« je leta 1983 za Novi tednik zapisal novinar Srečko Šrot.
»Še preden smo prišli v dolino Rolwaling, je pot ogrožal velik kamniti plaz. Nekaj nas je šlo čez ta plaz. Tam je imel naš zdravnik Žuntar veliko srečo, saj se je utrgal ogromen ploščat kamen, težek okoli 50 kilogramov, ki je z veliko hitrostjo priletel med njegov hrbet in nahrbtnik, tako da mu je potrgal naramnice nahrbtnika. Šlo je za centimetre.«
»Na takšni višini vsak odgovarja zase. Vsi člani odprave smo morali že prej podpisati dogovor, da v primeru nesreče ne bi nihče kompliciral ali zahteval, da je ob smrti treba njegovo truplo spraviti nazaj v domovino.«
Prenos tovora proti baznem taboru
Slavko Cankar v ledeni razpoki tik pod vrhom, ki je služila kot zasilen bivak.
»Odprava na Gaurishankar je bila takrat zame zagotovo eden večjih ciljev v življenju. Leta 1987 sem vodil še majhno odpravo s štirimi člani v gorovje Tango Tower v Pakistanu v Karakorumu. To je bil izreden vzpon, ki sicer ni bil visok, meril je okoli 6.250 metrov, a je bil ta neimenovani stolp takrat najtežja preplezana smer na taki višini v svetu. Glavni je bil seveda Franček Knez. Drugi člani naše odprave pa so kasneje osvojili še mnoge vrhove, Aco Pepevnik je bil na primer na več osemtisočakih, tudi na Everestu, še zdaj je aktiven kot gorski vodnik.«
Na vrhu Gaurishankarja, ki sta ga osvojili dve celjski navezi, so zavihrale tri zastave: jugoslovanska, celjska in nepalska. V taboru pod vrhom pa je poleg teh plapola tudi zastava Cinkarne Celje, pokrovitelja odprave.
46
PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Prvi Festival zdravja v Laškem uspel!
Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je minulo soboto v Kulturnem centru Laško organizirala prvi Festival zdravja. Obisk festivala, na katerem smo obiskovalcem postregli s številnimi predavanji, promocijami in degustacijami, je presegel vsa pričakovanja.
Poslušalci so lahko prisluhnili pogledom budističnega zdravitelja Marjana Rupnika, ki se marsikomu zdijo radikalni. Odgovarjal je tudi na vprašanja obiskovalcev.
Akademija za dobro počutje iz Celja je obiskovalcem povedala več o superživilih, Bachovi cvetni terapiji, s pomočjo akademije pa smo do-
dobra razmigali tudi obraz. Izvajali smo namreč vaje obrazne joge po Savini Atai. Seznanili smo se z aparatom Bioptron, ki služi sevalni terapiji, za piko na i pa preizkusili še veganski ričet zane-senjaškega Društva veganov celjsko-savinjske regije in se prepričali o tem, da tovrstna prehrana ni niti malo dolgočasna. Številne presne sladice, veganski priboljški, ekološko neoporečno sadje in ostala bogata ponudba naših razstavljavcev so pričali o tem, da lahko za svoje zdravje največ naredimo sami. Le odločiti se moramo za to.
NP
Foto: SHERPA
Več fotografij na www.radiocelje.com, na www.novite-dnik.com in na FB profilu Novi tednik in Radio Celje.
Avla laškega kulturnega centra je kar pokala po šivih. Sejem je bil zelo živ!
Za Savino Atai in njeno obrazno jogo ste zagotovo že slišali. V soboto je bila v naši družbi licencirana inštruktorica Savinine obrazne joge iz celjske Akademije za dobro počutje, ki je nekaj vaj za učvrstitev mišic in posledični dvig življenjske energije delila tudi z našimi obiskovalci. Ob izvajanju vaj smo se tudi dodobra nasmejali, kar je še dodatno prispevalo k dobremu počutju.
Budistični zdravitelj Marjan Rupnik (levo) je na sobotnem Festivalu zdravja postregel z drugačnim pogledom na življenje, zdravje, prehrano in farmacijo. Obiskovalce je pretresla njegova življenjska zgodba, ki je obenem navdih, koliko volje do življenja lahko zbere človek, kadar njegovo življenje visi na nitki. Marjanu Rupniku lahko prisluhnete vsak drugi torek v oddaji Zdravo z naravo na Radiu Celje.
Na Festivalu zdravja so predstavili tudi bioptron, medicinsko napravo, ki jo uporabljajo v bolnišnicah, specialističnih ustanovah, wellness in športnih centrih, lahko pa tudi doma. V Švici izdelan sistem svetlobne terapije spodbuja različne biološke procese v organizmih na pozitiven način.
Društvo veganov celjsko-savinjske regije, ki ga sestavlja skromno število zagnanih prostovoljcev, je pripra vilo veganski ričet. Obiskovalci so ga z navdušenjem sprejeli, četudi v njem ni plaval niti košček mesa.
Tesnejše sodelovanje za dobrobit bolnikov
Šolska medicina in komplementarne metode zdravljenja z roko v roki
Obravnava v Hiši integrativne medicine je samoplač-niška, saj (še) ni vključena v sistem zdravstvenega zavarovanja. V hiši pa bo enkrat ali večkrat na teden delovala tudi karitativna ambulanta, kjer bodo lahko pomoč poiskali tisti, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Na tem področju tesno sodelujejo s Škofijsko karitas Celje, v ambulanti pa bodo poleg uradne medicine na voljo tudi komplementarne metode zdravljenja.
Pred letom je zaživelo Združenje za integrativ-no medicino Slovenije. Njegov osnovni namen je vzpostaviti čim tesnejše sodelovanje uradne, šolske medicine s tako imenovanimi komplementarnimi, nekonvencionalnimi metodami zdravljenja, kar bi omogočilo karseda kakovostno obravnavo bolnikov. Vzporedno z združenjem je zaživel še en projekt. Pred meseci je v Celju vrata odprla Hiša integrativne medicine, prva tovrstna v Sloveniji, v njej pa bolniki pod eno streho najdejo tako zdravnika kot zdravilce.
Po besedah predsednika Združenja za integrativno medicino Slovenije, zdravnika prim. prof. dr. Zmaga Turka, se je v Sloveniji večina ljudi že zdravila s katero od komplementarnih metod zdravljenja, a kar 60 odstotkov jih tega svojemu osebnemu zdravniku ne upa povedati. »Najverjetneje so naleteli na neodobravanje, odpor, zaničevanje teh metod. To je velika škoda, saj tako zdravnik ne ve, da se nekdo poleg njegovega načina zdravljenja zdravi še z drugimi metodami,« pravi Turk. Združenje si tako prizadeva na eni strani uradno, šolsko medicino obvestiti o možnostih komplementarnih oblik zdravljenja, na drugi strani pa zdravilce, v Sloveniji jih deluje 580, izobraziti o osnovnih oblikah sodobnega zdravljenja.
Za manjše izgube denarja
Določeni zdravniki in zdravilci sodelovanje podpirajo in ponekod je že zaživelo. Določene komplementarne metode in njihove tehnike zdravljenja, kot je na primer akupunktura v obliki protibolečinske terapije, je v zadnjih letih uradna medicina tudi priznala. A za nadaljnji napredek bo dela, kot pravi Turk, še veliko, predvsem zaradi medsebojnega nezaupanja obojih. Združenje za integrativno medicino, ki ga med drugim sestavlja visoko usposobljen strokovni svet, želi od ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dobiti pooblastilo, da na podlagi raziskav odloča o tem, katere komplementarne metode so uporabne in katere škodljive, ter o tem, katere bi bilo mogoče vnesti v program zdravstvenega varstva. Po Turkovi oceni se preko zdravilcev prelije še enkrat toliko denarja kot pod okriljem rednega zavarovalniškega sistema. »Zato je pomembno, da se organi-
zirajo in da jih navsezadnje tudi nekdo strokovno in davčno preverja,« meni.
Izključno
preverjene
metode
Hiša integrativne medicine v Celju na enem mestu združuje tako šolsko medicino kot številne komplementarne metode zdravljenja, kot so na primer homeopatija, kiropraktika, akupunktura, ajurveda, bioetrapija, bioresonanca, metoda atla-sprofilax ... A kot poudarja menedžer združenja za integrativno medicino Bruno Sedevčič, so vrata odprta le tistim metodam, ki gredo skozi sito strokovnega sveta združenja in so torej dokazano preverjene, učinkovite in varne. Prav tako so preverjeni vsi zdravilci, ki delajo v hiši. »S strogimi kriteriji zagotavljamo, da vsak, ki pride po pomoč v Hišo integrativ-ne medicine, resnično dobi najbolj preverjeno metodo, tehniko in izvajalca, za tem stoji naš strokovni svet,« pravi in dodaja, da tako dodelanega koncepta povezovanja in nadzora v svetu še ni.
Bruno Sedevčič napoveduje, da bo Hiša integrativne medicine v popolnosti zaživela v začetku prihodnjega leta.
Odloča bolnik
Ljudje lahko v hiši najdejo obravnavo po metodi, ki so jo na podlagi lastnega znanja in želja izbrali za lajšanje svojih težav in zdravljenje bolezni, lahko pa najprej
Prim. prof. dr. Zmago Turk v eni od posvetovalnic, ki so svoj prostor našle v nekdanji Mikovi stavbi v Celju.
»Če nekoga povozi avto, bo seveda poiskal pomoč uradne medicine, ne pa klical bioenergetika. Če ima nekdo kronične glavobole, pa se je izkazalo, da so določene metode malce uspešnejše kot šolska medicina z zdravili. Prav zato je pomembno sodelovanje obeh in ljudje morajo posegati po obeh,« pravi Bruno Sedevčič.
obiščejo zdravnika uradne, šolske medicine. Ta postavi diagnozo in jim pove, kako jim lahko pomaga uradna medicina, hkrati pa jim predstavi tudi dopolnilne možnosti zdravljenja. Od bolnika je nato odvisno, ali se odloči izključno za uradno medicino ali kot dopolnilo izbere še eno ali več komplementarnih metod ali pa se zdravi le z eno ali več komplementarnimi metodami. Kadar izbere takšno ali drugačno kombinacijo, zdravnik in zdravilci med seboj sodelujejo. V hiši, ki je svoja vrata odprla junija, trenutno zdravijo do 20 bolnikov na teden, v popolnosti, s 30 ambulantami oz. posvetovalnicami, pa naj bi zaživela v začetku prihodnjega leta.
AD
Foto: SHERPA
»Zdravniška srenja komplementarne medicine ne podpira, saj ta v Sloveniji ni priznana. Številne skrbi, da bodo morali, če se bodo ukvarjali še s komplementarnimi metodami, vrniti licenco. Tako drastičnega ukrepa ni nikjer drugje v svetu. Mi se trudimo, da bi Zdravniška zbornica Slovenije ta ukrep ukinila. Nič manj težko pa ni k sodelovanju pritegniti zdravilcev, ki so v večini individualisti, čeprav so nekateri člani določenih združenj. Zdaj jih poskušamo vključiti znotraj integrativne medicine in formirati njihove sekcije in podsekcije,« pravi predsednik Združenja za integrativno medicino Zmago Turk.
Kako se zaščititi z orgoniti
Življenjska energija je izrednega pomena za življenje tako fizičnega kot etrskega telesa. To je energija, ki omogoča življenje vsem živim bitjem na tem planetu. Skozi zgodovino jo lahko srečamo pod imeni, kot so prana, chi, qi, mana, orenda, danes pa najpogosteje kot orgon ali bioenergija.
Oče orgonske energije, avstrijski psihiater Wilhelm Reich, je s svojimi poskusi uspel dokazati obstoj te energije, ki nas obdaja. Ugotovil je, da zmes kovine in smole dejansko privlači in zbira orgon. Orgonit ustvari polje tresljajev, ki na osebo deluje zdravilno in pomirjujoče. Ker je orgon inteligentna energija, se ta izkušnja poglablja, če zavedno svojo pozornost usmerimo na orgonit in brez pričakovanj doživljamo občutke, ki se pri tem pojavljajo. Orgonit lahko postavimo v dlan roke ali na določen del telesa. Ob tem se pogosto pojavlja občutek miru, olajšanja, topline, vročine v dlaneh in stopalih, zaspanost, sproščenost.
Vzpostavitev ravnotežja
. uravnava in polni energijsko polje (avro) in energijske centre (čakre),
. omogoča mirnejši spanec in globji počitek preko noči in skrajša čas potrebnega spanca, . čustveno umirja, pomaga pri premagovanju depresije, žalosti in strahov,
. deluje protistresno, omogoča umirjanje in boljše razpoloženje,
. vzbuja duhovno zavest in ljubezen do sebe in bližnjih,
. krepi psihične in duhovne sposobnosti, prebuja ustvarjalnost, deluje na sposobnost boljšega spomina in hitrejšega učenja,
. ščiti nas pred negativno energijo drugih ljudi.
Izboljšanje zdravja
. ščiti nas pred elektromagnetnim in koz-mičnim sevanjem ter sevanjem podzemnih voda,
. zmanjšuje hiperaktivnost pri otrocih,
. nošenje orgonitnih obeskov na srčni ali gr-leni čakri ščiti naše osebno energetsko polje (avro).
Izboljšanje kakovosti hrane in pijače
. orgonizira vodo in jo napolni s prepotreb-no življenjsko energijo, s čimer se izniči negativne učinke, katerim je voda v vodovodnih napeljavah izpostavljena,
. izboljšuje okus hrane in podaljšuje rok trajanja le-te,
. odstranjuje škodljive posledice morebitnih dodatkov in strupov iz hrane in pijače.
V času obdarovanj, ki prihaja, lahko te čudovite zdravilce za telo privoščite sebi in svojim najdražjim osebam ter jim tako pomagate premagovati težko življenjsko obdobje, v katerem živimo.
Izdelujemo orgonite vseh velikosti in oblik, glede na želje in potrebe vsakega posameznika
Naša prodajalna orgonitov je v Celju, na Krekovem .2 trgu 1, v zgradbi železniške postaje, zraven Otro- 1 škega solno terapevtskega centra Saltera. Tel. 041 900 891, FB: orgoniti slo,	1»
spletna stran: www.orgoniti.com	|
48
ZDRAVJE
Sladkorna bolezen resna zdravstvena grožnja
Ob nedavnem svetovnem dnevu diabetesa
Ste pogosto žejni, čeprav dovolj pijete, pogosto uri-nirate, ste vidno shujšali? To so poleg možnih motenj vida, vrtoglavice in utrujenosti najpogostejši simptomi sladkorne bolezni oziroma diabetesa. Nastane zaradi povišanih vrednosti sladkorja v krvi, ki so posledica različnih vzrokov.
Merila za sladkorno bolezen so jasno določena. O njej govorimo, kadar krvni sladkor na tešče presega 7,0 mmol/l ali kadar je kadarkoli čez dan višji od 11,1 mmol/l. Pri mejnih vrednosti, med 6,0 in 6,9 mmol/l, govorimo o mejni bazalni glikemiji oziroma preddiabetesu. Če je krvni sladkor po obroku med 7,8 in 11,1 mmol/l, gre za moteno toleranco za glukozo, kar je prav tako neke vrste preddiabetes. Ob simptomih je meritev, kot razlaga specialistka interne medicine in vodja odseka za endokri-nologijo v celjski bolnišnici Maja Navodnik Preložnik, zagotovo dobro opraviti takoj, preventivno pa je krvni sladkor priporočljivo izmeriti enkrat na tri leta, kar
naj naredijo v laboratoriju in ne z raznimi merilniki, saj ti niso povsem zanesljivi. Če je sladkorna bolezen prisotna v ožji družini, če se posameznik spopada s prekomerno telesno težo ali če ima na primer visok krvni tlak, je meritev priporočljivo opraviti vsako leto.
Različni vzroki, različni tipi
Vzroki za povečanje sladkorja v krvi so različni, zato obstaja več tipov sladkorne bolezni. Pri tipu 1 gre za popolno odpoved trebušne slinavke. Pri tem se sladkorna bolezen razvije zaradi pomanjkanja delovanja inzulina,
PRIPOMOČKI IN REŠITVE ZA MANJ ODVISNO ŽIVLJENJE
Vsakdo med nami se lahko v trenutku (npr. zaradi poškodbe ali bolezni) sreča z manjšimi ali večjimi ovirami. Največkrat se s tovrstnimi težavami srečamo v jeseni življenja, ko nam opešajo moči. Človek si želi čim manj odvisno življenje in zastavlja se nam vprašanje, kako in s čim naj si pomagamo. Danes je na voljo veliko pripomočkov, s katerimi si olajšamo težave. Ko začutimo potrebo po pomoči, je najbolje, da se posvetujemo z zdravnikom ali s strokovnim osebjem, ki nas neguje in nam pomaga v času zdravljenja. Zdravnik lahko (glede na zdravstveno stanje) predpiše naročilnico za prevzem ali izposojo pripomočkov. In katere so rešitve oz. pripomočki za manj odvisno življenje? Ena izmed najbolj osnovnih potreb človeka je potreba po gibanju, hoji, zato je bistvenega pomena, da izberemo pravo obutev (ne preširoko, ne preozko, izmenično uporabljamo najmanj dva ali tri pare obutve, ne nosimo ponošene obutve, notranjost čevljev zaščitimo z vložki, v toplejših mesecih uporabljamo zračno in lahko obutev...).
V	podjetju CRI Celje že več kot 50 let izdelujemo ortopedsko obutev. Dobro sodelovanje z zdravniki ortopedi je vir pridobivanja vedno novega znanja, nujno potrebnega pri izdelavi pravilne obutve. Pri nas lahko naročite izdelavo ortopedske obutve po meri kot samoplačnik ali na naročilnico zdravnika specialista.
V	naši specializirani prodajalni nudimo tudi pripomočke, kot so opornice za hrbtenico in okončine, raznovrstne palice, bergle, hodulje za pomoč pri hoji, vozičke na ročni in električni pogon, blazine za sedenje, negovalne postelje, sobna dvigala, različne nastavke za WC, toaletne stole in drugo. V prodajalni in izposojevalnici CRI Medtech si lahko vse naštete pripomočke ogledate in preizkusite, si jih celo izposodite ali pa opravite nakup za nego bolnika ali starostnika. Znan slovenski pregovor pravi: »Za vsako bolezen rož'ca raste«, mi pa dodajamo: »Za vsako težavo se najde rešitev, pripomoček«.
Ne odlašajte, če imate težavo oziroma če stojite pred oviro - pokličite nas, želimo vam pomagati.
krav^vWiTwe-
trgovina mt z^rofiso ž&Aj&Jnjz. N« trgu 35, Mozirje. / tat 051115 1~55 ! www.zfljfa.ii
{S1	zeliščne kapljice, mazila, čaji
č)	žita, moke, kaše
&	olja: konpljino, olje črne kur
Ö	vulkanski minerali
{£>	zdravilne gobe
©	prilagojena prebrana
&	naravna kozmetika
super hrana: chia. maca, msm. marelične "" peške ...
& aj ur vedski dodatki
?£? unikatni kotiček	v
& darilni program	^^J'pQ
darilni boni	Natavna nozmetlKa
hovo .„

Sladkorni bolniki se morajo o sladkorni bolezni čim bolje izobraziti. Pri tem jim je v veliko pomoč tudi osebje v celjski bolnišnici. Ob injekcijah inzulina in prehrani, primerni za diabetike, smo v fotografski objektiv ujeli medicinski sestri Bernardo Žagar (levo) in Ireno Brinjevec (desno) ter zdravnico Majo Navodnik Preložnik (na sredini).
bodisi zaradi pomanjkanja izločanja inzulina ali zaradi tvorjenja protiteles proti in-zulinu. Ta tip se lahko pojavi že pri otrocih, praviloma pa do 25. ali 30. leta. A kot ugotavljajo strokovnjaki, je v zadnjem času vedno pogostejši tudi pri starejših osebah. Sladkorno bolezen lahko povzročijo tudi določena zdravila, najpogosteje kortikosteroidi, ki med drugim dvigujejo krvni sladkor. esePoseben tip je nosečnostna ko bsladkorna bolezen, ki postaja po besedah Navodnik Prelo-žnikove velika obremenitev za ambulante, saj so se meje za diagnozo oziroma pojav tega tipa sladkorne bolezni znižale in tako se je število nosečnic s to obliko povečalo. A ta tip po porodu praviloma izzveni.
Najpogostejši tip 2
Najpogostejši tip sladkorne bolezni pa je tip 2. Pri tem tipu ni težava pomanjkanje delovanja trebušne slinavke, ampak gre v začetnem obdobju celo za povečanje izločanja inzuli-na. Celice inzulina namreč ne prepoznajo, zato ne privzame-jo krvnega sladkorja. Trebušna slinavka dobi tako signal,
♦iTW1
naj izloči še več inzulina. Nastopi tako imenovana hiperin-zulinemija. Čeprav je sladkor visok, pod vplivom encimov in procesa glukoneogeneze dodatno nastaja tudi v jetrih, saj imajo jetrne celice signal, naj ga dodatno proizvajajo. Prav zato je za sladkorne bolnike tipa 2 značilno, da imajo velikokrat visoke vrednosti krvnega sladkorja že na tešče. Ta tip se pojavlja predvsem pri starejši populaciji, ker pa sta med dejavniki tveganja poleg starosti tudi debelost in pomanjkanje telesne aktivnosti, ga v zadnjem obdobju diagno-sticirajo že tudi pri mlajših ljudeh in celo pri otrocih.
Dieta in redno gibanje
Sladkorna bolezen je, razen v primeru nosečniškega diabetesa in sekundarnega diabetesa, ki je povzročen z zdravili, praviloma neozdravljiva. Da jo je mogoče čim bolje obvladovati, je zato nujna čimprejšnja diagnoza. Zdravljenje, predvsem pri tipu 2, temelji na prehranski dieti in povečanju telesne aktivnosti. Oboje je pomembno tudi pri ostalih tipih, a pri njih je že takoj po postavitvi diagnoze treba tudi dodajati in-
zulin. Če pri tipu 2 le dieta in redno gibanje ne zadostujeta, zdravniki predpišejo še zdravljenje s tabletami, ki znižajo inzulinsko rezistenco. Določena zdravila tudi spodbudijo delovanje trebušne slinavke, kar dodatno prispeva k znižanju krvnega sladkorja. Ne le hiperglikemijo, torej povečano raven sladkorja v krvi, bolniki morajo prepoznati in ustrezno ukrepati tudi v primeru hipoglikemije, ki pomeni znižano količino sladkorja v krvi. Nastopi lahko na primer pri preveliki telesni aktivnosti, ob spuščanju obrokov ali prevelikem odmerku inzulina.
AD
Foto: GrupA
Bolniki s sladkorno boleznijo se morajo izogibati živilom z veliko maščobami in sladkorja. Belo moko je dobro zamenjati s polnozr-nato, svinjsko meso pa s perutninskim in z ribami. Pozabiti ne smemo na čim več zelenjave. Takšna prehrana, kombinirana z redno telesno aktivnostjo, je tudi pomemben del preventive, s čimer zmanjšamo tveganje za nastanek sladkorne bolezni.
Vsak četrtek na Citycentrovi bio tržnici
SVETOVANJE
IZPOSOJA
PRODAJA
IZDAJA NA NAROČILNICO IZDELAVA
SERVIS & POPRAVILA
SPECIALIZIRANA PRODAJALNA IN IZPOSOJEVALNICA MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV
Ipavčeva ulica 6, Celje
T: 03 42 64 563,03 42 64 504
E: ortopedija@cri.si
CRI Celje d.o.o.
Oblakova ulica 34,3000 Celje
Vsak četrtek je v Citycentru bio tržnica, na kateri svoje izdelke predstavljajo pridelovalci s certifikatom bio pridelovalca, ki ga tudi nenehno potrjujejo. Naj vam Kmetija Čadej, Zeliščna kmetija Kalan, Ekološka kmetija Krivec in Čebelarstvo Škorjanc jedilnik obogatijo z naravnimi pridelki in ostalimi ekološko pridelanimi dobrotami!
Na Ekološki kmetiji Čadej dobite ekološko pridelano domačo skuto, sirotko, mleko, goveje meso. Njihovi izdelki so poznani pod imenom Dobrote z dobjanskih hribov.
Zeliščna kmetija Kalan na svojih poljih ekološko prideluje okoli 50 vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin. Izdelujejo tudi tradicionalne pripravke iz zelišč (tinkture, olja in mazila), različne čajne mešanice ter poslovna darila.
Ekološka kmetija Krivec se razprostira na sončnih gričih zaščitenega Kozjanskega parka. Pri njih lahko dobite ajdovo, pšenično in pirino
moko, domač kruh, ekološko pridelana jabolka, slive in orehe, jabolčni sok brez konzervansov, domač jabolčni kis ter slasten jabolčni zavitek. Iz sadja kuhajo domače marmelade. Pridelujejo tudi manj znane stročnice in žita.
Na bio tržnici v Citycentru poleg ekoloških kmetij vsak četrtek najdete tudi Čebelarstvo Škorjanc, ki ponuja kakovostni hribovski med in druge čebelarske izdelke.
Z jogo obraza do zdravja in lepšega videza
Trening obraznih mišic poživi celotno telo
Inštruktorica za Osnovni tečaj po sistemu »Savinina joga obraza« Brigita Lorenčič: »Ali ni zanimivo, da se ljudje zavedamo, da moramo ob hujšanju nujno vaditi s telesom - sicer nam bo koža visela? Na obraz pa večina pozabi.«
»Obraz je najboljši diagnostični aparat na svetu,« pravi inštruktorica za Osnovni tečaj po sistemu »Savinina joga obraza« Brigita Loren-čič. Obraz naj ne bi kazal le razpoloženja človeka, ampak tudi njegovo zdravstveno stanje. Z medicinskim treningom obraznih mišic, ki je prepleten s pravilnim dihanjem in sproščanjem, lahko vplivamo na izboljšanje človekovega zdravja. Telo enostavno zaživi. Govorimo o jogi obraza.
Vaja mišic obraza namreč povzroči povečanje njihovega volumna. Tako se zgladijo gubice, koža postane bolj napeta, čvrsta in hidrirana. Pravilen način krepitve obraznih mišic odnese povešeno kožo, podbradek, podočnjake. Poleg tega se vzpodbuja celoten endokrini sistem v telesu. »Medicinsko je dokazano, da z obrazno jogo dosegamo hormonsko ravnovesje, ker vzpodbujamo žleze, ki proizvajajo hormone in negujejo notranje organe. Ko smo v hormonskem neravnovesju, se staramo in hitreje zbole-vamo. Hormoni so tisti, ki upravljajo z vsakim delčkom našega organizma. Obremenitev, ki nastane zaradi hormonskega neravnovesja, lahko odpravimo na popolnoma naraven način, brez tablet,« razlaga inštruktorica Osnovnega tečaja po sistemu
Inštruktorica Osnovnega tečaja po sistemu »Savinina joga obraza« Brigita Lorenčič (Foto: osebni arhiv)
»Savinina joga obraza« Brigita Lorenčič.
Stran z gubicami
»Na glavi je 57 mišic. Pri jogi obraza treniramo tudi jezično mišico, ker je povezana s srčno mišico, kar pomeni, da z jogo obraza krepimo tudi srce,« razlaga Lorenčiče-va. Joga obraza je namenjena vsem, od 12. do 80. leta, ne glede na spol in starost. Najbolj se zanjo odločajo ženske v zrelejših letih. »Danes je obraz 50-letnice upadel, saj z leti upadajo mišice in posledično tudi koža. Ta je nečvrsta in ima več gubic ter je brez sijaja. Gubice niso nič drugega kot energetski zastoji na katerem izmed meridianov ali v notranji organ vgravira-
no čustveno stanje, izčrpanost ali neravnovesje hormonov. S treningom mišic se zaradi močne prekrvavitve ustvarja hialuronska kislina, ki tvori kolagen in elastin, s čimer se začnejo pomlajevalni procesi. Po treh mesecih osnovnega tečaja so vidni rezultati mlajše-
Povešena veka kaže osla-bljenost vranice, navzdol obrnjeni ustni kotički kažejo, da maternica gravitira, področje žlebiča nakazuje našo plodnost, spodnja veka stanje ledvic. Senčni del obraza kaže naše partnersko dogajanje, področje med obrvmi palačo življenja, obrvi sorodnike ...
Zlitje znanj
Učinkovita pot do ravnovesja
Vodilna na področju obrazne joge v Sloveniji je zagotovo Savina Atai. Vedno bolj poznana je tudi zaradi svojega zdravega načina življenja, o katerem - z vajami in odnosom do telesa - uči vse svoje tečajnike in učence, ki z izkušnjami postajajo priznani inštruktorji. Ko mišice na obrazu padajo in usihajo, se enako začne dogajati z našo življenjsko energijo na vseh področjih in obratno, je zapisano na njeni spletni strani. Dokaz, kako je vsak del telesa ključen in kako je njegovo stanje zarisano na obrazu. Znati prebirati svoj obraz je tudi dobra pot do zdravja in ravnovesja.
Ni skrivnost, da se za jogo obraza odloča vedno več ljudi. Po osnovnem tečaju se da vse znanje še dodatno nadgraditi. Smernice učenja Savine Atai kažejo, da je po osnovnem tečaju, ko je vzpostavljena osnovna oblika obraza, mišice pa so v boljši kondiciji, nadaljnji trening samo še bolj učinkovit, intenzivnejši in poglobljen. To naj bi bila
točka, ko lahko vsaka oseba odkrije vse razsežnosti, ki jih nudi obraz. Vaje so takrat tudi bolj individualne, saj se značilnosti obraza od človeka do človeka razlikujejo. Pri treningih je velik poudarek predvsem na senčnem delu obraza, na področju okoli oči in obnosnih mišicah, vsi tečajniki pa se naučijo uporabljati več vaj hkrati, kar pomeni, da je rezultat še večji.
Povezava z notranjimi žlezami
Joga obraza je izredno povezana predvsem z notranjimi žlezami, saj jih vzpodbuja k boljšemu delovanju. Žleze izločajo hormone. Ti pa so življenjsko pomembni. »Ko pade nivo hormonov, se staramo in ne obratno. V žlezah je >pospravljena< naša največja moč, v njih so za nas pripravljeni in dostopni vsi naši potenciali - ki le čakajo, da jih odklenemo in zaživijo,« omenjajo v ekipi Savine Atai. Srce, mišice, možgani, ledvice, vranica, kosti, krvnožilni
sistem in psihično počutje so odvisni ravno od ravnovesja hormonov. Simptomi neravnovesja hormonov se kažejo tako v slabšem psihičnem stanju, dojemljivosti za stres, izogorelosti, pomanjkanju notranjega miru. Na fizični ravni pa se zaradi neravnovesja med drugim pokažejo slabše telesno zdravje, nagnjenost k infekcijam in vnetjem ter debelosti.
Starodavno in sodobno
Joga obraza je zlitje starodavnih znanj in najmodernejših pomlajevalnih dognanj. »Tako se na najlažji in najbolj spodbuden način skozi celo leto sistematično gradimo in obnavljamo. Obraz in telo uporabljamo kot ključ, s katerim prodiramo v globino, vse do >zlatih centrov< našega organizma - do žlez. Sta najčistejše ogledalo in najnatančnejši diagnostični aparat, ki prikazuje, kje točno smo, kakšne je naše zdravje in kako odprti so naši energetski kanali ter potenciali,« še dodajajo pri Savini Atai.
ga videza in boljšega počutja. Nekatere gubice popolnoma izginejo,« dodaja Lorenčičeva. Poudarja, da morajo tisti, ki se za tečaj odločijo vaje, ki se jih učijo, delati redno in pravilno ter pod budnim očesom in-štruktoric. Ko se vaj tečajniki naučijo, jih lahko delajo sami doma in skrbijo za lepoto in zdravje na naraven način.
Stimulacija organov
Vendar pri jogi obraza ne gre samo za trening obraznih mišic. Ljudje ob tem spoznavajo tudi delovanje celotnega telesa. »Ko se obrazne mišice okrepijo, začnejo pritiskati na določene energetske točke, meridiane, organe in jih vzpodbujajo, da začnejo opravljati svojo funkcijo,« razlaga Lorenčičeva in poda naslednji primer. V kolikor ima človek gubice na čelu, to kaže, da nekoliko slabše delajo njegova pljuča. »Zato je ključen pravilen način dihanja, saj se s tem za kar 70 odstotkov poveča učinek naše
Vaja za bralke in bralce
Vajo za učvrstitev kože in brisanje gubic na spodnji veki lahko izvajate doma kadarkoli. »Blazinice treh prstov položimo na spodnjo veko, tik nad kostjo ter z občutkom ves čas pritiskamo na kožo. Zapremo oči, očesna zrkla obrnemo navzgor proti temenu. V tem položaju zrkla zadržimo 3 sekunde in oči obrnemo navzdol. Ta postopek ponavljamo do tri minute. V 14 dneh bo gubica na spodnji veki izginila, koža pa se bo učvrstila. S tem krepimo tudi očesno mišico in oči vlažimo.«
vadbe. Z dihalnimi tehnikami krepimo pljuča, posledično se izboljšuje stanje tudi na čelu, saj bodo gubice izginile, koža bo postala bolj čvrsta, napeta in sijoča, tudi zaradi boljšega delovanja pljuč,« pojasnjuje.
Tudi
razstrupljanje
Vadba povzroči počasno čiščenje strupov iz našega organizma. Izločajo se iz ledvic, jeter, pljuč, kože, organov izločanja in limfe. Poznavalci kitajske medicine vedo, da so v prihajajočem zimskem času bolj aktivne ledvice. Če jih ob tem
še dodatno vzpodbujamo, se izboljšuje celotno delovanje telesa. »Ledvice so glavni pomlajevalni organ. Vadba joge obraza tako s treningom obraznih mišic v povezavi s telesom aktivira delovanje ledvic. Že na prvi vadbi bomo dejansko občutili več sline v ustih, oči se navlažijo, ženske občutimo večjo vlažnost vaginalnih sluznic in koža postane bolj vlažna. Zato se bomo, namesto sušiti začeli vlažiti, izboljša se zdravje in smo mlajšega videza,« dodaja inštruktorica.
SŠ
V Citycentru nova trgovina - Sensilab misli Zdravo
V	drugem nadstropju Citycentra Celje je svoja vrata odprla nova specializirana trgovina Sensilab misli Zdravo, ki ponuja bogato izbiro prehranskih dopolnil, dietetičnih živil, medicinskih pripomočkov ter kozmetike. Sensilab vas bo razveseljeval z različnimi ugodnimi nakupi in drobnimi presenečenji.
Želite shujšati, se razstrupiti, zvišati odpornost ali le odgnati stres? Strokovne svetovalke v prodajalni vam bodo osebno svetovale izdelke, ki bodo najprimernejši prav za vas.
Poleg naravnih rešitev za večino zdravstvenih težav nudijo tudi strokovne in kakovostne nasvete po meri vsakega obiskovalca. Zato vas bodo še posebej veseli v brezplačni svetovalnici za zdravo hujšanje, razstrupljanje in preventivo. Svetovalke vam bodo z veseljem zagotovile prost termin.
V	trgovini Sensilab misli Zdravo izvajajo tudi brezplačne meritve holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka.
V	Sensilabu verjamemo, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje in boljšo kakovost življenja. Zato pohitite v trgovino Sensilab še danes in izkoristite 10 % popust!
A
SENSILAB
misli Zdravo
Ob prvem obisku vam za vse izdelke Sensilab priznamo 10 % popust
Kupon izrežite in pri nakupu izdelkov Sensilab privarčujte 10 %! Popusti se ne seštevajo.
50
ZDRAVJE
Uravnoteženost energij je temelj zdravja
Z bioterapijo po metodi Zdenka Domančica nad najrazličnejše bolezni
Bioterapija je metoda zdravljenja, ki temelji na uravnavanju telesnih energij. Njeni zagovorniki trdijo, da je to najbolj naraven način zdravljenja, primerna pa je za zdravljenje najrazličnejših težav in bolezni. Pod drobnogled smo vzeli bioterapijo po metodi Zdenka Domančica.
Bioterapija po metodi Zdenka Domančica je medicinsko preverjena metoda komplementarne medicine in je po besedah bioterapevta, Lašča-na Marka Peršiča, uradno priznana v Evropski uniji in številnih državah po svetu. Hrvaški zdravilec Zdenko Domančic jo je razvil na podlagi starodavnih tradicionalnih izkušenj in znanj, v treh desetletjih dela in raziskovanja pa je po tej metodi zdravil že milijon in pol ljudi. Metoda je edinstvena, ker se osredotoča predvsem na rezultate.
Univerzalna energija
Energija je univerzalna življenjska moč, na osnovi katere deluje človeško telo. Posameznik dobi energijo s hrano, tekočino, z zrakom, vsa prejeta energija pa izhaja iz primarnega vira, imenovanega univerzalna energija. Ko je v določenem delu telesa energije preveč ali premalo, nastopi neravnovesje in zbolimo. Bioterapija po besedah Marka Peršiča omogoči, da energijo tam, kjer je je preveč, odvzamemo, kjer je primanjkuje, pa jo dodamo. Tako se ponovno vzpostavi ravnovesje, uravnoteži se človekov
Bistvo bioterapije je pretakanje energij. Biote-rapevt ga vzpodbudi predvsem s polaganjem rok na telo.
imunski sistem. Gre torej za samooz-dravitveno sposobnost telesa.
Bioterapevt kot posrednik
Bioterapevt ni človek z nadnaravno močjo, temveč medij, ki energijo iz uni-verzuma prenaša na bolnika. S svojim biopoljem vpliva na biopolje bolnika in tako uravnava njegovo energijo. To počne s polaganjem rok in z različnimi gibi
rok. Bioterapevt diagnoze ne postavlja, temveč se na podlagi diagnoze, ki jo je postavil zdravnik uradne, šolske medicine, ali pa na podlagi težav, s katerimi se sooča bolnik, odloči za terapijo. Tehnika je odvisna od vrste težav, kot ugotavlja Peršič, pa pomoč bioterapevta najpogosteje poiščejo ljudje, ki jim uradna medicina ne zna več pomagati. Pri svojem delu se tako srečuje s težkimi boleznimi, kot so različne vrste raka, hude epilepsi-je, zamašitve žil, težave s srcem in pljuči, bolečine v hrbtenici, depresije in predvsem pri otrocih cerebralna paraliza. »V kasnejšem stadiju, kot je bolezen, manj možnosti je, da jo povsem pozdravimo, a v 90 odstotkih se ljudem stanje po biote-rapiji izboljša, včasih povsem ozdravijo,« pravi Peršič.
Tudi na daljavo
Za uspešno bioterapijo so potrebne štiri terapije - v štirih zaporednih dneh. Potekajo skupinsko, a znotraj tega je vsak bolnik obravnavan individualno. Terapije niso boleče in nimajo stranskih učinkov, pretok energije pa je najboljši, če je bolnik med terapijo čim bolj sproščen in ni v stresu. Terapija naj bi delovala tudi na daljavo. »V kvantni fiziki velja, da prostora ni. Vibracija gre skozi univerzum in energija skozenj doseže človeka v dveh do petih stotinkah sekunde, tudi če je bolnik v Tokiu, biote-rapevt pa v Celju,« pravi naš sogovornik in dodaja, da je takšna terapija včasih uspešnejša od terapije v živo.
AD, foto: GrupA
»Mi nočemo tekmovati z uradno, šolsko medicino, temveč zagovarjamo sodelovanje. Bolniku tako na primer nikoli ne govorimo, naj ne hodi k zdravniku ali naj ne jemlje nekih tablet, ki mu jih je predpisal zdravnik,« razlaga bioterapevt Marko Peršič.
ZDRAVLJENJE Z BIOTERAPIJO PO METODI ZDENKA DOMANČICA
BIOTERAPEVT MARKO PERŠIČ
ZDRAVLJENJE Z BIOENERGIJO JE NAJBOLJ NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA TELESA IN ODPRAVLJANJA BOLEČINE. CILJ TERAPIJ JE POLEG ZMANJŠANJA ALI ODSTRANJEVANJA ZDRAVSTVENIH TEŽAV OBOGATITI ČLOVEKOVO OSEBNOST.
Terapije potekajo v naši ordinaciji v Garažni hiši Glazija Celje (Ljubljanska 20 - nasproti bolnice), 4. nadstropje. Terapija se izvaja zaporedoma štiri dni.
NAROČANJE IN DODATNE INFORMACIJE:
Tel. 041 307 848 www.bioterapija.si E-mail: info@bioterapija.si
Kuhajte na zdrav način
Nepravilna in nezdrava prehrana, ki je glavni vzrok kroničnih bolezni je posledica nepravilne priprave hrane. Brez potrebe kuhamo na visokih temperaturah v vreli vodi in pečemo v pregreti maščobi. Tako pripravljeni obroki vsebujejo preveč maščobe, preveč kalorij, preveč soli... preveč osiromašene hrane.
Kuhanje brez vode, dodane maščobe in soli
Priprava hrane na zdrav način v kuhalni posodi Zepter Masterpiece pomeni kuhanje brez vode, brez dodajanja soli in pečenje brez dodane maščobe. Edinstvena kombinacija superiornega jekla 316L, posebno oblikovanega pokrova, roba posode in Zepter akutermalnega kompaktnega dna omogoča zaprt krožni cikel med postopkom kuhanja, v katerem hranljiva vsebina ostane v posodi in se hrana kuha v lastnih sokovih.Tako pripravljena živila ohranijo naravne arome, okuse, vitamine in hranljive vrednosti. Z manj kalorijami in maščobami, s čemer se izognete tudi visokim vrednostim holesterola, si Zepter prizadeva za bolj zdrav način življenja. Poleg tega, da so obroki bolj zdravi, so tudi pripravljeni hitreje, s tem pa privarčujete čas, denar in energijo.
Zepter v skrbi za vaše zdravje Obiščite naš razstavni prostor na Festivalu zdravja v Laškem 16. novembra 2013 in se prepričajte o vrhunski kvaliteti izdelkov za zdrav življenjski stil. Za vas bomo pripravili tudi predavanje o svetlobni terapiji Bioptron kot eni izmed najstarejših oblik zdravljenja.
ZEPTERJEVE NOVOSTI - priložnost, da se pridružite najboljšim!
V mesecu novembru bomo predstavili novo linijo posode Zepter Smart Line, kuhalnega sistema prihodnosti. Ob tej odlični poslovni priložnosti vas vabimo, da se pridružite našemu timu kot Zepterjev svetovalec za zdrav življenjski stil. Za vse dodatne informacije o delu smo vam na voljo na telefonski številki
070 843 994, ga. Lidija Topolovčan.
»Življenje mora biti lepo predvsem navznoter, ne samo navzven«
Tako menita Vildana Po-znič Kralj in Tina Golob, ki sta pred mesecem združili moči in svoje znanje ter v Novi vasi v Celju ustanovili Feel Good Academy (FGA) oziroma Akademijo dobrega počutja. Kot pravita, je akademija majhen, udoben in prijeten kotiček, namenjen vsem čudovitim sodobnim ženskam. V akademiji so vsekakor dobrodošli tudi moški, a dejstvo je, da četudi o zdravju razmišljamo vsi, tako moški kot ženske, so slednje temu mnogo bolj naklonjene.
Zdrava prehrana, super-živila, joga obraza, Bachova cvetna terapija so le nekatere dejavnosti, ki jih imajo v Akademiji dobrega počutja, kjer je v ospredju zlasti druženje. Vildana in Tina zato veliko časa namenjata tudi čajankam, knjižnim klubom, času za pogovor ... »Včasih smo ženske preprosto osamljene. Potrebujemo nekoga, s katerim se lahko pogovorimo, nasmejimo, mu tudi potarnamo. Naša akademija je pravi prostor za vse našteto, je prostor podobno mislečih žensk,« doda Tina Golob, licencirana Bachova cvetna terapevtka in super-nutricionistka ter po formalni izobrazbi agronomka.
Bachova cvetna terapija in superzivila
Ob vprašanju, kaj je Bachova cvetna terapija in
kdaj jo je primerno uporabiti, sogovornica odgovarja: »Čustva in čustvovanje so brezpogojno močno povezani s fizičnim telesom. Kadar dlje gojimo neprijetna čustva, se to na fizični ravni kaže v obliki različnih bolezenskih stanj. Da to preprečimo, se moramo najprej zavedati teh čustev. Pri tem zelo dobro pomaga sistem, imenovan Bachova cvetna terapija, ki je izredno nežen in rahločuten. Na to terapijo prihajajo ljudje, ki se spopadajo z različnimi notranjimi demoni, strahovi, depresijami, po drugi strani pa ljudje, ki so jih čustvena neravnovesja že pripeljala do fizičnih bolezni. Pri slednjih se odločam za kombinirano terapijo, poleg cvetne terapije to pomeni tudi spremenjeno prehrano.«
Tako pridemo do še enega področja delovanja FGA, ki ga prav tako vodi Tina, in sicer do superživil. Ta oblika prehranskih dopolnil, ki velja za eno najbolj dragocenih in zdravilnih oblik hrane, niso nič drugega kot rastline in/ ali njihovi deli, ki večinoma rastejo v precej ekstremnih pogojih, kar je pravi vzrok njihove zdravilne moči. Uporabljale so jih že mnoge starodavne medicine, kot sta kitajska tradicionalna medicina in indijska ayurveda. Zaradi svojega učinka na telo imajo danes na trgu upravičeno veliko pozornost.
Program tedna odprtih vrat v FEEL GOOD ACADEMY
dan	ura	vsebina	kdo
PON 25. 11.	16-19	KNJIŽNI KLUB S ČAJANKO IN PRESNIMI SLADICAMI	(Tina in Vildana)
TOR 26. 11. 16-19 PREDSTAVITEV BACHOVE (Tina in Vildana) CVETNE TERAPIJE			
SRE 27. 11.	10-14 16-19	URICE ODPRTIH VRAT Z IND. SVETOVANJEM O JOGI OBRAZA UVOD V SVET SUPERŽIVIL Z DEGUSTACIJO SMOOTHIEJEV	Vildana Tina
ČET 28. 11. 16-19 PREDSTAVITEV SAVININE JOGE Vildana OBRAZA			
PET 29. 11.	9-13	URICE ODPRTIH VRAT Z INDIVIDUALNIM SVETOVANJEM o prehrani, Bachovi terapiji in jogi obraza	(Tina in Vildana)
Vabljeni na teden odprtih vrat Feel Good Academy - Akademije dobrega počutja - od 25. do 29. novembra, v času Evropskega tedna podjetništva 2013, v Novi vasi v Celju v Ulici mesta Grevenbroich 9.
Z diagnostiko obraza je mogoče zelo dobro razbrati zdravstveno stanje posameznika. Obraz je namreč najboljši diagnostični aparat na svetu. Ko treniramo obraz, ne brišemo samo gub in posledic gravitacije mišic, ampak prebujamo tudi notranje organe in žleze v glavi, ki nadzirajo delovanje celotnega endokrinega sistema. Endokrini sistem skrbi za hormonsko ravnovesje v telesu. Hormonsko neravnovesje pa povzroča hitrejše staranje in mnoge bolezni.
Z jogo obraza do sijočega videza
Vildana Poznič Kralj želi pomagati ženskam, da za-sijejo s svojo osebnostjo, z videzom in s počutjem ter zaživijo še bolj polno, srečno življenje. Njej je pomagala joga obraza, ki jo želi kot licencirana inštruktorica Savinine joge obraza deliti z vsemi ženskami. »Vemo, da moramo, če želimo imeti utrjeno telo, vaditi. A na to na žalost pozabimo, ko gre za naš obraz. Na obrazu je kar 57 različnih mišic. Sicer so majhne, ampak to tudi pomeni, da so toliko bolj odzivne. Odzovejo se namreč že v prvem tednu vadbe joge obraza. Če vadimo po 10 minut na dan, se bo limfa (celični sekret) iz gub očistila in gube se bodo izbrisale. Prav tako se bo
povečal volumen obraznih mišic. Ko mišice na obrazu padajo in usihajo, se enako začne dogajati tudi z našo življenjsko energijo na vseh področjih in obratno,« opozarja sogovornica.
Vaje joge obraza se uporabljajo tudi za rehabilitacijo poškodb glave, možganov in spodbujanje okrevanja po kapeh, paralizi obraza. Ugodno vplivajo tudi na av-tiste in na ljudi z multiplo sklerozo in alzheimerjevo boleznijo. Poleg vsega naštetega je pomembno vaditi z obrazom predvsem zato, ker sila gravitacije na naše telo začne delovati že pri 12 letih. Najprej na celični ravni, nato na notranjih organih, obrazu in nazadnje na telesu. Poleg tega z jogo obraza dosežemo učinek liftinga brez kirurškega posega in se izognemo nevarnim injekcijam in pilingom in prihranimo visoke stroške takšnih posegov. »Tako z jogo obraza poskrbimo za sijoč videz in uravnovešeno notranjost,« še doda Vilda-na Poznič Kralj.
Veliko zanimivega
In kaj vse se še dogaja v akademiji? »Ogromno«, odgovarjata naši sogovornici. »Individualna svetovanja o zdravem življenju, delav-
Tina Golob (levo) in Vildana Poznič Kralj
nice, tečaji in predavanja o jogi obraza, superživi-lih, Bachovi cvetni terapiji, zdravilnih in aromatičnih rastlinah, hormonskem ravnovesju, dietah, naravni kozmetiki in še marsičem. Enkrat mesečno pri nas vodi
skupinsko psihoterapijo dr. Veronika Seles. Potem pa so tu še razvajanja z degusta-cijami zdravih prigrizkov, domačih čajev, ječmenove kave in sveže pripravljenih smoothiejev.«
NP, foto: SHERPA
FEEL GOOD ACADEMY
FGA - AKADEMIJA DOBREGA POČUTJA
UUt'A MESTA tmEVENBKOtCH ti, 3MXI CEiJE
SAVININA JOGA OBRAZA | NUTR1CIONIZEM | SKUPINSKA PSI HOT L KAPHA SUPERŽIV1LA I BACHOVA CVETNA TERAPIJA | HERBAUZEM j HALO SMOOTI lir P< )&ÜÖBA PREDAVANJA IN DELAVNICE | UTERATURA
INFO: prijava@viiop.biz (Ml 393 774 (Vildana) in 041 395 326 (Tina)
t
52
BRALCI POROCEVALCI
Kadar samo gasilni aparat ni dovolj
Ženske vsak dan veliko časa porabimo za različna opravila, od kuhanja do pospravljanja. Pri tem lahko pride tudi do kakšnih nezgod, nevšečnosti.
Prav zato je v mesecu požarne varnosti komisija za članice PGD Andraž organizirala delavnico z naslovom Kadar samo gasilni aparat ni dovolj. Udeležilo se je je 16
članic in dva člana našega društva.
Najprej smo ponovili osnove gašenja začetnih požarov. Nato nam je poveljnik GZ Žalec David Krk predstavil izolirni dihalni aparat (IDA), vse njegove sestavne dele in hkrati razložil, čemu služijo. Čeprav v našem društvu ni operativnih gasilk, je predstavi-
tev pritegnila članice, ki so z zanimanjem poslušale, kdaj operativci pravzaprav potrebujejo IDA in kdo je sploh ustrezno usposobljen za to delo. Po predstavitvi smo se tudi lahko preizkusili pri uporabi aparata. Po končani delavnici smo teoretično znanje uporabili tudi v praksi. Zadimili smo namreč garažne prostore ga-
Prispevek za zapuščene živali
V nedeljo, 3. novembra, je bil v Celju na Špici 3. vege tek ali Tek z razlogom, kot ga je poimenoval organizator ŠD Slovenc.
Druženje je bilo sproščeno, tekače je spodbujalo tudi nekaj štirinožnih ljubljenčkov iz lokalnih društev in zavodov, ki so prejeli donacije za oskrbo in zaščito malih živali, med drugim tudi naše društvo proti mučenju živali oziroma DPMŽ Celje.
Podarjena sredstva bomo uporabili za pomoč in oskrbo zapuščenih in zavrženih živali v obliki hrane in veterinarskih storitev.
DPMŽ Celje se ob tej priložnosti zahvaljuje organizatorju ŠD Slovenc za povabilo in donacijo ter mu želi še obilo prijetnih športnih druženj.
VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ CELJE
silskega doma PGD Andraž nad Polzelo in s pomočjo IDA poskušali poiskati ponesrečenca, da smo si lahko predstavljali, kako zahtevno in fizično naporno nalogo imajo naši operativci.
Na koncu sta sledila pogostitev in druženje, ki se je ob prijetnem klepetu zavleklo še pozno v večer.
MONIKA BLAGOTINŠEK
Odkrili kip
zavetnika
Pred gasilskim domom na Ljubečni je bila 9. novembra slovesnost ob odkritju kipa sv. Florjana, zavetnika gasilcev.
Gasilci PGD Ljubečna smo ga postavili letos poleti v čast sv. Florjanu in se čudovito poda tudi h gasilsko-ciglarske-mu muzeju. Za odkritje kipa smo pripravili kratek kulturni program, ki sta ga popestrila Moški pevski zbor Ljubečna in harmonikarka Lidija. Blagoslov kipa sta opravila domači duhovnik Alojzij Kostanjšek in celjski škof Stanislav Lipov-šek. Prireditve so se udeležili predstavniki vseh gasilskih društev iz GZ Celje in gasilci iz pobratenih društev PGD Cezanjevci, Vogričevci, Brano-slavci in Sladka Gora. Ob tem slavnostnem dogodku smo pobratenim društvom predali nosilce za dihalne jeklenke in maske, ki so jih društva iz GZ Celje izločila iz uporabe zaradi starosti.
JAKA KOPITAR
V	Dobrini živimo zdravo
V	gasilskemu domu krajanov v Dobrini so vsak torek ob 18. uri in bodo vse do 17. decembra delavnice o zdravem načinu življenja. Predavanja in delavnice v okviru programa Živimo zdravo izvajajo strokovnjaki iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in še nekateri drugi.
Zelo zanimivo je bilo tudi prejšnji teden, ko nam je Tatjana Škornik Tovornik najprej predstavila prehransko piramido, nato nam je Jaka Polajžer - kuhar Jaka pripravil nekaj zdravih jedi. Vse smo poizkusili in ugotovili, da so tudi zdrave jedi lahko zelo okusne. Z obiskom delavnic smo zelo zadovoljni, saj tedensko prihaja od 23 do 42 udeležencev od blizu in daleč. Ob koncu vsake delavnice tudi veselo poklepetamo in se pogrejemo ob zeliščnem čaju, ki ga pripraviva z Marijo Parfant. Pred nami so še delavnice gibanja, o pridelavi sadja in zelenjave na domačem vrtu, o stresu in dve delavnici o preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite.
DANICA RECKO
Cvetoči lepotec
Dolgoletna bralka Novega tednika Marija Holcer z Marija Gradca pri Laškem nam je poslala sliko božičnega kaktusa, ki se je v vsej svoji lepoti pokazal že novembra. Glede na to, koliko cvetov ima, bo zagotovo še za praznike lepšal njen dom.
VSAKO SOBOTO ob 12.15
■f f
100.3 | 90.G MHz
BRALCI POROČEVALCI
53
Martinov pohod po kozjanskih
■ v ■ ■
gričih
Čeprav so bile vremenske napovedi za soboto, 9. novembra, neobetavne, se nas je na štartu letošnjega Martinovega pohoda, ki ga že več kot dve desetletji na Martinovo soboto organizira Društvo vinogradnikov Virštanj-Kozjansko, zbralo približno 70 pohodnikov iz vseh koncev Slovenije.
Pot nas je najprej peljala do Pozničeve kleti, kjer so nam dali novih moči za nadaljevanje. Čeprav so nam izza Bohorja žugali deževni oblaki, smo veselo nadaljevali pot proti Gubnemu, kjer so nam že kar med potjo domačini postregli z imenitno medico, ki se je na najvišji točki našega pohoda še kako prilegla. Na Kovačičevi domačiji na Marofu smo se znova ustavili, saj so nas pričakali z dobrim moštom in obiljem domačih dobrot. Dobri ljudje so resnično kar
tekmovali, kdo nas bo bolje pogostil, in tako so nas tudi pri Tacerjevih, kjer je bila naša tretja postojanka. Nadaljevali smo do vinogradniške kmetije Jug, ki se ponaša z imenitnimi vini in tudi s prestižnim županovim vinom za leto 2013. Dež nas je spremljal na zadnjem delu poti do Virštanja, kjer je bil v gostišču Banovina zaključek pohoda s priložnostnim programom in z blagoslovom vina, ki ga je opravil podče-trteški župnik Jožef Rogač, ki je tudi dober vinogradnik in član našega društva vinogradnikov. Čast krstitve mladega vina pa je pripadla predsedniku društva Slavku Toplišku.
V nedeljo, na sam Martinov večer, smo s Kmetijsko zadrugo Šmarje, z županoma občin Podčetrtek in Kozje, s predstavnikom turistične agencije Podče-
trtek in z društvom vinogradnikov pripravili Vinsko vahto v vinski kleti Imeno. V odličnem razpoloženju in ob kulturnem programu, ki
smo ga pripravili člani društva vinogradnikov, smo obudili staro tradicijo »vah-tanja« mošta, ki ga nekdo v noči med 10. in 11. novem-
brom skrivnostno pokrade, a ga na vso srečo po polnoči vrne v obliki mladega vina. Taki dogodki, kot sta Martinov pohod in Vinska vahta,
nas povezujejo in nam dajejo upanje, da bodo kljub vsemu tudi za vinogradnike prišli boljši časi.
AST
Konferenca rotaracta
Rotaract klub Celje je v novembru organiziral predsedniško distriktno konferenco na ravni Slovenije. Rotaract je mednarodna organizacija, ki združuje več kot 6.500 klubov v kar 180 državah sveta, kar pomeni 180 tisoč mladih med 18. do 30. letom, ki sledijo rotarijski ideji o boljšem svetu.
Konferenca je bila 9. in 10. novembra v Rimskih termah. Na njej je bilo več kot sto mladih inovativnih in izobraženih ljudi, ki jih družita prijateljstvo in skrb za sočloveka. Udeležilo se je je 13 klubov iz cele Slovenije. Kot gostje so bili prisotni tudi rotaraktovci iz Zagreba in Varaždina.
Program je imel štiri delavnice s kar 27 govorniki. Predavatelji so bili tudi iz rotarijskih vrst, med njimi Marijana Kolenko, Slavc Grčar in Smiljan Mori. Organizatorji so v konferenco vključili tudi predstavitev Dežele Celjske, ki jo izvaja Zavod Celeia Celje, nekaj celjskih podjetij in vse skupaj družabno zaokrožili z zgodovino term v rimskih oblačilih.
MANCA KRAGELJ
Gasilski čini
Gasilska zveza Slovenije je v sodelovanju z GZ Šaleške doline in MO Velenje organizirala v domu kulture v Velenju prireditev s slavnostno podelitvijo činov visoki gasilski častnik, višji gasilski častnik, višji gasilski častnik organizacijske smeri in gasilski častnik.
Prejemniki listin so opravili usposabljanje v šolskem letu 2012/13 in na podlagi posebnih pravil gasilske službe prostovoljnih gasilcev so jim podelili določene čine. Listine sta podeljevala Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, in Jože Derlink, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije. Prireditve se je udeležilo okoli 230 prejemnikov listin in gostov. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Lokovica, tolkalna skupina Rhythm factory Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in Boris Goličnik.
AP
Skozi stoletje in s češkimi prijatelji
V Kulturno-umetniškem društvu Šmartno v Rožni dolini smo letos pripravili za vse ljubitelje kulture bogat program.
Februarja je bila najprej prireditev v čast slovenske in domače kulture. Aprila smo obudili nekdanje kulturno življenje krajanov s prireditvijo Ko bi čas zavrtel nazaj, ki jo je režirala Anka Dimec. Obiskana je bila na zavidljivo visoki ravni, saj je bila dvorana polna oba dneva. Ustvarjalci dogodka, ki delujejo v okviru šestih skupin društva, so tudi sicer zelo aktivni in redno skrbijo za program tako na ravni društva kot tudi Krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini. To so Gledališka skupina, moški pevski zbor, Ljudske pevke iz Jezerc, Ansambel Kr'tk, Šrangarji in letos ponovno ustanovljena folklorna skupina.
Lepo tradicijo pa smo v društvu želeli popestriti tudi s povabilom čeških prijateljev ZUŠ F. A. Šporka, Jaro-mer. Obiskali so nas oktobra in z nami pripravili kulturni program, ki nam bo ostal še dolgo v lepem spominu. Obiskali smo Podružnično osnovno šolo Šmartno, kjer je Jarka Holasova za učence in učitelje uprizorila pravljico Lonček, kuhaj, otroci pa so za naše goste pod mentorstvom učiteljice Monike Dimec zaigrali pravljico Lakota je najboljši kuhar. Obiskali in ogledali smo si Celje, Šmartinsko jezero in Logarsko dolino. Program pa je bil namenjen predvsem spoznavanju obeh kultur, jezikov in preprostemu druženju. V cerkvi sv. Martina je zadonela lepa glasba orgel Vlastimila Kovara in Romana Grdine, z občutkom so zapeli in se nas dotaknili pevci Ansambla Kr'tk, ki je
zaključil dogodek v dvorani kulturnega doma. Tam nas je po glasbenem delu v cer-
kvi pričakala Lutkovna skupina Mikrle in nam z dobro mero črnega humorja predala
zgodbo o sedmih grehih. Na skupnem druženju s kulturnim programom članov društva in komično lutkovno uprizoritvijo češke lutkarice Jarke Holasove, ki je za nas zaigrala predstavo O kokoši,
smo zaključili prijeten dogodek. Veselimo se ponovnega sodelovanja, saj imamo priložnost, da del svoje kulture prihodnje leto ponesemo na Češko.
DARJA GRDINA
54
MLADI ZA MLADE
Obisk varuhinje
V četrtek, 7. novembra, nas je obiskala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. V uvodu nam je predstavila začetke svojega delovanja v vlogi državne tožilke na oddelku za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto ter v vlogi varuhinje človekovih pravic. Nato je pozornost posvetila pravicam in dolžnostim, ki zadevajo naše starostno obdobje.
Tako smo veliko izvedeli o pravicah plačevanja oziroma neplačevanja preživnine, o stikih otrok in staršev v ločenih družinah, o pravicah in dolžnostih otroka do staršev, otrok s posebnimi potrebami in invalidov. Pokazala nam je, kam se lahko obrnemo po pomoč. Poleg tega je gospa Nussdorfer s primeri iz prakse prikazala grozo, ki jo povzroča zasvojenost ne le od alkohola in drog, temveč tudi od družbenega omrežja. S tem nas je postavila na realna tla in nas opozorila na nevarnost, s katero se mladi srečujemo vsak dan.
Svoje predavanje je zaključila z mislijo, da ni dovolj zavedati se le svojih pravic. Pomembni so tudi naše dolžnosti, predvsem do sočloveka, in spoštovanje, saj lahko tako nevede rešimo prijatelja, znanca ali celo družinskega člana iz življenjske stiske.
MONIKA OSET, 4.c Šolski center Celje Gimnazija Lava
Taborniško druženje ob filmu
Celjski trgovski center Planet Tuš je 7. novembra oživel v nekoliko drugačnih barvah. Sredi osrednjega hodnika se je namreč kar naenkrat pojavil visok stolp, postavljen le iz palic in vrvi, poleg njega se je bohotil pravi pravcati šotor, malo naprej pa je stala skupina mladih, oblečenih v svetlo rjave srajce s pisanimi našitki.
Nekateri obiskovalci so nas miero filma o taborniškem takoj prepoznali, drugi so poletju Gremo mi po svoje 2. potrebovali dodatno razlago. Za otroke, ki so s starši prišli Seveda, to smo bili celjski ta- po nakupih, smo pripravili borniki, ki smo prišli predsta- zanimive delavnice, v katerih vit svoje dejavnosti pred pre- so se lahko najmlajši preizkusili v različnih taborniških znanjih in se naučili mnogo novega. Med drugim smo skupaj zapeli nekaj taborniških pesmi, se učili vozlov, jim povedali, za kaj vse še lahko uporabljamo šotorko, poleg tega, da z njo postavimo šotor. Z zanimanjem so prisluhnili tudi temu, kako se taborniki znajdemo v gozdu in sledimo lisici do konca njene poti. Na naši stojnici so lahko starši dobili nekaj več informacij o aktivnostih, ki jih pripravljamo za otroke, lahko pa so se potegovali tudi za brezplačne vstopnice za premiero novega filma. Da pa naše druženje ni bilo zgolj enkratno, smo nekatere starše morda navdušili, da svoje otroke vpišejo k tabornikom, kjer se bodo lahko v resničnem življenju srečali s čudeži narave in spoznavali znanja in veščine, ki jim pridejo prav izven šole.
MIA ZUPANČIČ Foto: MATEJ KOREN
Čarovnice, duhci in strahci
Ves teden smo izdelovali duhce, čarovniške svetilke in buče, majhne in velike. Pred začetkom počitnic smo imeli tudi čarovniško čajanko z zdravilnimi napitki, nato pa veliko zabavo pri čarovnički Špagici. Tam smo plesali in tekmovali, kdo je večji čarovnik.
TINKARA SREBOČAN, NEŽA TRBEŽNIK, OPB 2. r. OŠ Polzela
Celjski taborniki z delom ekipe filma Gremo mi po svoje 2
Ekskurzija na Goričko
Učenci OŠ Vojnik imamo v programu več ekskurzij po Sloveniji, da spoznamo čim več pokrajin in njihovih značilnosti. Devetošolci smo v četrtek, 10. oktobra, odšli na ekskurzijo na Goričko.
Najprej smo si ogledali Moravske Toplice, kjer je zanimivost ta, da se obiskovalci kopajo v črni vodi oziroma vodi z nafto. Ta zdravi na primer kožne bolezni, bolečine v sklepih, revmo ... Nato smo pot nadaljevali proti Selu, kjer smo si ogledali zanimivo cerkvico z imenom Rotunda sv. Nikolaja. Bližali smo se meji z Madžarsko in nismo mogli mimo znane dvojezične šole v Prosenjakovcih. Šola ima samo 64 učencev, kar je malo manj od devetih razredov naše šole. Prve tri razrede
ponavadi učijo skupaj, ker ni toliko učencev. Pri vsakem predmetu so pouk in učbeniki v madžarščini in slovenščini. Učenci imajo zaradi madžarščine dve uri več pouka kot v ostalih osnovnih šolah. 46 učencem je materni jezik slovenščina, 18 pa madžarščina. Šola je zelo urejena, sodeluje v projektih ekošola in zdrava šola. Pripravili so nam tudi zelo okusno tradicionalno jed bograč (jed je podobna golažu iz treh vrst mesa z veliko zelenjave in začimb). Po kosilu smo se odpravili v Bogojino, kjer stoji cerkev Jezusovega vnebohoda, ki jo je postavil naš znani arhitekt Jože Plečnik in je prava lepotica med cerkvami. Pot smo nadaljevali proti Filovcem, kjer so tako imenovani moj-
stri črne keramike. Ogledali smo si postopek izdelovanja glinastih posod in ga tudi sami preizkusili ter značilno zgradbo male kmečke hiše (»cimprače«) v Prekmurju. Sledil je še zadnji postanek na Otoku ljubezni (Ižakovci), kjer smo si ogledali plavajoči mlin na Muri in se peljali čez reko z »brodom«. Celo pot, ki smo jo prepotovali, smo opazovali pokrajino in ljudi. Šege, navade in jezik sta izoblikovali preteklost in bližina drugih držav in narodov (Madžari, Hrvati). Izvedeli smo veliko več, kot smo pričakovali, in polni znanja smo se dobre volje odpeljali domov.
SONJA MARGUČ, 9. b OŠ Vojnik Foto: ALEŠ KOLŠEK
MLADI ZA MLADE
55
Na izletu spoznali utrip Balkana
Dijaki v programu tehnik optik in tehnik steklarstva Šolskega centra Rogaška Slatina smo se z razredničarkama Branko Kovačič in Zoro Tabak zadnje dni v avgustu odpravili na maturantsko ekskurzijo po naši »bivši Jugi«. Spoznali smo današnji utrip Balkana, ki nosi bogato zgodovino. Razvajali smo se ob okusni hrani in prijetni glasbi, ki nas je kar sama zazibala v ritmu.
Z lokalno vodnico smo si ogledali Sarajevo, se povzpeli v 36. nadstropje 175 m visoke poslovne stavbe Avazz Twist Tower, od koder smo imeli mesto in okolico na dlani. Potepali smo se po Baščaršiji in se do sitega najedli v tamkajšnjih »čevapdžinicah«. Nastanili smo se v prestižnem hotelu in v bližnjem nočnem baru občutili tamkajšnje nočno življenje. Zjutraj smo se odpeljali do Mostarja, kjer smo se sprehodili po starem mestnem jedru in se okrepčali. Pot nas je peljala naprej ob reki Neretvi vse do mesteca Neum, kjer smo veselo skočili v morje in preživeli drugo noč. Po zajtrku smo s polno paro odšli naprej proti Črni gori v težko pričakovano Budvo. Skočili smo v morje in si ob večerji nabrali moči za nočno življenje. Dopoldne smo se po 441 stopnicah povzpeli na Lovčen, na višino 1659m nad morjem, kjer počiva Peter II. Petrovič Njegoš. Ustavili smo se na degustaciji sira in pršuta. V petek smo se z ladjo odpeljali na otok Sv. Nikola, kjer je plaža zelo priljubljena in voda kristalno čista. Po pristanku na celini sta nas čakali zadnja večerja in zabava do jutranjih ur. Zgodaj zjutraj smo krenili proti Dubrovniku, biseru južnega Jadrana. Po ogledu starega mestnega jedra in sprehodu po obzidju smo z lepimi spomini odšli proti Rogaški Slatini.
MARTINA TRONTELJ, 4.c tehnik optik
Dijaki ŠCRS pred vodnjakom Sebilj, simbolom Baščaršije
Mladi gasilci
Jezikovna tržnica s slovensko potico (Foto: Neli Šuler)
Jezikovna tržnica
Tudi letos smo pripravili jezikovno tržnico, ki je bila že četrta zapored. Ker je v naši šoli veliko učencev, ki so se priselili iz drugih držav, se iz te medkulturne mavrice lahko tudi marsikaj naučimo. Zato smo v petek, 25. oktobra, pripravili v šolski telovadnici stojnice, na katerih so lahko predstavili svojo kulturo.
Geslo naše jezikovne tržnice je Tuje jezike je treba poznati. Tudi tuje slaščice je fino poznati, zato so mame naših učencev pripravile tradicionalne sladice različnih držav, iz katerih izhajajo. Pri vsaki stojnici so se učenci preizkusili v izgovarjanju besed, in sicer družina, oče, mama, brat, sestra, veselje. Jezikovna
tržnica je ena od dejavnosti, s katerimi v šoli krepimo medkulturni dialog in sprejemanje drugih narodnosti ter kultur. Spoznali smo veliko različnih kultur in držav, ob sladicah pa smo se na zabaven način veliko naučili.
Sledila so druženja z gosti iz drugih držav. Učence petih razredov so obiskale gostje iz Nigerije, šestošolci so gostili gospo z Japonske, sedmošolci in osmošolci smo imeli gostji z ameriške ambasade, deveto-šolci pa so se družili z gostjo iz Avstrije. Bilo je zelo zanimivo, saj so nam gostje v svojem maternem jeziku predstavile nekaj kulturnih zanimivosti in običajev države, od koder prihajajo. Angleško in nemško je še šlo, saj se v šoli učenci
V mesecu požarne varnosti smo se oddelki podaljšanega bivanja v OŠ Polzela družili z gasilci. Nekaj vtisov naših najmlajših:
Gasilec nam je pomagal v gasilski avto - cisterno. To mi je bilo najbolj všeč. (Lina Goli-hleb, 1. a)
Gasilec je biti »fajn«, ker »špricaš« in sediš v kombiju. (Nejc Šalej, 1. c) Rad bi postal gasilec. Mama je rekla, da bomo šli v gasilski dom, kjer se bom vpisal v gasilski krožek. (Luka Brišnik, 1. a)
Že od malega si želim postati gasilec. Gasil bi požare. Če bi bili strupeni plini, bi imel masko in dihalnik. (Sven Štiglic, 1. a)
Najbolj mi je bilo všeč, ko sem uporabljal vodo. Gasilec bi rad postal, da bi nosil zaščitno opremo. (David Orehovec, 1. a)
Gasilec bi postal, da bi plezal po strehah in imel oblečeno zaščitno obleko. Ko se gasilci peljejo po cesti, se jim vsi umikajo. V avtu imajo super stvari, da lažje gasijo. Če so vrata zaklenjena, jih presekajo. (Alen Ramič, 1. c)
učimo dva, nekateri celo tri tuje jezike, japonsko pa ne. Še dobro, da se je gospa z Japonske med bivanjem v Sloveniji naučila slovensko, saj je drugače ne bi veliko razumeli.
Ta dan je bil nekaj posebnega. Poln novih in plemenitih spoznanj. Zavedamo se, kakšno bogastvo prinašajo učenci, ki jim materni jezik ni slovenščina in da se lahko samo s poznavanjem različnosti premoščajo kulturni stereotipi. Srečevanje različnih jezikov in kultur je pravo bogastvo. Drug od drugega se lahko veliko naučimo. Predvsem strpnosti in spoštovanja do sebe in drugih. Da nam bo skupaj še naprej lepo. Lepše.
METKA LUSKAR, 7. a, I. OŠ Žalec
v
Ce radi pišete in fotografirate,
zabeležite dogodke med vrstniki
5B
Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas!
Prispe v ke pričakujemo na elektronski naslov tednik-^nt-rc.si
56
ZANIMIVOSTI
Vsega je »kriva« Agatha Christie
NAJINA POROKA
Andreja Krajnca mnogi poznajo kot radijskega in televizijskega voditelja, nekaj časa je delal tudi v naši medijski hiši, zadnja leta pa je odgovorni urednik na TV Arena. Pred časom je svoje prijatelje na spletnem družabnem omrežju presenetil s fotografijo, na kateri je bil z eksotično lepotico. In ko so mu vsi čestitali, smo posumili, da se je poročil. Tega sicer ni obešal na veliki zvon, je pa nekaj podrobnosti razkril tudi za naše bralce.
Ne ve natančno, ali je bilo naključje ali jima je bilo usojeno, da se najdeta. Za njegovo zvezo z Mario Amal (slednje v arabščini pomeni upanje) Bahdad iz Maroka je »kriva« Agatha Christie. Oba rada prebirata njene romane in sta skoraj istočasno všečkala njeno stran na Facebooku, potem pa postala še virtualna prijatelja. »Ona je na začetku pisala v francoščini, jaz v angleščini, ampak ker sva vsaj pasivno poznala tudi drugi jezik, težav s sporazumevanjem ni bilo,« se spominja Andrej.
Po dopisovanjih je po kakšnem mesecu že sledil Andrejev obisk maroškega mesta Tetouan in to je bilo tudi njegovo prvo potovanje v kakšno afriško državo. »Takrat še nisva točno vedela, kaj naju čaka, saj je Facebook eno, realnost pa je
lahko nekaj povsem drugega. Izkazalo se je, da se ni razvilo samo prijateljstvo, ampak ljubezen,« se danes spominja začetkov zveze.
Veliko slavje bo spomladi
Odločitev o poroki je zorela kar nekaj časa, medtem je še štirikrat obiskal Maroko. Počakala sta toliko, da je Andrej končal še zadnje izpite izrednega študija medijev in novinarstva, potem so sledili priprava dokumentacije, prevodi v arabščino, overbe na maroški ambasadi na Dunaju, ker je v Sloveniji ni, in pridobivanje papirjev v Maroku.
Da je bilo vse po pravilih in v skladu s tradicijo, je Andrej po Marijinem pozitivnem odgovoru za njeno roko zaprosil tudi njenega očeta. Težav ni bilo, saj so se že prej odlično ujeli. Maria ima še tri brate in tri sestre.
Točnega dneva poroke nista vedela vnaprej, saj je bilo vse odvisno od tega, kako hitro bodo stekli postopki pri sodniku in na policiji, zato tudi nista načrtovala večjega poročnega slavja. Poročni obred je bil 21. oktobra pri Marii doma v krogu njenih ožjih sorodnikov. Za pomlad zato načrtujeta še tradicionalno maroško poročno zabavo za sorodnike in prijatelje, najverje-
tneje v obmorskem mestecu Oued Laou, kjer živijo tudi njeni starši.
Načrti
Andrej zdaj ureja vse potrebno, da bi Maria dobila slovensko vizo in nato ju čaka selitev v Šempeter. Ker bi Maria rada v Sloveniji našla
tudi kakšno službo, se bo morala naučiti še jezika. Tudi Andrej se je lotil učenja arabščine. Večinoma se sicer pogovarjata v angleščini, rada pa v pogovor vpletata tudi arabske in slovenske besede ter tako drug drugega učita ma-terni jezik. Maria v prostem času
rada bere, spremlja tenis (navija za Novaka Djokoviča), rada ima hrano iz morskih sadežev, najbolj pa si želi v živo videti sneg. Če bo zima pri nas tako dolga, kot je bila nazadnje, se ga bo še pošteno naveličala.
TC, foto: osebni arhiv
FOTO TEDNA
Ni Pepelkin, ima pa svojo zgodbo.
Foto: SHERPA
AKCIJA
57
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 20. 11. 2013
O 1	A	£	O	A A	A
u i	V		O	U.t	U
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Spoštovani bralci Novega tednika, z vašim odkupom dveh umetniških slik želimo zaokrožiti celoletno dobrodelno akcijo Za manj bolečin, v kateri smo bralce Novega tednika tudi osveščali o možnem lajšanju bolečin, jim predstavljali različne terapije in zgodbe ljudi, ki so se morali naučiti živeti z bolečino iz dneva v dan.
In kako bo potekala malce neobičajna dražba? Med vsemi donatorji za nakup ultrazvoka, ki ga bo uporabljala protibolečinska ambulanta celjske bolnišnice, bomo sliki predali dvema, torej posameznikoma, podjetjema ali ustanovama, ki bosta do vključno ponedeljka, 22. decembra 2013 donirala najvišji znesek. Izhodiščna cena za vsako sliko je 20 evrov.
Še o pogojih sodelovanja v dobrodelni dražbi Za manj bolečin. Dokazilo o vplačilu donacije neposredno na spodaj naveden transakcijski račun, odprt pri Splošni bolnišnici Celje, nam pošljite na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na naslov uredništva: Novi tednik, Prešernova 19, 3330 Celje. Pripiše še svoje kontaktne podatke (ime, priimek, kraj bivanja, gsm/telefon).
Spisek vseh donatorjev, ki nam boste poslali dokazilo o vplačilu donacije v novembru in decembru letos, bomo objavili v zadnji letošnji številki Novega tednika, ko bomo razglasili tudi zmagovalca in jima podarili umetniški sliki laških likovnikov Pogled v svet in Zadnjih 20 centov. Torej z dokazilom o vplačilu donacije nam hkrati dovoljujete tudi objavo navedenih podatkov o vas kot donatorju.
UREDNIŠTVO
Dobrodelna dražba dveh slik
Pogled v svet in Zadnjih 20 centov
Anka Levičar in Franek Markošek v okviru Likovnega društva Laško podarjata svoji sliki za nakup ultrazvoka protibolečinske ambulante celjske bolnišnice
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
H'liWIi'lMJIIiMA
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba	_____ pn(;PRIUI„
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	————r-—
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti	AKCIJ SE NE SESTEVAJO
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.	S POPUSTOM NA KARTICI
pizzeua/
^V&uma/
-PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva. si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA -prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marian Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
- CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur,
podarja 10% popust na vse svoje storitve
58
ŽIVALSKI SVET
Tudi konji imajo radi masažo
Ta jim sprošča mišice, lajša bolečine in preprečuje poškodbe, pravi Tjaša Kersnik
»Veliko težav konjem povzročimo tudi z delom, ki ga od njih zahtevamo. Konji so športniki in pomembno je, da jih za njihove naloge pripravimo postoma in na pravilen način.«
Tjaša Kersnik med terapijo. Sama ima tri kobile, starejšo Belo in njeni dve hčeri. Eno od njih tudi jezdi in z njo tekmuje v preskakovanju ovir. Prav Bela je »kriva«, da je Tjaša želela razširiti svoje znanje o konjih in se naučiti, kako jim pomagati. Za kobilo je nekaj časa skrbela, preden so se njeni prejšnji lastniki odločili, da jo bodo prodali. Podobno, kot se dogaja mnogim konjem, so tudi od nje prekmalu zahtevali preveč. Po končani gimnaziji sta se z Belo leta 2004 preselili v Anglijo, kjer je Tjaša začela delati z odličnim osteopatom. Naučila se je opazovati konje, ugotoviti, kje jih kaj boli, in jim z masažo in manipulacijo mišičnega tkiva pomagati, da so se bolje počutili in bolje nastopali. S šolanjem si je pridobila naziv Equine Body Worker. Po vrnitvi domov se poklicno ukvarja z masažo konj.
Blagodejni učinki masaže na človekovo počutje so splošno znani. Kaj pa pri živalih? Ali tudi te uživajo in se sprostijo, medtem ko jih nekdo masira? Jim to olajša bolečine v mišicah ali so učinki širši? O tem, kako masaža vpliva na konje, ve veliko Tjaša Kersnik iz Lukovice, ki se je med izobraževanjem v Angliji in ZDA usposobila za tovrstno masažo in pomaga lastnikom živali po vsej Sloveniji. Tudi sicer meni, da je masaža odlično »orodje«, s katerim lahko naredimo veliko dobrega tako pri ljudeh kot živalih.
Nanjo se obračajo lastniki konj, ki želijo, da bi se njihove živali bolje počutile in tako bolje delale in tekmovale. Tjaša konjem pomaga z masažo, pri kateri uporablja
različne tehnike. Odpravi lahko zategnjenost mišic, poveča njihov obseg gibanja, s čimer pripomore k daljšemu koraku in boljšemu skoku, izboljša kakovost mišic, lajša bolečine v sklepih, popravi držo, izboljša prekrvavitev in prepreči poškodbe. Pravi, da gre za terapije, ki trajajo od 30 do 45 minut. Po terapiji lastniku svetuje, kako naj sam nadaljuje delo, da se težave ne bi ponovile.
Presenečenja so možna
In kako se drobno dekle loti dela z veliko živaljo? Glede na to, da se s konji ukvarja že od otroštva, pravi, da pri stiku z njimi nima težav. »Vendar to še ne pomeni, da me ne morejo presenetiti,« opozarja Kersnikova. »Konji so velike živali s
svojo voljo, plašnim karakterjem in v različnih situacijah se odzovejo na različne načine. Ko smo v njihovi bližini, moramo biti vedno previdni, da se ne zgodi kakšna nesreča. Seveda lahko tudi pozitivno presenetijo. Včasih konj že med terapijo tako očitno pokaže, da mu pomagam, da me preseneti.«
Pomemben je prvi stik s konjem. Nekateri so nezaupljivi do novih ljudi, zato mora biti z njimi bolj previdna. Želi, da je konj med terapijo sproščen, saj mu lahko le tako zares pomaga. »Konji hitro spoznajo, da jim želim pomagati, in zaradi tega nimam težav niti s tistimi, za katere me lastniki opozorijo, da so lahko problematični.«
Šesti čut in kondicija
Potek terapije prilagodi posameznemu konju glede na njegove težave. Vedno ga pregleda, najprej, ko konj stoji pri miru, nato v gibanju. Šele potem ga celega pretipa in ugotovi, kako se odzove na pritisk in kje ga kaj boli. Nato se odloči, kaj bo storila. Pri svojem delu uporablja elemente klasične in športne masaže, osteopati-je, poznavanje refleksnih točk in šesti čut. »Brez slednjega ti ne pomaga nobeno teoretično znanje!« poudarja.
Delo je tudi fizično zahtevno. Pomembno je, da pri masaži pazi tudi na svoj položaj, sploh na hrbet in zapestja. »Pri razteznih vajah, ko držiš celo konjevo nogo, je treba biti zelo previden, da te konj ne preseneti s kakšnim nenadnim gibom,« razlaga Tjaša Kersnik. »Glede na to, da sem vajena teh naporov, ne potrebujem posebnih priprav. Dejansko sem cel dan v gibanju, ker imam še tri kobile, za katere sama skrbim.«
Nekoč divji in svobodni, danes ...
Pri delu se srečuje z različnimi lastniki konj. Ali ti znajo ustrezno ravnati s svojimi živalmi ali pa so njihove težave večkrat posledica nepravilne-
ga ravnanja? »Nekateri ljudje odlično skrbijo za svoje ljubljence, nekateri malo manj,« odgovarja Kersnikova. »Problem je pogosto v neznanju ali pomanjkanju zdrave pameti in ne v tem, da lastniki ne bi želeli najboljšega za svojega konja.« Pri tem opozarja, da bi se morali večkrat spomniti, kako so živeli divji konji, ka-
kšen je bil njihov način prehranjevanja, kako so se lahko gibali in družili. Mnogi konji danes večino svojega časa preživijo v zelo omejenem, zaprtem prostoru, kjer dobijo tri obroke na dan in druge konje le vidijo, z njimi nimajo nobenega telesnega stika. Kako naj bodo ti konji psihično in fizično zdravi, se sprašuje
Tjaša Kersnik in dodaja, da bi se mnoge zdravstvene probleme dalo z boljšo oziroma drugačno oskrbo preprečiti. Zato vedno poudarja, kako pomembno je, da konji preživijo čim več časa izpuščeni na prostem, kjer se lahko po svoji volji gibljejo in družijo.
TATJANA CVIRN
Foto: osebni arhiv
»Z osnovno masažo bi svojemu konju lahko pomagal vsak. Konja lahko opazuje, pretipa vsak dan in če je dovolj pozoren, lahko sproti opazi že najmanjše razlike v njegovem počutju, gibanju in obnašanju. Če konj naenkrat spremeni svoje vedenje, ima zagotovo razlog za to. In ta razlog je pogosto bolečina.«
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Setveni koledar
Čas za presajanje je od 30. novembra do 24. ure.
21. čE	
22.	PE
23.	so
24.	NE
25.	PO
26.	TO
27.	SR
jr Kot pes in mačka?
cvet
cvet
list
list do 13. ure od 14. ure plod
plod
plod
plod do 9. ure, od 10. ure korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Tole zanimivo in neobičajno fotografijo nam je poslala Marija Kračun iz Lesičnega. Sosedova psička Dona skrbi za mucka, ki so ga otroci nebogljenega našli v gozdu in ga prinesli domov. Čeprav je muc, ji je po barvi čisto podoben. Zanimivo je, da Dona še nikoli ni imela mladičev, a se je v njej prebudila materinska ljubezen in je celo dobila mleko, je zapisala naša bralka in dodala: »Tu pa res ne velja izrek, da se sovražita kot pes in mačka!«
BUKVARNA / AKCIJA
59
O treh mrhah
V knjigi spoznamo svet založništva, ki ga predstavlja družba treh pametnih, a na moški svet resnično besnih žensk.
Jojo je uspešna in ambiciozna literarna agentka v Londonu. S knjigami veliko zasluži. Lili je pisateljica, ki pričakuje negativno karmo, saj je svoji prijateljici Gemi speljala fanta. In Gemma skrbi za osamljeno in bolno mater, po elektronski pošti pa si dopisuje s prijateljico. Kar ji ta zaupa, spretno zloži v berljivo pripoved in razpoloženjske zapise njunega dopisovanja pošlje znani literarni agentki Marian. Vendar ta na žalost zastopa tudi njeno nekdanjo prijateljico Lili, torej žensko, ki ji je tako nesramno speljala fanta Antona. No, tudi Marian ima svojo slabo karmo, kajti zagrešila je hudo napako in skočila v posteljo s poročenim šefom Markom. To bi bila skoraj srž celotnega romana, če ne bi ...
Če ne bi na šaljiv, sarkastičen in včasih tudi ciničen način spremljali vse globljega prepleta usod treh omenjenih žensk, ki nas popelje skozi številne v življenju vsem znane zaplete,
Marian Keyes: Druga stran zgodbe. Ženski roman.
zasuke, trenutke topline, premišljenosti in tudi izigranosti. Osrednjo nit tvorijo domiselni, malce drugače spleteni, sicer znani reki. Predvsem Jojo jih ima kar nekaj na zalogo. Tako ugotavlja, da nas tisto, kar nas ne ubije, naredi duhovitejše. O moških v navalu jeze in močnega besa izusti, da so nekoristne barabe z možgani in s penisom, ampak s premalo krvi, da bi lahko nadzirali oba organa sočasno. Tudi Lili ne zaostaja za spoznanji in življenjskimi modrostmi. In ugotavlja: »Če hočeš Boga nasmejati, mu povej svoje načrte.« In Gemma domneva, da bo kot edinka za enega od staršev skrbela takrat, ko bo drugi spodobno umrl, ne pa živel na koruzi s svojo tajnico. Moškim ne prizanaša nobena. Tako izvemo, da so fantje pač tisti, ki pridobivajo posle ob igranju golfa, ženske pa .... te so pa pridne. Tako Jojo ob informaciji, da ne bo postala solastnica podjetja, v katerem je zaposlena, pobito zaključi, češ da ženske pač lahko napredujejo samo do določenega položaja in nič več. Vedno je sumila,
O avtorici
Irska pisateljica Marian Keyes je najbolj znana prav po ženski tematiki. V svojih romanih se loteva tem, v katere so vedno vpete tudi ženske. Alkoholizem in nasilje v družini, duševne bolezni, ločitve .
da je ta nevidna zgornja meja napredovanja žensk v pretežno moškem svetu le izgovor nesposobnih, kadar njihovi moški sodelavci napredujejo hitreje in bolj strmo po kari-erni lestvici. Verjame, da jo bodo cenili na podlagi njenega dela in dosežkov in ...
se zmoti. Da bi bila mera polna, za njeno napredovanje ne glasuje niti njen nekdanji ljubimec in Jojo se odloči za odpoved in lastno podjetje. Zapre si pot do dobro plačane službe, položaja solastnice in nekdanjega ljubimca. In kako naprej? Tudi Anton, ki ga je Lily ukradla svoji prijateljici, ne izpolni pričakovanj. Nepremišljeno ravna z denarjem, Lilyni očitki na njegov račun pa se le stopnjujejo. Spozna je, da je naredila napako, izbrala je napačnega moškega .	BPT
Za knjigo
BUKVARNA
Skupaj s Klubom modrosti
V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo.
Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi-nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika
Z vašim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika.
smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili?
Želimo nove knjige
Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali
letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja
Prinesite nam jih osebno
Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali.
in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozaveščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu
reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna.
Trojni doktor na Radiu Celje
Letos je izšla knjiga dddr. Jožeta Mačka z naslovom Laško skozi stoletja. Ob tej priložnosti smo poklepetali z doktorjem agronomskih, ekonomskih in zgodovinskih znanosti.
Poleg tega je Maček redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu
ter dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj. Kljub temu ostaja skromen in redko govori o sebi. Zelo čil 84-letnik pravi, da še ima načrte, vendar je verjetno ta knjiga zadnja, ki je tako obsežna. Vsekakor ga bo težko ustaviti, ker je zelo radoveden in ga zanima praktično vse. Prisluhnite pogovo-
Dddr. Jože Maček
ru v nedeljo po 10. uri v oddaji Znanci pred mikrofonom.
Foto: SAZU
Vloga in pomen splošnih knjižnic
Včeraj, 20. novembra, smo obeležili dan slovenskih splošnih knjižnic in tem bomo pozornost namenili tudi v tokratni oddaji Odmev na Radiu Celje.
Praznovanje dneva knji- na vpliv knjižnic in njihov po-
žnic je sicer namenjeno promociji dejavnosti splošnih knjižnic, pridobivanju novih uporabnikov, opozarjanju
men. Knjižnice danes niso več le prostor za izposojo knjig, ampak so postale tudi prostor za druženje in nepogrešljive
pri ustvarjanju različnih dogodkov s kulturno vsebino. V oddaji nas bo zanimalo tudi, s kakšnimi težavami se danes srečujejo splošne knjižnice na Celjskem, kako so se knjižnice razvijale v zadnjih letih, preverili pa smo tudi, kaj obiskovalce privablja v knjižnico. O tem se bomo pogovarjali s knjižničarji, pisateljem in bralci. Bodite v družbi Radia Celje v četrtek ob 12.15 uri.
VSAK ČETRTEK ob 12.15


■ 70 itCIKIE
timev
r ^
radiocelje
POG
v
Ce radi pišete in fotografirate.
zabeležite dogodke med vrstniki
v soli, društvu, kraju! Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas!
adizamladeO'

Prispe v ke pričakujemo na elektronski naslov tednik-^nt-rc.si
60
PODLISTKA
ZGODBE IZ KAMRE
I ALkamra
www.kamra.si
Vir: dr. Tone Kregar, dr. Marija Počivavšek, Celjski magistrat: Besede z balkona, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 2010.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Celjski magistrat (7)
Prvi slovenski župan v Celju spregovori z balkona magistrata
»Praznik svobode« pred celjskim magistratom (1918)
Hrašovec, Sernec in tudi ostali celjski narodnjaki so še en trenutek zmagoslavja dočakali 9. julija 1921, ki je bil za Celje in njegovo mestno hišo prav tako zelo pomemben dan. Potem ko so nekaj let mestno občino vodili gerenti, zvrstili so se trije, je mesto ob Savinji prvič v svoji zgodovini dobilo slovenskega župana, dr. Jura Hrašovca.
Prve občinske volitve v novi državi so bile aprila 1921, maja je bila prva seja občinskega odbora, ki je tudi izvolil župana. Okrajni glavar, vladni svetnik in celjski gerent dr. Žužek je kot zastopnik deželne vlade in po njenem naročilu na dopoldanski seji novega občinskega odbora zaprisegel župana Hrašovca in podžupana Žabkarja. Zvečer je po pričakovanju sledila velika slovesnost pred magistratom.
Kot nazorno opisuje celjska Nova doba, se je že pred osmo uro zvečer med Narodnim domom in magistratom zbralo več tisoč ljudi, scenarij slovesnosti pa je bil na las podoben tistemu ob prevratu novembra 1918. Z Miklavškega hriba so odmevale slovesne topovske salve, čez pol ure pa se je »razvil slikovit sprevod, veličastna manifestacija celjskega slovenstva, v proslavo izvolitve prvega slovenskega župana v Celju«. Sokol-ska konjenica, železničarska godba,
pevski zbor, celjski, gaberski in ostali gasilci oziroma požarne brambe, pa sokoli, tako ženske, moški kot otroci z lampijončki in seveda vsi ostali so omogočili »slikovit prizor, ko se je pred magistratom, katerega balkon je bil bajno okrašen in razsvetljen, zgrnila ta pestra tisočglava množica«.
Velik dan za mesto
Vrhunec je seveda nastopil, ko jo je z balkona nagovoril župan Hrašovec in med drugim povedal naslednje: »Danes sicer ni državni ali narodni praznik, a za nas Celjane zelo važen praznik, saj smo po stoletjih sramotne sužnosti danes definitivno prevzeli to nekdaj tako močno nemško trdnjavo. Kako smo bili Slovenci v tem mestu prezirani, posebno na magistratu, kjer so se šopirili odpadniki, mi pa, ki smo si ohranili ponos in značaj, smo bili zatirani in zaničevani. Nemška pesem je odmevala po teh ulicah, mi pa smo morali molčati in se skrivati po stanovanjih. Če pa smo imeli kako slavnost, ni smelo biti godbe, ne slovenskih zastav, niti slovenskih znakov nismo smeli nositi, niti v skupinah in po glavnih ulicah nismo smeli hoditi. Vojaštvo nas je moralo braniti pred napadi nahujskane fakinaže, ki nas je pretepala, opljuvala in nam razbijala
Juro Hrašovec (1858-1957)
okna in napise. Vse naše pritožbe so odmevale kakor od gluhih sten. Obupavali smo že, ker smo videli, da se vse bolj potapljamo v nemški povodnji.
Tebi, celjsko mesto, in Tebi, prebivalstvo, naj velja prvi pozdrav prvega slovenskega župana v Celju. Razcvitaj se in napreduj! Raduj se, ker danes obhajaš veliki dan svojega vstajenja! Mesto Celje naj bo vedno imenovano med najlepšimi in najprijaznejšimi kraji naše velike, lepe domovine.«
Slavnostni sprevod se je nato pomikal od magistrata po vseh najpomembnejših celjskih ulicah do Narodnega doma, kjer je s tamkajšnjega balkona množico in župana pozdravil Josip Sernec, starosta celjske slovenske politike. Serneca so celjske mestne oblasti ob njegovi 80. letnici leta 1924 počastile tudi s častnim občanstvom.
Telohove koreninice zoper nezaželeno nosečnost (7)
k f I S TT I i
Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK
V Trbovljah so se opravljali ilegalni splavi. Glavna akterka teh dejanj je bila F. Š., vdova in gospodinja ter mati petih otrok.
Za odpravo plodu je uporabljala telohove koreninice, katere je na željo noseče ženske vstavljala v nožnico. Zaradi tega je prišlo do krvavitve oziroma splava. Telo-hove koreninice je navezala na vrvico, da jih je bilo kasneje lažje odstraniti. Splave je opravljala večinoma na svojem domu, za odpravo zarodka pa je računala 1000 din. Koreninice je nabrala na pomlad in jih hranila doma. Pri hišni preiskavi so našli samo eno koreninico, ostale je njena hčerka odvrgla v stranišče. Obdolženka je priznala, da odpravlja telesne plodove, za plačilo pa ni
C
Zgodovinski arhiv Celje
www.zac.si
imela določene cene, saj so ji dajale ženske zneske po njihovih zmožnostih.
Drugoobtoženi J. P. je imel ljubezensko razmerje z V. O., ki je z njim tudi zanosila. Ko mu je povedala, da je noseča, ji je obdolženec zagrozil, da jo bo ubil, če ne bo splavila. V. O. se je ustrašila in poiskala F. Š., ki ji je odpravila plod. Po posegu je močno krvavela, tako da je morala oditi v bolnico, kjer so jo zdravili zaradi močne zastrupitve.
F. Š. je bila zaradi opravljanja odprave telesnega plodu najmanj petim ženskam obsojena na leto in šest mesecev zapora ter plačilo zdravstvenih stroškov za V. O., medtem ko je bil J. P. zaradi groženj obsojen na plačilo denarne kazni v višini 5000 dinarjev ter na plačilo kazenskega postopka.
SI_ZAC/1220, Okrajno sodišče Trbovlje, AŠ 29, Ks 303/52
• nadal javanju zeslläfin ja obdei, -»ne ■	s»ste»ljar dna
27 . VTTI. Ib52 » «itrajnih zaporih Trbevlja-r orlEOtr-ostl zasllievaloa jtramari* rrinos in pT>lir-<5«be,8» h	jci bo ponavna zaslišana t
zrtzl odprave talesT-lh plMov.
i maji prvi Izjavi dodajam £» to,de can ^elag Ja »pisali* tovarl-Ilea* cdfkrarlll tslasrl plod tudi meni napnzna"! tov»r lä la 1, ist a ja prlöla i marl naugotovlje-egs dna spomladi lat« 1951.Z rjo ja prlSli tudi njen* sastra, »«"dar pa saffl odpravila plod ls «al od njih In to Kamra" radi tage,kar se je tiri meri Joicala lc me prešli» poma*i.J»z satt t resnlol tu^l nji na £• omenjani narln -dpr»Tlln tel^srl pj.od.2e usluga nI ja dale »d 2pp_3cp.-din.
TTn upraiar p , jcas® sta Ista zvedel»,d« jaz odprovlj*« talasnl plot tag» nevem popadat i,ravno ta£o navsm lmera ana riti druga, kajti hibi ta el lnteriiiralo.p» govoricah sam jih spoznala,da sta bila pa narodnosti hrvatlce.
■"a upraäarje,kje sem dablla telehove torealnlc», lz javi jenu d» sam Ista seaa nabrala vsako sremi ad, t •ns.o tu^l latos ca gmajni la jih reV<S i ?ma prakrlle .-^nicrnt ml jih je oalo nabral« moja 11 latna hilrka j ■ i katero sam t •srn n 11«, it J» sa dobijo ln kakica Trsta potrebujem, vendar pa ne zakaj.Tudi dosedaj can Imela dnu« Se n»k*j/eoa i kam/o ranjenih koreninic,.-tatereg pa je hilrk» J	ravra takrat,ki se« bil* iclloana ca cz vrgla t strar lä*», vsr.der na p« mojem nem * 11 u, pust IIa je la *•• pomotoma,katera ml ja bila edzet* pa organu javne vernostl.fudi t» sam ivaal» naman uporabiti.
Jaz sam prlils do tega sredstva sz.de tega na*lr:e odprave telesnih plodov že prst lati, se sam ta sllSala met pagovor«« »d drugih žensk.pozneje sam skusila sama in t resnici ja blio »rastno.v latu
som odpravila nekaterim drugim i =esum, rad 1 xas* sen b lie kaznava-na na 6 mesecev zapr-ra.
Bas r loa je, da s an odpravljala telesni plod le radi t«ga,Jc»r sa se ml snll lie 2ensko,icl so prläle k meni,po drugI strani pe tudi redi tega,da sam si stem pridobil* r.eica ; 4e-»rj». nru™g» nimam za pripomniti.
ZasllKal: / Kranarl'1 ]rr»ne l.r./
Tz »vil«: »far yranMSke l.r,/
Za to*nest praplB^ lz :rgl"ela, jam*!: / ire m»r TT-npa/
Zapisnik o nadaljevanju zaslišanja obdolženke
NA KOLESIH
61
So otroci v avtobusih varni?
Prevoz otroka prava mala znanost
Lupinice, sedeži, jahači ... izbira je velika. Vse za varnost otroka, ki ga prevažamo z avtomobilom. Starši pa s lahko nakup vsega tega prihranijo, če se le odločijo, da se bodo prevažali z javnim prevozom. Nič od tega namreč ni treba, če otroka prevažamo z avtobusom.
Najmanj težav je pri mestnem potniškem prometu in v avtobusih, ki imajo stojišča. Zakon o pravilih cestnega prometa namreč določa, da varnostnih pasov v teh avtobusih ni treba uporabljati. Bolj natančno: v teh avtobusih varnostnih pasov tudi ni. Zakon otrok posebej sploh ne omenja, iz izkušenj pa lahko povemo, da je edina zahteva ta, da otrok ne sedi na prvem sedežu v avtobusu. Sicer pa lahko sedi sam.
Otroci morajo biti v avtobusu privezani z varnostnim pasom pri daljših vožnjah oziroma v avtobusih, ki niso mestni. Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi prevažajo skupine otrok, določa dve skupini otrok. Otroci, ki so manjši od 150 centimetrov in visoki vsaj 135 centimetrov, morajo biti privezani z vgrajenimi varnostnimi pasovi za odrasle. Otroci, ki so manjši od
Pri voznikih avtomobilov večja ozaveščenost
Zakon o pravilih v cestnem prometu, predpisuje, da mora biti otrok, ki je manjši od 150 centimetrov, v osebnem vozilu zavarovan z zadrževalnim sistemom oziroma prilagojenim sedežem, ki je primeren otrokovi telesni masi.
V vozilih, ki zadrževalnih sistemov nimajo, otrok, mlajših od treh let, ni dovoljeno prevažati, starejše od treh let in manjše od 150 centimetrov pa smemo prevažati le na sedežih, ki niso sprednji. Pogosta vprašanja staršev so, ali otroke lahko vozijo v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sprednjem sedežu za potnike v avtomobilu. To ni dovoljeno, razen, če je predhodno deaktivirana sprednja zračna blazina na sovo-znikovi strani.
Na Policijski upravi Celje so nam povedali, da se vozniki vedno bolj zavedajo pomena varnosti najmlajših v osebnih vozilih. Zato v zadnjem obdobju ne zaznavajo veliko kršitev, kjer bi kaznovali voznike zaradi neupoštevanja zakonodaje. Najbolj odmevno se na uporabo otroških varnostnih sedežev opozarja v začetku šolskega leta, čeprav je policija na tem področju preventivno aktivna vse leto s številnimi akcijami in nadzori.	SŠol
VARNA VOŽIMjJ?T3uBEČNA^
Tečaj CPP: 2. decembra ob 15. uri Varna vožnja za voznike začetnike: 24., 27., 30. novembra ob 8. uri Varna vožnja za izbris točk za ponovno pridobitev odložitev prenehanja veljavnosti votitiiškega dovoljenja 21. novembra in 5. decembra ob 16. uri
www.zsam-celje.si • 031 618 926
CENTER
VARNE tfgffl VOŽNJE
Kako pri daljšem potovanju poskrbeti za varen prevoz otroka v avtobusu, če za mlajše od treh let niso predvideni posebni avtosedeži?
135 centimetrov in so starejši kot tri leta, pa se lahko peljejo le na sedežu, ki ni prvi. Med vožnjo morajo biti privezani z razpoložljivimi vgrajenimi varnostnimi pasovi.
Teorija luknjasta, praksa slaba
V Izletniku Celje so nam pojasnili, da so v avtobusih vgrajeni dvotočkovni (samo preko pasu) varnostni pasovi, ki omogočajo uporabo varnostnega pasu tudi manjšim otrokom. Pri občasnih prevozih skupin otrok zakon predpisuje spremljevalce, ki poskrbijo, da otroci pravilno uporabijo varnostne pasove v vozilu.
Pravilnik, ki določa, kako mora biti za varnost otrok poskrbljeno v avtobusu, popolnoma izpušča otroke, mlajše od treh let in manjše od 135 centimetrov. Zakon tudi posebej ne določa, kako naj bi se ti otroci v avtobusih prevažali. V Izletniku so povedali, da takšnih otrok v avtobusih ni. Tu in tam, ko kakšna mamica pride z mlajšim otrokom, ga ima v naročju. V takšnem
Otroški sedež v taksiju po naročilu
Letos poleti smo v Novem tedniku preverili, kako je z uporabo otroških sedežev pri taksi službah na Celjskem, in ugotovili, da jih uporabljajo le redke taksi službe. Omogočijo jih le ob predhodnem naročilu stranke, ki potrebuje prevoz zase in za otroke.
Marsikdo od voznikov taksi služb nam je, ko smo se o tem pozanimali kot stranke in ne kot novinarji, celo dejal, da jih »ne potrebujejo, saj ni nobenega problema, otroke pripnemo s pasom, tako so varni«. Posebnih predpisov, ki bi urejali, da morajo imeti taksi službe v vozilih sedeže, primerne otrokovi velikosti, ni. Odgovornost in kazen v primeru nesreče ali policijskega preverjanja pa vsekakor »pade« na voznika taksija.	SŠol
primeru ni privezan nihče, ne mamica ne otrok. Je pa tak način potovanja primeren za krajše poti.
Če bi se z mlajšim otrokom odpravili na morje z avtobusom in bi vzeli s sabo avtose-dež, bi morali za sedež, ki bi ga otroški sedež zavzel, najverjetneje posebej plačati. Zakon in pravilnik sicer ne določata, da bi mlajši otrok moral sedeti v posebnem sedežu, ki
bi ga na avtobus moral prinesti starš. Edino, kar so razmišljali, je bilo to, da bi v pravilnik in s tem v avtobusne prevoze vključili tako imenovane jahače (sedež za malo starejše otroke), vendar do tega še ni prišlo. S tem pa tudi ne bi rešili problema, kako varno z avtobusom peljati otroke, mlajše od treh let.
ŠPELA KURALT Foto: arhiv NT (SHERPA)
Kje končajo vsi odsluženi avti?
V soboto so v središču Celja pripravili predstavitev o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili. V okviru Ekomobila, sheme za ravnanje s temi vozili, so v več slovenskih mestih izvedli kampanjo, s katero ozaveščajo o pomenu pravilne razgradnje.
Ta vozila so namreč velik okoljski problem, saj se letno izgubi sled za okoli 60 tisoč vozili, vključno z nevarnimi snovmi v njih. Le 10 odstotkov izrabljenih vozil v Sloveniji reciklirajo, čeprav je to za zadnjega lastnika brezplačno. Večino izrabljenih vozil naj bi razgradili v okvi-
cpßßwi® mmß
v	d.O.
IG ATI UR
C.laono Dobratin/ko 17 Rogojka ce/ta 16
smniuc
f/S3)74611001
Več
ekotS®
let z vami
ru sivega trga, saj lastniki vozila raje prodajo odpadom in drugim zbiralcem surovin, kot da bi jih oddali v razgradnjo obratom za obdelavo. Del vozil naj bi lastniki prodali v sosednje države izven Evropske unije.
Leta 2011 je pri nas začela veljati uredba, s katero so bile obveznosti ravnanja z izrabljenimi vozili prenesene z države na uvoznike, trgovce in proizvajalce vozil. Ti so pripravili skupni načrt ravnanja z izrabljenimi vozili in za nosilca izbrali družbo Ekomobil. Izrabljeno vozilo je tako možno brezplačno oddati v razgradnjo na 47 zbiralnih mestih v Sloveniji. Kljub temu so na teh lani prevzeli le dobrih pet tisoč vozil od predvidenih 50 tisoč. Skrb zbujajoč je zato podatek, da ni znano, kje konča več ton nevarnih snovi, ki so v odpadnih delih avtomobilov.
TC, foto: SHERPA
Zadnji lastnik dostavi vozilo na prevzemno mesto, kjer popišejo vse potrebne tehnične podatke, na osnovi katerih izdajo potrdilo o razgradnji. Z njim lahko lastnik odjavi vozilo iz prometa.
Sobotna predstavitev v Celju je bila namenjena osveščanju ljudi, da bi odslužena vozila ne končala v gozdovih in na sivem trgu.
62
RAZVEDRILO
NA SVOJ RAČUN
Nezanimivi Dolenjci?
Tina Vengust: »Gost večera bo nek zeliščar z Dolenjske, ti bom raje drugič naredila kaj, ko bo kdo bolj zanimiv iz drugega konca ...«
Da radijska urednica Bojana Avguštinčič, zaprisežena Dolenjka, ni bila posebej navdušena nad utemeljitvijo, verjetno ni treba poudarjati.
Ni v Avstriji doma
Ivana Stamejčič po telefonu: »Vse popoldne bom zaprta v kleti .«
Medklic iz uredništva: »Pa sploh nisi v Avstriji doma!«
V pojasnilo: v kleti ima delovno sobo, kjer piše prispevke. Ni iz družine Fritzl ...

Vsak človek je velik neumnež vsaj pet minut na dan. Modrost je v tem, da se ne prekorači te meje. (Elbert Hubbard)
ANEKDOTE
Angleški esejist, pesnik in dramatik Joseph Addison (1672-1719) je svojemu prijatelju posodil večjo vsoto denarja. Ta se je, potem ko je dobil denar, strinjal z vsem, kar je rekel Addison. Nič več ni z njim polemično razpravljal. Tak odnos se je ponavljal iz tedna v teden na Addisonovo veliko nezadovoljstvo, dokler nekega dne ni mogel več zdržati. »Za vraga, človek, oporekaj mi ali pa mi vrni denar!«
Spraševali smo vas, katero že znano akcijo Novega tednika in Radia Celje smo napovedali z žrebom dekleta in fanta, ki ju bomo oblekli za njun maturantski ples.
Pravilen odgovor se glasi: Gre za akcijo Naj maturantka, naj maturant.
Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Slavko Kamenik z Ljubljanske cesta 33 v Celju, ki je edini pravilno odgovoril na vprašanje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V akciji Bukvarna Novega tednika zbiramo knjige za tri knjižnice. S katerim klubom sodelujemo pri tem?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 26. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Tablete
»Včeraj zvečer nisem mogel spati.«
»Zakaj ne? Kaj te muči?«
»Celo noč sem premišljeval, od koga bi si lahko sposodil tisoč evrov ...«
»Pa zakaj se nisi k meni oglasil?«
»Imaš?«
»Imam uspavalne tablete!« Gumbi
Stara gospa pride v trgovino z računalniki. Prodajalcu reče: »Ta računalnik ima pa veliko gumbov.«
»Da, spoštovana gospa, z zadrgami bi izgledal precej čudno.«
Zakaj petelin zgodaj kikirika?
Zakaj petelin tako zgodaj kikirika? Ker pozneje, ko se zbudijo kure, ne pride do besede.
Miš in slon
Miš in slon se sprehajata. Ker je zelo vroče, ponudi slon miši, da lahko hodi v njegovi senci. Nekaj časa tako hodita, nato miš reče: »Če ti je vroče, se lahko zamenjava.«
Podaljšek
»Janezek, zakaj si zamudil v šolo?«
»Zaspal sem, sanjal sem, da sem na nogometni tekmi.«
»Že, ampak to ni noben razlog!«
»Ja, igrali so dva podaljška.«
Svinja z leseno nogo
Štajerec je na obisku pri Gorenjcu. Ta mu razkaže hlev in živali. Štajerec zagleda svinjo z leseno zadnjo nogo. Začudeno vpraša Gorenjca: »Zakaj pa ima tvoja svinja leseno nogo?«
Gorenjec odgovori: »Veš, kaj, zaradi enega svinjskega stegna je pa že ne bom zaklal!«
Šalo nam je poslal bralec Jože Jurc iz Slovenskih Konjic.
Mleko
Sin pride ves srečen iz porodnišnice in materi pove, da je dobil sina.
Mati: »Pa je vse v redu z otrokom?«
Sin: »Vse je v redu, le da je mali črn, ker žena ni imela mleka, pa ga je podojila neka črnka na sosednji postelji.«
Mati: »Dragi sin, tudi jaz nisem imela mleka, ko sem te rodila, pa sem ti dajala kravjega in tako si ostal tele.«
	1			6			5	2
	8			2				
	9						1	
		9		3	4	5		
		4			9	7		
		6			5	4	2	
			5					4
3			7			8		5
2			3					6
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Vse naše nostalgije
Marsikaj se zgodi v enem samem človekovem življenju. Slovencem se menjajo države kot po tekočem traku, z njihovim propadom se porajajo tudi nostalgije...
Ko sem bil še majhen, se spominjam iz podeželskih hiš razglednic s presvetlim brkatim cesarjem Francem Jožefom. Vojaških razglednic, poslanih iz vseh mogočih vojašnic in bojišč, kamor so se odpravili preštevilni slovenski fantje umirat za vero, dom in cesarja. Države in režimi so se menjali, zato so se nekateri preživeli poti-homa zelo radi spominjali zanje menda zlatih časov, ko je bilo v državi več reda in ko so imeli cesarja. Z nostalgijo nekaterih zelo starih ljudi po Avstro-Ogrski, ki sem ji bil v otroških letih še živa priča.
Okusi so različni, za ene Slovence je bila Avstro-Ogr-ska ječa narodov, za druge država v kateri je bilo več kruha, reda in pravice kot v novonastali Kraljevini Jugoslaviji. Soseda na vasi, preprosta ženska, ki ni prav razumela »zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev«, je v prelomnih časih celo glasno povedala: »O, ne, Hrvatica pa že ne bom!« Pa ni sosede nihče nič vprašal, tudi drugih ne, ki so jih pozneje na Balkanu osleparili pri menjavi stare v novo valuto. In vendar so Slovenci končno dobili nekakšno svoje združeno ozemlje, ko niso bili več razdeljeni na Kranjsko, Štajersko in Ogrsko, čeprav so ostali brez Primorske. V naših krajih so se celo pojavili politični begunci iz Italije in Avstrije, ki so bežali k nam po koroškem plebiscitu in po začetku divjanja fašizma. Še danes živijo po naših krajih njihovi potomci.
Če so eni Slovenci novo državo, Kraljevino Jugoslavijo preklinjali, so jo drugi povzdigovali v nebo. Krivi so bili tudi takratni mediji, ki so med drugim hvalili kraljevo družino in pisali o njenih odlikah. Doma še imam Razore, takratni časopis za osnovnošolce, ki je poročal o vseh mogočih vrlinah Karadordevičev. In spet so nekaterim oprali možgane, pred kakšnim de-
REŠITEV SUDOKU 76
5	6	8	1	7	4	9	2	3
7	3	9	8	5	2	4	6	1
2	1	4	9	3	6	8	5	7
6	4	5	7	1	9	3	8	2
3	2	7	4	6	8	5	1	9
8	9	1	3	2	5	6	7	4
9	7	6	5	4	1	2	3	8
1	8	2	6	9	3	7	4	5
4	5	3	2	8	7	1	9	6
setletjem sem v širši okolici Šentjurja srečal starejša slovenska zakonca, ki sta bila v Karadordeviče in Kraljevino Jugoslavijo skoraj zaljubljena. O, kako lepa je bila kraljica Marija, kako lušten je bil kraljevič Petrček in ah in oh. Večina Slovencev jih ni najbolj marala in v moji socialistični šoli so nas učili, da je bil jugoslovanski dvor med najbolj razkošnimi in najbolj zapravljivimi v Evropi. In to v zelo revni državi.
No, potem smo v naših krajih dobili novo državo, Hitlerjevo Nemčijo. Nikogar, ki bi se mu kolcalo po Hitlerju, še nisem srečal. In potem je kmalu nastala republika Jugoslavija, najprej kot nekakšna sovjetska ljudska republika, kjer menda vladajo delavci in kmetje. Prva leta je hrane manjkalo, bila je na karte, vendar so ljudje imeli veliko voljo po napredku in so gradili. Eni, ki so bili nekaj let na Golem otoku ter še kod, nove države sicer niso gradili ravno prostovoljno. Pozneje, v tako imenovanih zlatih časih, je manjkalo celo banan in kave, da o kavbojkah, ki smo jih dolga leta pomerjali na tržaški tržnici kar na prostem, ne govorimo. Eni so še bolj kot banane pogrešali neposredno demokracijo in adijo socializem. No, če se lahko danes »šimfa« čez Avstro-Ogrsko in Kraljevino Jugoslavijo, hudo »šimfanje« čez deželo bratstva in enotnosti še vedno ni mogoče, saj to nekatere zelo moti, boli. Temu pravijo ju-gonostalgija. Eni pravijo, da smo takrat živeli kot v raju, drugi, da v hudi diktaturi in na »puf«. Jaz pravim, da je resnica nekje vmes in da so na obeh straneh skrajneži.
In potem so prišli slovenski tolarji ter država, ko so Slovenci dobesedno postali gospodar na svoji zemlji. Denar je za Slovence postal sveta vladar. Izbruhnila je takšna sorta kapitalizma, kot si je resnično ne zaslužimo, in nato smo kmalu izgubili še kratkotrajno popolno politično neodvisnost. Kako se vi spominjate teh časov, popolnoma samostojne Slovenije, ste nostalgični? In potem smo se na vso moč trudili, da bi to neodvisnost izgubili, z velikim upanjem preštevali dneve do vstopa v Evropsko unijo ter dobili še eno novo (nad)državo. Menda najboljšo državno skupnost na svetu, kjer najbolj spoštujejo človekove pravice in človekovo dostojanstvo ter kjer vlada blagostanje. Nostalgija po uniji še ni mogoča, vprašajte me čez nekaj desetletij.
OBČASNI NOSTALGIK
RAZVEDRILO
63
Nagradna križanka
KrižamKE ČISTEJŠA USAHKE SL°™SI«
REKA
SPRIMEK (REDKO)
POROZENELI DEL KOŽE
SOP LAS
KOCINE POD NOSOM
MEDNARODNA ORGA-NIZACIJAZA STANDARDIZACIJO
VINKO OŠLAK
SUKANEC (POG.)
PREBIVALKA ARMENIJE

ROKA (SLABS.)
CEV PRI OPTIČNIH PRIPRAVAH
ZGORNJI, OBLI DEL GLAVE
ZDRUZENI NARODI (ANG.)
ČLANI NEKD. HRV. FAŠISTIČNE ORGANIZACIJE
NIZVEC BESED
GRŠKI BOŽJISIN
NEKD.ANG. NOGOMETAŠ (DON)
JADRANSKI OTOK
ODMEV (REDKO)
MERA ZAZLATO IRAŠKO MESTO
EISEN-HOWERJEV VZDEVEK VELIKA POPLAVA
OGRAJA IZ LAT UUDSTVAV V.AFRIKI
POMIRJEVALNO SREDSTVO
RAZKOŠEN
FILM NEKD.SL. TOLAR
14.GRSKA ČRKA
PRIVLAČNOST
5.IN3. VOKAL DOKON-ČANOST
MORSKI ŠOLSKI OŽIGALKAR RED OKLEPNO VOZILO
AVSTRALSKI MUSLIMAN. PEVEC VERSKI (NICK) POGLAVAR MAJHEN __REP
18
KIPAR (PETER) IRAŠKI POLITIK AZIZ
19
KANTAVTOR DOMICELJ KRAJ PRI MARIBORU
KDOR POPRAVLJA URE ANDRAŽ VEHOVAR
NAVADA, OBIČAJ
RASTLINA OSTREGA OKUSA
TRINOZNIK
AGAVI PODOBNA RASTLINA
VZDRZEN
NAČIN ŽIVLJENJA
DEL POSTEUNE-GAPERILA
POPOLNO UJEMANJE
ANGLEŠKA ŠPORTNA IGRA
12
IZDELOVALEC OMAR
ROJAK (PUBL.)
HIMALAJSKA KOZA
PAUL EHRLICH
ŽENSKA, KI ROTI
PRODAJNO BLAGO
OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ
4. IN 14. ČRKA
SAMUEL JACKSON
ŽENSKE PRSI
NEKD. PRED.SZ BREŽNJEV
10
KRILO (POG.) IZRAZ VESELJA
ŠVICARSKI KIPAR (MAX) PRSNI KOŠ
ITALIJANSKA PEVKA PAVONE TANTAL
GLASBENIK IVAN ŽENSKA, VODNE MORETTI JEZERNIK KI JADRA SMUČI
DARIO VARGA UČENJE NA PAMET
SODOBNA ZVRST GLASBE VRSTA PECIVA
20
VREDNOSTNI PAPIR
MESNI IZDELEK
PIVSKI VZKLIK
17
NAPIS NA KRIST. KRIŽU
ZORMANOVA JUNAKINJA
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve Hotela Plesnik v Logarski dolini
2.	nagrada: bon za otroško solno terapijo v Salteri v Celju
3.	nagrada: bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 26. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 50
Vodoravno: POUDAREK, OBLASTVO, PLIVA, GV, KIVI, LEA, AKA, RANČ, KRALJEV, GI, NAPAKA, ENOVITOST, IKO, LG, POZITIV, REKORDER, IVANA, OCET, STONE, FARA, KREPOST, ROG, IKARUS, NELA, PESA, TA, REPETITOR, TT, LETINA, JAREK, CENENOST, KNEŽA, UDOR, FARSA,
HALO, MODA, OTIP, PARADA, UNO, EB, KAŠER, MOL, LIMIT, EOLKA, MAJI, UJETNIK, NORMIREC, SANDALA, ATLETIKA.
Geslo: Zgodba kralja Jurija VI.
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za storitve Hotela Plesnik v Logarski dolini, prejme: Dušan Šantej, Sp. Rečica 193, Laško.
2.	nagrado, bon za otroško solno terapijo v Salteri v Celju, prejme: Marija Pirš, Aškerčeva 11, Celje.
3.	nagrado, bon za malico v Hotelu Žonta v Šentjurju, prejme: Silva Horjak, Sotensko 4a, Šentjur.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ona: Poslovni uspeh naj ne vpliva na vaše zasebno življenje, saj vam tega partner ne bo pripravljen odpustiti. Skušajte ločevati poslovno življenje od zasebnega, saj je to edina pot, da se izognete problemom. Od-počijte si.
On: Skrajni čas je, da si vzamete nekaj časa tudi zase in da odpišete na pismo, ki ste ga že skoraj pozabili, nekdo pa vztrajno čaka na vaš odgovor. Imate lepo priložnost, da se iz vsega skupaj razvije še kaj več, kot pričakujete.
Ona: Pri delu se vam bo končno nasmehnila sreča in uspeli boste realizirati dolgo načrtovano dejanje. Izkoristili boste prav vse, kar vam bo v prid, in s tem v obilni meri pridobili prednost pred tekmeci.
On: Arogantnost vas lahko privede dobesedno na rob prepada. Tudi vaša partnerka nima neskončnega potrpljenja, predvsem pa se ji lahko kaj hitro porodi ideja, da z vajinim odnosom ni čisto vse v redu.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Zakaj vedno znova ponavljate staro napako in zaupate ljudem, za katere veste, da tega zaupanja enostavno niso vredni? To vas lahko še drago stane, predvsem kar se tiče vaših ljubezenskih načrtov. Pazite se.
On: S partnerko se bosta odločila za pomembno potezo v odnosu, ki je očitno prav tisto, kar si oba želita. To bo vsekakor še dodatno učvrstilo vajino razmerje in načrte za skupno prihodnost.
msm
Ona: Če se vam je do zdaj zdelo, da vam stvari ne gredo najbolje od rok, tokrat ne boste imeli takšnega občutka, saj vam bo uspel veliki met na ljubezenskem področju. Potrudite se, da boste to tudi obdržali.
On: Izredno čustveno obdobje se vam bo še stopnjevalo, tako da se vam obeta obilo zanimivih doživetij, ki ne bodo vsa tudi prijetna. Prišli boste v situacijo, ko se boste morali odreči nekomu, za katerega ste se še pred kratkim pošteno borili.
DVOJČKA ftft ■ STRELEC ^
Ona: Prisluhnite, kaj vam hočejo povedati ljudje, saj je znano, da stvari, ki se tičejo nas samih, nikoli ne opazimo. S tujimi pogledi na stvar si boste lahko ustvarili popolnoma novo sliko celega problema.
On: Prepričali se boste o zvestobi partnerke, kar vam bo v veliki meri olajšalo prihodnje dneve. Naredite tudi vi kaj za zboljšanje vajinih odnosov, ki so zadnje čase v manjši krizi.
Ona: Resnično je bil samo majhen nesporazum, zato malo brzdajte svoje ljubosumje. Poskusite z majhnim presenečenjem, ki bo na vsak način našlo pravo mesto. Obeta se vam nora zabava, katere posledice bodo nadvse prijetne.
On: Največja napaka bi bila, če bi želeli prisiliti prijatelja, da bi živel po vaših pravilih. Zanesljivo bi ga izgubili, zato nikar ne pretiravajte. Za dosego cilja je treba včasih tudi malce popustiti.
Ona: Popustili boste pritiskom iz okolice in končno sklenili potreben kompromis, ki bi ga morali že pred časom. Na ta način se vam bo odprla marsikatera možnost, ki je do zdaj enostavno ni bilo.
On: Presenečenje, ki so vam ga pripravili domači, je sicer zgrešilo svoj namen, vendar se boste vseeno prav lepo zabavali. In to predvsem po zaslugi neke znanke, ki vam je nekoč pomenila veliko več, kot ste si upali priznati.
KOZOROG
Ona: Dobronameren nasvet vam bo končno odprl oči. Vse predolgo ste živeli v sanjskem svetu, zato se morate zdaj pošteno potruditi, da boste nadoknadili zamujeno. Ne zavrnite pomoči, ki se vam ponuja.
On: Zanemarili boste prijatelje in prav lahko se vam zgodi, da se vam bodo odtujili in boste izgubili stik z njimi. To vam vsekakor ne bo ugajalo, zato bi ne bilo slabo, če bi si vzeli malo več prostega časa tudi zanje.
Ona: Naredili boste malce premora in si privoščili konec tedna samo zase in za svojega partnerja. Podali se boste na prijeten sprehod v naravo in si ponovno okrepili življenjske moči. Srečali boste tudi nekoga iz preteklosti.
On: Ni se vam treba bati, da se vam bodo neprijetnosti ponavljale, saj ste storili prav vse, da bi to preprečili. S partnerko se boste podali v precej tvegano poslovno avanturo, ki obeta precej velik zaslužek.
DEVICA
Ona: Želi boste uspeh za uspehom, tako da bo vaš poslovni položaj resnično v zavidljivih višavah. Pri tem nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem v preteklosti obilo pomagali.
On: Spoprijeli se boste s težavami na delovnem mestu in se dobesedno zakopali v delo. Od začetka vam sicer ne bo šlo vse po načrtih, vendar boste na koncu z rezultati vsekakor izredno zadovoljni.
VODNAR
Ona: Naredili boste odločno poslovno potezo, ki vam bo kmalu prinesla precejšnje uspehe na marsikaterem področju. Vztrajajte pri svojih odločitvah in se ne pustite speljati od prave poti.
On: Vaša skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se vam bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenili boste zanimivo poznanstvo, ki vam bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči.
Ona: Zaradi nemirnega iskanja vam gre venomer nekaj narobe. Streznite se že enkrat in ne iščite dlake v jajcu. Poglejte življenje tudi z druge, prijetnejše plati in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot se vam dozdeva.
On: Še vedno imate priložnost, da ponovno osvojite srce tistega, za katerega mislite, da je že zdavnaj izgubljen. Potrudite se - vsekakor se vam bo izplačalo. Pa tudi če se ne bo - vsaj poskusili boste.
2
6
5
3
4
7
9
8
11
13
14
16
15
21
64
RUMENA STRAN
Na Novačanovih gledaliških srečanjih z ženo
V soboto so se zaključila letošnja Novačanova gledališka srečanja. Eden izmed rednih obiskovalcev je bil gledališki kritik Slavko Pezdir s soprogo Ano Vovk Pezdir.
Slavko Pezdir, ki je dobršen del poklicne kariere namenil spremljanju in analizi gledališkega dogajanja in o tem pisal za časopise, se je v Trnovljah verjetno v prvi vrsti osredo-točal na gledališke prvine predstav. Njegova žena pa je najverjetneje še posebno uživala v plesnih vložkih. Ana Vovk Pezdir, ki je poklicno pot začela kot profesorica športne vzgoje na nekdanji pedagoški gimnaziji v Celju, je namreč znana plesna pedagoginja. Pod njenim okriljem deluje plesna šola Harlekin. Zanimivo je, da se je plesna pot rojene Šoštanjčanke začela ravno v SLG Celje, ki ga je nekaj let vodil prav njen soprog.
ŠO, foto: GrupA
Počepi v visokih petkah
Oblikovalka čevljev Alja Novak Viryent z Vranskega (na fotografiji spredaj) je pripravila prvi brezplačni tečaj hoje v visokih petah. Na tečaju se je več kot 40 udeleženk naučilo izvajati vaje, ki pripomorejo k ravnotežju in stabilnosti pri hoji ter pravilne hoje v visokih petah. Vadbo za samozavesten videz in utrditev mišičnih skupin je vodila Jasna Merčun. Udeleženke tečaja so se sprehodile v Aljinih unikatnih čevljih, razvajali pa so jih tudi drugi lepotni strokovnjaki. Tečaj je bil dokaz, da za lepoto ni treba vedno potrpeti.
US, foto: osebni arhiv
Na otvoritvi
Martin Brecl (levo) in Beno Podergajs (desno), župana Dobrne in Vojnika, sta pred kratkim prišla v Štore na otvoritev prenovljenega kulturnega doma. Nič čudnega, da sta bila takole brezskrbna, saj sta domova v obeh občinah že nekaj časa urejena. Ne vemo pa, zakaj si je štorski župan Miran Jurkošek grizel nohte, saj je končno dočakal otvoritev prenovljenega doma. Morda pa z otvoritvenim programom ni šlo vse po načrtih?
NC, foto: SHERPA
Na obisku pri Neži Maurer
Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in polzel-ski župan Jože Kužnik sta v ponedeljek v Škofji Loki obiskala častno občanko Polzele Nežo Maurer. Priznana slovenska pesnica, ki se je rodila v Podvinu pod Goro Oljko, je bila namreč ena izmed letošnjih zagovornic žalske knjižnice.
Če je direktorica obisk v prvi vrsti izkoristila za pogovor o knjižnicah, je polzelski župan Neži Maurer najverjetneje zaupal podrobnosti o načrtovani obnovi njene rojstne hiše. Občina Polzela jo namreč želi obnoviti in na podlagi tega v tem delu Spodnje Savinjske doline razvijati literarni turizem. In prav darilo, doprsni kip Neže Maurer, ki ga je pesnica podarila županu, bo morda eden izmed prvih eksponatov v prenovljeni hiši.
Š0, foto: arhiv MSKŽ Neža Maurer in Jože Kužnik
Zakonca Pezdir sta po zaključku Novačanovih gledaliških srečanj poklepetala s predsednikom Zveze kulturnih društev Slovenije Jožetom Ostermanom. Kot kaže, je bila rdeča nit pogovora pestro decembrsko gledališko dogajanje v KUD Zarja Trnovlje.
Navijajo tudi v mrazu
Med redkimi navijači naše izbrane nogometne vrste je bil pred dnevi na Areni Petrol tudi bivši predsednik NK Celje Marjan Vengust, ki je tekmo spremljal v družbi ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika. Pozdravil ga je Tone Vogrinec, celjski župan Bojan Šrot (desno) pa je bil še najbolj primerno pripravljen na nizko temperaturo.
DŠ, foto: GrupA
Od novinarke do pesnice?
Naša nekdanja novinarska kolegica in urednica radia Nataša Gerkeš, ki je pred leti celjsko službo zamenjala za ljubljansko, se kot zavedna Celjanka udeležuje najrazličnejših prireditev v mestu in na družabnem omrežju svoje pohvale in kritike večkrat deli z drugimi. Nazadnje je prisluhnila predstavitvi nove literarne revije Vsesledje in bila navdušena, koliko ustvarjalnih ljudi se druži v Celjskem literarnem društvu. Mogoče bo še sama kdaj kaj prispevala ...
NC, foto: GrupA