GOSPODARSTVO Zaposleni v Tušu dvignili svoj glas str. 5 INTERVJU ^^^m Ivan Eržen, novi v. d. strokovnega direktorja NIJZ Rowan Atkinson: »Zelo zelo mi je žal ...Veste, tam je bila čebela ...h str. 26-27 PRILOGA IV SPORED novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 27 / Leto 77 / 7. julij 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Kosmat kupček sreče in tudi skrbi V Sloveniji se vsako leto poveča število psov v gospodinjstvih, zlasti obdobje epidemije naj bi še dodatno pospešilo odločanje za nabavo štirinožnega prijatelja, ki je v času številnih omejitev lajšal življenje svojim lastnikom - če so seveda izbrali pravega in se zavedali, v kaj se podajajo ... Preverili smo, na kaj morate biti pozorni pri izbiri. Izbrati pasemskega psa ali mešanca? Kje ga kupiti in koliko odšteti zanj? Pes namreč ni nekaj, kar bi lahko vrnili v trgovino, potem ko bi ugotovili, da smo se napačno odločili. Nekaj nasvetov je z nami delila vzrediteljica pomerancev Saša Smodej iz Ško^e vasi. str. 12-13 ^vliSfUv H i ШЦ ■i Na toboganu huje Šlandrov trg postaja tuja poškodovan mladoletnik str. 15 kolonija? str. 9 2 AKTUALNO ZADETKI »Težko bi sodil, kaj je vodilo posvetovalno skupino ali vlado, da sta med epidemijo sprejemali takšne ukrepe. A vem, da smo opozarjali, da takšni ukrepi niso produktivni, in so se odločili, da so me utišali tako, da so me odstavili.« Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ »V trgovini je kader ključen. Prepričan sem, da imamo v Kovintradu dobro podjetniško kulturo in so zaposleni zadovoljni, kar se pozna tudi pri rezultatih poslovanja.« Jože Kastelic, predsednik uprave Kovintrada »Pri nas je trideset odstotkov pasjih vzrediteljev, ki si to ime res zaslužijo, drugo so prodajalci psov, ki bi zaradi čistega zaslužka živali parili tudi trikrat letno, če bi narava to dopuščala in država dovolila.« Sašo Cvek, predsednik Kinološkega društva Šentjur »Lesna čebela se ponavadi se pase samo na muškatni kadulji. Njeno eterično olje pomaga proti depresiji, deluje kot antidepresiv. Včasih so jo celo uporabljali tako, da so slabemu vinu popravili okus, ker ima muškatni vonj.« Amanda Kladnik iz zeliščnega vrta in zeliščarne v Gornjem Gradu »Če se kača pojavi v stavbi, je najslabše bežati, ko jo zagledaš, saj se potem ne ve, kje sploh je in kače so mojstrice skrivanja.« Griša Planinc, poznavalec kač in sodelavec Kačofona ČETRTEK 1 1 PETEK S \ 1 / 27 o14 SOBOTA I 1 NEDELJA 27 14 Jr \\f 28 ^^ 12 o C/J cc < Kako se hladite? Ko je V vročina neznosna V preteklih tednih je tudi Slovenijo zajel vročinski val. Čeprav je v zadnjih dneh dež nekoliko ohladil ozračje, nič ne kaže, da bo vročina popustila. Preverili smo, kako ponekod poskrbijo za okolje, da je primerno ohlajeno, predvsem za delavce, ki opravljajo bolj izpostavljena dela. SIMONA SOLINIC »Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe,« so zapisali na Inšpektoratu RS za delo. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim opredeljuje tudi temperaturo zraka, ki jo mora delodajalec praviloma zagotavljati v delovnih prostorih. Zagotoviti mora takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu. Pri izpolnjevanju vseh teh zahtev mora delodajalec upoštevati tudi določila slovenskih standardov za toplotno udobje. »Omenjeni pravilnik v 25. členu konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer je temperatura povečana zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri delov- nem procesu,« še pravijo na inšpektoratu. Delodajalec lahko izvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Na primer prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejše in daljše odmore med delovnim časom, ponudbo ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno. Skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je delodajalčeva, pri čemer morajo biti ukrepi opredeljeni v tako imenovani izjavi o varnosti pri delu z oceno tveganja. Delajo tudi pri najvišjih temperaturah Delo na prostem je v poletnih vedno bolj vročih dneh izjemno naporno in tudi škodljivo za zdravje delavcev v gradbeništvu, komunali, kmetijstvu, vrtnarstvu ... Kot pravi Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, so določila, kako bi morali delodajalci v takšnih primerih poskrbeti za zaposlene, precej ohlapna. Tudi zaposleni se ponavadi ne zavedajo svojih pravic in ne zahtevajo prilagoditev pri delu. Na gradbiščih ni mogoče okoljih. V najhujši vročini naj zagotavljati 28 stopinj Celzija, kar je v vročih dneh najvišja predvidena temperatura za delo v običajnih delovnih bi zato delodajalci na gradbiščih sprejeli dodatne ukrepe, da bi delavcem omogočili lažje delo, uvedli naj bi dodatna zaščitna sredstva, poskrbeli za primerna oblačila, več odmorov in prostora za ohlajanje, zaposleni naj bi imeli na voljo dovolj brezalkoholnih pijač ... »To so ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti, koliko jih delodajalci res sprejemajo in koliko se ljudje sami zavedajo teh možnosti, je drugo vprašanje,« ugotavlja. Zaposleni sami posebej ne sporočajo, kakšne so razmere, kar je po mnenju Eno od delovišč v Celju v minulih vročih dneh. (Foto: SHERPA) »A na dolgi rok ob vseh podnebnih spremembah, ki smo jim priča, tako ne bo šlo. Treba bo zaostriti zakonodajo, ker je zdaj vse zelo ohlapno določeno,« pravi sindikalist Oskar Komac. Komaca dodatna težava, če so se sprijaznili s tem, da v gradbeništvu pač ne gre drugače. »A na dolgi rok ob vseh podnebnih spremembah, ki smo jim priča, tako ne bo šlo. Treba bo zaostriti zakonodajo, ker je zdaj vse zelo ohlapno določeno. Na sistemski ravni bo treba nekaj spremeniti, ker ne gre samo za težave zaradi vročine, ampak tudi za veliko nevarnost kožnega raka, ki je posledica dolgotrajne izpostavljenosti soncu,« opozarja sindikalist, ki meni, da v sedanji ureditvi niti obisk inšpektorja na gradbišču, kjer preverja dodatne ukrepe, nima posebnega učinka. TC AKTUALNO 3 V bolnišnici ni več neklimatiziranega prostora V zadnjem obdobju visokih temperatur v Urgentnem centru Celje niso zabeležili večjega obiska bolnikov s težavami ali z boleznimi, povezanimi z vročim vremenom. »Zadnja leta ob takšnih vremenskih pojavih ugotavljamo, da se večina ljudi obnaša odgovorno in se z ustreznimi ukrepi zaščiti pred negativnimi vplivi vročinskega vala,« so sporočili iz Splošne bolnišnice Celje. Pri tem opozarjajo, da so v obdobju visokih poletnih temperatur ogroženi predvsem starejši ljudje in kro- nični bolniki. »V času velike vročinske obremenitve odsvetujemo telesno dejavnost na prostem, priporočljivo je zadrževanje v senci ali hladnejših prostorih. Nujni so zadostno uživanje tekočin, lahka prehrana in ustrezna izbira oblačil. Med gibanjem na soncu je pomembna ustrezna zaščita: pokrivalo za glavo, sončna očala in sončna krema z visokim zaščitnim faktorjem,« še pojasnjujejo v bolnišnici, kjer imajo dva načina ohlajevanja bolniških in delovnih prostorov v poletnih mesecih. »Vsi oddelki, ki so v novejšem delu bolnišnice, so klimatizirani, saj imamo v tem delu urejeno centralno prezračevanje in klimatizacijo vseh prostorov. Ta je od lani tudi energetsko obnovljena iz naslova druge energetske sanacije. Ima nov izolacijski ovoj z novo fasado in novim stavbnim pohištvom, s katerim dosegamo boljše toplotnoizolacijske parametre stavbe,« dodajajo. V starem delu bolnišnice, kjer centralne klimatizacije ni, so sčasoma vgradili približno 300 tako imenovanih »split« klimatskih naprav. »Pravilo- Soočanje z visokimi temperaturami je izziv tudi za domove za starejše, ki v poletnih mesecih za premagovanje težav uporabljajo predvsem klimatske naprave. Poleg tega poskrbijo tudi, da oskrbovanci uživajo dovolj tekočine. Znano je, da je dehidracija najbolj nevarna ravno za starejše. Mnogi domovi, tudi na Celjskem, za svoje oskrbovalce poskrbijo tudi s sladolednimi dnevi. Ves čas domovi skrbijo tudi za uravnoteženo prehrano, poleg tega stanovalcem svetujejo, naj v najbolj vročih delih dneva ne odhajajo na sprehode. V celjski bolnišnici ni oddelka, ki ne bi bil klimatiziran. (Foto: Andraž Purg -GrupA) ma na oddelkih s temi klimami klimatiziramo hodnike in ne posameznih bolniških sob in tako posredno, ob odprtih vratih, hladimo tudi bolni- ške sobe. V celjski bolnišnici tako ni več oddelka, ki ne bi bil klimatiziran. Dodatno zunanjo temperaturo omilijo tudi novejša okna z žaluzija- mi, ki bolje tesnijo in so manj prepustna za zunanje temperaturne vplive,« še pravijo v bolnišnici. SŠol Nad vročino tudi s pametnim hladilnim jopičem Ali ste vedeli? Po napovedih znanstvenikov bodo vročinski valovi pogostejši in močnejši, povzročali bodo tudi gospodarske izgube. Delovna učinkovitost postane namreč ob vročini zelo omejena, že pri kratkem vročinskem valu naj bi padla za 17 odstotkov. Na Institutu Jožefa Stefana so po naročilu ministrstva za obrambo razvili telovnik za zaščito vojakov v skrajnih vročih in mrzlih razmerah, ki bo uporaben tudi v industriji. Institut je zamisli za pametni hladilni jopič razvil v sodelovanju s konzorcijem slovenskih podjetij, v katerem je tudi celjska Prevent&Deloza. Podjetje Prevent&Deloza je sicer najbolj znano po proizvodnji zašči- tnih delovnih oblačil ter oblačil za vojsko, gasilce in policijo. Pred nekaj leti se je začelo ukvarjati tudi s tako imenovanim programom hlajenja ter izdelalo balistično zaščito z vgrajenim hlajenjem. Gre za ino-vativne majice, ki ob stiku s kožo hladijo. Majica, ki telo ohlaja, ko se začne potiti, ni novost, vendar lahko celjska inovacija telo ohladi tudi za 9 stopinj. To je zelo pomembno, saj se za vsako stopinjo, ki jo je mogoče znižati, zviša zbranost tistega, ki jo nosi. Pametni hladilni jopič bo tistemu, ki ga bo nosil, preprečil čezmerno spremembo telesne temperature med opravljanjem dela v zimskem in poletnem času. V vročini bo na primer predvidoma pripomogel k izparevanju znoja in s tem k večjemu oddajanju toplote, kar bi lahko znižalo dvig telesne temperature. Prototip jopiča je že prestal teste v hladnih in vročih pogojih. Boštjan Marolt, direktor podjetja Prevent&Deloza, pravi, da na Institutu Jožefa Stefana podatke testov še analizirajo, za zdaj pa že ugotavljajo, da je hladilni jopič učinkovit. Marolt pričakuje, da bodo jopiči prišli na trg prihodnje leto spomladi in da bodo imeli širok krog uporabnikov. V izvedbi za industrijsko rabo bodo uporabni za delo na prostem in tudi v vročih zaprtih prostorih. Celjsko podjetje je v projektu zadolženo za izdelavo tekstilnega dela jopiča. JI - Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za neko delovno nalogo treba več časa ali pa mora biti zanjo dodeljenih več delavcev. Prav tako se ne more delati tako dolgo ali tako intenzivno kot sicer, saj visoke temperature povzročajo večjo nepazljivost in porast delovnih nezgod. - Vsaka stopinja nad 25 stopinjami Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti, pri temperaturah nad 27 stopinj Celzija se predvsem pri predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša celo za štiri do devet odstotkov. - Visoke temperature so še posebej nevarne za delavce, starejše od 50 let, za kronične bolnike, delavce s čezmerno telesno težo in delavce, ki opravljajo delo na prostem, opominjajo. - Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči utrujenost, vročinske krče, motnje zavesti, slabost, glavobol, bruhanje, vročinsko izčrpanost in celo vročinsko kap. Varčno z vodo, a kritično (še) ni Letošnji junij je postregel z nadpovprečnim številom sončnih dni z visokimi temperaturami, zato se tudi v krajih na širšem Celjskem vrstijo pozivi k varčevanju s pitno vodo, ponekod uvajajo omejitve. Težave pri oskrbi s pitno vodo so imeli v teh dneh nekateri prebivalci občine Polzela. Tako je v teh dneh videti potok Hotunjščica, ki teče med Dobričem in Andražem nad Polzelo ter se izliva v Ložnico. (Foto: ŠO) Izdatnost vodnega vira Dobrič v občini Polzela se je zaradi sušnega obdobja zmanjšala za približno četrtino. Kot je pojasnil direktor Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec mag. Janez Primožič, je vodovodni sistem Dobrič samostojen sistem z enim vodnim virom. »Ta vodovodni sistem ni povezan z drugimi sistemi in ga zato ni mogoče napajati s pomočjo drugih vodnih virov. V tem primeru smo odvisni le od enega vodnega vira. Poleg tega so se na vodovodnem sistemu Dobrič pojavile tri okvare na internih vodovodnih instalacijah pri treh odjemalcih. Opazili smo tudi, da so nekateri odjemalci v zelo kratkem časovnem obdobju izdatno porabljali pitno vodo,« je povedal direktor in dodal, da so prebivalcem Dobriča prepovedali uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, polnjenje bazenov, pranje avtomobilov in polivanje cestišč. Poziv bo trajal, dokler se razmere v vodovodnem sistemu ne bodo normalizirale izboljšale. Težave v blokih Nekateri stanovalci v višjih nadstropjih blokov na Polzeli so nam povedali, da so imeli v minulih dneh težave pri porabi vode. V žalski komunali pravijo, da so okvare odpravili, in pričakujejo, da se bo bodo zadeve kmalu izboljšale. »Vodovodni sistem na Polzeli, ki omogoča oskrbo s pitno vodo stanovalcem tamkajšnjih blokov, se napaja iz vodohrana Šenek, ki ga polnimo s pitno vodo iz vodo- vodnega sistema Vransko in vrtine na Bregu. V nedeljo se je pokvaril ventil za napajanje vode z Vranskega. Prav tako se je pojavila okvara črpalke pri vrtini na Bregu. Zato se je znižala raven v vodohranu Šenek, posledično so to čutili stanovalci višjih nadstropij blokov na Polzeli,« je še pojasnil Primožič. Razmere v Spodnji Savinjski dolini glede pitne vode še niso kritične, a so pristojni ljudi pozvali, naj z vodo skrbno ravnajo. Ker se kritičnim razmeram približujejo v občinah Braslovče in Polzela, je JKP Žalec v teh občinah prepovedalo uporabo pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, polnjenje bazenov, pranje avtomobilov in polivanje cestišč. Kako je drugod v regiji? Tudi JKP Šentjur je v začetku meseca objavilo prepoved polnjenja bazenov brez njegovega soglasja. Polnjenje bazenov lahko povzroči motnje preskrbe gospodinjstev s pitno vodo zlasti v popoldanskem času, ko je poraba že na splošno največja, so razložili. Dodali so, da morajo soglasje pridobiti tudi prostovoljna gasilska društva. Ta so bila v minulih dneh obveščena o prepovedi dostave vode za bazene, zalivanje in pranje, če nimajo soglasja JKP Šentjur. V mestni občini Celje in občinah, kjer za vodooskrbo skrbi podjetje Vo-ka, za zdaj ni omejitev pri porabi pitne vode. BF 4 GOSPODARSTVO Poslovanje Kovintrada lani rekordno, dobri rezultati tudi letos Najuspešnejši celjski trgovec napoveduje nove naložbe Mednarodno podjetje Kovintrade, ki doma in v tujini trguje s črno metalurgijo, je lani ustvarilo najboljše poslovne rezultate v svoji malo več kot tridesetletni zgodovini. Imelo je 233,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 14,6 milijona evrov čistega dobička. Prihodki so bili od predlanskih višji za 66 odstotkov, dobička je bilo skoraj osemkrat več. Predsednik uprave Jože Kastelic pravi, da družba dobro posluje tudi letos, vendar številke ob koncu leta ne bodo takšne kot lani. Cene jekla so se namreč maja začele zniževati in tudi povpraševanje je manjše kot lani. Delničarji, večinoma gre za sedanje in nekdanje zaposlene ter s Kovintradom povezana podjetja, bodo letos dobili najvišje dividende doslej. Zanje bo uprava porabila malo manj kot milijon evrov. Preostanek dobička bo namenila razvoju. JANJA INTIHAR Jože Kastelic pravi, da je bilo razlogov za uspešno lansko poslovanje več, a pri tem poudarja, da so dobro poslovala vsa podjetja v njihovi dejavnosti, tudi konkurenti v Sloveniji. »Lani so se cene surovin in s tem tudi metalurških izdelkov izjemno zvišale. Nekatere so bile višje tudi do 100 odstotkov. Do materiala je bilo težko priti, poleg tega so bili dobavni roki zelo dolgi. V Kovintradu smo takšne razmere na trgu pričakovali in smo že konec leta 2020 svoja skladišča poskušali čim bolj napolnili z zalogami. In normalno je, da je pri visokih obratih in visokih zneskih tudi dobičkonosnost boljša, še zlasti če cene rastejo,« pojasnjuje Jože Kastelic in dodaja, da je podjetje letos v povsem drugačnem položaju. Ker cene materialov padajo, morajo zalogo, ki jo imajo, prodajati z izgubo. Učinek je torej povsem drugačen kot lani, poudarja. Kovintrade je lani dosegel rekordne rezultate tudi zaradi povečanega izvoza, zlasti materialov z višjo dodano vrednostjo. Jože Kastelic pravi, da so uspešno poslovala tudi njihova hčerinska podjetja, z digitalizacijo in optimizacijo delovnih procesov pa je družbi uspelo zmanjšati stroške poslovanja. K dobrim rezultatom je lani prispevala tudi večja količinska prodaja. Kovintrade je pred dvema letoma v Štorah postavil novo 7 tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče. Z novo zgradbo je svoje skladiščne prostore v neposredni bližini podjetja Štore Steel povečal na 18 tisoč kvadratnih metrov. »Z novim skladiščem v Štorah in nakupom strojev za razrez ter dodelavo materialov smo razširili svoje zmogljivosti ter količinsko prodajo povečali za 15 odstotkov. V večjih skladiščnih prostorih smo lahko lažje in hitreje delovali, tudi zalogo smo lahko imeli večjo,« pojasnjuje Kastelic. Težave z nekaterimi dobavami Čeprav so se v Kovintradu dobro pripravili na spremenjene razmere na trgu, so lani imeli kar nekaj težav z dobavami. »Prodati surovine ni bilo težko, težko jih je bilo zagotoviti. Na trgu je namreč vladal pravi boj, podaljšali so se tudi dobavni roki. Poleg tega so nekateri dobavitelji zahtevali plačilo vnaprej ali so skrajšali plačilne roke, kar je vplivalo na naš denarni tok. Lansko poslovanje vsekakor ni bilo preprosto, saj smo se znašli med kupci, ki Kovintrade namerava v svojih tako imenovanih centrih steel še več vlagati v stroje in opremo, saj želi delež storitev, ki jih opravlja za svoje kupce, še povečati. zaradi dviga obrestnih mer. Kljub temu optimistično pričakujem, da se bo po dopustih zgodba vsaj malo popravila. Vendar lanskih poslovnih rezultatov ne bomo ponovili.« V Kovintradu letos pričakujejo približno 200 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je več, kot so načrtovali. Prihodki celotne skupine naj bi znašali 300 milijonov evrov, saj vsa hčerinska podjetja poslujejo dobro, še zlasti na Češkem, Hrvaškem in v Srbiji. Dobičkonosnost ne bo takšna, kot je bila lani, a bo zagotovo nad načrti, je prepričan Kastelic. »O številkah še ne bi govoril, ker ne vem, kaj nam bosta prinesla poletje in zniževanje cen. Koliko bomo imeli dobička, bo zato bolj jasno oktobra.« Za 10 milijonov evrov naložb Lani je podjetje z bankami sklenilo nov dogovor o refinanciranju in se dodatno razdolžilo, tako da je količnik med neto finančnim dolgom in EBITDA upadel pod 1. »Finančno smo torej zdravo podjetje in temu primerno smo pripravili načrt novih naložb. Prijavili smo se tudi na razpis ministrstva za gospodarstvo in močno upamo, da nam bo za katero od naših naložb končno uspelo dobiti nekaj nepovratnih državnih sredstev,« pravi Kastelic. V Kovintradu načrtujejo za kar 10 milijonov evrov naložb, med katerimi je na prvem mestu širitev skladiščnih zmogljivosti v Štorah, kjer imajo v lasti še nekaj zemljišč, prav tako tudi že imajo gradbeno dovoljenje še za dve hali. Vlagali bodo tudi v stroje in opremo, saj želijo povečati delež svojih storitev, naložbe načrtujejo tudi na področju digitalizacije in zelene energije. Dobili so že vse potrebne dokumente za sončno elektrarno z močjo 500 kilovatov, ki jo bodo postavili na strehi skladišča v Što-rah. Naročili so tudi dva električna avtomobila za službene poti po Sloveniji. Spodbujajo notranje lastništvo Kovintrade bo prihodnji teden svojim delničarjem izplačal dividende, ki bodo znašale 7 evrov bruto na delnico in bodo nekajkrat višje kot v preteklosti. Za dividende bo namenil manj kot 10 odstotkov lanskega čistega dobička, preostanek denarja bo vložil v razvoj. »V upravi smo ocenili, da je višina dividende primerna in bo po več sušnih letih zadovoljila delničarje ter jih morda vsaj malo spodbudila k razmišljanju o vlaganju v podjetje. Lani smo ustanovili zadrugo, v katero se je včlanila že polovica zaposlenih, ki so s svojim denarjem kupili delnice. Zadruga je trenutno že več kot 6-odstotna lastnica podjetja in naš cilj je, da bi se vanjo vključilo čim več zaposlenih ter povečalo svoj lastniški delež,« pravi Jože Kastelic in pojasnjuje, da včlanitev v zadrugo omogoča, da tisti, ki imajo malo delnic, s tem nimajo prevelikih stroškov. Delnice namreč upravlja zadruga. »Zaposleni, ki so tudi lastniki, drugače gledajo na podjetje, saj vedo, da lahko s svojim delom vplivajo na plemenitenje svoje naložbe. Pričakujem, da bo zadruga uspešna zgodba. Skrbno jo bomo razvijali in jeseni pripravili drugi krog vplačil,« napoveduje predsednik uprave. Foto: arhiv Kovintrade Jože Kastelic: »V trgovini je kader ključen. Prepričan sem, da imamo v Kovintradu dobro podjetniško kulturo in da so zaposleni zadovoljni, kar se pozna tudi pri rezultatih poslovanja. Zaposleni morajo imeti tudi možnost, da svoj denar vlagajo v podjetje. Če bo država spremenila zakonodajo tako, da bo podjetje lahko nagrajevalo tudi z delnicami - kar lahko sicer že zdaj, a je zelo drago - bo to samo pospešilo povečevanje lastniškega deleža zaposlenih.« smo jim morali izpolniti naročila, in dobavitelji, ki so lahko postavljali pogoje ter včasih tudi izsiljevali,« pravi Jože Kastelic. »K sreči je politika našega podjetja takšna, da je usmerjena k stabilnim evropskim dobaviteljem, s katerimi že dolgo sodeluje. Lani sta bili izjemi le dve železarni, ki sta bili v finančnih težavah in sta na potrjene pogodbe za material, ki je bil že proizveden, zahtevali doplačilo. Takšno ravnanje je bilo povsem neposlovno, a ker na trgu ni bilo tega materiala, nismo mogli izbirati. Del bremena višjih cen smo prevzeli sami, nekaj smo ga prenesli na kupce. K sreči nam je večina dobaviteljev zagotavljala običajne pogodbene letne količine, tako da nam je celo leto uspevalo izpolnjevati vsa naročila.« Jože Kastelic pravi, da so se letos razmere na trgu surovin umirile. Izjema so le nekatere blagovne skupine, za katere bodo veljali roki dobave šele konec leta. To pomeni, da so morali nekatere materiale naročiti šest mesecev vnaprej. Cilj povečanje deleža izvoza Kovintrade je lani povečal izvoz na vseh svojih trgih. Izjema je bila le Češka, kjer sta bili avtomobilska in orodjarska industrija v upadu. Zelo dobra je bila prodaja na Slovaškem, Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in tudi Romuniji. Izstopala je zlasti Hrvaška, kjer je hčerinsko podjetje zabeležilo prav tolikšno rast prodaje kot jo je matično podjetje v Celju. Balkanski trg je za celjsko trgovsko družbo zelo pomemben, a ne samo zaradi rasti prodaje, ampak tudi bližine. Zato se je odločila, da bo v Srbiji zgradila novo skladišče. V Kragujev-cu je leta 2020 kupila zemljišče in trenutno je v sklepni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Pričakuje, da bo jeseni lahko začela graditi stavbo začela uporabljati spomladi prihodnje leto. Če bo imela težave z dokumenti ali če bo huda zima, selitev iz sedanjega skladišča, ki ga ima v najemu in zaradi majhnosti ne omogoča razvoja, načrtuje za jesen. Novo skladišče bo veliko 5 tisoč kvadratnim metrov, vrednost naložbe znaša malo več kot 2 milijona evrov. Kastelic pravi, da jim bo večje skladišče omogočilo povečanje prodaje ne samo na srbskem trgu, ampak tudi v Bosni in Hercegovini ter na vzhodu Romunije. Lani je Kovintrade s prodajo na tuje trge ustvarili 42 odstotkov prihodkov. Cilj podjetja je v letu ali dveh ta delež povečati na 50 odstotkov. Možnosti so, pravi Kastelic, zato tudi povečujejo število zaposlenih v hčerinskih družbah v tujini. Trenutno jih tam dela 175, v Sloveniji je dvesto zaposlenih. »Ne samo v tujini, zaposlujemo tudi v Celju, a imamo tako kot večina podjetij težave pri iskanju ustreznih kadrov. Ljudi potrebujemo predvsem v logistiki, potrebujemo tudi CNC-operaterje. Upam, da jih bomo dobili, saj je nagrajevanje v našem podjetju zelo motivacijsko. Lani so na primer naši zaposleni dobili 14 plač in regres,« poudarja Kastelic. Tudi letos nad načrti Leto 2022 se je za Kovintrade začelo zelo dobro, v drugem četrtletju pa se je trg začel počasi ohlajati, navaja Kastelic. »Ob koncu drugega četrtletja se je zgodil padec cen, ki je bil pri konstrukcijskih materialih kar občuten. Razmere so zdaj takšne, da moramo zaloge prodati, tudi če pri tem ustvarjamo minus. Zmanjšalo se je tudi povpraševanje, še zlasti v poletnih mesecih. Podjetja odlagajo naložbene projekte zaradi višjih cen energentov, vojne v Ukrajini in tudi št<2,7tjk22 GOSPODARSTVO 5 Peticijo za boljše pogoje dela in dostojno plačo podpisalo že več kot tisoč trgovk in trgovcev Zaposleni v Tušu dvignili svoj glas V predlanskem poslovnem poročilu celjske družbe Engrotuš (lansko poročilo še ni javno objavljeno) je med drugim zapisano tudi: »Zaposleni so največje bogastvo in kapital podjetja.« Trgovke in trgovci se sicer s takšno trditvijo strinjajo, a je vodstvo družbe očitno ne upošteva. »Na delovnem mestu se soočamo z nedopustnimi razmerami, nimamo dostojnih in normalnih plač,« pravi predsednica Tuševega sindikata Mirjana Janjič, ki je s predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije opozorila na težke razmere zaposlenih v trgovini. JANJA INTIHAR Sindikat Tuš, ki je bil ustanovljen šele maja lani, je v začetku letošnjega junija začel zbirati podpise zaposlenih za peticijo, s katero želi izboljšati pogoje dela. Zahteva tudi višje plače. »Razmere, v katerih delamo trgovke in trgovci, so res nedopustne. Ker nas je vedno manj, saj zaposleni odhajajo drugam, mora eden delati za dva. Podjetje sicer z razpisi ves čas išče nove delavce, a kaj, ko tisti, ki se odločijo za zaposlitev v Tušu, kmalu obupajo. Pravijo, da za tako nizko plačo ne bodo delali tako veliko,« našteva Mirjana Janjič. »Zaposleni marsikje sploh ne hodijo več na malico, ker si tega ne morejo privoščiti, če želijo opraviti vse delo. Vedno več je enostranskega odrejanja dopustov, marsikdo na dopust sploh ne gre, ker nima zamenjave. Tempo dela je hud, vedno več je izgorelosti in poškodb ter zato tudi vedno več bolniških izostankov.« Ves regres na bančni račun V peticiji, za katero je zbral že več kot tisoč podpisov, je Sindikat Tuš nanizal več zahtev. Na prvo mesto je postavil dvig plač, in sicer najnižja osnovna plača prodajalca ne sme Peticijo za boljše pogoje dela in višjo plačo je podpisalo že več kot tisoč zaposlenih v Tušu. Mirjana Janjič, predsednica Tuše-vega sindikata biti nižja od 1.100 evrov. Zahteva tudi vračilo polnih potnih stroškov, to je 100-odstotne cene dnevne vozovnice, ter regres v višini najmanj 1.500 evrov. Letos so sicer v Tušu prvič po dolgem času dobili nekoliko višji regres. Znašal je 1.300 evrov, kar je 250 evrov več kot običajno. A kaj, ko je podjetje na transakcij-ske račune zaposlenih poslalo le 55 odstotkov denarja, preostanek je nakazalo na njihove Tuševe kartice. Zato sindikat zahteva, naj zaposleni celoten znesek regresa dobijo v denarju. Predlaga tudi, da delodajalec v pogodbi o zaposlitvi določi točen kraj opravljanja dela, saj zdaj zaposlene premeščajo iz ene poslovalnice v drugo. V peticiji je tudi zapisano, da mora povračilo stroškov za prehrano med delom zagotavljati plačilo toplega obroka ter da se morata priprava in zaključek dela povsod šteti v delovni čas, kar je zapisano tudi v kolektivni pogodbi za trgovinsko dejavnost. Mirjana Janjič pravi, da se vodstvo podjetja še ni odzvalo na peticijo in zahteve, zapisane v njej. V preteklih mesecih se je sindikat že nekajkrat sestal z vodilnimi in kot ugotavlja, so ti pripravljeni na sodelovanje. Zato pričakuje, da bodo tudi pogajanja o zahtevah zaposlenih uspešna. Foto: Sindikat Tuš Blaž Cvar novi predsednik OZS Blaž Cvar Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije bo prihodnja štiri leta vodil gostinec Blaž Cvar, ki ga je širša javnost lahko bolje spoznala v času epidemije, ko je bil zelo dejaven v boju za protikoronske pomoči obrtnikom. Za predsednika zbornice se je potegovalo osem kandidatov, med njimi tudi Peter Pišek, podpredsednik celjske OZS. Volitve so bile izvedene v dveh krogih. V prvem sta največ glasov dobila Blaž Cvar in Bogdan Oblak, ki sta se nato pomerila v drugem krogu. Za Cvara je glasovalo 52 od prisotnih 92 poslancev volilne skupščine. Blaž Cvar bo na predsedniškem mestu zamenjal Branka Meha, ki je obrtno-podjetniško zbornico vodil devet let. Ob koncu mandata je prejel naziv častnega člana OZS. Direktor zbornice, ki je dobila tudi nov upravni odbor, ostaja Danijel Lamperger. JI Tudi v Termah resort večina gostov domačih Tako kot večina turističnih podjetij na Celjskem, o katerih smo že pisali, je lani uspešno poslovala tudi družba Terme resort iz Rimskih Toplic, ki je v širši javnosti bolj znana po svoji blagovni znamki Rimske terme. Terme resort so od leta 2014 v lasti ruskega poslovneža armenskega rodu Valeryja Arakelova. V družbi pravijo, da so lani v primerjavi z letom 2020 dosegli zavidljive rezultate. Ustvarili so 4,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 24 odstotkov več, in 268 tisoč evrov čistega dobička. Predlani so Terme resort imele izgubo, ki je znašala malo več kot 100 tisoč evrov. Čeprav so tako kot celotna turistična dejavnost morali za več mesecev zapreti svoja vrata, so v termah lani zabeležili 2 odstotka več nočitev kot v letu 2020. Največ, več kot 70 odstotkov so jih ustvarili slovenski gosti. Med tujci je bilo največ Avstrijcev, Italijanov in Hrvatov. Približno 44 odstotkov domačih gostov je za plačilo namestitve uporabilo turistične bone. Tudi sicer so, pravijo v Rimskih Toplicah, ukrepi vlade v času epidemije pozitivno vplivali na njihovo poslovanje. Prejeli so povračilo za čas, ko so zaposleni zaradi prepovedi ali delno omejenega delovanja podjetja morali biti na čakanju, dobili so tudi državno pomoč za kritje nastalih stalnih stroškov. Letos so v Termah resort v prvih petih mesecih zabeležili slabše rezultate kot lani. Razlog je predvsem manjše število tujih gostov. Kljub temu upajo, da jim bo uspelo ponoviti lanske finančne rezultate in se približati številu nočitev iz leta 2019. V družbi tudi pravijo, da podražitev energentov letos katastrofalno vpliva na njihovo poslovanje, zato pričakujejo dodatno pomoč države. JI GASILSKA OLIMPIJADA CELJE 2022 Firefighting Olympics 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Menjave na ravnateljskih položajih Upokojitve in odstopi Kar v petih šolah v Celju bodo jeseni dobili novo ravnateljico oziroma novega ravnatelja. Nekateri dolgoletni vodje šol namreč odhajajo v pokoj, medtem ko sta v dveh šolah novoimenovani ravnateljici predčasno odstopili. Po končanih razpisnih postopkih v minulih mesecih so imena novih vodij šol že znana v štirih primerih, to so v II. in IV. OŠ Celje, OŠ Frana Kranjca in OŠ Ljubečna. TATJANA CVIRN V OŠ Frana Roša bo razpis objavljen jeseni, do takrat šolo kot v. d. vodi Vojin Mlinarević. To vlogo je prevzel spomladi po odstopu ravnateljice Nataše Gajšek Ključarič, ki je šolo vodila približno dve leti. II. OŠ Celje je od leta 1990 vodil Igor Topole, ki se bo septembra upokojil. Na njegovo mesto prihaja dosedanji učitelj matematike in računalništva v šoli Tomaž Končan. »Ker sem v šolstvu 20 let in ker razmere v šoli dobro poznam, sem se odločil za kandidaturo. Dejstvo, da je učiteljski kolektiv šole sestavljen iz izjemno marljivih in poučevanju predanih posameznikov, usmerjenih vedno v dobro otroka, mi je pri tem olajšalo odločitev,« pojasnjuje Končan in pravi, da se ob tem dobro zaveda, da prinaša novo delovno mesto izjemne izzive. »Največjega vidim v izboljšanju organizacijske kulture v zavodu na vseh ravneh, kar bo vodilo k še večjim uspehom in boljšemu počutju tako zaposlenih kot učencev in tudi staršev.« Želi, da bi šola učencem ponudila čim več dodatnih dejavnosti, ki niso vezane na učni načrt, pri tem pa želi v veliki meri vključiti tudi starše, da bi skupaj z učitelji pripravili zanimiv in kakovosten program izvenšol-skih dejavnosti. Tega bi med drugim lahko izvajali tudi v okviru organizacije sobotnih šol. »Moja prednostna naloga pred pripravo letnega delovnega načrta bo zato prav iskanje nabora in izvajalcev tovrstnih dejavnosti,« pravi novi ravnatelj, ki si bo prizadeval tudi za čimprejšnjo gradnjo že dolgo obljubljenega prizidka šole, s katerim bi pridobili manjšo telovadnico in tri učilnice. Prvi poučeval monokolesarjenje Tudi IV. OŠ Celje je morala po odstopu Katje Kojnik Ven-gust, ki je šolo vodila približno leto, ponovno objaviti razpis. Septembra bo na čelo šole stopil Robert Pritržnik, znan kot športni učitelj v III. OŠ Celje in OŠ Vitanje ter kot trener. Meni, da je svet zavoda prepričal s svojimi pedagoškimi in organizacijskimi izkušnja- mi ter pogumom. »Kot prvi v Sloveniji sem začel poučevati monokolesarjenje pri izbirnih športih in na omenjenem področju opravil več raziskav ter jih nadgradil v magistrsko delo. V zadnjih letih sem zelo dejavno vpleten v razvoj tekmovalnega turnega smučanja kot predsednik Turnosmučar-skega kluba LiMa, načelnik komisije za gorske športe pri Planinski zvezi Slovenije in kot selektor reprezentance.« Deloval bo v duhu usmeritve, ki se glasi: »Šola, ki v naravi in z naravo vzgaja za življenje, spodbuja celostni osebnostni razvoj, raziskovalno dejavnost in trajnostno mobilnost.« Šola bo nadaljevala uvajanje Fit pedagogike za predmetno stopnjo. »Velik projekt bo tudi organizacija častitljive 60. obletnice šole, ki jo bomo proslavili oktobra,« pravi Pritržnik. Vrača se med delovne ljudi Tudi Danica Šalej, ki je vrsto let vodila OŠ Frana Kranjca Celje, se bo v začetku septembra upokojila. Svet zavoda je za novo novo ravnateljico izbral Kristino Radoš Janežič. »Za kandidaturo sem se odločila, ker želim nadaljevati uspešno pot te šole. Glede na to, da sem bila del tega kolektiva dvanajst let (zadnji dve leti delam v III. OŠ Celje), vem, da se vračam med delovne ljudi, čudovite otroke in starše, pripravlje- ne sodelovati. Vsi skupaj se bomo trudili za isti cilj, in to so učenci. Prednost bomo dajali dejavnostim, ki bodo dajale učencem vedeti, da so pomemben del v mozaiku sestavljanja naše skupne prihodnosti,« je dejala dosedanja učiteljica slovenščine. Za dobe pogoje Dolgoletnega ravnatelja OŠ Ljubečna Martina Groska bo 1. septembra zamenjala Helena Verdev, učiteljica geografije in zgodovine ter dosedanja Z novo ravnateljico ŽALEC - Svet zavoda I. OŠ Žalec je za novo ravnateljico izbral Andrejo Špajzer, doslej zaposleno v OŠ Polzela. Dosedanja ravnateljica Tatjana Žgank Meža odhaja v pokoj. Na razpis, ki je bil objavljen 22. aprila, so se prijavili štirje kandidati, ki so izpolnjevali pogoje - sedanja pomočnica ravnateljice, sicer profesorica zgodovine in angleškega jezika s književnostjo Metoda Blagotinšek Turk, profesor hrvaščine, srbščine, makedonščine in slovenščine v žalski šoli Viljem Kotnik, profesor športne vzgoje in do leta 2020 ravnatelj OŠ Otlica Aleksander Popit ter profesorica proi-zvodno-tehnične vzgoje in matematike Andreja Špajzer, zaposlena v OŠ Polzela. ŠO pomočnica ravnatelja. »Za kandidaturo sem se odločila, ker sem vso svojo profesionalno pot neločljivo povezana z Osnovno šolo Ljubečna. Ravno zato čutim odgovornost, da po dolgoletnem delu kot pomočnica ravnatelja prevzamem vodenje šole in nadaljujem pot, ki smo jo zastavili in za katero menim, da se je izkazala za uspešno. Med svoje prednostne naloge bi vsekakor na prvo mesto postavila pripravo na novo šolsko leto. Potem se bom trudila, da bo imela šola tako kot do zdaj dobre pogoje za učenje in poučevanje.« OŠ Frana Roša Celje, ki je lani praznovala 40 let delovanja, naj bi novega ravnatelja oziroma ravnateljico dobila jeseni. Do takrat šolo kot v. d. vodi Vojin Mlinarević. (Foto: SHERPA) Vesna Golner (levo) s člani družine Razgoršek, prejemniki zlate vrtnice (Foto: Andraž Purg - GrupA) Vrtnica za turistično kmetijo Zlato vrtnico je prejela družina Razgoršek, ki skrbi za zanimivo ponudbo svoje turistične kmetije in za njem lep videz. (Foto: arhiv TKD Celje) CELJE - Turistično in kulturno društvo Celje je pred tednom že 52. podelilo zlato vrtnico in metlo za najbolj oziroma najmanj urejeno okolje v mestni občini Celje v minulem letu. Zlato vrtnico je prejela turistična kmetija Razgoršek iz Pepelnega blizu Šmartnega v Rožni dolini, metlo je društvo simbolično podelilo vsem tistim, ki prispevajo k umazaniji v mestu. Kot ugotavlja vodja projekta Vesna Golner, so akcijo tokrat zaznamovali ukrepi ob epidemiji covida. Zato je bilo manj dejavnosti pri pripravi projekta, manj dejavnosti ocenjevalcev in tako tudi manj prispelih predlogov za podelitev priznanj za lepo urejeno okolje v preteklem letu. »Na naslov Turističnega in kulturnega društva Celje je prispelo le 19 predlogov, kar je daleč najnižja številka prejetih predlogov do zdaj,« ugotavlja. Prejšnja leta so predloge posredovale predvsem lokalne skupnosti na območju mestne občine Celje in bilo jih je od 35 do 50 v različnih ocenjevalnih kategorijah. Letos so predloge poslale le tri lokalne skupnosti, a je sodelovalo več drugih organizacij in posameznikov, zato so v društvu kljub vsemu zadovoljni. Najvišje priznanje, zlato vrtnico za lepo urejeno okolico, vrt in cvetlice, v minulem letu je Turistično in kulturno društvo Celje podelilo turistični kmetiji Razgoršek. Ker družina razvija turistično ponudbo na kmetiji, je pomembna tudi skrbno urejena in čista okolica z bogatimi nasadi rož. Društvo je letos podelilo tudi metlo, in sicer stanovalcem in obiskovalcem Celja ter drugim uporabnikom javnih površin, ki iz objestnosti delajo škodo na javni opremi, na zasebnih in javnih stavbah, ki svojih odpadkov ne odlagajo v za to namenjene zabojnike, ki odmetavajo smeti v naravo, v struge potokov in rek, v obcestne jarke ali po drugih skupnih površinah, onesnažujejo pločnike, ulice in trge ter ne počistijo iztrebkov za svojimi hišnimi ljubljenčki. »S podelitvijo metle želimo predvsem opozoriti na to, da smo za lepo in čisto okolje odgovorni občani. Kljub vedno bolj urejenim sistemom zbiranja in odvažanja odpadkov je še vedno preveč tistih, ki jim za čistočo okolja ni preveč mar,« ugotavlja Vesna Golner. TC Dobitniki priznanj so: Ivanka Motoh iz Otemne, Štefka in Mihael Pirnat iz Gajev, Vera in Leopold Kos, Gordana Rems in Jože Arzenšek, Estera in Franc Vok, Tanja in Mojmir Ja-voršek iz Trnovelj, Ivan Volavšek s Hudinje, OŠ Lava in KS Šmartno v Rožni dolini. Dobitnika bronastih priznanj sta OŠ Frana Kranjca Celje in Pišek bar na Lopati. Dobitniki srebrnih priznanj so: Marija Čuk iz Gorice pri Šmartnem, Jože Jezernik, Vesna in Franjo Luc z Ostrožnega, Cinkarna Celje in Zgodovinski arhiv Celje. Zlato priznanje so prejeli Terezija Ašič iz Zagrada in družina Ratajc z Ostrožnega. Pod kostanj v senco in po vodo CELJE - Območje okrog tržnice dobiva bolj urejeno podobo. Potem ko je Mestna občina Celje uredila območje okrog mogočnega divjega kostanja, kjer je bilo prej divje parkirišče, naj bi jeseni vendarle prenovila tudi zanemarjeno dvorišče Rimljanke. »Po dolgih letih napornih usklajevanj smo z drugimi lastniki dosegli sporazum in pridobili soglasje za preureditev ožjega območja dvorišča,« so sporočili iz MOC. Nova ploščad s kostanjem in z leseno krožno klopjo bo namenjena dejavnosti tržnice, za katero že sicer skrbi podjetje Simbio, in družabnim dogodkom različnih organizatorjev. Konec leta 2020 je občina odkupila zemljišče, ki je bilo v zasebni lasti in kjer so bili vedno parkirani avtomobili. Ureditev nove ploščadi je rezultat projekta, ki ga je pripravil Ljubljanski urbanistični zavod. Ureditev novega trga je stala približno 350 tisoč evrov, izvajalec del je bil Voc Celje. Pohodne površine so pokrite z vo-dopropustnim tlakom, kar zagotavlja dobre rastne pogoje za drevo. Obiskovalcem sta na voljo dva pitnika, kot zanimivost velja omeniti, da je označen potek rimske ceste, ki je oblikovno enak kot v drugih delih mesta, kjer je že označena. Nad deli je bdela območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je celotno mestno jedro kulturni spomenik. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 Srhljiv pogled na plaz, ki se je nad naseljem Stopce v laški občini sprožil novembra 2019. Zemlja je s seboj odnašala Zahtevna sanacija plazu Stopce, ki se je začela oktobra lani, bo kmalu končana. Dela so ocenjena na skoraj 1,7 drevesa, krajani so se bali, da bodo naslednje na vrsti njihove hiše. milijona evrov. LAŠKO - Zahtevna sanacija plazu Stopce bo kmalu končana Končno varni pred plazečo zemljo Sanacija enega največjih plazov v državi, ki se je nad zaselkom Stopce sprožil novembra 2019, se končuje. Plaz, ki se je raztezal v velikosti 600 krat 120 metrov, je skoraj odnesel vas, saj je bil od prve hiše oddaljen manj kot sto metrov. Povzročil je za več kot tri milijone evrov škode. Že decembra 2019 je Občina Laško prestavila vodohran za vas Stopce in napeljala novo omrežje do kmetijskih gospodarstev. Dve leti po sprožitvi plazu, oktobra lani, je na javnem razpisu izbran izvajalec, podjetje Kitak iz Rogaške Slatine, območje začel celovito urejati. BOJANA AVGUŠTINČIČ Prebivalci vasi Stopce lahko končno spet živijo brez strahu, da jim bo plazeča zemlja odnesla domove. »Verjamem, da je projekt narejen tako dobro, da bo območje z naseljem Stopce dolgoročno varno pred plazenjem,« pravi laški župan Franc Zdolšek. Veliko škode, zahtevna dela Da bodo dela zahtevna, draga in dolgotrajna, je bilo jasno. Posnetki prizadetega območja so bili namreč strašljivi. Ocenjena škoda, ki jo je povzročil plaz, znaša 3,8 milijona evrov, največ je je nastalo na cestah, in sicer za 3,6 milijona evrov. Na kmetijskih in gozdnih površinah ter stavbah je plaz povzročil za več kot 160 tisoč evrov škode. Plaz je prizadel tudi približno sedem hektarjev gozdnih in tri hektarje travnatih površin. Med sanacijo plazu je bilo treba urediti odvodnjavanje na vzhodnem delu plazišča, tako da se vode nadzorovano iztekajo ob plazišču. Ob tem so izvajalci zgradili pilotni steni na spodnjem in zgornjem delu plazu, pri čemer so v spodnjem delu postavili pilotno steno s 44 piloti v dveh vrstah. Ob tem so prestavili vodovod, uredili odsek lokalne ceste ter zadrževalnik voda. »Zaradi spremenjenih geoloških razmer na ozkem območju vzhodnega dela plazišča bo treba dodatno izvesti vrtine ter z novimi dodatnimi ukrepi zaščititi vas Stopce,« pojasnjujejo v Občini Laško. Pogodbena vrednost del je ocenjena na skoraj 1,7 milijona evrov, od česar bo glavnino - 1,3 milijona evrov - prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, preostali znesek v višini 348 tisoč evrov bo plačala Občina Laško. Več kot sto plazov V občini Laško trenutno urejajo tudi več manjših plazov, kjer je ogrožena predvsem občinska infrastruktura, zlasti ceste. V zaključni fazi je trenutno urejanje plazu na javni poti Cementarna-Stra-že v Zidanem Mostu. Kmalu se bodo po navedbah občine začela tudi dela za ureditev plazu na javni poti Strensko-Plazovje. Letos je predvidena še sanacija plazu pri Brili in usada na javni poti Sedraž-Govce, medtem ko je ureditev brežine na javni poti Jagoče-Rifengozd že končana. Laška občina sodi med bolj plazovita območja v državi. Predvsem manjše plazove občina ureja z lastnimi sredstvi, medtem ko večje vsako leto v skladu z zakonodajo prijavlja na razpise ministrstva za okolje in prostor. Na območju Laškega je trenutno verjetno več kot sto plazov. Država vsako leto nameni sredstva za sanacijo od treh do šestih plazov. Foto: Občina Laško Mikova karavana otroškega smeha živi že sedemnajst let, brezskrbne in brezplačne počitnice je omogočila že več kot dva tisoč otrokom iz socialno ogroženih družin. Teden brez nasilja, žalosti, strahu in lakote VOJNIK - Mik Celje že sedemnajst let omogoča morske počitnice otrokom iz socialno šibkejših družin. V tem času je z Mikovo karavano otroškega smeha morske počitnice doživelo že več kot dva tisoč otrok. Letos so v projekt vključili otroke iz Pomurske, Podravske in Savinjske regije. Skupina stotih otrok že uživa v mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču. Zgodba o Mikovi karavani otroškega smeha se je rodila pred sedemnajstimi leti, ko se je vodilni slovenski proizvajalec stavbnega pohištva Mik Celje usmeril v družbeno odgovorno delovanje in vračanje okolju, v katerem ustvarja. S projektom pomemben del svojega časa in sredstev namenja pomoči otrokom iz socialno šibkejših družin. »Mikova karavana otroškega smeha je zagotovo eden najbolj srčnih Mikovih projektov. Danes, ko vidim vse te nasmejane obraze, polne veselja in razigranosti, vem, da sem se pred sedemnajstimi leti pravilno odločil. Okolju, od katerega dobivamo, moramo tudi vračati. Želel sem mu vrniti v okviru družbene odgovornosti in omogočiti Mag. Ana Žerjal, vodja Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič: »Zdravilišče RKS Debeli rtič je že 66 let center zdravja za otroke, mladostnike in vse ranljive skupine. Letos bomo dosegli rekordno število nočitev zdravilišča, več kot sto tisoč, ter gostili več kot šestnajst tisoč otrok. Med njimi bo nepozabne sedemdnevne počitnice imelo tudi dva tisoč socialno šibkih otrok.« Na letovanju se med vzgojitelji in otroki spletejo ljubeče in trdne prijateljske vezi. otrokom to, kar se mnogim zdi samoumevno, vendar ni. Želel sem jim omogočiti brezskrbne počitnice, kjer se bodo zabavali, kopali in družili s prijatelji. Danes, ko smo po enem letu spet na Debelem rtiču, vidim, da je bila odločitev prava, kar mi daje spodbudo za nadaljevanje projekta,« pravi generalni direktor in lastnik podjetja Mik Celje Franci Pliberšek. Spletanje prijateljskih vezi Otroci s seboj nosijo ogromno težkih zgodb. Na letovanju lahko nanje vsaj za trenutek pozabijo ali jih zaupajo vzgojiteljem. To pomeni, da vzgojitelji iz humanitarnega društva Enostavno pomagam niso tam le zaradi zabavanja otrok, ampak da skrbijo zanje 24 ur na dan in da so jim predvsem v veliko oporo ter zaupniki. Tako se tudi med vzgojitelji in otroki spletejo ljubeče in trdne prijateljske vezi. »Teden počitnic z Miko-vo karavano otroškega smeha je za otroke tudi teden brez nasilja, žalosti, strahu in lako- te. V tem tednu lahko otroci zvečer zaspijo brez strahu in se brezskrbno zbudijo v nov dan, poln morskih doživetij z vrstniki. To je teden, ko se lahko večkrat na dan najejo do sitega, brez strahu, da bi zmanjkalo hrane,« poudarja ustanovitelj in predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam Milan Ni-nić. Otroci, stari od šest do dvanajst let, so v mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču deležni sedemdnevnih počitniških doživetij. Vzgojitelji zanje pripravijo razgiban počitniški program, ki ga sestavljajo ustvarjalne in športne delavnice, družabne igre in skupinske animacije, pustolovski pohodi, kopanje ter vsakoletni koncert presenečenja. Letos so dogodek popestrili posebni glasbeni gostje, skupini BePop in Game Over ter Sebastian. BA Foto: Mik Celje 8 IZ NAŠIH KRAJEV 1,7 milijona evrov znaša znesek, ki je sredi februarja oplemenitil slatinski občinski proračun. Občan Rogaške Slatine, ki je imel pri izbiri številk srečno roko, je po obdavčitvi na svoj bančni račun prejel približno 9,4 milijona evrov. ROGAŠKA SLATINA - Občani bodo lahko posredovali svoje predloge Z anketo o porabi davka od dobitka Občani bodo do 15. septembra lahko oddali svoj glas o tem, kateremu od štirih predlaganih projektov bi namenili del denarja, ki je kot davek od igre na srečo sredi februarja obogatil občinski proračun. Med predlogi je na primer ideja o gradnji letnega bazena, čeprav le nekaj korakov od zdraviliškega parka deluje Rogaška riviera. Zanimiva je tudi pobuda za odkup zemljišč na območju nekdanjega mizarstva, ob boku katerega bo že do julija prihodnje leto stala najvišja stavba v državi. TINA STRMČNIK Približno 1,7 milijona evrov znaša znesek davka od zmagovalnega dobitka. Pri načrtovanju porabe denarja je občinska uprava upoštevala izkušnje drugih občin, ki so v preteklosti že prejele davek od iger na srečo in ga namensko porabile. V pripravo predloga je vključila že obstoječe ideje ter upoštevala razvojne usmeritve občine. Župan je na to temo sklical tudi sestanek s predstavniki vseh strank in list v občinskem svetu. Tudi za nekdanje mizarstvo Občani bodo glasovali o razporeditvi približno 1,4 milijona evrov. Svoj glas bodo lahko namenili gradnji letnega bazena, gradnji prizidka k vrtcu Potoček, komunalni opremi gospodarske cone Ratanska vas ter nakupu zemljišč na območju nekdanjega mizarstva. Zadnji predlog se nanaša na degradirano območje ob zemljišču, kjer občina gradi 106 metrov visok Razgledni stolp Kristal. Najprej se je omenjalo, da bi na nekdanjem industrijskem območju zrasel orglar-ski center, katerega gradnja je bila ocenjena na 400 milijonov evrov. Ko je o tem projektu vse potihnilo, so predvsem svetniki iz vrst SD opozarjali, da bodo le nekaj metrov od najvišje stavbe v državi ostale opuščene industrijske zgradbe. Predlog za odkup zemljišča so na zadnji seji občinskega sveta podale stranke občinske koalicije. »Območje ima velik potencial za razvoj turizma, tovrstna dejavnost je tam predvidena glede na usmeritve občinskega prostorskega načrta. Za nakup vsega zemljišča bi glede na oceno potrebovali od 40 do 50 milijonov evrov, česar občina seveda ne zmore. Cilj pobude je, da bi z občinskim lastništvom dela zemljišča lažje vplivali na vsebine, ki bi lahko bile na območju nekdanjega mizarstva v prihodnosti,« je pojasnil Kidrič. Še en letni bazen? Zanimivo je, da bodo občani lahko med drugim glasovali o gradnji letnega bazena, čeprav v občini pod okriljem Grand hotela Rogaška oz. podjetja SLKI že deluje Rogaška riviera. Tam je kopanje na voljo tako v pokritem kot v letnem bazenu. Župan je pojasnil, da strategija razvoja občine v središču mesta ne predvideva gradnje bazenov s tobogani, ki bi privlačili množice obiskovalcev, saj je takšna ponudba na voljo v bližjem parku Aqualuna. A občinska uprava je doslej prejela več pobud o tem, da bi pod okriljem občine deloval letni bazen. Anketa bo po Kidričevem mnenju pokazatelj, kako pomemben se zdi ta projekt občanom. Pred kratkim je na enem od družbenih omrežij zaokrožila objava civilne iniciative Gibanje za Rogaško, ki omenja, da naj bi lastnik riviere občino prosil za sodelovanje, da bi lahko bili bazeni odprti nekaj mesecev dlje. Objava med drugim še navaja, da naj bi lastnik občini ponudil odkup kopališča. Branko Kidrič je dejal, da vse to sliši prvič. Da bi otrokom iz občine omogo- čila možnost kopanja, občina in lastnik riviere že nekaj let subvencionirata nakup vstopnic zanje. »To je med občani dobro sprejeto in zato smo se za takšno sodelovanje odločili tudi letos.« Od avtomobila do koncerta Obvestilo o načinu glasovanja bodo vsi občani prejeli v dneh pred občinskim praznikom. Glede na prejete odgovore občanov bo občinska uprava po prepričanju župana izvedela za prednostni vrstni red štirih predlaganih vsebin. Ljudje lahko predlagajo tudi svoj projekt. O tem, katere vsebine bodo imele pri izvedbi prednost, bo občinski svet z vodstvom občine odločal v naslednjem mandatu. Manjši del davka od dobitka, in sicer 250 tisoč evrov, želi občinska uprava prihodnje leto nameniti trem vsebinam. 200 tisočakov načrtuje za obnovo lokalnih cest po programih krajevnih skupnosti. 30 tisoč evrov je predvidela za nakup vozila, ki bo namenjeno prevozu starejših v okviru programa Prostofer. 20 tisoč evrov bo namenila za izvedbo dveh večjih koncertov, ki jih bosta za širšo javnost organizirala Mladinski center Rogaška Slatina ter tamkajšnji zavod za turizem in kulturo. Foto: Andraž Purg - GrupA »Menim, da ne bi bilo dobro, če bi ta denar razdelili na prafaktorje. V občini si želimo, da bi predlog porabe tega denarja oblikoval čim širši krog občanov ter da bi denar namenili za vsebine, ki bodo zadovoljile želje in pričakovanja vseh generacij.« Tako je februarja namere o porabi davka od dobitka komentiral župan Rogaške Slatine. Pozivi k prenehanju vandalizma ŠMARJE PRI JELŠAH - Vandali so v dneh po koncu pouka uničili drevesno hiško v gozdu nad šmarsko osnovno šolo in jo popisali z neprimernimi napisi. Tudi na drugih javnih stavbah v občini opažajo povečano število objestnih dejanj. Vodje pomembnejših javnih ustanov zato pozivajo k prenehanju uničevanja. Z občine so sporočili, da je bila drevesna hiška v zadnjem obdobju poškodovana že večkrat zapored. Vandali so sledi svojega početja večkrat pustili na nadhodu, ki vodi proti šmarski osnovni šoli, zaradi objestnih dejanj je bila škoda povzročena tudi na drugih mestih v občini. Ravnateljica Vrtca Šmarje pri Jelšah Jelka Kitak je pojasnila, da so v tej javni ustanovi v zadnjih mesecih opazili uničevanje igral, smetenje igrišč, lomljenje ograj. Tovrstne primere so zaznali predvsem na otroških igriščih pri podružničnih osnovnih šolah v občini. Ravnatelj Osnovne šole Šmarje pri Jelšah Mitja Šket občane, ki bi opazili namerno uničevanje okolice šole in igrišča, poziva, naj o tem obvestijo šolo, občino ali policijsko postajo. Da je namerno uničevanje javne lastnine nedopustno in obsojanja vredno, so poudarili tudi župan Matija Čakš, direktorica občinske uprave Patricia Goručan, direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah, dr. Marko Samec in direktor Zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah Gregor Krajnc. TS Drevesna hišica Šmarčane razveseljuje šele nekaj let, a je že bila deležna vandalizma. (Foto: Zavod TŠM Šmarje) Nagrajenci v družbi sodelavcev akademije: (od leve) Kristijan Blažun, Anka Luger, Jelka Pogačnik, Nani Poljanec, Erna Ferjanič, Franc Vuković - Pico in Katja Žolgar. (Foto: Jože Strniša) Letos kar tri legende ROGAŠKA SLATINA - Erna Ferjanič, ki je že vrsto let zapisana umetnosti, in vsestransko dejaven občan Franc Vuković - Pico sta novi imeni na zidu prepoznavnih Slatin-čanov. Akademija Slat'nska legenda, ki je predloge zbirala celo leto, je zmagovalca razglasila minulo soboto na Evropski ploščadi. Posthumno se je s priznanjem poklonila še Eli Peroci, ki se je pred stotimi leti rodila v Rogaški Slatini. Erna Ferjanič se je na svoji poti med drugim ukvarjala z lutkami in amaterskim gledališčem, vodila je grafični muzej, učila v eni od osnovnih šol ter organizirala številne likovne in umetniške prireditve. Dejavna je na literarnem področju, ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom, keramiko, fotografijo, z grafiko, grafičnim oblikovanjem in ilustracijo ter je članica številnih društev. Franc Vuković Pico je bil več let zaposlen v Steklarni Borisa Kidriča. Kasneje je bil dejaven v sindikalnih vodah. Je eden od ustanovnih članov Košarkarskega kluba Rogaška Slatina in nekdanji član organizacijskega odbora. Kot bobnar je sodeloval v več skupinah. Leta 1973 je s prijatelji ustanovil legendarno skupino Kristali. V zadnjem obdobju se predano posveča organizaciji prireditve Slat'nska legenda. Posthumno se je med legende uvrstila še otroška in mladinska pisateljica ter novinarka Ela Peroci. Ker mineva sto let od njenega rojstva, so v Rogaški Slatini letošnje leto razglasili za njeno leto. Priznanje sta prejeli njeni hčerki Jelka Pogačnik in Anka Luger. TS IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŽALEC - V središču Spodnje Savinjske doline vedno več tujcev, a še vedno manj kot v Celju Šlandrov trg postaja tuja kolonija? Da na Šlandrovem trgu živi vedno več tujcev, je na zadnji občinski seji na pobudo domačinov opozoril svetnik Jože Krulec. Zaradi kolonije tujcev in njihovih navad se staroselci občasno počutijo kot v manjšini. Župan Janko Kos se težave zaveda, zato bo občina naredila vse, da bi razrešila zadevo. Glede na uradne statistične podatke občina Žalec po odstotku tujcev med lokalnimi skupnostmi na Celjskem ne sodi v sam vrh. V njej je pred dvema letoma živelo malo manj kot 7 odstotkov tujcev, medtem ko v sosednjem Celju skoraj dvakrat več - 12,5 odstotka. SPELA OZIR Svetnik Jože Krulec je v imenu dolgoletnih prebivalcev Šlandrovega trga županu in občinski upravi zastavil vprašanje, zakaj občina ni uveljavljala predkupne pravice za nekatere nepremičnine Občine z največ tujci Velenje Celje Štore Rogaška Slatina Rogatec Slovenske Konjice Šoštanj Rečica ob Savinji Žalec na omenjenem trgu, v katerih zdaj, ko so njihovi lastniki postali tujci, nastaja prava kolonija. Župan Janko Kos je odgovoril, da občina ne more na zalogo kupovati nepremičnin. »Kupili smo hotel, da ni prešel v roke tujcev. Še nekaj stavb je, za katere me skrbi, da bi jih kupili tujci. Upam, da se bo zanje našel pravi lastnik,« je povedal na seji. Čeprav tega na seji nista neposredno omenila, je javno znano, da gre za albanske priseljence. Da je njihov način življenja precej moteč, je eden od domačinov že pred časom opozoril v anonimnem pismu, ki smo ga dobili v naše uredništvo. Takrat so avtorja motile večje količine neprimerno odloženih odpadkov. Seznanjeni z razmerami Krulca je obenem na zadnji seji zanimalo, ali ima Občina Žalec za reševanje vedno ve- Pogled na Šlandrov trg v središču Žalca (Foto: SHERPA) Odstotek tujcev 12,7 12,5 11,5 9 8,7 8.4 8,3 7.5 6,9 Občine z najmanj tujci Dobje Solčava Gornji Grad Bistrica ob Sotli Tabor Vransko Kozje Dobrna Braslovče Odstotek tujcev 0,7 0,8 1,1 1,3 1,3 1.5 1.6 1,6 1,9 Gre za uradne statistične podatke Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2020. čjega števila tujih državljanov, ki s sabo prinesejo tudi svoj način življenja in navade, kakšen načrt. »Občasno se zdi, kot da so staroselci že v manjšini in imajo zato resne težave,« je bil jasen. Žalski župan je odvrnil, da so v občinski upravi seznanjeni z razmerami in da se jih trudijo razrešiti. »Pisali smo tako levim kot desnim poslancem. Tudi zdaj se bomo obrnili nanje in jih povabili na sestanek. Verjamem, da če bomo znali prav pristopiti, bomo lahko rešili marsikatero zadevo,« je povedal Kos in dodal, da tudi odstotek tujih otrok v žalski šoli precej narašča. »S tega vidika niso problematične šole v Petrovčah, Šempetru in Gri-žah, ampak v Žalcu, na kar nas opozarjajo pristojne službe.« V Celju skoraj dvakrat več Glede na uradne statistične podatke iz leta 2020 je bilo v občini Žalec 6,9 odstotka tujcev, kar jo med lokalnimi skupnostmi v naši regiji uvršča v zgornji del sredine. Višji delež je v sosednji občini Celje, kjer je pred dvema letoma živelo 12,5 odstotka tujcev. Približno toliko jih je živelo tudi v občini Velenje. V občini Štore je bilo 11,5 odstotka tujcev, v občini Rogaška Slatina 9 in v občini Rogatec 8,7 odstotka. In kje je bilo najmanj tujcev? Gre v prvi vrsti za majhne podeželske občine. V občinah Solčava in Dobje ni bilo tujcev niti za odstotek. Zelo malo tujcev - manj kot dva odstotka - je živelo še v občinah Gornji Gard, Vransko, Tabor, Braslovče, Kozje in Bistrica ob Sotli. Vodja lokala in glavni kuhar Urban Skrt je do zdaj delovne izkušnje pridobival v petičnih restavracijah - v Galeriji okusov v Novem Celju in Pavusu na gradu Tabor. (Foto: osebni arhiv) Z novim najemnikom gostinskega lokala POLZELA - Potem ko so gostinski prostori na gradu Komenda nekaj časa samevali, je od konca junija v njih ponovno kulinarični vrvež. Svoja vrata je odprl nov gostinski lokal 3Poezije. Restavracija je odprta od četrtka do nedelje in po dogovoru ter naročilih tudi ob drugih terminih, medtem ko je v kavarno mogoče zaviti vsak dan razen ob ponedeljkih. »Grad Komenda me je prepričal s svojo edinstvenostjo. Vsi prostori so čudoviti. Kuhinja je zame kot kuharja ravno prav velika in izpolnjuje moje želje po butični restavraciji,« je povedal vodja lokala in glavni kuhar Urban Skrt, ki je do zdaj izkušnje nabiral v znanih restavracijah na Celjskem, kot sta Galerija okusov v Novem Celju in Pavus na gradu Tabor. Družinski projekt V novo restavracijo 3Poezi-je je vpeta vsa družina. »Gre za družinski projekt, saj sta lastnika podjetja očim Primož in mama Polona. Zelo tesno bomo sodelovali tudi z ekološko biodinamično kmetijo Majnika, ki jo vodita Primože-va mama in sestra Katja. Zalagali nas bosta z dobrotami, kot so ekološke čajne mešanice, zelenjava, kalčki, pridelani na svetlobi, in zeliščna sol,« še pravi Skrt in dodaja, da bo jedilni list prilagojen letnemu času in svežim sezonskim sestavinam. Ime 3Poezije se nanaša tako na zgodovino gradu kot njihovo ponudbo. »Beseda Poezije se navezuje na obiske Franceta Prešerna, ki je na gradu Komenda obiskoval strica duhovnika. Številka 3 je povezana s poezijo lokacije, pijačo in hrano, ki je slovenska, sezonska in skuhana z ljubeznijo. Posebno pozornost namenjamo lokalni hrani, zaradi česar želimo vključevati čim več bližnjih proizvajalcev hrane in pijače.« S pridihom domačnosti Prostori restavracije in kavarne na gradu Komenda, ki je bil obnovljen leta 2011, so bili že do zdaj zelo lepi, a so jim novi najemniki dodali svojo osebno noto domačnosti. »Čarobnost zunanjih teras smo dopolnili s posameznimi podrobnostmi, ki pričarajo grajski vrt še v večji lepoti. Kraljica vrta je vinska trta na zgornji terasi. Ta del bomo tudi zasenčili, saj hrano strežemo tudi na tem delu terase. V senci platane bodo različni dogodki, kot so rojstnodnevne zabave, obletnice, poroke.« Idiličen prostor okrog gradu Komenda sicer kar kliče po druženju na prostem, zato bodo, kot še ob koncu dodaja Skrt, ponudili tudi različne tematske kulinarične večere, poletne večere z živo glasbo, morda letni kino pod zvezdami ob kozarcu dobrega vina in prigrizkih. ŠO _ ■■ "V ■ I ■ v Prijaznejše in predvsem varnejše BRASLOVČE - Pred domom krajanov na Gomilskem so v drugi polovici junija pripravili krajšo slovesnost ob koncu naložbe v komunalno in prometno infrastrukturo, za kar so namenili malo več kot 1,8 milijona evrov. Podoba dela vasi Gomilsko je po postala prijaznejša in predvsem varnejša. Precej prostovoljnih ur sta pri tem opravila tudi svetnika Boštjan Šalamon in Jaka Orožim, ki sta v času obnove spremljala stanje na terenu ter usklajevala informacije med krajani in lokalno skupnostjo. Občina Braslovče je zgradila primarni fekalni kanalizacijski sistem in zbirni kanal Glinje-Go-milsko-Grajska vas. Izvajalec del je položil približno tri kilometre gravitacijskih in tlačnih vodov, ki jih povezujejo tri črpališča: v Šmatevžu, na Gomilskem in v Grajski vasi. S tem sistemom je omogočen priključek na javni kanalizacijski sistem približno 60 gospodinjstvom. Ob izvedbi kanalizacije je obnovil še vodovodno omrežje. Sočasno je vgradil zaščitne cevi za telekomunikacije in električno omrežje. V Šmatevžu in na Gomilskem se lahko pohvalijo z novo javno razsvetljavo in razširjenimi vozišči. Gomilsko in Grajska vas sta povezana z novim pločnikom in imata urejeno meteorno odvodnjavanje. V središču Gomilskega je nastalo mini krožno krožišče, katerega namen je umiritev prometa. Ker gre za šolsko pot, so s tem urejeni prehodi za pešce z ustrezno preglednostjo. Prav tako so urejeni parkirišča proti POŠ Go-milsko ter cesta proti pokopališču. ŠO Poleg krajanov so bili prisotni župan Občine Braslovče Tomaž Žohar ter svetnika Boštjan Šalamon in Jaka Orožim, ki sta v času obnove spremljala stanje na terenu in usklajevala informacije med krajani in lokalno skupnostjo. (Foto: TT) 10 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE - V rudarski stan sprejeli 34 novincev Premoga za nekaj c e dovolj še esetletij »V Šaleški dolini je zalog premoga dovolj še za prihodnjih trideset let, vprašanje je le, po kakšni ceni,« je izpostavil generalni direktor dr. Janez Rošer. Ulice Velenja so minulo soboto ponovno zavzeli rudarji, oblečeni v prepoznavne črne uniforme. Na mestnem stadionu so na tradicionalni prireditvi Skok čez kožo v rudarski stan sprejeli 34 novincev. Častni skok je izvedel rudarski strokovnjak dr. Franc Žerdin, slavnostni govornik dr. Janez Rošer pa je med drugim zagotovil, da je zalog premoga v Šaleški dolini dovolj še za tri desetletja. BARBARA FURMAN Rudarski poklic je več kot poklic, je tradicija, povezanost in spoštovanje, pravijo rudarji. Letos so v rudarski stan sprejeli 34 novincev, tako so jih v Premogovniku Velenje sprejeli že 3.867. Med novinci so dijaki rudarske, strojne in elektrosmeri, v zadnjih letih tudi inženirji rudarstva in geotehnologije. Premogovnik Velenje je edini še delujoči premogovnik v Sloveniji in je bil vrsto let pomemben steber slovenske energetike. S Termoelektrarno Šoštanj je v prvih mesecih leta zagotovil skoraj 40 odstotkov vseh potreb po električni energiji v Sloveniji. Odkopi še po letu 2033? Več tisoč obiskovalcev je nagovoril generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, ki je med drugim poudaril, da je v Šaleški dolini zalog premoga dovolj še za prihodnjih trideset let, vprašanje je le, po kakšni ceni. Elaborat o zalogah premoga Premogovnika Velenje potrjuje, da so »V Velenju smo na rudarje zelo ponosni, saj v teh energetsko negotovih časih ohranjajo nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo,« je poudaril župan Dermol. zaloge konec leta 2021 znašale več kot 102 milijona ton, kar po Rošerjevih besedah zadošča za normalno obratovanje še nekaj desetletij. »Vlada je januarja letos sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije. Toda Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici, seveda ob ustreznih vlaganjih v opremo in zaposlene. Takšna odločitev bi morala biti sprejeta najkasneje v nekaj letih zaradi priprave jamske infrastrukture za potrebe odko-pavanja po letu 2033 na novih odkopnih poljih,« je še dejal generalni direktor. Ponosni na rudarje Tradicionalnega Skoka čez kožo se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. Župan Peter Dermol se mu je zahvalil, ker je za dan obiska izbral prav praznik širše Ša- 17. - 24.09,202 FIREFIGHTING OLYMPICS' ' Celje, mesto gasilskih zgodb Koncerti, zabavni in kulinarični dogodki v mestnem središču Gasilska tekmovanja na stadionu Kladivar Gasilska razstava na celjskem sejmišču www.visitcelje.eu www.ctif2022.com f ©VisitCelje Novinci so v soboto takole skočili čez kožo. (Foto: Jernej Sušec) leške doline. »V Velenju smo na rudarje zelo ponosni, saj v teh energetsko negotovih časih ohranjajo nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo,« je poudaril župan Dermol. Minister Han je dodal, da spoštuje rudarsko tradicijo in da se moramo vsi zavedati, da so rudarji s trdim delom veliko naredili za našo državo. Velenje bo ponovno obiskal še ta mesec, ko bosta z županom Dermolom govorila o prestrukturiranju regije. Minister Han je zagotovil, da bodo ob koncu njegovega mandata imeli pripravljene projekte, ki bodo omogočali počasno transformacijo iz premogovniške regije v regijo, ki bo imela okolju bolj prijazno perspektivo. Premogovniški gasilci Pomemben kamenček v mozaiku premogovništva predstavlja tudi Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje, ki je s prireditvijo v parku Muzeja premogovništva Slovenije obeležilo devetdeset let delovanja. Obletnico so s prisotnostjo med drugim počastili predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, predsednik sveta Savinjsko-Šaleške regije Branko Verk, poveljnik civilne zaščite za zahodnoštajersko regijo Janez Melanšek ter poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline Aleksander Osetič. Društvo je ob častitljivi obletnici izdalo bilten. V čast rudarjem ŽALEC - V Grižah so v nedeljo že tradicionalno proslavili dan slovenskih rudarjev. Dogodek, ki ga je v Letnem gledališču Lim-berk organiziralo Etnološko društvo Srečno, so namenili ohranjanju tradicije rudarstva in negovanju izvirnih rudarskih kulturnih izročil iz 16. stoletja. Po besedah predsednika društva dr. Jožefa Hribarja je rudarska dediščina v zabukovško--libojskem revirju, ki je na obrobju Spodnje Savinjske doline, vpeta v skoraj vas gospodinjstva. V slavnostnem nagovoru je med drugim dejal, da prireditev pripravljajo tudi v spomin na petdnevno gladovno stavko rudarjev, ki je bila v jami Ojstro-Hrastnik julija 1934. »V boju za socialne pravice so se Zasavcem v stavki solidarno pridružili še rudarji iz drugih slovenskih rudnikov. Tako je stavka prerasla v eno največjih v zgodovini slovenskega rudarstva. Na skupščini rudarjev Slovenije so 18. maja 1952 razglasili 3. julij za dan slovenskih rudarjev,« je še povedal Hribar. Čeprav je bilo življenje »knapov« naporno, so spomini tudi prijetni, zato jih radi obujajo in prenašajo na mlajši rod. Kot je dejal dr. Hribar, je spodbudno, da vedno več ljudi želi spoznavati tradicijo rudarstva v teh krajih. BF V Grižah že vrsto let častijo tradicijo rudarstva. (Foto: Darko Naraglav) KULTURA 11 Razstava slik in risb celjskega umetnika Ervina Potočnika Komunikacija med vidnim in nevidnim svetom »Počasi dobiš neko rutino in veš, kaj bo in kaj ne bo delovalo,« pravi Ervin Potočnik. V Galeriji Železarskega muzeja Štore so prejšnjo sredo odprli razstavo celjskega umetnika Ervina Potočnika. Na ogled je postavil slikarski in risarski opus iz cikla Potovanje. Ogledati si ga bo mogoče še do 15. septembra. BINA PLAZNIK Ervin Potočnik, ki živi in ustvarja v Celju, je kiparstvo začel študirati leta 1990 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V študijskem letu 1994/95 je za svoje delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po diplomi se je posvetil resta-vratorstvu in magistrskemu študiju kiparstva, ki ga je končal leta 2002. Z restavratorstvom in s kiparstvom se je ukvarjal do leta 2012, ko je zbo- lel, nato se je po letu 2018 posvetil slikarstvu. Od leta 1992 je imel vrsto samostojnih razstav in je sodeloval na pomembnih skupinskih razstavah ter kolonijah doma in v tujini. Mistično izkustvo dogodka Kustosinja razstave mag. Alenka Domjan je o umetniku zapisala, da je že v kiparstvu kazal zanimanje za Umetnik Ervin Potočnik živi in ustvarja v Celju. nematerialne razsežnosti stvarnega in izraznost nenavadnih, skrivnostnih bitij, ki izhajajo iz umetnikove podzavesti. Prav takšna bitja, le da jih je umetnik naselil v minimalistični barvni zasnovi na belo polje, srečujemo tudi v najnovejšem slikarskem in risarskem opusu, nastalem v zadnjem letu. V njem čutimo zenovsko razpoloženje, ki prehaja v mistično izkustvo dogodka v trenutku miselnega vzgona, ko se objektivno zazre v čustva in zdrsi v globino umetnikovega bistva. »Žamet da sijajno strukturo in globino sliki. Kar zadeva risbe, so te dejansko piktogrami s svinčnikom, drobceni in čutni. Ko to črnino umetnik postavi na belino, ne potrebuje druge barve, ker je ta tisti horizont domišljije. Gledalca, ki stopi pred sliko, ta belina preprosto odpelje,« je Domjanova še dodala v pogovoru. Zgodbe kot vabe za gledalca Potočnik se je lani julija preselil iz Ljubljane v Celje, kjer so nastale vse pričujoče slike. Le kipec je Kustosinja Alenka Domjan: »Ko črnino umetnik postavi na belino, ne potrebuje druge barve, ker je ta tisti horizont domišljije. Gledalca, ki stopi pred sliko, ta belina preprosto odpelje.« Kako so za higieno skrbeli nekoč? Velenjski muzealci so pripravili novo razstavo Iz preteklosti za prihodnost - 30 let depoja Muzeja Velenje. Obiskovalci prireditve Poletje na Grilovi domačiji v Lipju pri Velenju so se seznanili s tem, kako so za osebno higieno skrbeli naši predniki. Nedeljska prireditev Poletje na Grilovi domačiji je postregla z zanimivimi prikazi o tem, kako so vzdrževali osebno higieno nekoč in kako za zdrav in lep videz skrbi- mo danes. Med drugim so pokazali, kako so kuhali milo in kako se je brivski mojster lotil britja moške brade. Zeliščarji so poskrbeli, da je na domačiji spet zadišalo po njihovi zeliščni juhi. Iz preteklosti za prihodnost V razstavišču Podhod Pošta so velenjski muzealci pripravili novo občasno razstavo Iz preteklosti za prihodnost - 30 let depoja Muzeja Primer minimalistične barvne zasnove slik iz kasnejšega obdobja. Ob odprtju razstave je povedal, da se slike navezujejo na risbe in so nastale precej intuitivno. »Počasi dobiš neko rutino in veš, kaj bo in kaj ne bo delovalo. Zgodbe imam kot vabo za gledalca. Rdeči liki na razstavi so nekakšni torzi. S kustosinjo sva se odločila glede postavitve. Sama je dodala še moj kipec, da je na razsta- vi nekaj organskega v tej skorajda sterilnosti.« Naravo svojega dela pojasnuje tudi v zapisu, ki spremlja razstavo: »Moja umetnost je komunikacija med nevidnim in vidnim svetom. / .../ S podobami usmerjam misli v asociativno dimenzijo umetniškega sveta, v prisotnost odsotnega na opni podobe.« Foto: BP Velenje. Razstava sodi v sklop programa ob letošnji 65. obletnici delovanja Muzeja Velenje, pripravili so jo višja kustosinja dokumentalistka Mateja Murkovič, višji konservator-sko-restavratorski sodelavec Simon Špital in konservator-restavrator Sto-jan Knežević. Na ogled so fotografije in predmeti ter pisne informacije o delovanju muzejskega depoja, očem najbolj skritega dela muzeja. Razstava bo na ogled do 15. avgusta. BF Utrinek s prireditve Poletje na Grilovi domačiji Se jih še spomnite? Razstava v celjski osrednji knjižnici o Mateju Rodetu bo na ogled do konca avgusta. Na odprtju je v kulturnem programu nastopila harfistka Apolonija Rožanc, učenka GŠ Celje. Na fotografiji sta avtorja razstave Srečko Maček in dr. Janko Rode. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Spominska razstava o Mateju Rodetu V Osredji knjižnici Celje (OKC) je do konca avgusta na ogled spominska razstava o rusistu, bolgaristu in slovenistu ter prevajalcu Mateju Rodetu. Večina se ga spomni kot profesorja slovenščine in ruščine na I. gimnaziji v Celju in kasneje v Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje. Razstava je nastala na pobudo sina dr. Janka Rodeta. Kot pravi soavtor razstave Srečko Maček iz OKC, so v knjižnici že pred dvema letoma, ob 90-letnici Rodetovega rojstva, želeli spodbuditi zbiranje materiala o priljubljenem profesorju. Na spletnem portalu Kamra so objavili zapis o njem in nato dobili nekaj spominov in fotografij. Nekaj slikovnega materiala in osebnih predmetov je prispevala družina, na ogled so tudi njegovi prevodi iz slovanskih jezikov, največ iz bolgarščine, in članki iz revije Jezik in slovstvo. Maček si želi, da bi Rodetovo vlogo in pomen ovrednotili s kakšno poglobljeno raziskavo, morda z diplomsko nalogo na oddelku za slavistiko FF v Ljubljani. TC Matej Rode (1930-2012) je po študiju slavistike služboval kot profesor slovenščine in ruščine v Celju. Leta 1976 je za nekaj let prevzel naloge predsednika Slavističnega društva Celje. Bil je tudi predavatelj ruskega jezika v Visoki komercialni šoli in Pedagoški akademiji v Mariboru ter sodni tolmač za ruski in bolgarski jezik. Ves čas je prevajal, zlasti iz ruščine, bolgarščine in srbohrvaščine, ter pisal o teoriji prevajanja. Zaradi izjemnih dosežkov na področju slavistike in ohranjanja medslovanskih, predvsem slovensko-bolgarskih, kulturnih stikov mu je Slavistično društvo Slovenije leta 1992 podelilo naziv častnega člana društva. 12 NAŠA TEMA ff Na kaj morate biti pozorni pri izbiri psa? Kosm in tudi skrbi mm лт ГМ J i 1" f V Sloveniji se vsako leto poveča število psov v gospodinjstvih, zlasti obdobje epidemije naj bi še dodatno pospešilo odločanje za nabavo štirinožnega prijatelja, ki je v času številnih omejitev lajšal življenje svojim lastnikom - če so seveda izbrali pravega in se zavedali, v kaj se podajajo ... TATJANA CVIRN Leta 2005 naj bi bilo v državi registriranih skoraj 126 tisoč psov, zadnja leta je ta številka poskočila na več kot 250 tisoč. Med pasemskimi psi še vedo prednjačijo nemški ovčarji. Sicer pa naj bi bila pri nas približno polovica vseh psov mešancev. Kaj izbrati, pasemskega psa ali mešanca? Kje ga kupiti in koliko odšteti zanj? Morda ga posvojiti iz zavetišča? Na vsa ta vprašanja je dobro poiskati čim več odgovorov in se nato premišljeno odločiti. Pes ni nekaj, kar bi lahko vrnili v trgovino, potem ko bi ugotovili, da smo se napačno odločili. Izbira psa naj bo premišljena. Na spletni strani KZS je na voljo kar nekaj osnovnih napotkov glede izbire, vzreje, nakupa v tujini... 4 уИ a i lMM I / ш ^шештг rvFoto: 'Pixabay, Pasemskega psa brez rodovnika ni Kako naj se znajde nekdo, ki želi izbrati ustreznega psa, a se na to ne spozna najbolje? Na kaj mora biti pozoren, da ne bo kupil pasjega mladiča od preprodajalcev ali tistih, ki imajo vzrejo brez ustreznih dovoljenj? Sašo Cvek iz Šentjurja je tamkajšnji predsednik kinološkega društva in mednarodni kinološki sodnik za ocenjevanje dela šolanih športnih psov. Je tudi podpredsednik komisije za šolanje in član upravnega odbora pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS). Prepričan je, da je za lastnika najbolje, če izbere psa z rodovnikom, kar pomeni, da je njegovo poreklo znano in da izhaja iz načrtnega parjenja psov v okviru neke pasme. Število vzrediteljev se zadnja leta pri nas bistveno ne povečuje. Lani je bilo pri KZS registriranih 5.124 pasemskih mladičev, ki so se skotili pri nas ali bili k nam uvoženi. »Pasemskega psa brez rodovnika ni, takšen pes je po naši kinološki klasifikaciji mešanec,« poudarja in s tem postavlja na laž vse prodajalce mladičev, ki trdijo, da je pes čistokrven, le da nima rodovnika. »Tudi trditve, da naj bi samo nekateri mladiči iz legla dobili rodovnik, ne držijo. Tega pri nas ni že trideset let,« pravi Sašo Cvek. Ljudje kljub temu nasedajo preizkus naravnih zasnov. To je pogoj, da lahko ima vzredi-telj leglo v okviru KZS.« Sam je imel pred leti psičko nemške ovčarke, ki je imela eno leglo. Pri vzrejnem pregledu so ugotavljali, ali psička izpolnjuje standarde, ki jih predpisuje mednarodna kinološka zveza. Temeljito so jo pregledali in izmerili. Vzrej-na komisija ji je nato izdala vzrejno dovoljenje. Zaradi »Imeli smo primer nerodovniškega višavskega terierja, za katerega je lastnica ponosno povedala, da je zanj dala 1.500 evrov. Ko smo jo vprašali, zakaj je bil tako drag, je dejala, da naj bi bil redek primerek bele barve ...« Za tiste, ki ne vedo, vsi višavski terierji so beli... Wm • wm Sašo Cvek je mednarodni kinološki sodnik in predsednik KD Šentjur. (Foto: osebni arhiv) in kupujejo pse od različnih prodajalcev, pri čemer se prej premalo pozanimajo o pasmah, njihovih značilnostih in o tem, kaj pomeni pasem-ski pes in kaj mešanec. Postopki so znani Kot razlaga Cvek, se pravi vzreditelji resno lotevajo te dejavnosti in upoštevajo vse postopke, ki jih predpisuje KZS. »Za paritev pasemskih psov je treba izpolniti kar nekaj pogojev. Pes in psička morata imeti opravljen vzrejni pregled. Ta vsebuje tudi oceno zunanjosti in pri psih delovne pasme tudi pasme je morala imeti še veterinarsko slikane in odčitane kolke, pri drugih pasmah so še nekateri drugi pogoji. Šele nato je bilo psičko mogoče pariti s psom, ki je imel tudi vzrejno dovoljenje, seveda ni smel biti bližnji sorodnik. Ko se kužki iz takšne paritve skotijo, jih vzrejni referent KZS pregleda, opiše leglo, veterinar nato pse čipira. Vsi mladiči dobijo rodovnik KZS. »Če bi kateregakoli mladiča iz takšnega legla želeli pariti, ko je odrasel, bi morali zanj ponovno opraviti vse omenjene postopke,« opozarja Sašo Cvek. Vzreditelji ali zgolj prodajalci? In zakaj ljudje ne opravijo tega postopka, če imajo res pasemskega psa? Cvek odgovarja: »Razlog je verjetno, da je pri nas trideset odstotkov vzrediteljev, ki si to ime res zaslužijo, drugo so prodajalci psov, ki bi zaradi čistega zaslužka živali parili tudi trikrat letno, če bi narava to dopuščala in država dovolila.« Po njegovem mnenju se je ob trditvah, da je pes pasem-ski, a nima rodovnika, treba vprašati, zakaj ti prodajalci niso šli na vzrejne preglede, če so psi res rodovniški, in zakaj legla niso prijavili KZS, ker bi v tem primeru lahko za psa iztržili več. »Največkrat gre za vedenjske težave teh psov, ki ne bi opravili vzrejnega pregleda. Pogosto imajo genetske težave (kolki, komolci). Verjetno ljudje, ki prodajajo takšne pse, to vedo, čeprav obstajajo tudi ljubiteljski rejci, ki imajo samo eno leglo in ne opravijo teh pregledov, ampak tisti ponavadi pse podarijo.« Bližnjice so ponavadi drage Nakup iz vzreje, ki ni v skladu s pravili, je na začetku sicer cenejši kot pri resnih vzredite-ljih, kjer lahko cene za nekatere pasme dosegajo več tisoč evrov, a nazadnje je lahko še dražji. Pogosto se namreč izkaže, da takšni psi niso najbolj zdravi. Resni vzreditelji poznajo pasmo in pomagajo novim lastnikom z nasveti. »Nov lastnik ima pri pravem vzredi- telju podporo vse življenje,« pravi sogovornik in poudarja, da so bližnjice ponavadi drage. »Ljudem večkrat povem primerjavo z nakupom avta. Ko ga gredo kupovat, imajo ponavadi spisek zahtev, kaj vse mora imeti. Pogosto je vse to treba doplačati. Avto bodo imeli tri ali štiri leta, pri psu, ki bo z njimi deset let, pa se pogajajo za nekaj sto evrov.« Cene, ki jih je mogoče najti na spletu, so zelo različne, nanje vplivajo pasma, njena trenutna modnost, velikost psa ... Vse je stvar ponudbe in povpraševanja, meni Cvek. »Nemški ovčarji so po 800 evrov, majhni družni psi pa od 1.500 evrov naprej.« »Da bi omejili tovrsten črni trg, lahko KZS zgolj osvešča ljudi. A le redki pred nakupom pokličejo kinološko društvo za nasvet. Ko potem pridejo s psom v malo šolo, jim je težko povedati, da niso kupili tistega, kar so mislili.« Na spletni strani KZS so objavljeni podatki o paritvah in leglih, sicer pa je vrsto podatkov glede pasem in vzredite-ljev mogoče dobiti v kinoloških društvih. Pri nakupih v tujini je pomembno, da so ljudje pozorni, da kupujejo od preverjenega vzreditelja. Ko je pes pri hiši, je nujen obisk pasje šole, ki je osnova za socializacijo kateregakoli psa in pogoj za normalno življenje v urbanem okolju. KZS si zato že nekaj časa prizadeva, da bi bil takšen socia-lizacijski izpit obvezen za vse pse pri nas. NAŠA TEMA 13 Najtežje posvojljivi so večji in predvsem črni psi Katjuša Rajovec že vrsto let na različne načine skrbi za brezdomne živali in ima tudi številne izkušnje s psi iz zavetišč, ki jim pomaga iskati domove. Nekateri so prepričani, da je posvojitev takšnega psa nekoliko tvegana, sploh če gre za starejšega psa, kjer ni znano, kaj vse je v življenju že preživel. Kako komentira tovrstne poglede in kaj sicer meni o nakupih in posvojitvah psov? Zaveda se, da nekateri lju- in neodgovornih skrbnikov, dje nikoli v življenju ne bodo vendar zato nimajo posebnih odšli v zavetišče po psa. »Pri teh psih so že znane morebitne vedenjske težave, tako da se lahko ustrezno poučimo o vzgoji,« pravi. Ne strinja se s trditvijo tistih, ki menijo, da so v zavetiščih izključno psi z vedenjskimi težavami. Po njenem mnenju so te redke. »Največkrat pristanejo psi v zavetišču zaradi spleta okoliščin vedenjskih težav. Sicer pa imajo te pogosto psi, ki imajo svoje domove, a se na primer vseeno zaganjajo v druge pse, skačejo po ljudeh ...« Kot poudarja, so za vse vedenjske težave pri psih vedno krivi ljudje. »Marsikdo na primer še vedno ne pozna osnove pasje komunikacije, kot so tako imenovani miritveni signali.« Katjuša Rajovec podpira posvojitev psov iz zavetišč. (Foto: osebni arhiv) Po njenem mnenju je lahko posvojitev psa iz zavetišča včasih celo lažja izbira kot na primer nakup mladička. »Vzgoja odraslega psa, če le imamo nekaj ustreznega znanja, je lahko bistveno manj naporna kot vzgoja mladička. Zal je pri nas pes za nekatere še vedno statusni simbol, zato v zavetiščih ostajajo predvsem odrasli in starejši psi, najtežje posvojljivi so večji in predvsem črni psi.« Manjše in mlajše pse zavetišča oddajo brez večjih težav. Če so podobni kateri od pasem, pride celo do »boja« med morebitnimi posvojitelji. »Ljudje žal večinoma gledamo z očmi in premalokrat s srcem. Čeprav se včasih ravno v tistih manj opaženih psih skriva pravi zaklad,« opozarja. Temeljit premislek Tudi pri nakupu pasem-skih psov se mnogi odločajo glede na njihov videz in ne na osnovi značilnosti pasme. »Ne moremo kupiti psa pasme nemški ovčar in pričakovati, da ne bo lajal, saj je bila pasma ustvarjena za varovanje. Ali pa pri psu lovske pasme pričakovati, da ga bomo v gozdu lahko spustili s povodca.« Po njenem mnenju s prodajo psov na spletu ni nič narobe, če gre za pasemske pse. »Je pa vsekakor sporna prodaja in oddaja psov, podobnih nekaterim pasmam, vendar brez rodovnika. Pri tako imenovanih dvoriščnih vzrejah je rejcem v prvi vrsti pomemben dobiček pred zagotavljanjem ustreznih pogojev za psa in za njegovo dobrobit. Poleg tega parijo pse v neustreznem zdravstvenem stanju, posledice kasneje nosijo mladički. Ljudje, ki kupujejo pse brez rodovnika, zelo radi poudarijo, da tega ne potrebujejo. Ko pes zboli, se to pogosto izkaže kot napaka. Ob izbruhu avtoimunih bolezni in drugih zdravstve- »Posvojitev psa iz zavetišča je lahko včasih celo lažja izbira kot na primer nakup mladička.« nih težav, ki se lahko pokažejo šele čez nekaj let, se šele začnejo zavedati pomena rodovnika pri psu. Denar, ki so ga privarčevali pri nakupu, nato porabijo za zdravljenje,« opozarja Katjuša Rajovec. Ne glede na to, ali gre za nakup pasemskega psa ali za posvojitev iz zavetišča, je vedno treba temeljito preučiti vse dejavnike. »Bolj ko smo previdni pri izbiri psa in bolj ko preučimo njegove prvenstvene nagone, lažje ga vzgojimo za sobivanje z nami. To velja tako za pasemske pse kot mešančke,« meni ljubiteljica živali, ki načrtuje odprtje zavetišča za starejše pse. Sreča, ki jo lahko kupiš Tisti, ki se odločijo na nakup pasemskega psa in so zanj pripravljeni odšteti kar nekaj denarja, ker se zavedajo prednosti neke pasme, so pogosto deležni zgroženih pogledov znancev in prijateljev, ko priznajo, kakšna je bila cena. Sogovornica je pred pribli- no: resni vzreditelji ne >štepajo< »Ne gre kar tako označevati ljudi, da imajo neko pasmo samo zaradi prestiža. Morda jo imajo zato, ker se zavedajo prednosti te pasme.« žno letom kupila mladička pasme pomeranec. Za nakup je vzela posojilo, saj je psička stala štiri tisoč evrov. Ob tem ima še iz zavetišča posvojeno psičko, zato dobro pozna obe plati lastništva psov. Nič ni zastonj Če je nekoč zagovarjala zgolj posvojitve, danes drugače gleda na celotno problematiko. Pasemskega psa je izbrala, ker se je želela ukvarjati z vzrejo. Zdaj ve, kaj vse je treba urediti, da bo psička dobila vzrejno dovoljenje. »Noben vzrejni pregled, ki ga vzreditelji opravijo vsako leto, ni zastonj. Noben pripust samca ni zastonj, saj mora tudi on opraviti vse preglede. In kar je zelo pomemb- mladičkov vsake pol leta. V primeru pomeranca se letno skoti le en mladiček, lahko sta tudi dva ali niti eden. Zato tudi visoka cena za to pasmo ne preseneča,« pravi. A ob tem pribije: »Enkrat pomeranček, vedno pomeranček!« Pes ali motor? Za to pasmo se je odločila zaradi njene majhnosti, kar pomeni, da jo lahko povsod vzame s seboj. Ti psi tudi nimajo vonja in ne puščajo dlak in so se vedno pripravljeni »crkljati«. »Vedno me razvedri, pa če je za mano še tako slab dan. To je sreča, ki jo lahko kupiš .« Zato jo motijo tisti, ki se zgražajo nad njeno odločitvi- jo, sami pa so na primer pripravljeni tisoče evrov odšteti za motor, s katerim se lahko ponesrečijo na prvem ovinku. Zdaj tudi ve, da sta za kosmat kupček sreče na voljo dve možnosti: nabava mešančka ali nakup psa z rodovnikom. »Zavajanje, da je pes rodovniški, a nima papirjev, ali da je bil šesti v leglu in se lastniku ni ljubilo urejati papirjev, ljudi kasneje stane na kupe denarja pri veterinarju. Ob tem lahko pes trpi tudi zaradi posledic parjenja med sorodniki.« Nakup pri preverjenih vzre-diteljih pomeni tudi podporo in pomoč pri morebitnih težavah. »S prodajalko sem podpisala pogodbo, da bo psa, če ga ne bom več mogla imeti, za nekoliko nižjo ceno odkupila. Pravi vzreditelj ne more gledati, da bi njegov pes trpel in tega ne počne zaradi denarja, temveč zaradi notranjega zadovoljstva.« Enako do vseh Sogovornica ob tem poudarja, da imajo vsi v njeni družini neizmerno radi tudi psičko iz zavetišča, ki je pri njih že deset let. A še vedo ima travme iz časov, preden se je znašla v zavetišču. Majhna pomeranka nanjo zelo dobro vpliva, saj je z njeno pomočjo postala manj boječa, bolj odprta. Prepričana je, da tudi pripravljenost za zdravljenje ni povezana s tem, koliko posameznik da za psa. »Če imaš žival rad, si zanjo pripravljen dati vse, da ji pomagaš.« Do vseh svojih živali se zato obnaša enako in tudi med psičkama ne dela razlik. Dokler bo povpraševanje, bo tudi ponudba Med vzreditelji pomerancev je tudi Saša Smodej iz Škofje vasi. Pred leti je odprla svoj pasji salon Tačka in tam spoznala pasmo, ki ji je prirasla k srcu. Trenutno ima sedem pomerancev. V pomladnih dneh je pričakovala naraščaj pri dveh psičkah, a ni šlo po načrtu. Tudi to je eden od razlogov, Smodej, ki se zaveda, da se da imajo pomeranci tako viso- mnogi prav zaradi cene odlo-ko ceno (v Sloveniji je zanje čijo, da bodo poiskali cenejšo treba odšteti od tri tisoč evrov ponudbo v tujini. A vprašanje naprej), pravi vzrediteljica. Vzreja ni preprosta, že to, da psička donosi, je zahtevno, prav tako je težek porod, lahko ima carski rez . »Ko imamo mladiče, zaprem salon za štirinajst dni,« pravi Saša je, kako zdravi so taki psi. »Vzreditelji v Sloveniji jamčimo, da oddamo zdrave pse.« Osveščanje Bi se dalo zajeziti ponudbo psov na črnem trgu? »Dokler bo povpraševanje, bo tudi ponudba,« meni sogovornica, ki se trudi vsaj osveščati ljudi in jim predstaviti razlike med resnimi vzreditelji in trgovci. »Skušam jim pojasniti, da ne more biti nekaj v redu, če dobijo psa dostavljenega na bencinsko črpalko iz tujine. Nisem proti nakupom v tujini, a kupcem svetujem, naj gredo tja in preverijo, v kakšnih razmerah psi živijo, da vidijo njihove starše. Samo fotografije na spletu so premalo, tam lahko objaviš karkoli,« pravi in dodaja, da je jezna, ko vidi, da več kot polovica kupcev sploh ne ve, kaj kupujejo, ne vedo niti, kakšno hrano pes potrebuje, kakšno nego ... Po-meranci so bolj zahtevna pasma in potrebujejo redno nego. Morebitne kupce predvidenega legla zbira že mesece prej. Vsak ne more dobiti psa. »Imam izkušnje iz salona in hitro spoznam, kdo bi imel psa samo zato, da bi ga imel, in kdo se res trudi,« pravi sogovornica, znana tudi kot članica zasedbe Skater, ki tudi v vide-ospotih promovira to pasmo. TATJANA CVIRN OB ROBU Za več tisoč evrov ali brezplačno? Čeprav je pri nas vedno več psov, ta rast ni v skladu z vedenjem o psih in s poznavanjem njihovih potreb. Sicer ne bi bili priča tolikšnemu številu kosmatincev, ki jim lastniki niso kos in ki ne poznajo osnovnih pravil vedenja. Dokler ne bo osnovna socializacija psa obvezna za vse, bo pač tako, da bodo vestni lastniki poskrbeli za prijetno sobivanje s kosmatincem, drugi pač ne. Podobno slabo je urejeno področje prodaje psov in drugih živali. Splet danes nudi nenadzorovano prodajo vsega in tudi psi so pogosto zgolj tržno blago. Kako v vsej tej množici oglasov in mamljivih opisov ločiti zrnje od plev? Težko. Pomagajo prebiraje različnih strokovnih nasvetov, posvetovanje s tistimi, ki imajo več znanja od nas, in nazadnje odločanje po zdravi pameti, glede na možnosti, ki jih imamo, in ne po tem, katera pasma je trenutno v modi in kako bi nam jo zavidali sosedi. Bistvo odločitve je v vedenju, da je kosmat kupček sreče lahko pasemski pes, za katerega smo odšteli več tisočakov, ali mešanec, posvojen iz zavetišča. Pomembno je le, da se za eno ali drugo možnost odločimo po temeljitem premisleku in da se zavedamo prednosti in slabosti odločitve. Ob tem je treba imeti v mislih, kaj pomeni vsakodnevna skrb za žival, kakšni stroški se bodo pojavili in kakšne spremembe bo vse to prineslo v naše življenje. A še to ni zagotovilo, da bo vse res tako, kot smo domnevali... Zato po pameti in premišljeno! Na spletnem portalu bolha.com je bilo pred dnevi več kot 800 oglasov za prodajo psov, večinoma za takšne brez rodovnika. Pri tistih z rodovnikom je bila najvišja objavljena cena 1.500 evrov navedena za labradorca in resastega foksterierja. Takšno ceno so dosegli tudi nekateri psi v kategoriji brez rodovnika. V večini primerov je bilo navedeno, da je cena oblikovana na osnovi dogovora. Kot pravijo pri spletnem oglasniku, je pri oddaji oglasa za psa navedba čipa obvezen podatek. Proti trgovini na črno Kot pravijo na UVHVVR, smo v Sloveniji že leta 2013 uvedli spremembe na področju registracije in označevanja psov, da bi preprečili preprodajo pasjih mladičev in jo z novelo Zakona o zaščiti živali tudi prepovedali. Vendar pa je v zadnjem desetletju v razmahu spletna prodaja in s tem se je povečala trgovina s hišnimi ljubljenčki, tudi nezakonita. Z novelo v letu 2021 je Slovenija zakonodajo nadgradila z dodatnimi določbami, ki zahtevajo določeno stopnjo sle-dljivosti psov ter omejujejo trgovanje in oglaševanje s psi. »Ker je treba zmanjšati povpraševanje po >poceni< psih iz nekontroliranih rej, smo predlagali več med seboj povezanih določb, ki bodo pomagale pri prepoznavanju ponudbe psov iz neustreznih rej, zmanjševanju povpraševanja po takih psih ter pri prevzemanju odgovornosti in stroškov ob neodgovornem ravnanju,« pravijo na UVHVVR. Uvedli so zgodnje označevanje psov pri prvem lastniku (vzreditelju) najpozneje do dopolnjenega osmega tedna starosti, skrbnik, ki ne predloži podatka o izvoru psa, pa ga mora oddati v zavetišče, kot da je najden, in sicer z namenom varovanja zdravja ljudi in živali pred boleznimi. Tisti, ki prihajajo v neposreden stik z živalmi, morajo imeti ustrezno znanje o njihovih osnovnih potrebah in ravnanju z njimi. Uvedli so tudi zahtevo po oznaki ali izvoru psa pri oglaševanju prodaje ali oddaje, kar omogočajo sledljivost psa. Saša Smodej je vzrediteljica pomerancev, pasja frizerka in članica skupine Skater, ki tudi v videospotih promovira to pasmo. (Foto: osebni arhiv) 14 ZAPOSLOVANJE Trgotur www.trgotur.si Monter m/ž (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 13. 7. 2022. Biro Ogis d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, eno-izmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 13. 7. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladišnik m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: izpit B kategorije, osnovna računalniška pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske spo- sobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 2 meseca, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 12. 7. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija, mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 12. 7. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar in/ali avtoklepar (strokovnjak) m/ž (Žalec) Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožen dela v timu, natančen, samoiniciativen, odgovoren, vesten, urejen, opravljen vozniški izpit B--kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 13. 7. 2022. PIRH, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, Ložnica pri Žalcu, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec na upogibnem stroju CNC m/ž (Žalec) Naloge in odgovornosti: Samostojno nastavljanje in upravljanje CNC stroja za upogibanje, krivljenje navadne pločevine, inox-a in aluminija, izvajanje meritev z enostavnimi merilnimi pripomočki, priprava materiala za upogibanje. Zahtevana znanja in izkušnje: kandidati z izkušnjami imajo prednost, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoka motiviranost, zanesljivost in natančnost. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, troizmensko delo, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 13. 7. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec m/ž (Žalec) Opis del in nalog: delo v trgovini -svetovanje in pomoč strankam, nabava, prevzem in inventura blaga, priprava paketov za spletno trgovino, iskanje novih strank, pospeševanje prodaje. Zahtevana znanja in izkušnje: izkušnje s prodajo vsaj 2 leti, tekoče znanje nemškega jezika, izkušnje v prodaji kmetijskega ali tehničnega blaga so prednost. Zahtevana izobrazba: srednja poklicna. Urnik dela in trajanje zaposlitve: dopoldansko delo, v sezonskem času podaljšan delovni čas, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 13. 7. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin - CNC operater m/ž (Polzela) Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri; 1 leto delovnih izkušenj; osnovna računalniška znanja; vozniški izpit B kategorije; veselje do tehničnega področja; voljo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proaktivne posameznike. Prijave zbiramo do 12. 7. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe, smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic; 6 mesecev delovnih izkušenj; pripravljenost na triizmenski delovni čas; komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za poln delovni čas; zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem 3 mesecev. Prijave zbiramo do 13. 7. 2022. Ključavničar (m) (Ruše) Od kandidata pričakujemo: zaključena srednja šola, smeri ključavničar ali primerljivega, ustreznega področja, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje 3 mesecev, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 12. 7. 2022 MEGA-METAL d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Elektro vzdrževalec m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: srednje poklicno izobraževanje elek-tro ali druge ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poznavanje elektro shem in elektro komponent, delo z merilnimi instrumenti in instrumenti za diagnosticiranje, osnovni nivo uporabe računalnika in MS office, izpit B kategorije, natančnost, doslednost, odgovornost. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje 6 mesecev, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 12. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja oddelka priprava (izkušen izmenovodja) m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: višješolsko izobrazbo tehnične, logistične ali druge ustrezne smeri, 5 let relevantnih delovnih izkušenj, zaželene izkušnje iz proizvodne panoge, obdelave kovin ali avtomobilske industrije, brezhibno branje in razumevanje tehnične in tehnološke dokumentacije, odlično poznavanje proizvodnih procesov, materialov in montaže, veščine vodenja (komuniciranje, sprejemanje odločitev, organizacijske veščine, vodenje s cilji, motiviranje in samomotiviranje, sodelovanje in spodbujanje sodelovanja). Prijave zbiramo do 12. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča in planiranja m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo smeri ekonomija, logistika ali drugo ustrezno izobrazbo, izkušnje s področja vodenja skladišč v proizvodnih podjetjih, odlično poznavanje procesov v skladišču, planiranju in proizvodnji, odlično poznavanje kovinskih materialov, poznavanje proizvodnje in površinske obdelave materialov, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2, izpit B kategorije, vodstvene kompetence (komunikacija, upravljanje zaposlenih), poznavanje uporabe računalnika (predvsem MS office). Prijave zbiramo do 12. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. [3 MojeDelo.com Inženir/inženirka v industrijskem inženiringu m/ž (Nazarje) Pridružite se kreativnemu in inova-tivnemu timu inženirjev na področju industrijskega inženiringa, kjer bodo vaše naloge: vodenje tehnoloških projektov (vpeljava novih produktov, avtomatizacija proizvodnje ...), vodenje projektov optimizacije proizvodnje in vpeljava novih rešitev v proizvodnjo ... BSH Hišni aparati, d.o.o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 31. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sestavljavec stavbnega pohištva (Vojnik) Zadolženi boste za opravljanje del na manj zahtevnih strojih za delovne operacije razreza ojačitev, vrtanje ter ovijačenje ojačitev, okovanje profilov, izdelavo ter vstavljanje prečk, sestavljanje PVC in ALU stavbnega pohištva in razna pomožna dela. MIK, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 31. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za tuje trge (m/ž) (Velenje) Ce vas veseli dinamično delo, potovanja, poslovni izzivi in vas zadovoljijo samo rezultati dobro opravljenega dela, potem ste pravi za popestritev našega prodajnega tima. Elpa, d.o.o., Paka pri Velenju 39d, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 22. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Žerjavist (m/ž) (Zreče) Kadrovska potreba je za določen čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi. Unior, d.d.,, Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 31. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Zreče) Kadrovska potreba je za določen čas šest mesecev z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi. Uni-or, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 15. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sestavljavec stavbnega Mesar prodajalec (m/ž) (Rogaška Slatina) Vaše naloge bodo obsegale: strežbo kupcev za pultom, naročanje in vračanje ustreznih količin mesa in mesnih izdelkov, pripravo mesa in mesnih pripravkov za prodajo, skrb za ustrezen izgled in kvaliteto razstavljenega blaga. Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik tehničnega blaga za PE Celje (Latkova) Vaše delo bo obsegalo: prevzem blaga, izdaja blaga, delo na računalniku (osnovna znanja word, excel), kontrola podatkov, preverjanje istovetnosti blaga in spremnih dokumentov, delo z viličarjem, pomoč pri polnjenju polic. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 24. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik m/ž (Celje) Področje dela: spremljanje zalog in oblikovanje naročil, pripravljanje kompletne opreme za potrebe monterjev po specifikacijah, nalaganje -razlaganje službenih vozil, sprejemanje naročil iz komerciale. BIRO OGIS, d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje. Prijave zbiramo do 31. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojnik elektronike/ nabavnik (Velenje) Opis delovnega mesta: razvoj in načrtovanje elektronskih izdelkov; izdelava razvojne in proizvodne dokumentacije (shem, načrtov, navodil); vpeljava novih izdelkov v proizvodnjo ... FBS ELEKTRONIK, d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 24. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. IOS razvojni inženir (Celje) V našo ekipo vabimo entuzia-stičnega, tehnično podkovanega programerja, za projektno delo pri razvoju mobilni IOS aplikacij v programskem jeziku Swift. Vaše delo bo obsegalo: razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov, komunikacija s stranko. Sotech, d.o.o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 29. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir strojne smeri za delo v prodaji m/ž (Petrovče) K sodelovanju vabimo novega sodelavca/sodelavko na delovnem mestu Inženir strojne smeri za delo v prodaji. Kota d.o.o. Petrovče, Pe-trovče 237, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 22. 07. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Dobrna) Obseg dela: samostojna priprava hladnih in toplih jedi za penzion-sko postrežbo, samostojna priprava jedi za la carte ponudbo ... Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 30. 7. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Wellness receptor (m/ž) (Rimske Terme) Si želite delati v ciljno usmerjenem kolektivu? Ste usmerjeni proaktivno? Ste samoiniciativni? Visoko motivirani? Potem pričakujemo Vašo prijavo na delovno mesto: Wellness receptor (m/ž). Rimske Terme, Terme Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske To- plice. Prijave zbiramo do 25. 72022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž), Velenje (Velenje) Tvoje naloge: svetovanje in strežba kupcev ... New Yorker, d.o.o., Ve-rovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varilec-ključavničar (Žalec) V podjetju SICO, d.o.o., največjemu ponudniku storitev laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji, iščemo posameznika, ki s svojo natančnostjo in izkušnjami zvari tudi zahtevnejše izdelke in elemente, ki služijo različnim namenom širom sveta. Se najdeš v opisu? Prijavi se in postani del naše ekipe. SICO, d.o.o., Arja vas 104, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 29. 7. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovni partner ali voznik za dostavo in prevzem paketov (m/ž) (okolica Celja-Kozje) Opis delovnega mesta: dostava paketov, sprejem paketnih oznak in drugih dokumentov, ki so potrebni za ravnanje z blagom, nadzor natovarjanja, raztovarjanja in ponovnega natovarjanja blaga na določenih mestih . DPD, d.o.o., Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 29. 7. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. KRONIKA 15 To ni prva tovrstna nesreča Pri spustu po toboganu huje poškodovan mladoletnik Policisti še vedno preiskujejo nesrečo, ki se je zgodila v torek, 28. junija, na enem od kopališč v naši regiji. Šlo naj bi za Aqualuno v Podčetrtku. V nesreči se je huje poškodoval sedemletni deček. Na nekaterih toboganih kopalci pri spustu dosežejo tudi hitrost do 75 km/h. Fotografija je simbolična. (Foto: Pixabay) SIMONA ŠOLINIČ Po do zdaj znanih podatkih naj bi se deček s sorodnikom spustil po enem od toboganov, nato sta vanju trčila mladostnika. Po neuradnih informacijah naj bi redar, ki nadzoruje spuste po toboganih in ki se mu do zdaj še ni zgodilo kaj takšnega, drugi dvojici prehitro dovolil spust. Sedemletnik naj bi dobil hude poškodbe noge in čeljusti. Po nesreči ga je ekipa nujne reševalne pomoči odpeljala v Splošno bolnišnico Celje, kjer so ga operirali. Takoj po dogodku so ponesrečenemu pomagali tudi kopališki reševalci. Celjski kriminalisti, ki so bili prav tako na kraju dogodka in so zbirali obvestila, preiskave še niso končali. Pravijo, da zbirajo obvestila v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Tobogan, na katerem se je zgodila nesreča in ki velja za enega večjih v Sloveniji, sicer nadzorujeta dva redarja. Na kopališču so zdaj nadzor še okrepili. Podobno pred petimi leti Podobna nesreča se je v Aqualuni zgodila 31. julija 2017. Policisti so takrat ugotovili, da so v cevi enega od toboganov in zatem tudi zunaj nje trčili štirje kopalci. 45-letni državljan Nizozemske se je takrat hudo telesno poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili reše- valci na kopališču, nato je ponj priletel helikopter in ga odpeljal na zdravljenje v Univerzitetni klinični center Maribor. Pri trčenju sta se takrat lažje telesno poškodovala še dva kopalca, stara 36 in 12 let. Za nesrečo naj bi bil takrat odgovoren 18-letni redar ob omenjenem toboganu, zato so ga ovadili zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Redar namreč takrat naj ne bi preveril, ali je naprava prosta, in je prehitro na tobogan spustil naslednja dva kopalca. Previdno! Najpogosteje se poškodbe na kopališčih zgodijo na adrenalinskih napravah, kot so tobogani, ali med hojo ob bazenih. Najpogostejše posledice padcev so poškodbe glave, arkade in brade ter rane, ki močno krvavijo. Tudi zlomi rok so zelo pogosti. Pri nesrečah na toboganih so pogoste hude poškodbe glave, hrbtenice, rok in nog. Predvsem zato, ker kopalci pri spustu dosegajo zelo visoke hitrosti. Do nesreč prihaja tudi zaradi alkoholiziranih obiskovalcev kopališč ter zaradi nepazljivosti in neupoštevanja pravil na kopališču. Na Celjskem se je v zadnjih dneh spet povišalo število vinjenih voznikov. Samo v dveh dneh so policisti zaznali najmanj deset voznikov, ki so vozili pijani. Pijani kot čep Pred dnevi so policisti v Šentjurju ustavili voznico, ki ji je preizkus z alkotestom pokazal, da je imela 1,42 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma približno 2,8 promila alkohola v krvi. Na voznico je policiste opozoril voznik, ki jo je opazil že na avtocesti proti Mariboru, saj je pri vožnji kazala očitne znake alkoholiziranosti, ko je vijugala po cestišču in nezanesljivo vozila. Policisti so jo pričakali na območju Šentjurja, ko je zapeljala z avtoceste, in jo ustavili. Zaradi hudih kršitev so ji začasno tudi odvzeli vozniško dovoljenje, zoper njo bo sledil obdolžilni predlog. Pridržanja ji niso odredili, ker si je uredila prevoz. Na območju Slovenskih Konjic so policisti ustavili voznika avtomobila, ki je imel 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Voznika so pridržali do streznitve. Tudi zoper njega bo sledil obdolžilni predlog. »Če se v teh dneh odpravljate na dopust, ne bodite tako neodgovorni, kot je bil voznik kombiniranega vozila, ki se je v soboto dopoldne napotil na oddih v sosednjo Hrvaško,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Na mejnem prehodu v Dobovcu je policist pri vozniku zaznal očitne znake alkoholiziranosti, zato mu je odredil alkotest, ki je pokazal, da je imel 1,6 promila alkohola v krvi. Policist je ugotovil še, da voznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je bil izrečen ukrep prenehanja. Za voznika in sopotnico se je dopustniška vožnja hitro končala. Vozilo so policisti namreč zasegli, zoper kršitelja bo sledil obdolžilni predlog. V dveh dneh deset pijanih voznikov Na Celjskem se je v zadnjih dneh spet povišalo število vinjenih voznikov. Samo v dveh dneh so policisti zaznali najmanj deset voznikov, ki so vozili pijani. »Porast alkoholiziranosti smo beležili tudi pri kršitvah javnega reda in miru,« pravijo na policiji. Na našem območju so pijani vozniki letos povzročili kar 10 odstotkov vseh prometnih nesreč. »Spomnimo, da je že pri enem promilu alkohola v krvi bistveno moten odziv oči na svetlobo in da je bistveno zožen zorni kot oči, kar pomeni, da se težko prilagajamo svetlobnim spremembam in ne moremo pravočasno dojemati, kaj prihaja z naše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih. Za polovico se zmanjšata ocenjevanje globine prostora in pozornost, zaradi česar nismo sposobni voziti na primerni razdalji. Naši odzivi so prepozni in napačni, na nekatere nevarnosti se sploh nismo sposobni odzvati. Zato pogosto pride do naletov,« pravijo na policiji. Hude poškodbe motoristov V petek zvečer se je v Jurkloštru zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 46-letni motorist. Ta je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola zapeljal s ceste in padel. Dva dni kasneje se je nesreča motorista zgodila tudi zunaj naselja Tepanje. Na vozilu je bila tudi sopotnica. Nesrečo je v tem primeru povzročil 61-letni voznik osebnega vozila, ki se je vključeval v promet z lokalne ceste za Spodnje Grušovje. Ko je zapeljal na prednostno cesto, je izsilil prednost motoristu, ki je pripeljal pravilno iz smeri Tepa-nja. Motorist je kljub zaviranju trčil v bok osebnega avtomobila. 55-letni motorist in njegova 50-letna sopotnica sta se v trčenju hudo poškodovala. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel povzročitelj v krvi pri- bližno dva promila alkohola. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu ga bodo policisti kazensko ovadili. To nista bili edini nesreči v zadnjem tednu z udeležbo voznikov motornih koles. Konec minulega tedna se je na cesti Latkova vas-Šentrupert poškodovala tudi mladoletna voznica. Ta je pri vključevanju na glavno cesto izsilila prednost vozniku avtomobila, trčila vanj, padla in se hudo poškodovala. Na gozdni poti v Sv. Florjanu na območju Rogaške Slatine se je isti dan hudo poškodoval tudi mladoletni voznik, ki je z motorjem mini kros trčil v drevesni panj, od koder ga je odbilo v bližnje drevo. Hudo poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v mariborski klinični center. Motorist je v petek zvečer v Jurkloštru zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola zapeljal s ceste in padel. Fotografija je simbolična. Nadzor nad uporabo varnostnih Vozil kot podivjan pasov Agencija za varnost prometa in policija sta ta teden začeli nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas varuje vas. Agencija bo v okviru različnih dogodkov poleti voznikom razdeljevala gradivo, s katerim bo pozivala k pripetosti z varnostnim pasom. Vsaka policijska uprava bo v času preventivne akcije izvedla po en poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov, akcijo bodo sicer policisti izvajali tudi ob rednem delu. Policisti bodo ugotavljali tudi uporabo naprav in opreme, ki ovirajo vidno ali slušno zaznavanje med vožnjo. Delež neuporabe varnostnega pasu je namreč najvišji v zadnjih petih letih. Uporaba varnostnega pasu dokazano rešuje življenja, poudarjajo v agenciji. Dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrt za polovico, skoraj za toliko se zmanjša tveganje hudih poškodb in skoraj za četrtino tveganje nastanka lažjih poškodb tako pri voznikih kot pri sopotnikih. Po zakonu morajo biti od avgusta lani otroci, manjši od 140 centimetrov ali lažji od 36 kilogramov, med vožnjo v motornem vozilu pripeti v otroškem varnostnem sedežu, poudarjajo v agenciji. Policista Specializirane enote avtocestne policije Celje sta pred dnevi na avtocesti zunaj Celja ustavila voznika, ki je vozil v smeri proti Mariboru. Šlo je za madžarskega voznika, ki je z osebnim avtomobilom znamke Ferrari pri omejitvi 130 km/h vozil s hitrostjo 226 km/h. Prav tako je ves čas, ko sta policista vozila za njim, vozil po prehitevalnem pasu. Zaradi omenjenih prekrškov sta vozniku na kraju izrekla globo v višini 675 evrov in 9 kazenskih točk. Padel s skal V nedeljo zgodaj popoldne so morali gorski reševalci in policisti posredovati pri slapu Pa-lenk v Logarski dolini. V nesreči, ki se je zgodila, se je huje poškodoval mladoletni belgijski državljan. Ta je bil v skupini skavtov in vodnikov na ogledu slapu. Mladoletnik je plezal po skalah na slapišču, kjer mu je zdrsnilo, nakar je padel po skalah približno osem metrov globoko. Hudo poškodovanega mladoletnika so oskrbeli reševalci, nato so ga s helikopterjem odpeljali v mariborski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. 16 AKTUALNA PONUDBA Z Novim tednikom vsak četrtek brezplačno na »Najlepše je, da nas boste vsak četrtek do vključno 25. avgusta peljali brezplačno na morje,« so povedali novi naročniki Novega tednika, ki kar ne morejo verjeti, da lahko na Obalo brezplačno potujejo vsak četrtek. Zvestim naročnikom ponujamo enodnevno sprostitev na morju za 15 evrov. Vsi drugi boste za kopalni avtobus na Obalo odšteli 18 evrov. Vse, ki boste z nami potovali Žalcu, Šempetru, na Vranskem Novi tednik in Radio Celje sta z vami povsod, kamor greste. Tudi s pomočjo aplikacij Novi tednik in Radio Celje, ki vam omogočata spremljanje naših medijev. novi tednik vsaj petkrat, bomo nagradili z brezplačnim izletom 3. septembra, ko bomo v Izoli pripravili posebno zabavo. Na izlete nas vozijo prijazni vozniki turistične agencije M&M Tours iz Laškega, ki se ustavijo v Radečah, Zidanem Mostu, Rimskih Toplicah, Laškem, Celju, in v Ljubljani. Boste šli z nami že ta četrtek? Rezervirajte si sedež na avtobusu in pokličite turistično agencijo M&M Tours na 051688-700, še prej pa naročite Novi tednik na 03-42-25-171. Več podatkov tudi na www. novitednik.si. vfednc? 2 mm j1. radio celie 051 661 665, info@annika.si Naroči svojega i--- in izkoristi j^ü 10% popust Nailodon obnovitveni lak pri glivicah na nohtih Vsebuje naravne antimikotične sestavine eterično olje klinčkov, timijana in čajevca. an-nika S kodo POLETJEIO v naši spletni Nailodon . . trgovini www.annika.si/shop/^ GRADBENA ^Уш TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovina.si GRADBENA TRGOVINA D.O.O., Spodnje stranice 16, 3206 www.gradbena-trgovina.si т IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATERIAL ZA ZDRAVJE 17 Ključno je pravilno rokovanje s hrano Da nas po pikniku ne bi »zvilo« Poletje ponuja ogromno možnosti uživanja in druženja. Med njimi so pikniki, ki se v teh dneh kar vrstijo - v družinskem krogu ali s prijatelji. Ti dogodki v toplem poletnem vremenu omogočajo tudi idealne pogoje za hitro razmnoževanje bakterij. Zavedati se moramo pravilnih postopkov rokovanja s hrano, da se lahko v teh toplih mesecih, ko jemo na prostem, zaščitimo pred okužbami in zastrupitvami. Kadar se na piknikih s pripravo in serviranjem hrane ukvarja več ljudi, se poveča možnost za bolezni, ki so pogojene s hrano. SIMONA ŠOLINIČ Ena osnovnih značilnosti piknikov je, da jih moramo načrtovati. Koliko nas bo prisotnih in kaj bomo kupili? Surovo meso in perutnino vedno kupimo nazadnje. Že pri nakupu in prevozu ločimo surova živila od pripravljenih, da ne pride do navzkrižnega onesnaženja. Ne smemo pozabiti na hladilne torbe s hladilnimi blazinicami, na dva kompleta pripomočkov in rezalnih desk - en komplet za surova živila, drugi za pripravljena - na vbodni kontrolni termometer, krožnike, papirnate brisače, posode za ostanke in vreče za odpadke. Vse to je pomembno, da nas po pikniku ne začne »zvijati« oziroma da zaradi slabosti ne pristanemo na urgenci. Kako prenašamo hrano? Hladilne torbe so - kadar pripravljamo piknik v naravi in ne na domačnem dvorišču - nepogrešljive. Biti morajo v najhladnejšem delu avtomobila, torej tam, kjer klima deluje najbolje, in ne v prtljažniku. Najbolje je, da imamo dve hladilni torbi -eno za hitro pokvarljiva živila in drugo za napitke. Ko prispemo na kraj piknika, hrane ne smemo puščati na soncu, temveč hladilne torbe namestimo v senco. Njihovi pokrovi naj bodo zaprti. In še nasvet: tri četrtine torbe namenimo hrani in četrtino hladilnim blazinicam. Slednje lahko nadomestimo z zamrznjenimi sokovi ali plastenkami z vodo. Torbe odpiramo čim manjkrat, da preprečimo vdor toplega zraka. Hitro pokvarljiva živila je treba shranjevati na hladnem pri temperaturi do 5 stopinj Celzija. Nevarno temperaturno območje za hitro pokvarljiva živila je med 5 in 63 stopinjami Celzija. Bakterije se v tem temperaturnem območju razmnožujejo hitreje. Kadar je živilo v nevarnem temperaturnem območju, bakterije lahko podvojijo svoje število v 20 minutah. Potencialno nevarna živila, ki so v nevarnem temperaturnem območju več kot dve uri, moramo zavreči. Če je zunanja temperatura višja od 32 stopinj Celzija, so lahko potencialno nevarna živila v nevarnem temperaturnem območju največ uro. Privlačne dobrote z žara Hlajenje ni edina stvar, na katero moramo biti pozorni. Surova živila moramo ločevati od pripravljenih živil, ki jih pred uporabo toplotno ne obdelamo. Preprečevanje navzkrižnega onesnaženja je torej bistvenega pomena, enako tudi umivanje rok in pravilna toplotna obdelava živil, ki uniči potencialno prisotne nevarne mikroorganizme na surovem mesu, perutnini, morski hrani ... Žar je v teh dneh še posebej privlačen. Toda pri peki na njem, če uporabljamo oglje, moramo paziti, da so rešet- ke vroče in čiste. Skrtačimo jih lahko s krtačo za čiščenje rešetk ter jih obrišemo s papirnato brisačo, namočeno v rastlinsko olje. Peko na žaru začnemo, ko se ogenj poleže. Preverjamo morebitno prisotnost fizikalnih dejavnikov tveganja, kot so tujki. Če namreč uporabljamo za čiščenje rešetk žično krtačo, moramo preveriti, da ne bi odpadle žičnate ščetine zašle v pečeno hrano, kar se rado zgodi. Peka na žaru pri pravilni temperaturi in v pravem času uniči škodljive bakterije. Da bi zagotovili varnost, uporabimo vbodni termometer, s čimer preverimo, ali je meso dovolj pečeno. Pred meritvijo meso vzamemo z žara in ga položimo na čist krožnik. Termometer razkužimo s čistilno krpico in merimo temperaturo na najdebelej-šem delu živila. Pri meritvi varnosti hamburgerja sondo termometra zabodemo hamburger s strani. Previdno Pečeno meso vedno pomaknemo na rob žara, torej stran od oglja, da se preveč ne zapeče in da vzdržujemo toploto do postrežbe. Ne pozabimo, da hamburger ni isto kot zrezek - hamburger-je moramo vedno postreči dobro pečene, nikoli surove ali rožnate barve. Predvsem zato, ker se pri mletju mesa za hamburgerje škodljive bakterije razširijo s površine v notranjost. Če hamburger ni prepečen, lahko nevarne bakterije v sredini preživijo. To se nanaša na vse vrste mletega mesa, ne glede na kakovost in ceno. Poleg mletega mesa je treba popolnoma toplotno obdelati tudi perutninsko in svinjsko meso. Še posebej moramo biti pozorni pri mesu na nabodalih - ra-žnjičih, ki ne sme biti rdeče na mestu, kjer ga leseno ali kovinsko nabodalo prebada. Foto: Pixabay Varna priprava hrane je na prvem mestu. Tajanje mesa naj poteka vedno v hladilniku (na spodnji polici, da mesni sok ne onesnaži drugih živil) ali pod hladno tekočo vodo. Tudi mikrovalovno taje-nje mesa pride v poštev, če meso nemudoma toplotno obdelamo. Meso mora biti pred peko na žaru popolnoma odtajano, da se peče bolj enakomerno. Piknika ni brez okusnih marinad Marinade so okusne kiselkaste omake, v katere namakamo meso, da bi obogatili njegov okus ali meso zmehčali. Lahko jih pripravimo sami ali kupimo. Mariniramo v hladilniku (ne na kuhinjskem pultu). Perutninsko meso mariniramo do dva dni, govedino, teletino, svinjino in ovčetino pa do pet dni. Marinade, ki jo uporabimo za mariniranje surovega mesa, ne smemo uporabiti kot prilogo za namakanje že pečenega mesa. Če nameravamo uporabiti nekaj marinade kot omako pri pečenem mesu, prihranimo del, preden jo uporabimo za mariniranje surovega mesa. Temperature pečenega mesa, ki morajo biti dosežene, so: cela perutnina > 82 stopinj Celzija, piščančje prsi > 76,5 stopinj Celzija, perutnina - manjši kosi > 74 stopinj Celzija, svinjsko meso > 68 stopinj Celzija, hamburger > 68 stopinj Celzija. IQ QDODT novi tednik IO Šruni Št. 27, 7. julij 2022 S Košarkarskim klubom Rogaška je sodeloval 15 let Markovinovič Novakovica nasledil Iz Košarkarskega kluba (KK) Rogaška so sporočili, da po devetih sezonah mesto glavnega trenerja zapušča Damjan Novaković. V Rogaški Slatini je poskrbel za zelo dobre rezultate v vseh tekmovalnih sezonah in posledično za mirno »plovbo« v pr-voligaški druščini. Damjan Novaković je bil zaščitni znak Rogaške Slatine, kjer je pustil izjemen pečat. (Foto: Drago Perko) MITJA KNEZ Na in ob parketu je bil Damjan Novaković del KK Rogaška 15 let. Na klop članske ekipe je sedel pred začetkom sezone 2013/14. Kot najuspešnejši trener v klubski zgodovini je člansko ekipo dvakrat popeljal v finale državnega prvenstva, kar osem let zaporedoma je bila Rogaška udeleženka lige za prvaka. V klub prinesel izkušnje, znanje in ambicije Novaković je v Rogaški Slatini pustil globok pečat. »Z njegovim prihodom se je klub po viharnih prvih dveh prvoligaških sezonah, ko smo zamenjali štiri trenerje, stabiliziral in redno uvrščal v ligo za prvaka. V klub je prinesel izkušnje, znanje in ambicije. Prav zaradi slednjih se je klub preizkusil in igral vidno vlogo tudi v mednarodnem okolju. Damjanu bi se rad iskreno zahvalil za vse, kar je dal klubu,« je dejal predsednik KK Rogaška Kristijan Novak. Hitro našli rešitev Rogaška je po odhodu dosedanjega trenerja hitro našla rešitev oziroma zamenjavo na trenerskem stolčku članskega moštva. Vodenje prve ekipe je prevzel Peter Markovinovič. Potem ko je kot igralec šel skozi vse mlajše selekcije KK Roga- ška in nosil tudi kapetanski trak članske ekipe, je po koncu igralske kariere hitro zajadral v trenerske vode. Odlično delo v mlajših se- lekcijah KK Rogaška so prepoznali tudi v Košarkarski zvezi Slovenije, ki mu je najprej zaupala selektorski položaj fantov U18. Letos poleti Markovinovič vodi reprezentanco fantov U20. Ob delu z mlajšimi selekcijami je bil Peter Markovi-novič dolga leta tudi desna roka Damjana Novakovića in tako pomemben člen uspehov članske ekipe v zadnjem desetletju. Izziv, ki ne bo lahek »Ocenili smo, da klub potrebuje novo energijo, in Peter Markovinovič se zdi edina logična ter pravilna rešitev. Dolga leta je bil vodja klubskih mlajših selekcij, njegovo ambicioznost in perspektivnost so prepoznali tudi v Košarkarski zvezi Slovenije. Veseli me, da tudi Peter razmišlja podobno in da se je odločil, da bo sprejel izziv, ki ne bo lahek,« je pristavil predsednik kluba Kristijan Novak. Iz Rogaške Slatine so sporočili, da se v člansko moštvo vrača 26-letni in 204 cm visok košarkar Ivan Miličević, ki je v Rogaški Slatini igral že v sezoni 2019/20. V svoji karieri je nosil že dres Dubrave, Kvarnerja, Zrinjskega, Jasz-berenyja, Slobode iz Tuzle, v minuli sezoni je bil član zagrebške Cedevite Junior. Celjani bodo gostili zveneča moštva Žreb rokometne lige prvakov na Dunaju je določil tekmece RK Celje Pivovarna Laško v sezoni 2022/23, ki bodo igrali v skupini B. Prihajajo tekmeci, ki jih ni treba posebej predstavljati. V primerjavi s skupino A je v skupini B zbrana vsa smetana. RK Celje Pivovarna Laško bo v sezoni 2022/23 v ligi prvakov igral v skupini B. Z Elverumom bo prežal na presenečenja proti Pick Szegedu, Barceloni, Kielcam, Nan-tesu, Kielu in Aalborgu. V Celje prihajajo kar trije udeleženci letošnjega zaključnega turnirja najboljše četverice lige prvakov. Zahteven žreb Poleg tega, da je skupina tekmovalno zahtevna, je zahtevna tudi iz organizacijskega vidika, saj celjskemu klubu žreb ni postregel z nobenim tekmecem iz neposredne bližine, še najbliže je madžarski Szeged. »Na žreb ne moreš vplivati, a vseeno lahko imaš svoje želje. Bil je izjemno zahteven, gre za same vrhunske ekipe, kar mora biti samo še dodaten motiv tako za nas kot tudi za gledalce. Želimo se pokazati v najboljši luči in proti vsem odigrati čim bolje. Težko bo, vendar se ne bomo predali,« je povedal kapetan »pivovarjev« Aleks Vlah. Nespremenjen sistem tekmovanja Sistem tekmovanja tudi v novi sezoni ostaja enak, torej je v skupinah A in B po osem ekip, kjer vsaka igra z vsako. Iz skupin A in B se zmagovalca in drugouvrščena ekipa skupin uvrstijo neposredno v četrtfi-nale tekmovanja, ekipe od 3. do 6. mesta se uvrstijo v osmino finala, kjer se pomerijo za vstop v četrtfinale, zaključni turnir četverice pa bo v Kölnu. Prvi krog tekmovanja bo na sporedu 15. ali 16. septembra. RK Celje Pivovarna Laško bo v sezoni 2022/23 še sedemindvajsetič nastopil med najboljšimi klubi ter tako ostaja eden od klubov z največ nastopi v tem tekmovanju. MiK Celjski rokometaši so dobili izjemne nasprotnike. V dvorani Zlatorog se spet obetajo pravi spektakli. (Foto: EHF) Spet zaživelo igrišče na Breznem Poletni meseci so čas za številne športne dogodke. Društva, klubi in posamezniki so jih ogromno v preteklem mesecu že izvedli, do konca poletja pa jih bo kar nekaj še organiziranih. Enega od dogodkov so pripravili tudi v občini Laško, natančneje na Breznem, kjer nekoliko manjše nogometno igrišče ob potoku Ična meji z občino Hrastnik. Organizator DTV Partizan Rimske Toplice pod pokroviteljstvom Občine Laško, je vsakoletni turnir futsala na zunanjem igrišču OŠ Antona Aškerca zaradi gradnje novih igrišč in dvorane prestavil na bližnje Brezno. Pomerilo se je osem ekip. Turnir je bil odigran v čudovitem vremenu in vzdušju, ki je ob zelenico privabilo številne obiskovalce. Prvega mesta se je razveselila ekipa Smrekove iglice, drugo mesto je zasedlo moštvo AGM Nemec, tretje zasedba Lipov list, ki je po strelih z bele točke premagala FC Laško. Sodniška piščal je bila tokrat v rokah zasavskega delivca pravice Tadeja Uleta, najmlajši so na svoj račun prišli pri otroških »igrarijah«. MiK Na turnirju na Breznem je nastopila tudi ekipa Young Boys, čeprav ne v popolni postavi. Sestavljajo jo igralci iz okoliških krajev in vasi, ki so pred številnimi leti skupaj začeli trenirati in igrati prav na nogometni zelenici na Breznem. Za igrišče, ki je na prijetnem mestu, skrbi ŠD Sedraž. (Foto: MiK) Slovenke štirinajste na svetu Slovenska ženska rokometna reprezentanca do 20 let je na domačem svetovnem prvenstvu v boju za 13. mesto morala priznati premoč Franciji (31: 16). S tem je Slovenija domače prvenstvo končala na 14. mestu. Slovenke so na prvenstvu v uvodu opravile z dvema reprezentancama z ameriškega območja. Najprej so ugnale Mehiko (37: 18), nato še Čile (29: 13), potem so na tekmi za prvo mesto v skupini prvega dela klonile proti Nemkam (21: 27). Tekmicam so zatem morale priznati premoč tudi na obeh tekmah drugega dela - Angolke so slavile zmago s 25: 21, Čehinje s 26: 23 - niz porazov pa so prekinile na prvi tekmi razigravanja za razvrstitev med 13. in 16. mesto. Tunizijo so po ogorčenem boju odpravile z 28: 26. »Na tem svetovnem prvenstvu smo si želele čim višjo uvrstitev. Tudi 14. mesto ni slab rezultat. S soigralkami smo se na tekmah trudile po najboljših močeh. Vsako tekmo smo na žalost začele z nekoliko strahu, kar se je poznalo pri izidih prvih polčasov. V nadaljevanjih smo pokazale, da smo prava ekipa,« je svetovno prvenstvo ocenila Ema Marković, reprezentantka Slovenije. Rokometašice Norveške so v finalu z 31: 29 premagale Madžarsko. V tekmi za 3. mesto je bila Nizozemska z 31: 20 boljša od Švedske. MiK novi tednik C DO RT 1Q Št. 27, 7. julij 2022 ОГОП1 I9 Celjski nogometaši bodo igrali v državnem in pokalnem tekmovanju Navijači besni zaradi visoke cene sezonske vstopnice Celjski nogometni prvoligaš je objavil ceno sezonske vstopnice za vse domače tekme. Ob objavi novice na družbenem omrežju Facebook se je pojavil plaz kritik, saj je NK Celje javnosti sporočil, da sezonska vstopnica znaša 120 evrov. MITJA KNEZ Celjani bodo igrali v državnem in pokalnem tekmovanju. Za primerjavo smo vzeli Rokometni klub Celje Pivovarna Laško. Rokometaši bodo v novi sezoni igrali v državnem in pokalnem prvenstvu, ob tem jih čakajo še spektakli v ligi prvakov, ko bodo v domačem Zlatorogu igrali proti Pick Szegedu, Barceloni, Kielcam, Nantesu, Kielu, Aalborgu in Elverumom. Sezonska vstopnica za ogled vseh domačih tekem »pivovarjev« znaša 125 evrov. Ob tem se sprašujemo, kaj se je zgodilo v NK Celje, kjer tudi pred novo tekmovalno sezono nimajo občutka za določitev cene sezonske vstopnice. Kot da pretekla sezona, ko je bil obisk na tribunah spet katastrofalen, ni bila jasen pokazatelj, da se bo privržencem treba nekako približati. Celjski nogometaši imajo v primerjavi z drugimi moštvi eno najslabših obiska- nosti tekem. V Mariboru je cena sezonske vstopnice 150, pri Olimpiji 100, v Domžalah 70 evrov. Odšla Štravs in Begić NK Celje se je sporazumno razšel z Lanom Štravsom, ki je v prejšnji sezoni za Celjane nastopil enkrat. V drugi polovici sezone je v dresu Beltincev v drugi ligi odigral devet tekem, sicer pa je bil v članski ekipi Celja pet sezon. Dvaindvajsetletni vezist, ki je bil del šampionske ekipe v sezoni 2019/20, je za Celje skupno zbral 34 nastopov. V času trenerja Dušana Kosiča je v moštvu igral vidno vlogo, zatem ni dobil več prave priložnosti. Iz Celja odhaja tudi Tjaš Begić, ki se v zameno za odškodnino seli v italijanski klub L. R. Vicenza, ki igra v ligi C. Begić, ki je veličastno prišel, zdaj odhaja v tretjo Dosedanji celjski napadalec Tjaš Begić je prvo ligo zamenjal s tretjo. (Foto: NK Celje) ligo. Za celjski klub je dosegel tri gole. Novinec Ikwuemesi Celjani so v svoje vrste pripeljali novega napadalca. To je Charles Chukwubuikem Ikwuemesi, ki je podpisal pogodbo do 30. junija 2025. 195 centimetrov visok napadalec, ki bo 5. avgusta praznoval 21. rojstni dan, se po januarskem prihodu v Slovenijo v Celje seli iz Krškega. Tam je na enajstih obračunih drugega dela sezone v drugi nogometni ligi dosegel štiri gole. Prvi del sezone 2021/22 je Ikwuemesi preživel v Avstriji, kjer je za Vorwärts Steyr v avstrijski drugi ligi na osmih tekmah dosegel en gol. Z Mudrinskim zgodba končana Ikwuemesi je nekakšna zamenjava za Ognjena Mu-drinskega, ki ga v Celje ne bo. Opevan prestop je padel v vodo. Zastopniki najboljšega strelca in igralca prejšnje sezone v prvi ligi Telemach so Celjane obtožili, da so želeli izvesti plačila s pomočjo tujih držav, v klubu pa očitke zavračajo in neetične predloge pripisujejo taboru Mudrinskega. Težko je reči, kdo ima prav, a dejstvo je, da bi Celjani nedvomno morali pokazati vse črno na belem, saj je šlo za zelo težke očitke z nasprotne strani, tako pa je zdaj športna javnost razdeljena. Dvakrat v Domžale Nogometaši Celja bodo zaradi zasedenosti celjskega stadiona (gasilsko tekmovanje) prvi tekmi nove sezone državnega prvenstva igrali v Domžalah. Najprej se bodo 16. julija pomerili z Domžalami, teden kasneje še s Kalcerjem iz Radomelj. Prvo domačo tekmo bo moštvo novega trenerja Romana Pi-lipčuka odigralo v 3. krogu, ko bo gostilo Muro. Takrat bo na psihološki preizkušnji Nino Kouter, nova celjska »desetka«. 28-letni odličen in izjemno bojevit vezist je sklenil triletno pogodbo. Novim soigralcem se je pridružil že v Kranjski Gori. Tekmovanje v 2. slovenski ligi se bo začelo 31. julija, ko bo velenjski Rudar gostoval v Beltincih, Rogaška pa v Ljubljani pri Iliriji. Rikalo in Tomažič ostajata, prihaja Kellner Novi trener košarkarjev Šentjurja Davor Brečko v navezi z vodstvom kluba pospešeno sestavlja člansko moštvo, ki ga bo imel na voljo v novi tekmovalni sezoni. V primerjavi s preteklo sezono bo šentjurska zasedba doživela številne spremembe. Iz dvorane Hruševec so sporočili, da bo tudi v novi sezoni v dresu Šentjurja igral Marko Rikalo, eden najboljših posameznikov v pretekli sezoni. Sodelovanje je podaljšal tudi Tim Tomažič, medtem ko prihaja novinec Jan Kellner. Vesel priložnosti Jan Kellner, ki v višino meri 192 centimetrov, se v Šentjur seli iz Laškega, kjer je igral za Zlatorog. »Vesel sem, da sem dobil priložnost za igranje v KK Šentjur, ki je šele drugi prvoligaš v moji karieri. V sezono vstopam poln motivacije in želje po treniranju ter igranju, k čemur pripomore tudi to, da bomo letos igrali pod taktirko trenerja Davorja Brečka, ki me je treniral že na začetku moje košarkarske poti v Hrastniku. Trudil se bom po najboljših močeh, da bom v čim večji meri pripomogel k uspehu naše ekipe,« so bile prve misli Jana Kellnerja. Dogovor v nekaj minutah 28-letni Marko Rikalo je bil eno glavnih orožij trenerja Boštjana Kuharja na poti do uvrstitve v četrtfi-nale državnega prvenstva. 187 centimetrov visok organizator igre, ki se odlično znajde tudi na položaju »dvojke«, je v prejšnji sezoni v povprečju dosegal 14,5 točke na tekmo in ob tem vknjižil še 2,4 skoka, 4,5 asistence ter približno dve ukradeni žogi na srečanje. »Izjemno sem vesel, da bom tudi v novi sezoni nosil dres Šentjurja. Ostajam v čudovitem kraju, kjer sem spoznal veliko dobrih prijateljev. Po klicu vodstva kluba smo se o vseh podrobnostih uspeli dogovoriti v nekaj minutah. V novi tekmovalni sezoni pričakujem nekoliko drugačno ekipo in drugačno delo, saj bo ekipa sestavljena iz številnih mladih košarkarjev. Na pripravah se bomo trudili, da se bo moštvo dobro povezalo, uigralo in da bomo na vseh tekmah čim bolj bojeviti,« je dejal Marko Rikalo. MiK V J 4 >; Jan Kellner se v Šentjur seli iz Laškega. (Foto: KK Šentjur) Marko Rikalo ostaja v dresu Šentjurja. (Foto: KK Šentjur) sport@nt-rc.si sport@radiocelie.com MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI POSEST KUPIM PRODAM TRAKTOR in priključke kupim. Telefon 041 230-682. p radio cehe DVOSTANOVANJSKO hišo, možen tudi bazen, z zazidljivo parcelo, 600 m2 in 0,47 ara gozda, prodam. Na parceli, ki je ograjena , sta brunaricr in še ena garaža. Pisne ponud4e pošljite na Novi tednik pod šifro PARCE4A. 4744 ' m od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in (Trne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čan: vsak delšvnik od 9. Oo °7. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 03j 461-7Z8,041 m63-800, 051 079-031. P KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, vajeno paše, odstavljeno od mleka, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 030 693-866. p DVE telici simentalki, težki 280 kg, prodam. Telefon I41 945-422. 476 DVE telici, ena je b reja, druga težka -400 kg, ter brejo kravo, vse so simentčlke, prodam. Telefon 041 596-475. 481 TRI prašiče, težke približno 100 kg, prodam. Telefon 031 870-161. 482 JAGNJETA za zakol prodam. Telefon 031 695208. 475 TELICO pasme limuzin, staro 13 mesecev, težko 300 kg, okolica Laškega, prodam. Telefon 070 359-525. 472 ŠTIRI kozliče, za zaluol ali rujo, prodam. Te-jefon 5716-516. 484 TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 453 VODOVOD I KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC p JULIJ 2022 KAKOVOSTNO vino modra frankinja ali rose prodam. Možna dostava. Telefon 031 534970. ШП7Г muzej zgodovine I celje POCITNISKADRUZENJA VMnZC Vabljeni v Muzej novejš e zgodovine Celje na počitniško-ustvarjalna druženja. Spoznali se bomo z vsemi aktualnimi muzejskimi razstavami in ustvarjali na delavnicah. Družili in ustvarjali bomo ob torkih (12., 19. in 26. julija ter 2., 9. in 16. avgusta) in četrtkih (7j, 144., 21. in 28. julija ter 4., 11. in 18. avgusta 2022), ob 11. uri. Vabljeni! http://www.muzej-nz-ce.si KAKOVOSTNO belo vino, virštanjski vinorodni o8oliš, prodam. Cena po dogovoru. Andrej, telšfun 031 397-497. 462 OSTALO PRODAM KOSILNICO Bobnar Sip, samonakladalko 25 in pašno brejo kravo prodam. Telefon (03) 5778-412. 470 VRTNI kamin prodam po simbolični ceni. Telefon 031 625-384. 483 PZMENK^ ABRAHAMKA! Če rada kolesariš, hodiš v hribe in si želiš družbe, pokliči 070 277-772. 479 KOŠNJA zelenic, mulčenje strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 473 CINKARNA CuDrablžru Z 35 WP se иШвШлШfiktivni kontaktni š Cuprablau Z 35 ^^пдШ^ШНгв . L ' * - * « '4r ' • ti Ti ■ 1 Ii - w4' -■ ' - - * ijC' f^bifff^S^'^^ Ä ^ tJK * je glivičnih inrbakferyslah Ш^р ; LI Ar' " : ^ШМШШг:"^т '■mm. ■ ' ■ «j J*« ? c * Pepelin WG se uporablja ža zatiranje pršic trsne kodravosti in trsno listno šiškarico, za zatiranjši)idija vinske trte ter kot preventivni fungicid za.preprečevanje okužb s pepelastimi plesnimi na sadju, hmelju, žitih, bučnicah, plodovkah in okrasnih rastlinah^ CUPRABLAU Z 35 WP www.cinkarna.si INFORMACIJE 21 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je . ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice KATARINE KOVAČ iz Laškega (7. 4. 1941-28. 5. 2022) se iz srca zahvaljujemo za vse ustne in pisne izraze sožalja, za cvetje, darovane maše in druge darove. Hvala pogrebni službi JP Komunala Laško in gospodu nadžupniku Roku Metličarju za opravljeno mašo in pogrebni obred ter praporščaku Rdečega križa OZ Laško-Radeče. Posebna zahvala govornici Petri Kolšek za izrečene besede slovesa in mešanemu kvartetu Oljka za zapete pesmi. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica EDIJA DOBERŠKA s Planine 72 pri Sevnici (14. 3. 1942-24. 6. 2022) se iskreno zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu Ljubljana, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in materialno pomoč. Najlepša hvala zetu Ivanu za nesebično pomoč pri negi v času bolezni in prevozih v Ljubljano. Hvala gospodu Jožetu Vengustu za lepo opravljen cerkveni pogreb, pevcem s Planine, PGD Planina za organizacijo in izvedbo pogreba, govorniku Riku Stopinšku in pogrebnemu podjetju Žalujka. Vsem še enkrat iz srca HVALA! Žalujoči: vsi njegovi OTROCI NAS POTREBUJEJO Karitas S poslanim ZVEZEK5 na 1919 boste darovali 5 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. ra .z 5 5 5 ZE 20 LE OHRANJA ČISTO VO ZA PRIHO RODOVE Poroke Žalec Poročili so se: Tina JUG in Jan BREŠAN, oba iz Celja, Nadja STRAŠEK in Urh DOBRAVC, oba iz Šmarja pri Jelšah, Anita ŠKREBLIN iz Dobriše vasi in Rok KORBER iz Šempetra. Laško Poročili so se: Katja GORI-ČAN in Mitja ŽALIG, oba iz Celja, Ana CIMPERMAN in Matevž ČUK, oba iz Ljublja- PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 ne, Maja TUHTAR iz Vrha nad Laškim in Klemen JAZBEC iz Šentjurja. Velenje Poročila sta se: Alenka KANDOLF in Filip JAHIRI, oba iz Velenja. novi tednik Vedm г radio celie Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. ZAHVALA Zapustil nas je SIMON ŠIROVNIK rojen 1944 s Trnoveljske ceste 63, Celje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in podjetjem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče in denarno pomoč ter darovanje svetih maš. Zahvala pogrebni službi Raj za opravljeno organizacijo pogreba, gospodu župniku Janku za lepo opravljen obred ter vsem tistim, ki so našega očeta pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Trnovlje ter vsem ostalim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, klubu starodobnikov Večno mladi iz Šentjurja, gospodu Alojzu Udovču ter zeliščarskemu društvu Ginko Celje za poklon ob slovesu. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoča: žena Marija s sinovoma in z vnuki Pride takšen trenutek .. Boleč, ko si osamljen, ko se zlomiš in močno pogrešaš. Ko veš, da je le spomin vse, kar imaš . V SPOMIN Minilo je leto žalosti, kar nas je prehitro zapustil dragi mož, oči, dedi in tast JANEZ HRUSTEL (11. 3. 1955-5. 7. 2021) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko, podarite cvet in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Smrti Žalec Umrli so: Marija JELEN iz Ponikve pri Žalcu, 96 let, Jožef VOLK iz Mozirja, 84 let, Ivan POSEDEL iz Pariželj, 77 let, Jožica MARKO iz Tabora, 76 let. Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast . ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi brat, svak, stric in boter MILKO ŠMID z Blatnega Vrha (25. 3. 1962-22. 6. 2022) Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Matevžu Pušniku za ganljive besede slovesa, pevcem s Planine za čutno odpete pesmi, gospodu župniku Petru Orešniku za opravljen cerkveni obred, izvajalcu Tišine, praporščakom in pogrebni službi Žalujka. Zahvaljujemo se tudi osebju gastro oddelka Splošne bolnišnice Celje za zdravljenje v času njegove bolezni in pa- tronažni sestri Alenki za večletno nego na domu. Dragi Milko, skupaj z atom in mamo počivaj v miru tam, kjer ni bolečin in ne trpljenja. Žalujoči: vsi njegovi Ljubil si naravo, cvetje, pomlad in poletje. Z ljubeznijo oral, sejal in sadil, se pridelkov veselitl. Trte, češnje, jablane bodo spet bogato obrodile, a zaman čakale, da jih tvoje pridne roke bi obrale. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek JURIJ ROM iz Ogorevca nad Štorami (15. 4. 1932-2. 7. 2021) Zelo te pogrešamo, v upanju, da nekoč, nekje v daljavi, se spet srečamo. Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žalujoči: vsi njegovi Šentjur Umrl je: Edvard Friderik DOBERŠEK iz Planine pri Sevnici, 80 let. Laško Umrli so: Boris TRUPEJ iz Laškega, 82 let, Iztok VRAN-KAR iz Zidanega Mosta, 58 let, Cvetka PRIMON iz Se- draža, 58 let, Ivan JAKOPIČ iz Strmce, 86 let, Justina BE-LAJ iz Celja, 94 let. Velenje Umrl je: Slavko MIKLAVŽI-NA iz Velenja, 79 let. i4o Pokrajinski ari « muzei V* ,4. I' Celje ODPIRALNI CAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK ZAPRTO INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 P 469 P 14. JULIJ 2022 I 10.301 KNEŽJI DVOR I ] 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino cineplexx Spored od 7. do 13. 7. Barabe - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.00 sobota, nedelja: 13.30, 15.45, 17.00 Čebelica Maja 3: Zlato jajce - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 14.30 Črni telefon - grozljivka od četrtka do srede: 19.00, 21.10 Elvis - biografski film, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30, 20.15 sobota, nedelja: 14.00, 16.30, 18.30, 20.15 Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični od četrtka do srede: 18.00 Jurski svet: Prevlada - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.40 sobota, nedelja: 14.45, 20.40 Jurski svet: Prevlada - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 17.45 Kozmoblisk - animirani, pustolovski, akcijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 13.50, 16.00 Thor: Ljubezen in grom - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.40, 21.00 sobota, nedelja: 13.40, 16.15, 18.40, 21.00 Thor: Ljubezen in grom - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.00 sobota, nedelja: 15.00, 17.30, 20.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.15, 19.30, 20.50 sobota, nedelja: 15.30, 18.15, 19.30, 20.50 kino rogaška slatina NEDELJA 19.00 Thor: Ljubezen in grom - akcijska pustolovščina PETEK 17.00 2017 - slovenski športni dokumentarni film 20.00 Thor: Ljubezen in grom - akcijski, pustolovski SOBOTA 17.00 Pustolovščine družine Bi-gfoot - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama NEDELJA 16.00 Luka - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Elvis - biografska glasbena drama ploščad pri domu Zvezde pod zvezdami PONEDELJEK 21.30 Deset v pol - komedija; vstop prost Kulturne prireditve četrtek, 7. 7. sobota, 9. 7. 10.00 Vila Herberstein Velenje Sobotne lutkarije: Magična knjiga Gledališko-glasbeni projekt gledališča Čarovniški blues; v primeru slabega vremena odpade 19.00 Galerija Velenje Negativ ljubezni Odprtje fotografske razstave Aljoše Videtiča 20.00 Letno gledališče Limberk Griže Odklopljeni četrtki: Adi Smolar Koncert 20.00 Ramna Slivniško jezero Ujeta v svobodi Predstavitev knjige popotnice in novinarke Anje Kovačič; vstop prost petek, 8. 7. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Zaključna produkcija otroških gledaliških delavnic Vstop prost 18.00 pri nekdanjem paviljonu v celjskem mestnem parku Študenti kitare, udeleženci mojstrskega tečaja pri profesorju Nejcu Kuharju na festivalu Amadeo v Škofji Loki Koncert 20.00 Vila Herberstein Velenje Atelje Koncert; v primeru slabega vremena odpade 20.30 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Brodway I love 2022 Tradicionalni muzikal ob zaključku mednarodne poletne pevske delavnice 16.00 Dvorana Glasbene šole Laško-Radeče Zaključni koncert udeležencev Poletne glasbene šole 17.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2022 Zaključni koncert udeležencev seminarja za harfo 19.30 Dvorec Strmol Rogatec Koncert Belcanto Natalija Hormuth, sopran in Dominik Hormuth, klavir; operne arije, operete, samospevi in narodne pesmi 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur (atrij) Epik komični večer I. - Tin Vodopivec in trenutni prijatelji (David Gorinšek, Matic Kokošar) 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Slavko Ivančič z bandom Koncert 21.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Miha Guštin - Gušti: Nova romantika Koncert; v primeru slabega vremena odpade 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2022: Ditka & Band - Med nama je angel Koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena v kulturnem centru nedelja, 10. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Otvoritveni koncert mentorjev poletne šole za flavto in klarinet Nastop flavtistke Eve Nine Kozmus in klarinetistov Jurija Hladnika in Bernarda Beline ob klavirski spremljavi pianistke Mateje Hladnik; vstop prost ponedeljek, 11. 7. 10.00 do 17.00 Savinova hiša Žalec Savinov dan Brezplačen ogled muzejskih zbirk v Savinovi hiši 17.00 Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina Otvoritev razstave prejetih priznanj in nagrad Občine Rogaška Slatina 20.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Savinov dan: Kaiser trio Koncert torek, 12. 7. 20.30 Pred Domom kulture Velenje David Morgan's »Re: Union« Trio Koncert je nadomestni termin za abonente Max klub Jazz festivala 2021 Poletje v Celju četrtek, 7. 7. 18.00 Guštova mestna plaža Čarodej Toni 19.00 Vodni stolp Naredi nekaj dobrega Predstavitev dveh pesniških zbirk avtorja Aljoša Peperka 19.00 Gostila Oštirka Kulinarični glasbeni večer Vocal BK studio petek, 8. 7. 20.00 Stari grad Mi2 Koncert; dostop na grad po 18. uri bo mogoč le z brezplačnim avtobusom ob 18.45, 19.00 in 19.15, z gradu ob 22. uri in vse do razvoza 20.00 Celjski mladinski center Drill Koncert sobota, 9. 7. 17.00 Spominska hiša Alme Karlin v Pečovniku Čajanka z Almo Pripoved Almine življenjske zgodbe v izvedbi Ljubiteljskega gledališča P. Simonitija in R. Rečnik, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade 20.30 Vodni stolp Funk Fact Koncert sport@nt-rc>i www.novitednilLSi Druge prireditve četrtek, 7. 7. 9.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur Počitniška lego delavnica - Robotika za otroke Obvezne prijave: www. maliustvarjalci.si 9.00 do 21.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR TELESKOP - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ustvarimo Tiho knjigo Ustvarjalna delavnica z Edito Mlakar 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanova ustvarjalnica: Hermanov kulturni teden za otroke Počitniško ustvarjalno druženje 21.00 Grad Podsreda_ Letni kino pod grajskimi zvezdami Divja Slovenija - slovenski dokumentarec petek, 8. 7. 18.00 Velenjski grad Prespimo na gradu, sanjajmo grajske sanje! Srednjeveško in grajsko obarvano druženje, nedelja, 10. 7. 10.00 Guštova mestna plaža Nedeljska napihljiva zabava na Guštovi mestni plaži Napihljiva igrala sreda, 13. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Beremo pod drevesom Počitniška druženja s Pravljičarno, knjigami in prijatelji. Brezplačno za otroke od 5. do 12. leta. 17.00 Guštova mestna plaža Mala sobota na Guštovi mestni plaži Sredini dopoldnevi so rezervirani za latino ritme ob osvežilni pijači pod krošnjami dreves. 20.00 Vodni stolp_ Moonlight sky Koncert prijave: info@muzej-velenje.si sobota, 9. 7. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem Sejem rabljenih stvari, starin in številnih uporabnih predmetov 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 do 18.00 Terasa MC Žalec Napihljiva igrala 10.00 Velenjski grad Srednjeveški dan na Velenjskem gradu Zavrtite čas nazaj in doživite srednjeveški utrip gradu; v primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 10.7. 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 9.00 do 19.00 nedelja, 10. 7. 10.00 do 18.00 Pozojevo igrišče pri Vili Čira-čara Velenje Gusarski dan pri Vili Čira-čara V primeru slabega vremena dogodek odpade. 10.00 in 16.00 Vista in Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Kolesarski spretnostni poligoni in igranje košarke, ob 16. uri delavnice in športne igre za otroke 19.00 Košarkarsko igrišče v Marija Gradcu Otvoritev Košarkarskega igrišča Gorana Dragića ponedeljek, 11. 7. 9.00 do 11.00 Dobrina (igrišče pri gasilskem domu) Počitniške delavnice za osnovnošolce od 7. leta dalje Udeležba je brezplačna. 9.00 do 12.00 Center sodobnih umetnosti Celje Poletne ustvarjalne delavnice za otroke od ponedeljka do petka; prijave: maja.antoncic@ celje.si TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 ČETRTEK, 7. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Ribja tržnica; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Novi tednik - aktualna številka; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Jezikalnica; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice 14:15 Komercialna oddaja; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Ribja tržnica (ponovitev); 19:20 Intervencija I 95.9 I PETEK, 8. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Razmišljamo zeleno; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Šolski radio; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Discomania radio celie 100.3 MHz SOBOTA, 9. julij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 Milenium (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 12:20 Šolski radio (ponovitev); 13:00 Globalne novice; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 14:00 Globalne novice; 14:20 Razmišljamo zeleno (ponovitev); 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Zverinice iz regije (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v soboto; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice NEDELJA, 10. julij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 13:00 Globalne novice; 13:10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14:00 Globalne novice; 14:30 Servisne informacije; 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Jezikalnica (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v nedeljo; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice PONEDELJEK, 11. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Reporter; 10:30 Regija danes; 10:35 Športnih 30; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Reporter; 13:00 Poročila 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Katrca TOREK, 12. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Poudarjeno SREDA, 13. julij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Povezujemo generacije; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:05 Otroci pojejo; 19:05 Povezujemo generacije (ponovitev); 19:20 Gospodarski utrip regije NAPOVEDNIK 23 novi tednik 10.00 do 12.00 Galerija Velenje Počitnice po umetniško Poletne počitniške likovne delavnice primerne za otroke od 6. leta dalje; do 15.7.; delavnice so brezplačne 17.00 Park Velenjskega gradu Joga v grajskem parku Vodi: Nina Časl; v primeru slabega vremena vadba odpade torek. 12. 7. 9.00 do 11.00 Dolga Gora (igrišče pri gasilskem domu) Počitniške delavnice za osnovnošolce od 7. leta dalje Udeležba je brezplačna. 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Društvo šaleških likovnikov V primeru slabega vremena bodo igrarije odpadle. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Počitniško druženje Voden ogled po razstavi Živeti v Celju 12.00 do 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zabavni torki za otroke Delavnice in čebelarski kotiček z različnimi čebeljimi igrami 19.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori za dušo preko Zoom aplikacije POLETNO % BRANJE ^ ZA POL CENE! Naročniki tiskanih izdaj lahko berejo svojo revijo ali časopis v digitalni izdaji BREZPLAČNO. ^ ^ Registrirajte se na trafika24.si in pošljite svoje podatke (ime in priimek, elektronski ^ГР [ЈСЦ^Д naslov) ter imena revij, na katere ste naročeni, na trafika24@media24.si. Vodi mag. Drago Tacol; prijave: info@jozef.si sreda. 13. 7. 8.30 do 10.30 TIC Laško_ Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 9.00 do 11.00 Kalobje (igrišče podružnične šole) Počitniške delavnice za osnovnošolce od 7. leta dalje Udeležba je brezplačna. 10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek_ Zabavna sreda: Pravljična angleščina Pravljično uro z delavnico bo vodila Vesna Mihelak. 10.00 TIC Laško_ Odtis poletnega travnika Poletne ustvarjalne delavnice 10.00 do 12.00 Park Velenjskega gradu Počitniška joga v grajskem parku Jogo za osnovnošolske otroke bo vodila Nina Časl; dogodek je brezplačen Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8., »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« Slovenske žrtve Auschwi-tza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje - I. nadstropje: Matej Rode (1930 - 2012) - slovenski slovenist, ru-sist, bolgarist in prevajalec, avtorja razstave sta dr. Janko Rode in Srečko Maček; do 31. 8. Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje: Edi Goršič (1937 -2002), avtorice dr. Alenke Hren Medved do 15. 7. Savinjsko nabrežje Celje: fotografska razstava Global Peace Photo Award; do 31. 8. Likovni salon Celje: Pomladna preobrazba, razstava španske umetnice Camile Tellez v sodelovanju z Eszter Katalin; do 31. 7. Knjižnica Šentjur: razstava likovnih del iz zbirke Dragana Podovca - 1. del; do 31.^ 7. Savinov likovni salon Žalec: slikarska razstava Oskarja Sovinca, Apollov svet ali daljave, utopljene v barvah; do 30. 7. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava iz cikla Potovanje, avtorja Ervina Potočnika; do 15. 9. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Poletje, likovna razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica; do 10. 7. Dvorana Hiše generacij Laško: razstava Pivo - Cvetje; od 11. do 17.7. TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jiri Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9., Pokukajmo v stare kuharske knjige; do 30. 8. Podhod pošta Velenje: Iz preteklosti za prihodnost: 30 let depo-ja Muzeja Velenje; do 15. 8. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 9 Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: razstava Nova podoba Starega trga; do 31. 8. Knjižnica Velenje, sončna stena: Poljski mak, razstava fotografij Kate Laštro; do 31. 7. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: Od starih knjig, razglednic in fotografij do poslovne dokumentacije nekdanjih šaleških podjetnikov in trgovcev, razstava iz zbirke zbiratelja Frenka Špilerja; do 31. 8. Knjižnica Velenje, mladinska soba: razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje, do 31. 8. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralec meseca: Saša Piano; do 31. 8. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Če se smejem, vse razgre-jem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 8. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špe-gel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Vddm г |/\лто?ј / Avla Mestne občine Velenje: Oker, Zemlja: slikarska razstava velenjske ustvarjalke Done Pra-tnekar; do 18. 7. Razstavišče Bila Bianca Velenje: Projekt podvig, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje; do 13. 7. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur.com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax:(03)54 41 032,(03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evrc stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 INFORMACIJE Ted ni ko ve zaodbe Št. 27 / Leto 77 / Celje, 7. julij 2022 Na obisku v zeliščnem vrtu in zeliščarni v Gornjem Gradu str. 32-33 V Novi Cerkvi z Tradicija premogovništva Break the floor muzejem starodobnikov v Laškem še živi str. 28-29 zatresel Celje str. 39 26 INTERVJU »Več bomo komunicirali z ljudmi, saj delamo zanje!« Brez zapiranja družbe in brez obveznega cepljenja Zapiranja ustanov ne bo več. Tudi obveznega cepljenja ne bo. Slednje je terapija izbora. Tako pravi dr. Ivan Eržen, dr. med., prim., spec. za epidemiologijo, spec. za javno zdravje in v. d. strokovnega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ko je bil leta 2020 kritičen do vladnih ukrepov in vladne posvetovalne skupine za covid-19, ga je vlada na začudenje stroke z delovnega mesta odstavila. V Sloveniji je eden najboljših strokovnjakov na področju epidemiologije, celo edini sodni izvedenec na tem področju, več kot dvajset let je služboval tudi v Celju. SIMONA SOLINIC Njegovo delo je za NIJZ nepogrešljivo. Je tudi eden redkih, ki je javno in brez dlake na jeziku izpostavljal, da so ukrepi vlade za zajezitev epidemije »neustrezni in neproduktivni«. Zdaj je prevzel vlogo vršilca strokovnega direktorja NIJZ. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v zadnjih tednih doživel kar nekaj sprememb v vodstvu. So te zdaj prave? Je situacija na NIJZ burna ali se stvari postavljajo na svoje mesto? Prej bi rekel, da se postavljajo na svoje mesto. Pričakovali smo spremembe, čeprav bi tudi z Milanom Krekom lahko še naprej dobro sodeloval. Ampak glede na vse okoliščine je Celjskem že od nekdaj opažam, da je pri delu veliko samostojnosti in pobud. Na številnih področjih dela, ko sem še delal v Celju, smo v preteklosti orali ledino. Spomnite se področja sanacije zraka ali ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami. Pri tem so se kadri strokovno razvijali. Vse to je pomenilo ugodno delovno okolje, v katerem ni nihče nikogar oviral. Danes je raven strokovnosti teh ljudi obrodila sadove. Bi posvetovalna skupina, kakršna je danes, morala biti oblikovana že pred dvema letoma in pol, na začetku epidemije? Bi bilo potem kaj drugače? »Težko bi sodil, kaj je vodilo posvetovalno skupino ali vlado, da sta med epidemijo sprejemali takšne ukrepe. A vem, da smo opozarjali, da takšni ukrepi niso produktivni, in so se odločili, da so me utišali tako, da so me odstavili. Strokovnjaki, psihologi, tudi gospodarstveniki smo opozarjali, da bodo posledice za ljudi, ki so socialna bitja, težke in daljnosežne, ampak smo ostali preslišani.« bila njegova odločitev modra. Tudi z Brankom Gabrovcem, ki je zdaj vršilec dolžnosti generalnega direktorja, že vrsto let dobro sodelujeva in prepričan sem, da bova dobro sodelovanje nadaljevala, se uspešno soočala z izzivi, ki nas čakajo, ter sledila razvojnim ciljem inštituta. Tudi kolektiv popolnoma podpira te spremembe. V zadnjih letih se je veliko dogajalo v povezavi s covidom-19, vendar je treba vedeti, da so pomembna tudi druga področja zdravja, ki so bila pri tem zapostavljena. Gabrovec izhaja iz naše regije. V novi posvetovalni skupini za covid-19 je tudi vodja celjske območne enote NIJZ, epidemiologi-nja Alenka Trop Skaza, enako tudi antropolog Dan Podjed, ki je družinsko povezan s celjsko regijo ... ... ki je nekoliko drugačna, saj ni tako »obremenjena« s tem, da mora biti na prvem mestu, kot se pogosto dogaja v Ljubljani. Na Na začetku morda ne, ker takrat smo se izrazito ukvarjali predvsem s sledenjem ugotovitvam na področju širjenja okužb z novim koronavirusom. Takrat je imelo glavno vlogo preprečevanje širjenja okužb. Zagotovo pa bi bili v skupini epidemiologi in strokovnjaki s področja higiene. Toda vlada je takrat oblikovala skupino, ki se spozna na drugo stroko, na epidemiologijo pa ne kaj preveč. Vlada vas je kasneje odstavila. Če bi bili na čelu NIJZ, bi v naslednjih valovih epidemije kaj storili drugače? Zagotovo bi v skupino v naslednjih valovih -takrat je stroka že vedela, kako prihaja do prenosa okužb - pritegnili še strokovnjake z drugih področij. Svetovna zdravstvena organizacija je takrat že opozorila, da ne gre le za epidemijo, ampak za sindemijo, ki ima vpliv na vsa področja človekovega zdravja. Poslabšalo se je duševno zdravje, govorilo se je o pande- INTERVJU 27 mični utrujenosti, ljudje so bili siti ukrepov, niso vedeli, ali imajo sploh učinek, trpeli so tudi ekonomsko, saj je marsikdo ostal brez službe. To vse je imelo negativen vpliv na zdravje. Prepričan sem, da bi takrat k sodelovanju v skupino pritegnili vse -od komuniko-logov do strokovnjakov s področja duševnega zdravja in kroničnih bolezni. Toda pobude in prošnje za to so ostale brez odziva. Še težje je bilo, ker smo imeli malo možnosti, da bi prišli do medijev, da bi predloge predstavili in ljudem pomagali, da bi to obdobje preživeli s čim manj posledicami. Potem je sledil val za valom in ogorčenje ljudi je bilo vedno večje. Na začetku so ljudje sledili priporočilom. A ko je vlada uvajala nove in nove ukrepe, so začeli protestirati zaradi njih. Nekateri niso imeli osnove v stroki, na primer prepoved gibanja zunaj v nočnem času ali prehajanje občinskih meja. Ti ukrepi so privedli do tega, da se je verodostojnost vlade, tudi ministrstva za zdravje, zmanjšala, če že ne ugasnila. Ob tem bi rad povedal, da je veliko ljudi tudi še kasneje vztrajalo pri spoštovanju strogih ukrepov, kar je privedlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Govorim o tem, da so zaradi ukrepov in odlokov številni opustili rekreacijo ali spregledali potrebo po zdravstveni oskrbi, niso se družili, čeprav bi se lahko ob upoštevanju primerne fizične razdalje. Ljudje se moramo videti, moramo se začutiti. Večina ljudi je to preprosto opustila, saj so bile predvidene visoke kazni. In to je dodatna škoda. Torej so ravno ukrepi javno zdravje še poslabšali? Težko bi sodil, kaj je vodilo posvetovalno skupino ali vlado, da sta sprejemali takšne ukrepe. A vem, da smo na to opozarjali, tudi sam sem jasno poudaril že takrat, da takšni »Na začetku so ljudje sledili priporočilom. A potem ko je vlada uvajala nove in nove ukrepe, so začeli protestirati zaradi njih. Nekateri ukrepi niso imeli osnove v stroki, na primer prepoved gibanja zunaj v nočnem času ali prehajanje občinskih meja.« ukrepi niso produktivni, a so se odločili in me utišali tako, da so me odstavili. Ko so me kot izvedenca s področja epidemiologije zaslišali v parlamentu, da bi se izjasnil o teh ukrepih, sem povedal enako - da je takšen pristop k ukrepom neprofesionalen, da ne upošteva načina širjenja okužbe, o katerem se je takrat že veliko vedelo. Strokovnjaki, psihologi, tudi gospodarstveniki smo opozarjali, da bodo posledice za ljudi, ki so socialna bitja, težke in daljnosežne, ampak smo ostali preslišani. Cepljenje proti covidu še vedno deli javnost. Je to, da obveznega cepljenja proti covidu-19 ne bo, stoodstotno ali lahko pride do sprememb? Ne more priti do sprememb. Obveznega cepljenja ne bo. Čeprav smo v Sloveniji kot družba že navajeni na obvezno cepljenje. Ni veliko nasprotnikov, a tisti, ki so, so zelo glasni. Cepljenje je resnično rešilo ogromno življenj v zgodovini. Ko smo v zdravstvu uvedli cepiva proti otroškim boleznim, so se prenehale pojavljati in jih mlajše generacije ne poznajo več, o teh nevarnih boleznih ne vedo nič ali zelo malo, zato se pojavljajo dvomi. Škoda je samo, da v času epidemije ni bila zastavljena dobra komunikacija z ljudmi, ki so dvomili v cepiva. Ljudje imajo dvome, a ni nujno, da so nasprotniki cepljenja. Slednje je namreč zavestna odločitev: človek ve, kaj tvega in kaj s cepljenjem pridobi. Če ima dovolj informacij, jih pretehta in se odloči. Želimo opolnomočiti ljudi, da bi se za cepljenje zavestno odločili. Si pa ne znam predstavljati, kako bi bilo videti obvezno cepljenje proti covidu-19. To ni sprejemljivo. Ko sva ravno pri cepljenju. Stranskih učinkov ni bilo malo. Neuradno je tudi iz bolnišnic mogoče slišati, da je bilo kar nekaj hudih zapletov. To, kar slišim v zadnjih mesecih, je, da v nekaterih primerih stranskih učinkov ljudje po pregledih in preiskavah ostanejo prepuščeni sami sebi. Včasih je tako, da je za vse težave, ki se pojavijo, krivo cepivo. Slednje je zdravilo, zato je prav, da smo s stranskimi učinki seznanjeni, saj ti obstajajo, a niso pogosti. Nekateri se tudi pri zdravilih odločijo, da jih ravno zaradi stranskih učinkov ne zauži-jejo, in sicer kljub nasvetom, da jim bodo pomagala. Ljudje so tudi vedno bolj pripravljeni, da sprejmejo odgovornost za svoje odločitve. Strinjam se, da je bilo v Sloveniji o stranskih učinkih cepiv premalo povedanega. Govorilo se je predvsem o odzivu na cepiva, o težjih zapletih pa ne, čeprav bi s pravo komunikacijo ljudem veliko razložili, med drugim tudi to, kdaj pravočasno poiskati pomoč. Bo zdaj kaj drugače, se bo o tem več govorilo? Da. Cepljenje bo ostalo terapija izbora in želimo, da je javnost pravilno obveščena. Področje postopkov v primeru stranskih učinkov je v Sloveniji urejeno, tudi možnost odškodnine. Komisija, ki odloča o cepljenju kot o vzroku, se, kadar povezave med zdravstveno težavo in cepivom ne more ugotoviti, praviloma odloči v korist bolnika. To so stvari, o katerih se bomo zdaj več pogovarjali. Včasih nam očitajo, da smo »plačani ne vem od koga vse, da delamo škodo«, toda naš namen ni nič drugega kot resnično ohraniti zdravje ljudi. Zato poudarjam, da se bomo o tem zdaj več pogovarjali z javnostjo, medtem ko to v zadnjih dveh letih ni bilo možno. Nastope strokovnjakov v javnosti je koordiniral Ukom, Urad vlade RS za komuniciranje. Tako je bilo nepristransko komuniciranje z javnostjo onemogočeno. Število okužb se sredi poletja spet strmo zvišuje. Kaj to pomeni za jesen? Število zdaj okuženih bo prispevalo k dodatni odpornosti prebivalstva. Obolenja trenutno potekajo blago, kar vidimo po številu sprejetih v bolnišnicah. Ne narašča število tistih, ki bi zboleli zaradi covida, ampak tistih, ki imajo pridružene bolezni. Številke bolnikov na intenzivnih oddelkih in umrlih so nizke. Če se bomo v poletnem času prekužili, potem bomo vstopili v jesen z dobrim imunskim stanjem. Naprej moramo zreti optimistično ... ... torej zapiranja šol, ustanov, prepovedi druženja ne bo? Nikakor ne! V zadnjih dveh letih smo se naučili, da je škoda zaradi zapiranja družbe tako velika, da je treba slediti ukrepom, kot sta prezračevanje, razkuževanje, in drugim blagim ukrepom, ki so usmerjeni k zmanjševanju možnosti širjenja okužbe. Pomembno je preprečevati obolelost in težji potek bolezni. In točno v takšno osveščanje javnosti bo usmerjeno naše delo. Zapiranje ustanov nikakor ni naš namen. Razen če bi prišlo do novega povzročitelja okužbe, ampak zaenkrat nič ne kaže na to. Tu mislite na drug virus ali na to, da bi obstoječi virus spet mutiral v nevarnejšega? Na drug virus, kar je bolj verjetno, ampak to je le špekulacija. Kajti epidemiologi smo vedeli, da bo slej ko prej prišlo do epidemije, le da smo bili prepričani, da bo šlo za epidemijo gripe, torej da bo prišlo do spremenjenih lastnosti virusa gripe. A nas je presenetil novi koronavirus. Ko-ronaviruse namreč že poznamo, ampak je bilo v preteklosti tako, da so se pojavili na nekem območju, kjer so nek virus omejili in so obolevanja izzvenela. Novi koronavirus pa se je razširil po vsem svetu. In to je šola za vse, predvsem za to, kako se bomo odzvali, če bo prišlo kdaj, morda čez pet, deset, morda petnajst let, do novega pojava. Resnost bolezni nas je v tej epidemiji resnično presenetila v smislu, da je virus prizadel ves svet. Celotna mednarodna skupnost je zdaj pozornejša na možnost novega virusa, ki bi se lahko podobno razširil. Ta pozornost hkrati pomeni, da se bo celoten svet drugače, bolje odzval. Hkrati so pozornejši tudi ljudje pri tem, kako se zaščititi. Še vedno verjamem v sodelovanje ljudi, da bomo takšne primere v prihodnosti premagali skupaj. Ko gledate zadnji dve leti, se vam zdi, da boste NlJz lahko povrnili ugled? Ljudje zdaj sicer bolj poznajo njegove naloge, saj je ne nazadnje ključna ustanova pri varovanju javnega zdravja, ampak zaradi ukre- »Če politika ceni strokovno znanje in posluša strokovnjake ter z njimi išče rešitve, potem lahko dosežemo marsikaj. Če politika presodi drugače ali ima druge cilje oziroma če v epidemiji ne da priložnosti epidemiologom, ampak nekomu, ki se z epidemijo ne ukvarja, je to nerazumljivo.« pov in ponesrečene komunikacije je njegov ugled upadel. Ga bo težko spet pridobiti? To je izziv, ki nas čaka. Naslednje leto bo ta ustanova, ki je bila včasih organizirana drugače - spomnite se zavodov za zdravstveno varstvo - praznovala sto let. Naši glavni poslanstvi sta krepitev zdravja in iskanje načinov, da bi bili ljudje čim bolj zdravi. Ampak vsega ne zmoremo sami, zato sodelujemo s številnimi strokovnimi ustanovami. Inštitut, kot je organiziran danes, je pred leti zelo hitro dobil prepoznavnost, vendar ni bila vedno dobra. Naj spomnim na e-zdravje, e-recepte, e-naročanje. S slednjim je še vedno nekaj težav. Nismo še dosegli ravni, ki si jo želimo, a vendar smo lahko ponosni, da ima Slovenija zelo visoko raven digitalizacije in informatizacije v zdravstvu v primerjavi z drugimi svetovnimi državami. Na spletnih omrežjih imamo ogromno sledilcev, a kljub temu malo finančnih virov, da bi komunikacijo z ljudmi še dodatno okrepili. Če bi se ti finančni viri vsaj malo povečali, bi bilo zagotovo drugače, bolje. V zadnjih dveh letih nismo mogli samostojno in svobodno komunicirati z ljudmi. Vezani smo bili na odločitve Ukoma. Morate vedeti, da smo ob vsem svojem delu, raziskavah v takšnem primeru kot kirurg brez skalpela. Če ne moremo javnosti povedati o svojih izsledkih in predlogih, smo dobesedno onemogočeni. Ampak prihaja obdobje, ko bomo to komuniciranje zastavili bolje in se intenzivno pojavljali v javnosti, poslušali ljudi, njihova vprašanja in ponovno vzpostavili primeren stik. Samo skupaj smo lahko boljši. Se vam zdi, da če se politika ne bi toliko vmešavala v zdravstvo in stroko, da bi morda sama bolje obvladala epidemijo? In zadnje vprašanje - ko vas je prejšnja vlada odstavila, ste bili morda tudi tarča šikaniranja? Dolgo sem na svetu, doživel sem marsikaj, imam akademsko kariero, mnogo izkušenj. Tisto, kar bi morda prizadelo nekoga drugega, mene ni. Imel sem svoje delo s študenti, kar mi je ogromno pomenilo, tam sem svoboden. Zaradi odstavitve nisem bil prizadet, navajen sem bil pritiskov, daleč od tega, da jih v preteklosti ni bilo. Položaj, ki je povezan z javnim zdravjem, je tesno povezan s politiko. Pravzaprav pri svojem delu potrebujemo politiko. Ampak je razlika: če politika ceni strokovno znanje in posluša strokovnjake ter z njimi išče rešitve, potem lahko dosežemo marsikaj. Če politika presodi drugače ali ima druge cilje - strokovnosti inštitutu v zadnjih dveh letih ni mogla oporekati - oziroma če v epidemiji ne da priložnosti epidemiologom, ampak nekomu, ki se z epidemijo ne ukvarja, je to nerazumljivo. Če bi sledili načrtu delovanja v epidemiji in če bi skupaj iskali rešitve, ki so primerne za okolje, v katerem živimo, se marsikatera stvar, s katero smo se soočali, ne bi zgodila in razmere bi bile boljše. Foto: SHERPA »Strinjam se, da je bilo v Sloveniji o stranskih učinkih cepiv premalo povedanega. Govorilo se je predvsem o odzivu na cepiva, o težjih zapletih pa ne, čeprav bi s pravo komunikacijo ljudem veliko razložili, med drugim tudi to, kdaj pravočasno poiskati pomoč. Zato poudarjam, da se bomo o tem zdaj več pogovarjali z javnostjo, medtem ko to v zadnjih dveh letih ni bilo možno.« »V zadnjih dveh letih smo se naučili, da je škoda zaradi zapiranja družbe tako velika, da je treba slediti ukrepom, kot sta prezračevanje, razkuževanje, in drugim blagim ukrepom, ki so usmerjeni k zmanjševanju možnosti širjenja okužbe. Pomembno je preprečevati obolelost in težji potek bolezni. In točno v takšno osveščanje javnosti bo usmerjeno naše delo. Zapiranje ustanov nikakor ni naš namen.« 28 OHRANJANJE DEDIŠČINE Muzej rudarstva Govce nad Sedražem V rudarski rov na razstavo л ' Pred vhodom v Muzej rudarstva Govce i" ' ' V:. ''ЧШ-^ШШг^ - drazem so uredili muzej rudarstva, v katerem so razstavljeni rudarska oprema r ' in pripomočki ter pisno in fotografsko gradivo o mnogih desetletjih rudarjenja r na tem območju. Pestro razstavno zbirko bodo še dopolnjevali. _. т -ШШ '^тШ^штм BARBARA FURMAN Najstarejši zapisi o Rudniku rjavega premoga Laško segajo v leto 1788. Najprej so premog odkopavali Zaprtje rudnika je premogovnik prizadelo pomanjka- neizbežna. Zadnji voziček premoga 560 metrov, se je zaradi odkopanega nje zanimanja za tovrsten energent, so iz rudnika pripeljali leta 1992, vas premogovnega sloja v začetku šest- V najboljših časih je rudnik zapo- velike težave so povzročali premoč- Govce pa je zaradi posedanja zemlje desetih let prejšnjega stoletja začela na površini, sčasoma so prešli na sloval 600 ljudi. V globino je rov na ni vdori vode v rudniške rove. Ge- izginila že nekaj let prej. postopoma posedati. Povsem se je rudarjenje oziroma rovno odkopa- Govcah segal 180 metrov. Že v tistih ološke analize so sicer pokazale še . . pogreznila leta 1963. »V vasi je bilo vanje, ki se je postopoma širilo, s časih so obvladali tudi separacijo in precejšnje zaloge premoga, a bi bili Vas, ki je m vec pet kmetij in gospodarskih poslo- čimer se je povečeval izkop rjavega od premoga odvajali jalovino, ki slabi stroški odkopavanja preveliki. Zato Vas Govce, ki je ležala ob vznožju pij, prebivalci so se bili prisiljeni premoga. gorljivost. V začetku devetdesetih let je bila odločitev o zaprtju rudnika Govškega brda na nadmorski višini odseliti. Rudnik Laško jim je plačal OHRANJANJE DEDIŠČINE 29 odškodnino, s katero so si uredili novo domovanje, razselili so se na različne konce Slovenije. Nekdanji vaščani so se še leta po izselitvi enkrat na leto srečevali pri Magda-lenski kapeli na Govcah in obujali spomine z grenkim priokusom,« je povedal Drago Podreberšek, predsednik Rudarskega društva svete Barbare Sedraž. V strojnici Liša jaška Pobuda za odprtje muzeja se je med člani društva porajala postopoma. Društvo je bilo ustanovljeno pred osmimi leti. Vanj so se povezali nekdanji rudarji iz Sedraža, da bi ohranili spomin na čase premogovništva. »Že pred leti smo v Sedražu uredili manjšo zbirko rudarskih razstavnih predmetov. Potem smo se odločili, da bomo zbirko dopolnili in jo postavili na ogled v strojnici Liša jaška. Gre za jašek, ki je bil v času rudarjenja globok 80 metrov. Po končanem obratovanju so ga zasuli in nanj namestili betonsko ploščo. Predmete za muzejsko zbirko smo najprej pridobivali od svojih članov in sokrajanov, kasneje so nam jih posredovali številni znanci, ki so kakorkoli povezani z ohranjanjem rudarske dediščine,« je dejal predsednik društva, ki ne skriva zadovoljstva, da jim je uspelo uresničiti dolgoletno željo. Kaj je v muzeju? Ob vstopu v muzej so na ogled zaščitne čelade in oblačila rudarjev. »Ko so rudarji prišli na delo, so se preoblekli v delovno obleko. Prva leta so si rudarji nadeli filcaste klo- buke, šele kasneje so za delo pod zemljo dobili čelade. Te so bile različnih barv, vsaka barva je predstavljala vrsto rudarjevega dela. Dobil je še jamsko svetilko in aluminijast krogec, ki ga je ob vstopu v rudnik obesil na steno k svoji številki, ob koncu izmene pa ga je snel s stene. Tako so imeli v rudniku zagotovljen nadzor nad tem, ali so vsi rudarji prišli iz jame,« je pojasnil Podreberšek. Na ogled so vodne črpalke in preprosta oprema, s katero so zaznava- li morebitno prisotnost metana in drugih nevarnih plinov v rudniških rovih. »Če je prišlo v rovu do eksplozije ali vžiga plina, si je rudar na obraz nadel preprosto napravo za oskrbo s kisikom, kar je zadostovalo za približno 50 minut. V tem času se je moral varno umakniti iz jame,« je dodal. Razstavljena je oprema, ki so jo ob nesrečah uporabljali reševalci, prav tako so na ogled ventilatorji za zračenje, detonatorji in eksplozivna sredstva, različne vrtalne naprave za trde materiale, žage za razrez lesa, kotalne krone za globinska vrtanja ter vozički in tirnice, po katerih so premog pripeljali iz rudnika. V jami so imeli na nekaterih mestih nameščene preproste telefone, s pomočjo katerih so se rudarji klicali, če so potrebovali pomoč pri delu. Nekaj primerkov telefonskih aparatov hranijo. Na ogled je tudi pestra zbirka geoloških najdb. Med muzejskimi predmeti so še različna delovna orodja in rezalne naprave, ki so delovale na stisnjen zrak, ter naprave za vrtanje po premogu, morski in talni glini in drugih materialih, ki so mehkejši od kamna. Raznovrstna oprema se je z leti izboljševala Predhodne najave Muzej rudarstva Govce je vrata odprl sredi letošnjega junija in tako že sprejema prve obiskovalce. Zapuščajo ga s prijetnimi vtisi oziroma pohvalami. Kot pravi Podreberšek, bodo razstavno zbirko še dopolnjevali in tako zagotovili še večjo pestrost in sporočilno vrednost muzeja. Za obisk muzeja se je treba najaviti, saj zaenkrat še nimajo zagotovljenega stalnega dežurstva, dobrodošli so tako skupine kot posamezniki oziroma družine. Pred vhodom v muzej so postavili nekaj lesenih klopi in miz, kjer lahko obiskovalci posedijo in poklepetajo. Nad tem prostorom bi radi uredili še nadstrešek. Pohodne poti Nekaj načrtov še ostaja. Mnoge rudniške objekte v okolici želijo povezati tudi s pohodnimi potmi. Trenutno obstajajo tri pohodne poti, ki so dolge tri, štiri in šest kilometrov. Uredili in odprli so že pohodniško pot, ki je dolga 36 kilometrov in povezuje rudarske kraje v občinah Laško, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Medtem si v rudarskem društvu prav tako želijo urediti pohodniško pot po Krajevni skupnosti Sedraž, ki bi povezala tamkajšnje opuščene rudarske objekte. Foto: Andraž Purg - GrupA Pobuda za odprtje muzeja se je med člani Rudarskega društva svete Barbare porajala postopoma. Društvo je bilo ustanovljeno pred osmimi leti, vanj so se povezali nekdanji rudarji iz Sedraža, da bi ohranili spomin na čase premogovništva. f ak Različni pripomočki za vrtanje v trde in mehkejše materiale. Da se je rudarska oprema prvič pojavila na vrhu Triglava, sta poskrbela Drago Podreberšek in Alojz Podkoritnik leta 1996. Vas Govce, ki je ležala ob vznožju Govškega brda na nadmorski višini 560 metrov, se je zaradi odkopanega premogovnega sloja povsem pogreznila. V njej je bilo pet kmetij in gospodarskih poslopij, prebivalci so se bili prisiljeni odseliti. Rudnik Laško jim je plačal odškodnino, s katero so si uredili novo domovanje, razselili so se na različne konce Slovenije. 30 PRVA TELEVIZIJSKA KUHARSKA ZVEZDA V Šentjurju gostuje razstava o kuharskem mojstru Ivanu Ivačiču Slovence je naučil kuhati Da je lažje kritizirati kot dobro skuhati, so znamenite besede Ivana Ivačiča. Slednji je bil prvi kuharski mojster, ki je Slovence že v 70. letih prejšnjega stoletja učil kuhati s pomočjo sodobne tehnologije tistega časa - črno-belih televizijskih zaslonov. Razstava o mojstru, ki je v spominu številnih ljudi ostal kot spreten, nasmejan in hudomušen ambasador dobre hrane in pijače, bo do konca julija gostovala v Galeriji Zgornji trg. »Podjetja, kjer je bil zaposlen, so ga pošiljala v tujino k znanim proizvajalcem hrane. Povsod je videl kaj zanimivega. Evropske in svetovne znane recepte je znal prilagoditi slovenskemu okusu,« je dejal Peter Ivačič. TINA STRMČNIK Slovenske gospodinje so Ivačičev šarm, iznajdljivost, smisel za humor in kuharsko znanje od leta 1960 spoznavale s pomočjo kuharskih oddaj na televiziji, na kateri je bil prisoten celo prej kot najbolj znana ameriška kuharica Julia Child. Oddaje, v katerih je kuhal v živo, je pripravljal do leta 1975. »Živila so bila predpripravljena, oče pa je kuhal, pekel in cvrl pred kamerami. Včasih se mu je kaj ponesrečilo. Velikokrat mu je zagorela maščoba, a se je znašel. Pokril je ogenj, vzel rezervno ponev in gospodinje potolažil, da se to lahko zgodi vsakemu,« je ob odprtju gostovanja razstave v Šentjurju pojasnil kuharjev sin Peter Ivačič, ki živi v Laškem in je zdravnik v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Moški so po njegovih besedah kuharske oddaje njegovega očeta radi gledali predvsem zato, ker je v vsaki oddaji povedal kaj, česar v scenarij ni zapisal. »Režiserji in snemalci so se ob tem držali za glavo. Včasih so ga zaradi kakšne izrečene stvari tudi kaznovali z odbitkom honorarja.« Nesojeni duhovnik Odraščal je v Posavju, njegova starša pa sta povezana tudi z našimi kraji. Spozna- la sta se namreč v Kozjem, dom sta si uredila v Zdolah v občini Krško. Želela sta si, da bi njun sin postal duhovnik, česar ni upošteval. Na lastno pest je odšel k sorodnikom v Zagreb, kjer se je šolal v srednji gostinski šoli za kuharje. Ljubezen do kuhanja je nasledil po mami, ki je dobro pekla peciva in je bila tudi pomočnica kuharice v eni od gostiln. Med letom je družina za dodaten zaslužek nabirala in prodajala sezonsko sadje, gobe, žir in kostanj. Ivačič je po vojni kuharske izkušnje nabiral v različnih slovenskih krajih, med drugim tudi na Dobrni in v Rogaški Slatini. Pogosto je za predsednika takratne Jugoslavije Josipa Broza - Tita in za najrazličnejše obiske državnikov kuhal na Brdu pri Kranju in na Brionih. Leta 1955 je opravil strokovni izpit za kuharja in kasneje pridobil naziv mojster kuharstva in kulinarike. Njegovo zapuščino je lani, ko je minilo sto let od njegovega rojstva, raziskal Posavski muzej Brežice, ki je ob tem jubileju pripravil razstavo o svojem rojaku. Odprtje razstave je sovpadlo z obdobjem, ko je Slovenija postala evropska gastronom-ska regija. Knjige skoraj pri vsaki hiši Kuhal je v uglednih restavracijah v Evropi ter vodil promocijske tedne slovenske in jugoslovanske kuhinje v Avstriji in Italiji. Pod okriljem Zveze kuharjev Slovenije je vodil kuharske tečaje. V 60. in 70. letih je v različnih podjetjih sodeloval pri razvijanju tehnologij za proizvodnjo živil. V tujini se je med drugim izobraževal v podjetjih Tuborg in Heinz, sodeloval je pri nastajanju jušne kocke Argo, nastopil je v oglasu za majonezo Thomy. Marsikdo še danes doma hrani katero od njegovih kuharskih knjig. Prvo je izdal leta 1965 in je doslej izšla v desetih dopolnjenih izdajah. Prav to, da je bil Ivačič znana oseba s področja kulinarike, pri čemer je bil močno prisoten tudi v domovih Šentjur-čanov in okoličanov, je bil po besedah vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anite Koleša eden od razlogov za gostovanje razstave v Šentjurju. »Ko sem pripravljala ta projekt, mi je skoraj vsak človek, s katerim sem govorila, dejal, da ima doma knjigo mojstra Ivačiča. Cilj razstave je bil med drugim tudi popestriti poletno kulturno in turistično dogajanje.« Ljudje so ga imeli radi Peter Ivačič še danes zelo rad kuha to, kar sta skupaj z očetom pripravljala, ko so doma pričakovali obiske. »Oče je najraje pripravljal ribe, rake, školjke in divjačino. Mene je zadolžil za lupljenje krompirja, čebule in česna. Glede opravil, ki mi jih je naložil, je bil kar zahteven. Česen sem moral na primer sesekljati tako na drobno kot zdrob,« je povedal. Z očetom je veliko časa preživel med poletnimi in zimskimi šolskimi počitnicami. Takrat je družina skupaj hodila po Sloveniji, veliko je zahajala v naravo. Zanimiva je prigoda, ko je sloviti kuhar z družino prišel v enega od hotelov in kar naenkrat izginil. Sin ga je najprej iskal v kuhinji, kjer ga ni bilo. Nato je slišal glasen smeh natakaric in drugih članic ženskega kolektiva. »Po smehu sem že kar vedel, da je oče tam. Znal je nevsiljivo držati družbo pokonci. Občutek imam, da so ga ljudje imeli radi in da je bil povsod dobrodošel.« Foto: SHERPA Ivačičev sin je pojasnil, da je njegov oče v Slovenijo pripeljal poenostavljene tehnike iz francoske kuhinje. Bil je tudi poznavalec madžarske in tudi ruske kuhinje. »Med vojno je namreč prišel do meje s Sibirijo, domov se je vrnil šele leta 1948. Prestal je marsikaj.« Peter Ivačič: »Oče je bil vedno dobre volje, razen če sem kakšno ušpičil. Bil je zelo dosleden do svoje stroke. Tudi kadar je bil prost, se je pripravljal na delo, opazoval je druge, rad je potoval, bil je poznavalec zdravilnih zelišč, rad je nabiral gobe.« OHRANJANJE DEDIŠČINE 31 Marsikoga na te avtomobile vežejo nostalgični spomini. Kmetijski stroji in pripomočki: mlatilnica žita, ob njej motor za poganjanje kmetijskih strojev, v ospredju naprava za čiščenje volne Kip iz 16. stoletja in duhovniška oblačila, ki jih je uporabljal tudi Anton Ivan Ravnak je navdušen zbiratelj starih vozil in drugih predmetov. Z ure- Spalnica iz obdobja bidermajer (1815-1848), ki je bila nekoč v lasti družine Martin Slomšek. ditvijo muzejske zbirke jih želi ohraniti za prihodnje rodove. Rakun iz Celja. V Novi Cerkvi vrata odprl muzej starodobnikov Odsev preteklosti in nostalgični spomini Krajevna skupnost Nova Cerkev, ki v teh dneh obeležuje krajevni praznik, nudi veliko zanimivosti. V Polžah turisti radi obiščejo Soržev mlin, učno kmetijo z lepo urejeno dvesto let staro mlinar-jevo hišo z mlinom, ki je bil prvič omenjen že v 12. stoletju, ter staro venecijansko žago, ki jo tako kot mlin že dve stoletji poganja voda reke Hudinje. Nad naseljem Lemberg se dviga mogočen grad iz 13. stoletja, v Socki je dve stoletji mlajša graščina. V Novi Cerkvi krajan Ivan Ravnak zbira stare avtomobile in motorje, kmetijsko mehanizacijo iz 19. in 20. stoletja ter druge stare predmete. Na podstrešju nekoč zapuščenega gospodarskega objekta v središču kraja je uredil muzej, ki je vrata uradno odprl v soboto. BOJANA AVGUŠTINČIČ Ivan Ravnak je navdušen zbiratelj že skoraj vse življenje. Bolj zavzeto je starodobnike in druge zanimive predmete iz prejšnjih stoletij začel zbirati pred približno dvema desetletjema. Najprej je posamezne stare predmete zbiral za svojo dušo, a je kmalu dozorela ideja o postavitvi zbirke, ki bi bila na ogled širši javnosti. Kot pravi, se mu je ideja o ureditvi muzeja porodila med dopustovanjem v Ameriki, kjer je obiskoval takšne muzeje. Ker je za vse zanimive predmete, ki jih je iztrgal zobu časa, kmalu začelo primanjkovati prostora, je zbiratelj začel iskati primerno mesto za njihovo predstavitev. V središču Nove Cerkve je kupil zapuščeno gospodarsko poslopje, ga obnovil in v njem začel urejati muzej. Razstavni predmeti, ki so v njem na ogled, so od vsepovsod, tudi z drugih koncev sveta. »Nekaj sem jih kupil, nekaj dobil v dar,« pravi. Dela z urejanjem zbirke ni bilo malo. Zlasti vozila je bilo treba tudi obnoviti, popraviti. Starodobniki, bencinska črpalka, električni drog ... Še zlasti je navdušen nad avtomobiloma znamk Ford escort (letnik 1972) in Audi 80 (letnik 1975), saj je takšna avtomobila nekoč vozil tudi sam. Kot pravi, ga nanju vežejo lepi spomini. Audi, ki je na ogled v muzeju, je star 47 let, zanimiv je zlasti zato, pravi, ker ima prevoženih le 17 tisoč kilometrov ter še originalne pnevmatike. Vsa vozila v muzeju so sicer vozna in zelo dobro ohranjena. Večino vozil, ki so bila potrebna popravila, je popravil sam oziroma so mu pri tem pomagali prijatelji. Ob vozilih muzejsko zbirko dopolnjujejo še drugi zanimivi predmeti in naprave. S potovanja po Ameriki je Ivan Ravnak prinesel avtomobilske Ivan Ravnak bo vrata muzeja z veseljem odprl vsakemu, ki si bo želel ogledati njegovo zbirko. Za obisk je potreben predhoden dogovor. registrske tablice, ob katerih so še nemške in slovenske. Ne manjka niti bencinska črpalka iz časov, ko smo pogonska goriva plačevali še z dinarji. Med kmetijskimi stroji in pripomočki so na ogled stara kosilnica, mlatilni-ca žita, naprava za mletje žita ... Na elektrifikacijo Nove Cerkve leta 1944 spominja del električnega droga z električnimi žicami iz tistega časa. Spalnica in Slomškova oblačila Zelo lepo je ohranjena spalnica iz obdobja bidermajer, ki je bila nekoč v lasti družine Rakun iz Celja. Ta avstrijski slog je bil v modi v letih 1815-1848. Meščansko pohištvo iz tega obdobja je lahkotno, zanj so značilne ravne linije in različne barve furnirja. Spalnico s posteljnino iz tistega časa dopolnjujejo še družinske fotografije družine Rakun in nekateri drugi predmeti, kot na primer otroški voziček iz leta 1900. Na ogled so tudi različni predmeti iz župnišča v Novi Cerkvi, med njimi duhovniške obleke, ki jih je po besedah Ivana Ravnaka uporabljal tudi Anton Martin Slomšek, ter harmonij, slike in posebna likalna naprava iz 19. stoletja, na kateri so likali tudi obleke za Slomška. Zbirko dopolnjujejo še stari radijski sprejemniki, telefoni in barvni televizor iz leta 1960 ter star šivalni stroji, klavir . V prihodnje jo bo verjetno dopolnil še kakšen zanimiv predmet iz preteklosti. Da je ureditev muzeja pomembna pridobitev za Novo Cerkev in občino Vojnik, je poudaril vojniški župan Branko Petre. »Nekaterim bo vsebina, ki je na ogled, obudila spomin na preteklost, zlasti mlajšim pa pokazala, kako so ljudje živeli nekoč in kakšne predmete oziroma pripomočke so uporabljali. Zagotovo je muzej lepa popestritev oziroma obogatitev ponudbe v Novi Cerkvi. Ivanu Ravna-ku in njegovi družini se zato zahvaljujem za ves trud, ki sta ga vložila v obnovo stavbe in ureditev zbirke,« je dejal. Nad muzejem in njegovo vsebino so bili navdušeni tudi obiskovalci. Čestitke so zato deževale z vseh strani. Foto: SHERPA 32 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Zeliščni vrt in zeliščarna v Gornjem Gradu Ko slediš modrosti srca Pravijo, da je vsaka poslovna pot, ki korenini v srčni predanosti, uspešna in zadovoljujoča. Po eni takšnih hodita arhitektka Maja Žerovnik in oblikovalka Amanda Kladnik. V Gornjem Gradu v Zadrečki dolini sta ob veličastni cerkvi, največji na Slovenskem, zasnovali zeliščni vrt, ki ga negujeta z obilico znanja in ljubečo pozornostjo. Le nekaj korakov stran sta uredili zeliščarno, v kateri gostom pričarata edinstvena čutna doživetja. Zasnovali sta blagovno znamko Babave, v kateri spajata modrost in srčnost. BARBARA FURMAN Zamisel za poslovno sodelovanje se je pri Maji Žerovnik in Amandi Kladnik porodila pred leti, ko sta nekega dne med sproščenim klepetom v Solčavi ugotovili, da ju družijo enake vrednote in podoben pogled na svet. To je ključno izhodišče za kakršnokoli sodelovanje, sta prepričani. Tako sta se začeli spogledovati z zamislijo o poslovnem sodelovanju, ki bi teme- ljilo na edinstvenih idejah, povezanih z naravno in s kulturno dediščino lokalnega prostora. Pred tem sta delali v turizmu, Maja je pogodbeno delala v hotelu Plesnik v Logarski dolini, Amanda v Glampingu na Ljubnem. Nevede sta skoraj istočasno v službi prekinili delovno razmerje in se podali na skupno poslovno pot. V Gornji Grad zaradi njune ponudbe, v kateri prepletata čutna doživetja snovne in nesnovne dediščine, prihajajo obiskovalci od blizu in daleč. Prepoznati priložnost »Obe sva imeli željo, da bi si v domačem kraju zagotovili priložnost za delo. Vsaj poskusiva in bova videli, kako bo, da nama potem ne bo žal, sva si rekli. Amando so že od nekdaj zanimala zelišča, veliko znanja je pridobila od babice, mene pa bolj zanimajo ljudje in njihove zgodbe. Med študijem sem pogosto potovala in takrat sem popolnoma dojela, kako lepa in raznolika je naša domovina. Očarljiv je tudi Gornji Grad, ki se ponaša z 880-le-tno zgodovino. Nekoč je bil mesto. Zadnje čase je kraj sicer nekoliko zapostavljen, zdi se, da je zaspal. A v tem vidiva predvsem priložnost za vse,« pravi Maja in dodaja, da sta pri snovanju zamisli črpali navdih iz zgodovine, zakladnice znanja naših prednikov ter naravnih in kulturnih danosti. In tovrstna raziskovanja se nikoli ne končajo. Za pripravo edinstvene, butične in pristne turistične ponudbe sta si začeli prizadevati v predkoronskem letu 2019. Potrditev, da sta na pravi poti, sta dobili že kmalu, saj je bilo njuno doživetje »Pet čutil, dve babi in en zeliščni vrt« leta 2020 uvrščeno v zbirko Edinstvena doživetja Slovenije pod okriljem Slovenske turistične organizacije. Čutna doživetja V Gornji Grad zaradi njune ponudbe, v kateri prepletata čutna doživetja snovne in nesnovne dediščine, prihajajo obiskovalci od blizu in daleč. »Želiva, da gosti najino zgodbo doživijo z vsemi svojimi čutili. Celovito in celostno. Umirjeno, sproščeno, prisotno,« poudarjata. Turistom najprej predstavita zani- Ta rumena lepotica nosi ime alant ali veliki oman. V njunem zeliščnem vrtu domuje tudi abrašica, ki ima zelo prijeten vonj. Amandi je veliko znanja o zeliščih in zeliščarstvu predala babica Kadilo ljubezni Negujeta spoštljiv odnos do veličastne narave. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA 33 mive utrinke iz zgodovine Gornjega Grada in širše Zgornje Savinjske doline, vse od časov benediktincev, pripadnikov najstarejšega meniške-ga rada v zahodni Evropi, do današnjih dni. Goste popeljeta mimo veličastne cerkve, kjer si po vzoru menihov umijejo roke in spijejo kozarec vode. Župnik jih povabi na ogled notranjosti cerkve, povzpnejo se na zvonik, kjer se prepustijo zvočni kopeli zvonov. Potem se odpravijo v zeliščni vrt, kjer si privoščijo zeliščno kopel in s pomočjo senzoričnih vaj raziskujejo vrt. Amanda vedno postreže z zanimivimi zgodbami, ki so povezane z zelišči, nato naberejo zelišča. Po obisku zeliščnega vrta se ustavijo v zeliščarni, kjer vsak izdela svoje kadilo, skupaj pripravijo namaz, posebno pozornost posvečajo tudi kulturi pitja čaja. »Za pripravo in uživanje čaja si je treba vzeti čas. To je čas, ki ga posvečamo sebi, ko se sprostimo in med pitjem čaja uživamo v prijetnem počutju,« pravi Maja, ki gostom rada pripove- duje zanimive anekdote, povezane s čajem. Naravni materiali Zeliščarno sta uredili v stari stavbi, ki je ena najstarejših hiš v Gornjem Gradu. Na tleh sta pustili stare ploščice, s čimer sta zagotovili lepo ozadje v prostoru. V zeliščarni je prostor namenjen čajankam, predavanjem in druženju ob kaminu, drugi delavnicam in predelavi zelišč. Gosti pijejo čaj iz edinstvenih skodelic, s katerimi sta obudili lončarsko tradicijo tega kraja, ki je sicer v prvi polovici 20. stoletja ugasnila. Keramiko je zanju izdelala Anja Sla-pničar, ki je prišla v Gonji Grad, skupaj so izkopale okoliško glino, nato jo je umetnica oblikovanja keramike predelala v lične izdelke. »Kar zadeva les, je iz domačega gozda. Ko je bil nazadnje močan ve-trolom, je podrlo ogromno hrastovih dreves. Nekaj časa je les čakal, se dobro osušil in zdaj je prišel prav za opremo,« pojasnita in dodata, da so pri izdelavi pohištva pomagali mojstri iz okolice, celo kovinski stoli so narejeni ročno, lestenci pa so polsteni. V obliki »garteljca« Zeliščni vrt je bil pred tem zapuščen travnik, v katerem sta hitro prepoznali priložnost, saj sta ga v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Celje uredili tako, da lepo dopolnjuje prostor. Vrt je velik šeststo kvadratnih metrov in je v obliki tradicionalnega »garteljca«. Ima štiri enote, ki niso kvadrataste, ampak organskih oblik. V središču »garteljca« sta posadili kordo bene-diko, medtem ko je bil včasih ta prostor namenjen križu ali vrtnicam. Gredice so tematsko razporejene in prikazujejo biotsko raznovrstnost Zgornje Savinjske doline. Del vrta je posvečen medovitim rastlinam, del zeliščem, kakršna so nekoč rasla v »garteljcih«. Potem sta tam še greda s planinskimi rastlinami in nasad z gozdnim rastlinjem. Posebno mesto ob cerkvi so dobile travniške rastline. Lesne čebele Medoviti vrt zelo rade obiskujejo različne žuželke, veliko je pisanih metuljev, pogoste obiskovalke so tudi lesne čebele. »To je največja čebela na Slovenskem. Po navadi se pase samo na muškatni kadu-lji, ki je zanimivo zelišče. Eterično olje pomaga proti depresiji, deluje kot antidepresiv. Včasih so jo celo uporabljali tako, da so slabemu vinu popravili okus, ker ima muškatni vonj,« pojasni Amanda. Osvežujoča Babavita Naši dedki in babice ter njihovi predniki so pripravljali okusne osvežilne napitke, s katerimi so si tešili žejo med napornim delom. Ker radi črpata ideje iz ljudske zakladnice, sta pripravili zdravilen in osvežujoč zvarek, ki sta ga poimenovali Babavita. Z njim sta se uvrstili med tri zmagovalce letošnjega programa Startup Generator za najbolj izvirne in perspektivne poslovne ideje pod okriljem regije Saša. Napitek je sestavljen iz medu, jabolčnega kisa in izbranih zelišč, brez dodanega sladkorja, umetnih sladil in drugih dodatkov ter mehurčkov. S stekleno embalažo je prijazen tudi okolju. Poskusno polnjenje napitka Babavita so že opravili, kmalu naj bi prišel na police izbranih prodajaln ter v turistične nastanitve in gostišča. Zakaj blagovna znamka Babave? Vse svoje poslovne zamisli uresničujeta pod krovno blagovno znamko Babave. Zamisel zanjo sta dobili med pripovedjo patra Karla Gržana. Ta je ob neki priložnosti povedal, da so v preteklosti poznali moško in žensko duhovno razvojno obdobje. V moškem obdobju so bili deček, mož in modrec. V rokah modreca sta bila moč in meč. V ženskem obdobju so bile deklica, žena, baba. Baba je imela srce in šesti čut. Moč srca in šestega čuta v sodelovanju z mečem in močjo so zagotovilo za ravnovesje v svetu. Ta plemenita zgodba je Majo in Amando tako prevzela, da sta jo izbrali za vodilo pri svojem delu in življenju. Foto: SHERPA 34 ŽIVALSKI SVET Kačofon za osveščanje in pomoč Ko se na vrtu ali v hiši pojavi kača Na družabnih omrežjih je mogoče občasno zaslediti fotografije kač, na katere naletijo ljudje pri delu na vrtu, okoli svoje hiše ali celo v njej. Ker večina bolj slabo pozna te živali, je ob fotografijah običajno vprašanje, za katero kačo gre in kaj naj storijo. Odgovore na svoja vprašanja in strokovno pomoč, kako ravnati, lahko dobijo na telefonski številki Kačofona (040-322-449). Med pobudniki te neobičajne in koristne telefonske pomoči, ki je bila zasnovana v okviru Herpetološkega društva - Societas her-petologica slovenica, je bil pred več kot desetletjem tudi biolog Griša Planine. TATJANA CVIRN Društvo se ukvarja s proučevanjem plazilcev in dvoživk in ljudje so se obračali nanje, če so imeli težave s kačami tudi že prej. »Da bi to dejavnost naredili bolj prepoznavno in da bi nas ljudje lažje našli, smo jo poimenovali Kačofon ter jo povezali z omenjeno telefonsko številko,« pojasnjuje Griša Planine. V prvi vrsti gre za telefonsko svetovanje. Na intervencijah pomaga skupina približno desetih prostovoljcev iz društva, v veliki večini so to študentje biologije, čeprav je lahko član društva kdorkoli. A se je že večkrat zgodilo, da so na pomoč priskočili tudi nečlani - ljubitelji teh živali, veterinarji, neredko tudi gasilci. Telefonsko svetovanje »Vsakega zanima kaj drugega. Nekatere samo dejstva o kačah, nekateri bi radi kačo preselili kam drugam, drugim pride v hišo in imajo težavo, kako jo spraviti ven,« našteva Planinc razloge za klic na telefonsko številko Kačofona. »V nekaterih primerih se da pomagati, v drugih bolj malo. Nekateri imajo napačno predstavo o nas in mislijo, da smo nekakšna služba za iztrebljanje kač. To seveda nismo, pri nas so domo-rodne vrste kač zava- rovane, zato jih je prepovedano nadlegovati, ubijati, zadrževati v ujetništvu ali uničevati njihove življenjske prostore. Če si nekdo predstavlja, da bom prišel in z njegove parcele pobral vse kače, to ni izvedljivo,« pojasnjuje sogovornik, ki pa sicer ne zanika možnosti posredovanja na terenu. Sodelavcev Kačofona je precej premalo, da bi zmogli posredovati pri vseh, ki bi si tega želeli. »Naš prihod je smiseln, ko se točno ve, kje je kača in je tam dosegljiva. Pomagamo tudi, če na primer pade v jašek, od koder se ne more rešiti sama. Če se nekdo zelo boji kač, rade volje priskočim na pomoč, seveda, če le imam ob službi čas in prevoz,« pojasnjuje ljubitelj narave in vsega živega, zaradi česar se je tudi odločil za študij biologije in se usmeril v proučevanje plazilcev. Kače niso napadalne In kako izgleda, ko nekdo pokliče na številko Kačofona? »Če nima ofidiofobije (pretiranega strahu pred kačami), ga lahko po telefonu usmerjam in v večini primerov lahko sam razreši zadevo: kačo prestavi, jo odstrani iz hiše, ...« A najprej je seveda treba vedeti, za katero kačo gre. Ljudje imajo dandanes večinoma telefone s foto- »Društvo, ki se imenuje herpetološko, ljudje težko povežejo s kačami, nemara prej s herpesom. Zato smo dejavnost pomoči ljudem, ki imajo težave s kačami, želeli naredili bolj prepoznavno z imenom Kačofon, da bi nas ljudje lažje našli.« aparatom. Če jim uspe kačo fotografirati, mu pošljejo posnetek in Planinc jim pove, za katero vrsto gre in ali je nevarna. »Če se kača pojavi v stavbi, je najslabše bežati, ko jo zagledaš, saj se potem ne ve, kje sploh je in kače so mojstrice skrivanja. Ves čas je treba žival spremljati, jo čimbolj omejiti, ji preprečiti, da bi se kam zavlekla in jo nemara celo ujeti. Kače ne napadajo človeka. Le v primeru, če se čutijo ogrožene, če na primer nekdo seže proti njim oz. se znajde v njihovi neposredni bližini, se nekatere vrste lahko branijo z ugrizom.« Kot pojasnjuje sogovornik, gre pri nas v večini primerov za srečanja s človeku nenevarnimi vrstami, medtem ko je med strupenjačami najpogostejši modras, ki živi bolj ali manj po vsej Sloveniji, razen na njenem skrajno SV koncu. Je enostavno prepoznaven, ker ima po sredini hrbta enojno temno cikcak progo in na konici gobčka prifrknjen rožiček. Od strupenjač bi pri nas praviloma zahodno od Soče našli še laškega gada, medtem ko navadnega gada običajno srečujemo na višjih legah z nadmorsko višino nad 800 metri. Ker gremo v hribe običajno s primerno obutvijo, skozi katero je ugriz manj verjeten, nismo posebno ogroženi, razen če bi ga po nesreči prijeli med plezanjem po skalah ali sedli nanj. Ko ljudje pokličejo Kačofon, je torej najbolj verjetno, da so naleteli na človeku nenevarno kačo ali na modrasa. »Najbolj pomembno je, da človek ve, ali ima opravka s strupenjačo ali ne,« poudarja Planinc, ki tudi sam pri delu s kačami najprej poskrbi za varnost. Glede na nevarnost bi kače lahko razdelili v tri skupine: na tiste, ki se ne branijo z ugrizom, kot na primer belouška in kobranka, na tiste, ki se sicer lahko, a človeku ugriz ni nevaren in je posledica ugriza kvečjemu neznatna praskica, ter na strupenjače. »Če segamo v neznano, je dobro imeti rokavice in dolge rokave,« svetuje Planinc. Če imamo opravka s strupenjačami, so zadostna zaščita varilske rokavice iz debelega govejega usnja, ki segajo do komolca, usnjena pohodna obutev ali škornji. Strupenjače imajo namreč dva nekoliko daljša votla zoba - strupnika, s katerima vbrizgajo strup v ranici. Več znanja, manj strahov Zakaj je med ljudmi toliko strahu in negativnega odnosa do kač? Griša Planinc pravi, da je nekaj strahu prirojenega, nekaj pa pridobljenega. Nekateri se jih kot otroci niso bali in Griša Planinc je poznavalec kač, ki se oglaša na telefonski številki Kačofona in občasno pomaga tudi pri reševanju kač na terenu. (Foto: Vesna Cafuta) »Sam ne maram govoriti o koristnosti živali, to je le človeška oznaka. Vsaka žival ima svojo vlogo v naravi in gotovo nam je v prid, če ohranjamo naravo.« Mnrlra« Progasti gož se je strah pojavil kasneje ali pa so imeli slabo izkušnjo. Včasih se kdo želi tega strahu znebiti in se vključi v katerega od programov, ki jih pripravlja živalski vrt v Ljubljani, v društvu pa so tudi že imeli primer, ko se je včlanilo dekle, ki je želelo strah premagati razumsko, s pomočjo boljšega poznavanja teh živali. So torej tudi klici na številko Kačofona pokazatelj zavedanja ljudi o pomenu teh živali, če jih ne pokončajo takoj, ko jih najdejo? »Ni vedno tako. So primeri, ko ljudje v strahu kačo najprej pokončajo in se naknadno pozanimajo, za katero vrsto gre. Zavedati se je treba, da najdba enega osebka, ki je tam po naravni poti, pomeni, da na tistem območju živi populacija teh živali.« Pogosto ljudje tudi verjamejo, da je določeno leto veliko kač, če v poletnih dneh vidijo nekaj primerkov. »Kače imajo mladiče, dolge okrog 15 cm, nekje konec avgusta oziroma v septembru. Ljudje večinoma videvajo večje kače in vse, ki so jih videli v minulih mesecih, so vsaj lanske. Lahko da jih je več kot lani, a to je posledica ugodnih preteklih let in ne posledica letošnjih visokih temperatur.« Kače svojo telesno temperaturo uravnavajo s pomočjo temperature okolice, zato so aktivne le v toplejšem delu leta in takrat jih najpogosteje srečujemo. »Pozimi prezi-mujejo v kakšni luknji. Spomladi in jeseni so praviloma bolj dejavne sredi dneva, ko so najprimernejše temperature. V poletni pripeki tudi njim ni prijetno in so bolj dejavne zjutraj in pozno popoldne. A tako kot se nekateri ljudje odločimo za tek v najhujši vročini, se lahko tudi med kačami najde kakšen malo drugačen osebek,« zabavno pojasni Planinc. Osnova za drugačen odnos do kač je torej njihovo poznavanje, za kar si prizadeva društvo. »V kakšnem naravoslovnem filmu včasih pretiravajo, živali izzivajo, da je vse videti bolj napeto. V društvu jih ne vznemirjamo in jih ne prijemamo, razen v nujnih primerih, ko jih moramo odstraniti in preseliti, če gre za raziskavo ali v izobraževalne namene.« Ker ima društvo pri svojem delovanju omejitve, si sogovornik želi, da bi del dejavnosti Kačofona država profesionalizirala in bi jih opravljale usposobljene službe, kakršna je ponekod v tujini živalska policija. Društvo pa bi skrbelo za ustrezno strokovno podkovanost članov te službe. Foto arhiv Griše Planinca V ZAVETJU GOZDOV 35 V Nazarjah dobili prvi tematski poligon za Naturo 2000 in gozdarstvo Ples divjega petelina kot družabna igra v naravni velikosti Obiskovalci Muzeja Vrbovec se lahko od prejšnjega tedna pred muzejem preizkusijo na tematskem poligonu Ples divjega petelina. Pred tem si morajo v muzeju brezplačno izposoditi le igralne elemente - kartice in figure. Družabno igro v naravni velikosti so pripravili sodelavci Life integriranega projekta za okrepljeno upravljanje območja Natura 2000 v Sloveniji (Life-IP Natura.si) v sodelovanju z Muzejem gozdarstva in lesarstva Vrbovec ter Občino Nazarje. BINA PLAZNIK Pravkar odprt tematski poligon je prvi v nizu tovrstnih poligonov Zavoda za gozdove Slovenije, ki ima sicer široko razvejano mrežo tematskih poti. Gre za družabno igro v naravni velikosti za spoznavanje prepletenosti življenja divjega petelina s človekom. Med igro na preprost način spoznavamo, kako z majhnimi koraki lahko prispevamo k boljšim življenjskim pogojem divjega petelina v naših gozdovih. Ta je pokazatelj, kako dobro je gozd ohranjen. Je sicer slab letalec, za svoj življenjski prostor običajno izbira območja med tisoč in 1600 metri nadmorske višine. Ta mu nudijo pestro prehrano in prostor v različnih letnih časih. Pozimi se zadržuje v krošnjah dreves, poleti išče gozdne poseke in jase. Za njegov življenjski prostor sta pomembni dobra presvetljenost gozdov, ki spodbuja rast borovničevja in vzpostavitev mravljišč, ter ustrezna količina odmrlega lesa. Starejši viri kažejo, da je nekoč divji petelin po-seljeval večino Slovenije. V zadnjih 130 letih je bila njegova pojavnost na Slovenskem največja med letoma 1910 in 1930, po letu 1960 se ves čas zmanjšuje. Po navedbah s spletne strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic je trenutno v Sloveniji od 550 do 600 pojočih samcev. S slavnostnim odprtjem Župan Občine Nazarje Matej Pe-čovnik je ob odprtju izrazil veselje ob povabilu sodelavcev projekta Life-IP Natura.si in Zavoda za gozdove Slovenije, da pred Muzejem Vrbovec s skupnimi močmi postavijo prvi tematski poligon za gozdarstvo in Na-turo 2000: »To je za nas pomembna dopolnitev turistične ponudbe. Želim si, da bi tudi domačini v čim večjem številu obiskovali muzej in brezplačno preizkusili nov poligon.« Vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v zavodu za gozdove Miha Marenče je po prerezu slavnostnega traku povedal: »Tematski poligon je razvit v skladu z načeli gozdne pedagogike, ki temelji na spodbujanju različnih spretnosti ter pridobivanju novih znanj o gozdovih in njihovem ohranjanju. Z novo pridobitvijo želimo gozdarstvo in varstvo narave približati najmlajšim, da bodo tudi prihodnje generacije ohranjale naravno dediščino tako dobro kot tiste pred nami. Muzej Vrbovec združuje tradicijo gozdarstva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini in za celotno Slovenijo predstavlja pomembno organizacijo za izobraževanje prihodnjih gozdarjev.« Direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar je dodala: »Že približno 20 let je naš muzej pomembna izobraževalna ustanova za otroke in odrasle, ki želijo spoznati zgodovino in tradicijo gozdarstva Zgornje Savinjske doline. Veseli me, da je prav pri nas nastal prvi tematski poligon Sodelujoči med igro spoznavajo, kako lahko prispevajo k boljšim življenjskim pogojem divjega petelina v naših gozdovih. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je namreč pomembno ohranjanje mirnih gozdov. »Divji petelin je največja gozdna kura pri nas in v Evropi ter je pokazatelj dobro ohranjenih gozdov. Območje Kamniško-Savinjskih Alp in Grintovcev je eno največjih območij divjega petelina v Sloveniji, ki se tradicionalno ponaša z največjimi populacijami te vrste,« je povedala Maja Cipot z ministrstva za okolje in prostor. za živalsko vrsto, ki ima pomembno vlogo v slovenskih gozdovih.« »Lahko se smejiš ali jeziš« Po prerezu slavnostnega traku na zelenici v Nazarjah so otroci preizkusili tematski poligon in izvedeli veliko zanimivosti, kako lahko z majhnimi koraki prispevamo k boljšim življenjskim pogojem divjega petelina. Nekateri so celo s svojimi predlogi pomagali pri nastajanju igre. Med njimi je bila tudi desetletna Jana Jelaš iz Nazarij. »Igra je tako pestra, da se lahko nasmejiš in tudi jeziš, ko se moraš po poljih vračati nazaj čez most,« je povedala. Ob tem je kratko in jedernato še dodala: »Otroci in turisti, pridite preizkusit igro, je zabavna.« A tematski poligon ni edina dejavnost v sklopu projekta. Vodja projekta Life-IP Natura.si Maja Cipot z ministrstva za okolje in prostor je pojasnila, da so v času sezone parjenja divjega petelina pripravili številne dejavnosti za boljše poznavanje njegovega življenja in potreb v Sloveniji. Še posebej so bili osredotočeni na projektno pilotno območje Kamniško-Savinjskih Alp in Grin-tovcev. V teh dveh območjih Nature 2000 so 47 šolam razdelili namizne družabne igre, brezplačna različica je na voljo tudi na spletnem mestu natura2000.si. Foto: Andraž Purg - GrupA Otroci so s svojimi predlogi pomagali pri nastajanju igre. Med njimi je bila tudi desetletna Jana Jelaš iz Nazarij. »Igra je tako pestra, da se lahko nasmejiš in tudi jeziš, ko se moraš po poljih vračati nazaj čez most,« je povedala. Muzej gozdarstva in lesarstva je na gradu Vrbovec. (Foto: ŠO) Slavnostno so trak prerezali direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar, vodja projekta Life-IP Natura.si na ministrstvu za okolje in prostor Maja Cipot, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov v ZGS Miha Marenče in župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. Tako veličastno je divjega petelina pred leti v objektiv ujel poslanec Aleksander Reber-šek z Vranskega. Ob fotografiji je na družbenem omrežju zapisal: »Doživel sem tisto, česar se ne da kupiti z denarjem. Zagotovo je to najlepše, kar sem v živo videl v gozdu. Zaščitimo divjega petelina.« Ministrstvo je v času sezone parjenja divjega petelina 47 šolam razdelilo namizne družabne igre, brezplačna različica je na voljo tudi na spletnem mestu natura2000.si. 36 NA ODRU IN ZA NJIM Družinski in glasbeni vrtiljak Savinjčanke Ani Frece Prirastek, da te kap Medtem ko se je za mnoge ljudi v zadnjih dveh letih življenje ustavilo, je šanso-njerka Ani Frece, ki izvira iz Liboj, dobila veter v jadra. Tik pred epidemijo se je poročila z dolgoletnim izvoljencem, svetovnim popotnikom in lastnikom butične turistične agencije Romanom Križaničem, nato je najprej rodila Mišo, dobro leto zatem še Beti. Vmes si je izpolnila dolgoletno željo in posnela prvi album Hotel za srečo, ki se napaja v šansonu, svingu in džezu. Le kako ji je vse to uspelo? Na odraščanje s staršema glasbenikoma ima lepe spomine, pri hiši se je veliko pelo in muziciralo. Mama jo je navdušila za šanson, oče pa je poslušal džez in sving. Zato je že zelo zgodaj vedela, da si želi postati pevka. ANDREJA COMINO/JANA »Če ima človek ljubezen in podporo, je sicer težko, a se da čisto vse,« pravi Ani, ko se na prelepo petkovo dopoldne dobiva v enem od ljubljanskih lokalov. Na intervju pride s tri mesece staro Beti; starejša Miša je v vrtcu, pa ji uspe z mlajšo mimogrede opraviti kopico stvari. Ko po naključju pride mimo nekdanja ljubljanska županja in nedavno upokojena direktorica Pionirskega doma Vika Potočnik, ki je doma v sosedstvu, ter se prijazno ponudi za enourno varuško, tudi pogovor opraviva, kot bi mignil. Mamini nauki »Rodila sem se v glasbeni družini. Starša sta imela svojo narodno-za-bavno skupino Savinjskih 7, mama je pela tudi pri Avsenikih, nastopala na glasbenih festivalih in sodelovala z Mojmirjem Sepetom. Veliko sta nastopala po tujini, predvsem Nemčiji, name pa je med gostovanji pazila oma, ki mi je bila kot druga mama in na katero sem zelo navezana. Imela sem lepo otroštvo. Ne glede na to, da sta bila starša veliko odsotna, se ne spominjam, da bi mi bilo zaradi tega kdaj hudo. Ko je nekega dne mama odhajala v tujino in me spraševala, kaj naj mi prinese, pa je upoštevala mojo željo, ko sem ji dejala, naj mi nič ne nosi, samo doma naj bo,« pripoveduje pevka. To se je zgodilo, ko se je pri njenih desetih letih rodil brat. Takrat je mama sklenila, da je profesionalne glasbe in tujine dovolj, družina je vendarle na prvem mestu. Prvič so zaživeli skupaj kot družina, starša pa sta se podala na drugačno poslovno pot. Na odraščanje s staršema glasbenikoma ima lepe spomine, pri hiši se je veliko pelo in muziciralo. Mama jo je navdušila za šanson, oče pa je poslušal džez in sving. Zato je že zelo zgodaj vedela, da si želi postati pevka. Starša sta jo pri tem podpirala, a je nista k ničemur silila. Morda bi več dosegla, če bi jo bolj spodbujala k vadenju, a se ni videla kot virtuozinjo na klavirju. Všeč ji je, da se lahko posveča različnim stvarem in ni obremenjena s tem, da mora uspeti. Mama ji je vedno govorila, da oder ni vse. Kadar opraviš nastop, ugasnejo luči in gre občinstvo zadovoljno domov, ostaneš sam. Zato je pomembno, da si obkrožen z družino in ljudmi, ki jih imaš rad. In še to ji je govorila, da je treba imeti stik z resničnostjo; več ko znaš, bolje Po klavirju je končala še srednjo glasbeno šolo, smer orgle, igrala je flavto in dokončala študij glasbene pedagogike. je. Pa da nisi v oblakih: četudi si znana pevka, je treba poskrbeti za dom in gospodinjstvo. To ji danes pride še kako prav. Brez ljudi nimaš nič Po klavirju je končala še srednjo glasbeno šolo, smer orgle, igrala je flavto in dokončala študij glasbene pedagogike. »Doma sem sli šala najrazličnejše glasbene zvrsti, zelo pa mi je všeč ШШк šanson, ki pripoveduje različne zgodbe. Tako izživim tudi igralsko hrepenenje,« razlaga Ani, ki je še vedno članica zasedbe MJAV, lahko pa jo angažirate tudi za to, da vašega dragega pokojnika glasbeno pospremi na zadnji poti. Tudi petje na pogrebih daje širino, saj tam posluša različne zgodbe, obenem pa je še bolj hvaležna za vse, kar ji je dano. »Od malega so mi blizu francoska glasba, harmonika, živahen utrip pariških ulic, veselje do življenja, druženje. Sem zelo družaben človek. Všeč mi je spontanost ljudi s pariških ulic, ki si znajo vzeti čas. Dobri odnosi so zame še po-sebe dragoceni. Lahko imaš ves denar tega sveta, a če nimaš tega, nimaš nič. To je vse, kar si želim: družina, prijatelji, sorodniki ... O tem pojem tudi na svojem prvem albumu Hotel za srečo,« razlaga pevka, ki se z nostalgijo spominja, kako so peli doma. Ne samo s staršema, babico in bratom, večkrat se je dobila razširjena družina, tudi mamini bratje in sestre, in bilo je zelo veselo. Z nostalgijo se spominja, da ji je bilo v otroštvu v največji užitek, ko je na kasetofon snemala svoje »nastope«, še pove pevka, ki je zelo navezana na domačo Štajersko, a jo je ljubezen pripeljala v Ljubljano. V krogu dobrega »Doma na Štajerskem smo bili vajeni, da so si sorodniki in prijatelji ves čas stali ob strani in si pomagali, v Ljubljani pa to ni v navadi. Zato sem toliko bolj hvaležna, da smo našli sosesko, v kateri je nekaj družin zelo povezanih. Ker imam dve majhni punčki, je zame zelo dragoceno, kadar mi kdo priskoči na pomoč in čuva hčerki, soseda mimogrede skuha kosilo še za nas ali pa podari tisto, kar jim je ostalo. S tem steče krog dobrega. Zavedam se, da te stvari niso samoumevne, sploh v časih, ko se toliko stavi na individualnost in se vsem mudi. Saj ni bilo že od nekdaj tako. Če ni taka navada, je treba včasih začeti, dati pobudo, pa je potem vsem lepo in imajo nekaj od tega. Midva v Ljubljani nimava babic in dedkov, ki bi priskočili na pomoč. Mož Roman ima sicer agencijo, a se je zaradi težkih koronskih časov s prijateljem odločil za novo pot -premično kavarno na ljubljanski tržnici. Tam je cele dneve, ga pa velikokrat obiščem s hčerkama. Služba in družina pri nas nista strogo ločeni,« se namuzne pevka. Denar lahko zaslužiš kdaj drugič »Tudi tako sva šla laže skozi zahtevne čase teh dveh let. Kljub temu da se je vse ustavilo in se je moral na novo ozreti po tem, kako bomo preživeli, sva si rekla, da če se je že moralo vse to zgoditi, je prav, da se je zdaj, saj imamo več časa za družino. Denar lahko zaslužiš še kdaj drugič, čas z družino pa je nenadomestljiv. Romanu sem zelo hvaležna, da mi je pomagal posneti album, kar je bila dolga leta moja velika želja. S starejšo Mišo smo šli v studio, in medtem ko jo je on vozil v vozičku, smo z glasbeniki snemali. Z njo sem hodila tudi na sestanke na Sazas, k oblikovalki, na promocijske koncerte. Tudi zdaj ne zapletam. Kadar »Doma v Savinjski smo bili vajeni, da so si sorodniki in prijatelji ves čas stali ob strani in si pomagali, v Ljubljani pa to ni v navadi. Zato sem toliko bolj hvaležna, da smo našli sosesko, v kateri je nekaj druponv«:nih.« NA ODRU IN ZA NJIM 37 imam koncert v džezovskem baru, gre Miša z mano. Na srečo so ti dogodki ob zgodnjih urah, medtem ko sem na odru, mož skrbi za hčerko in sem povsem brez skrbi. In ker je šlo vse tako gladko, sva si rekla, zakaj pa ne bi imela še enega otroka, da bo majhna starostna razlika. To se je takoj uresničilo in zdaj imava veliko veselja z obema. Še kakšnega pol leta bo naporno, vendar pa punci veselo rasteta in bo vsak dan laže. Včasih, ko moža ni doma, si rečem, zaupaj, se bo že ponudila rešitev. Pa mine tudi to. Užitek si znam najti v drobnih stvareh. Denimo, ko gresta obe spat, ni večjega razkošja od tega, da se zleknem na kavč, si privoščim brezalkoholno pivo (saj še dojim) in se spočijem. Nato pa spet od začetka,« se smeji Ani. Zelo pomembno se ji zdi, da dekleti navadi na ljudi, da ju ne bo strah ali nelagodno med njimi. Tako jima poskuša dati sporočilo, da je svet lep in varen. Po tihem si tudi želi, da bi šli kmalu spet potovat. Z možem sta obre-dla dobršen del Azije, zaradi Miše in situacije so bili lani samo na slovenski obali ... »Lepo pa se imamo tudi doma, kadar gremo k najinim na Štajersko. No, midva se z veseljem odzoveva povabilom prijateljev. To vzameva resno. Če ste nas povabili, pazite, da mislite resno, kajti potem pridemo,« se muza Ani, za katero je ta čas največji dopust, kadar ji kdo za kako uro popazi hčerki. Foto: Prav posebno/ Urška Golob W k Z družino je lepo, a tudi ko je sama, uživa. Ani z družino uživa vsak trenutek. »Romanu sem zelo hvaležna, da mi je pomagal posneti album, kar je bila dolga leta moja velika želja. S starejšo Mišo smo šli v studio, in medtem ko jo je on vozil v vozičku, smo z glasbeniki snemali.« Prizor iz videospota za skladbo Hotel za srečo 38 AVTORSKA GLASBA Glasbena kompilacija savinjskih glasbenikov Savinjska ima novo muziko Kulturno društvo Dobra ideja s Polzele je samostojno in prostovoljno združenje, ustanovljeno leta 2013. S svojim delovanjem uresničuje interese svojih članov na kulturnem, izobraževalnem, turističnem, ekološkem, kmetijskem, družbenem in drugih področjih ter s tem prispeva k bogatenju in blaginji družbe v ožjem in širšem okolju. Njihovo vodilo je: »Ustvarjalno druženje vseh generacij!« Letos so že četrto leto zapored v samozaložbi izdali glasbeni izdelek Savinjska ima novo muziko. BINA PLAZNIK V društvu s projekti na različnih področjih združujejo mlajše in starejše posameznike ter jim ponujajo poligon za druženje, ustvarjanje, spoznavanje in izmenjavo idej. Jurij Žohar je pred štirimi leti uresničil zamisel o združevanju glasbenikov, ki ustvarjajo avtorsko glasbo. Tako je nastal eden večjih projektov društva, ki je na začetku dve leti združeval polzelske glasbenike in se je imenoval Polzela ima svojo muziko. Ker je vztrajno naraščalo zanimanje glasbenikov iz širše regije, so zadnji dve leti sodelovanje razširili na celotno Savinjsko dolino in projekt poimenovali Savinjska ima novo muziko. Glasba se rojeva ne glede na razmere Vodja projekta Jurij Žohar je po srcu in duši glasbenik in se že več kot dvajset let ukvarja z glasbo. Je avtor »Največ mi pomeni ustvarjanje družbeno angažirane glasbe in besedil,« pravi Jurij Žohar. glasbe in producent v glasbeni skupini Bo! Največ mu pomeni ustvarjanje družbeno angažirane glasbe in besedil, ki jih občasno izrazi v lastnih glasbenih projektih pod imenoma Juriš in Monkey Karma. Poleg tega je vodja tričlanske skupine Cheers, »V Savinjski dolini je ogromno izjemnih glasbenih ustvarjalcev, ki so preslišani in je prav, da se pokažejo javnosti. S to kompilacijo imajo priložnost, da svojo pesem slišijo tudi na najboljših radijskih postajah v Sloveniji.« s katero preigrava rokenrol-ske hite predvsem na odrih sosednje Avstrije. Pove, da kljub razmeram glasbeniki uresničujejo nove ideje. Svoja občutja in dojemanje resničnosti, sveta, razmer zapišejo v obliki glasbe in besedil: »V zadnjih dveh letih smo občutili kronično pomanjkanje koncertov. Letos so nam država in organizatorji dogodkov počasi že začeli odpirati vrata za nastope, a še vedno bolj kot ne stopicamo na mestu.« »V zadnjih dveh letih smo občutili kronično pomanjkanje koncertov. Letošnje leto so nam država in organizatorji dogodkov počasi že pričeli odpirati vrata za nastope, a še vedno bolj kot ne stopicljamo na mestu.« Projekt je podpora glasbeni kulturi Jurij je ponosen, da so uspeli izdati že četrto glasbeno kompilacijo, kljub ne ravno najboljšim razmeram v družbi. Posledično je bil poseben izziv najti donatorje, saj na mnogih področjih škripa tudi podjetnikom: »Zato smo še posebej hvaležni vsem, ki so nas bili pripravljeni podpreti. Zbrane donacije so edini vir finančnih sredstev, ki jih imamo. Zato smo tudi letošnjo zbirko nove savinjske avtorske glasbe izdali z minimalnimi sredstvi. Izpostaviti moram tudi, da nekateri dona-torji projekt podpirajo že več let zapovrstjo.« Poudari še, da je glavni namen projekta že od začetka podpora glasbeni kulturi ter posameznikom, ki ustvarjajo avtorsko glasbo, in njihovemu razvoju. Mnogi, ki jih podpirajo, to dobro razumejo. Različni glasbeni žanri Gre za glasbeno kompilacijo za širše občinstvo. Žanri se prepletajo - od popa, roka, elektronike do težkega metala. Letos najdemo na glasbenem ključku šestnajst avtorjev s Polzele in iz Savinjske doline: Noah, Aleš Romih, David, Jan Potrč, Gasos Band, Uroš Planinc Group, Haris Pilton, Renovatio, Mr. Sintos, Au, Foe Spre Glass Om, Monkey Karma, Kaz Cannon in Mors. »Vesel sem, ko vidim nove motive in želje sodelujočih po ustvarjanju. V Savinjski dolini je ogromno izjemnih glasbenih ustvarjalcev, ki so preslišani, zato je prav, da se pokažejo javnosti. S to kompilacijo imajo priložnost, da svojo pesem slišijo tudi na najboljših radijskih postajah v Sloveniji,« komentira Žohar. Poleg tega, da projekt predstavljajo v medijih, ga predstavijo tudi na različnih koncertih v živo. Odprt je že nov razpis za glasbenike Letos je na svojem Facebo-okovem profilu društvo Dobra ideja objavilo že peti razpis za glasbene ustvarjalce. V društvu bodo veseli odziva novih avtorjev glasbe, ki se želijo predstaviti v družbi savinjskih glasbenikov na peti glasbeni kompilaciji Savinjska ima novo muziko 2022. ШШШШШШ iii tiH ^ J J JJJ JX^V v — ^ vvvA > / 1J Jjjjjj^vvv^^ .rs: ■ноннн шт^ ' :..■.!!№■ џ' I*—- » - т- r _. . .... ' Ш • • « • ' i i i ill , , < < Y ^TSsp I w ш \ ш чу«г ШЧш л w >ШИ.'Ј4Ш1.1 mM ч ' v- S: > m Jurij Žohar - vodja projekta, avtor glasbe in glasbeni producent v svojem studiu !■ • f Ш » i Zadnji trije projekti so izšli na USB-ključku. PLESNO DOŽIVETJE 39 Jubilejni Break the floor Tla so ostala cela Vesel je, da je letošnji nagradni sklad presegel pet tisoč evrov. Višje denarne Na ploščadi pred glavnim vhodom v Citycenter Celje so v petek in soboto popoldne obiskovalce pozdravili manj običajni ritmi, ob katerih so plesne gibe, na trenutke tudi prave akrobacije, izvajali udeleženci letošnjega največjega tovrstnega mednarodnega plesnega dogodka. Jubilejni, petnajsti festival Break the floor je letos pritegnil mlade iz 24 držav. Druži jih veselje do plesanja breakdancea, ki je nastal kot ulični ples in bo leta 2024 prvič tudi olimpijska disciplina. TATJANA CVIRN Plesalec, koreograf in plesni učitelj Dejan Gregl, ki pleše že od osnovnošolskih časov, je v letih 2008 in 2009 vodil uspešno skupino breakdancea Cele Attack, ki je dosegla vrsto uspehov doma in v tujini. Kot samouk je pritegnil še prijatelje in nekateri so z njim še vedno, a tokrat kot pomočniki pri izvedbi mednarodnega dogodka. Prvi je bil 1. decembra pred 15 leti v prostorih GCC. V mladinskem centru, kjer je skupina vadila, so Dejana spodbujali, da bi pripravil tekmovanje. Res je organiziral prvo tekmovanje breakdancea. Vse drugo je zgodovina... Organizator prireditve Break the floor je Dejan Gregl, ki je začel kot samouk in pri 44 letih še vedno pleše ter kot plesni učitelj prenaša svoje znanje na mlade. (Foto: TC) Rad bi še večjo udeležbo V petek in soboto so se plesalke in plesalci predstavili v šestih kategorijah. Pri eni so morali plesati samo na glasbo, brez akrobacij in elementov, in slišati tudi najmanjše »bite«. Sledili so otroci do 16 let, nato pari. V soboto so svoje znanje in spretnost pokazali fantje, nato dekleta in nazadnje sta se pomerili po dve skupini petih plesalcev, kar je tudi za gledalce najbolj privlačna kategorija. Ocenjevali so jih mednarodni sodniki, ki so tudi sami odlični plesalci in uspešni tekmovalci. Letos so prišli iz Rusije, Nizozemske in Poljske. Njihove ocene odražajo tudi izkušnje tekmovalcev. Dejan Gregi se zato bori, da bi tudi na naših državnih tekmovanjih plesalce breakdancea ocenjevali tisti, ki so sami plesali ali to vsaj poskusili nagrade namreč pritegnejo več tekmovalcev tudi iz bolj oddaljenih dežel. »Zame so najboljši Rusi, tudi Korejci, a težko pridejo tako daleč. Najdlje je verjetno letos pripotoval plesalec iz Peruja, sicer pa so prišli iz sosednjih držav, Bolgarije, Ukrajine, Španije ... Želim, da bi imeli sklad z več kot deset tisoč evri, da bi prišli zelo dobri plesalci tudi z drugega konca sveta.« Ob plesu so se lahko tekmovalci minuli konec tedna v Celju tudi družili, v nedeljo pa so imeli velik piknik. Pogoji danes čisto drugačni Dejan Gregl, ki svoje znanje prenaša na mlajše v treh plesnih šolah po Sloveniji, pravi, da je ta ples v svetu zelo priljubljen, medtem ko naši otroci po njegovi oceni posvečajo treningom manj časa in doma ne vadijo tako veliko. »Sami smo imeli povsem drugačne pogoje,« se spominja. »Gledali smo MTV in si Izvirno ime za breakdance je bboying. Razvil se je v začetku sedemdesetih let 20. stoletja v Bronxu s kulturo hip hopa in je tudi njen element, podobno kot grafiti, didžejanje in ra-panje. (Vir: Wikipedija) Borut Čretnik je didžej na vsakoletnem tekmovanju Break the floor. Plesni začetki niso bili preprosti. »Naprej in nazaj smo vrteli VHS-ka-sete, da bi se naučili nekatere elemente, saj nam ni mogel nihče nič pokazati. Ali pa smo šli na kakšen dogodek v tujino in ob vrnitvi še drugim predstavili novosti.« ( \ (Foto: TC) skušali zapomniti elemente ter jih sami izvesti.« Zdaj se mladim ni treba več mučiti doma, lahko pridejo v plesno šolo in osvojijo osnove. Tudi Borut Čretnik iz Štor je začel podobno, najprej sam, nato je plesal s prijatelji. Pritegnila ga je glasba, z njo tudi ples. Kot najstnik je iskal nekaj posebnega in to našel v breakdanceu. Ko je spoznal Dejana, je z njim nadaljeval plesno pot. Leta 2007, ob prvem dogodku Break the floor, je imel Čretnik že nekaj opreme za vrtenje glasbe in Dejan ga je povabil kot didžeja. To še vedno počne, za to mu ni težko posvetiti svojega prostega časa. Ob tem poudarja, da didžejev-stvo na takšnem dogodku ni preprosto delo. »S svojo glasbo lahko zelo vplivam na potek dogajanja na odru. Glasba lahko plesalcem pomaga, da pokažejo največ, kar znajo. To vrtenje glasbe je posebno in tehnično zelo zahtevno, saj delam z gramofonskimi ploščami. Treba je veliko treninga,« pojasnjuje sogovornik, ki ne pleše več toliko, a občasno pride na kakšen trening k Dejanu in zapleše z mladimi. »Sicer se potem tri dni sestavljam prizna v smehu. »Mladim je danes vse lažje. Imeti mo-X rajo le dovolj vztrajnosti za treninge, kot to velja za vse športe.« Foto: SHERPA 40 POTOPIS Sanjski otok Boracay Del filipinskega arhipelaga Če smo imeli v Batadu (na otoku Luzon) nebesa, je bilo treba filipinsko pravljico končati sanjsko - z otokom Boracayem. Kolega Andrej, ki je pred leti že obiskal ta prekrasen otok, me je hitro navdušil zanj. Za nami so bili poleg otoka Luzon še otoki Palawan, Cebu, Bohol in številni majhni otoki pri El Nidu s precej pestrim programom. Moji dami (žena in hči) sta si želeli malo odpočiti in se naužiti morskih lepot, zato je bil otok Boracay s slovito plažo White Beach za nas pravi cilj. Mango je bil slasten. oPTimiST.51 ATTITUDE YOU WANT TO WEAR Navdušite nas s p©t©pis©roi Potopis, dolg največ 10.000 znakov s presledki, pošljite na tednik@nt-rc.si, fotografije pošljite posebej. www.novitednik.si Z Novim tednikom naokrog Otok res ni velik, ima komaj 10,32 kvadratnega kilometra površine, dolg je sedem kilometrov in na najožjem mestu širok samo kilometer. Če ga pogledamo iz zraka, ima obliko pasje kosti. Po podatkih z leta 2000 ima 12.003 prebivalce. Ime Boracay izvira iz besede »borac«, kar pomeni bombaž in se navezuje na belo plažo. Potovalna agencija Travel je dodelila otoku najvišje priznanje v letih 2014 in 2016 ter uvrstila plažo White Beach na seznam desetih najlepših plaž na svetu. Mogoče še ta zanimivost - leta 1900 sta zakonca Tirol prevzela pomembne nepremičnine na otoku. Posadila sta kokosova in sadna drevesa. Po letu 1970 se je na otoku začel razvijati turizem, najprej zelo počasi, kasneje pa se je otok Baracay glede priljubljenosti uvrstil na prvo mesto na Filipinih. Od raja do »greznice« S širitvijo turizma so se začele pojavljati tudi težave. Že leta 1997 je prišlo do manjšega turističnega upada zaradi povečanja števila kalifornijskih bakterij in zaradi slabih kanalizacijskih sistemov. Leta 2017 je otok obiskalo že dva milijona turistov, ki so posredno povzročili veliko škodo in onesnaženje. Leta 2018 ga je filipinski predsednik Rodrigo Duterte označil za »greznico«, onesnaženo s kanalizacijo, speljano iz hotelov in restavracij naravnost v morje. Nato je bil otok zaprt za turiste od 26. aprila do 26. oktobra 2018. V tem času so hoteli urediti kanalizacijo in uvesti strožja pravila. Prepovedane so bile velike večdnevne zabave na plaži, imenovane »La Boracay«, ki so za 1. maj običajno privabile več deset tisoč turistov. Po novem naj bi veljala omejitev prihodov na otok. Povezana naj bi bila z razpoložljivimi mesti v hotelih. Omeniti velja, da so bile v času zaprtja otoka porušene številne stavbe, zgrajene na črno. Hoteli in restavracije, ki so kršili tamkajšnje okoljevarstvene zakone, so morali zapreti svoja vrata, prav tako masažni saloni na plaži. Pasja kost Omenili smo nekaj zanimivosti o otoku, zdaj ga spoznajmo še z našega zornega kota. Naš let iz Cebuja na otok Panay, kjer je eno od letališč za Boracay, je bil izjemno zanimiv. Vreme smo imeli lepo s precej dobro vidljivostjo. Ker razdalja ni velika in so letala Air Asia dokaj hitra, smo do letališča Caticlan potrebovali približno uro leta. Med letom sem se ves čas nemirno presedal in opazoval skozi okno. Ko sem hotel na stranišče, se mi je prikazala znana oblika otoka - pasje kosti. Pozabil sem na »lulanje« in se osredotočil na otok. Letalo je nad njim nekajkrat zaokrožilo, da je lahko pristalo na majhnem letališču. Priznam, srce mi je pričelo hitreje biti in dlani so postale potne kljub klimatski napravi v letalu. Ko smo izstopili in prevzeli prtljago, se je bilo treba odločiti, ali si bomo prevoz do hotela uredili sami ali bomo izkoristili uslugo kakšne agencije. Pri slednji možnosti so bile cene kar zasoljene, zato smo si prevoz uredili sami. Do pristanišča nas je peljal kombi za nekaj pesosov, malo več časa smo porabili, da smo kupili vozovnico za ladjo, s katero smo se odpeljali na otok Boracay. Cena sicer ni bila visoka, toda po novem imajo precej strožja pravila, ki zahtevajo več birokratskega pristopa - podobno kot na letališču. Vožnja z ladjo do pristanišča Cagbana na Boracayu je trajala deset minut. Izkrcali smo se na POTOPIS 41 »plastičnem« pomolu, ki se je venomer premikal. Vlečenje kovčkov, ko si še malo bolan, po nemirnih tleh je bilo dokaj zahtevno, še težje je bilo po pesku, ki je sledil. Z najemom tri-cikla ni bilo težav, med vožnjo smo bili malo šokirani ob pogledu na pravo razdejanje na »sanjskem« otoku. Kanalizacijske cevi so bile še v pretežni meri na prostem, zato je bilo še vse prekopano, električna napeljava je res neverjetna in je spominjala na kup žic, ki visijo vsepovsod, manjkali niso niti številni odpadki. Bela plaža Naš hotel Estacio Uno Lifestyle Resort je bil pravo nasprotje, saj je bil čist, lep in s prijaznim osebjem. Deležni smo bili pozornosti na vsakem koraku, za dobrodošlico smo dobili odličen sok in vsak svojo ogrlico iz majhnih školjk. Vse to me je spominjalo na Havaje, kjer človeka ob prihodu obdarijo s cvetjem in mu zaigrajo tradicionalno glasbo. Soba je bila velika in lepo opremljena, prav tako kopalnica. Hotel se ponaša z odlično morsko hrano in velikim izborom sadja pri obrokih. Ko smo odložili prtljago in malo »zadihali«, smo se namenili na plažo White Beach, ki je dolga štiri kilometre. Krasita jo fin bel pesek in turkizno zeleno morje. Pri prvem sončnem zahodu se je nebo nebeško obarvalo, kar je bil resnično neverjeten prizor, temperature zvečer so bile zelo prijetne. Za otok je znano, da ima dva sezonska cikla, pri Ahianu piha hladen severozahodni veter in so zmerne temperaturne z malo padavinami, medtem ko pri Habatu piha zahodni ali jugozahodni veter in je vroče vlažno vreme s pogostimi močnimi padavinami. Dan smo končali v enem od lokalov ob plaži z odličnim koktajlom. Cene na otoku so res nekoliko višje kot kje drugje na Filipinih, še posebej v lokalih in restavracijah ob morju. Fotografski motivi za razglednice Naslednji dan sem bil na plaži že ob šesti uri zjutraj in lovil fotografske motive, ki so bili osvetljeni z mehko jutranjo svetlobo. Srečal sem kar nekaj tekačev, ki so pridno nabirali prve kilometre. Malo me je presenetila huda oseka, kajti čolni, ki so bili še zvečer v vodi, so zjutraj »žalostno« ležali na pesku. Zajtrk v hotelu je bil izdaten, še posebej so mi ustregli s palačinkami, pri sadju pa z mangom, ki ga imam najraje. Nato je sledil obisk plaže Diniwid Beach. Domačini so imeli na plaži čolne, s katerimi so prevažali turiste okoli otoka. Malo za šalo sem se pogajal za vožnjo na plažo Puka Beach, ceno sem s 1500 znižal na 800 pesov. Želeli smo na- mreč obiskati Sunset bar, ki sem ga poznal iz turističnih vodičev, a je bila običajna pot zaprta. Svoji dami sem pustil v senci pri enem od bližnjih hotelov, sam pa sem šel okoli hriba do popolnoma porušenega lokala, ki je žalostno končal kot še mnoge druge stavbe, zgrajene na črno. Omeniti moram, da se mi je zdravstveno stanje zvečer poslabšalo, prehlad ni bil več nedolžen, kajti poleg kašljanja me je začelo boleti v prsih. Preventivno sem vzel tableto za tovrstne težave in upal, da bo naslednji dan bolje. Vodni športi in petelinji boji Ker sem ponoči dobro spal, je bilo počutje zadovoljivo. Za jutranje fotografiranje sem izbral mini otoček na plaži White Beach, imenovan Willy's Rock, ki nosi ime po bližnjem lokalu. Zanj lahko rečem, da je najbolj pogosto fotografiran motiv na otoku Boracay. Med zanimive plaže sodi tudi Bulabog Beach, ki je na vzhodni stani otoka. Običajno tam pihajo močni vzhodni vetrovi, ki so primerni za kajtanje. Med našim obiskom je bilo kar nekaj navdušencev nad tem športom. Poleg drugih vodnih športov so priljubljeni tudi petelinji boji. Fant, ki je v rokah držal takšnega bojevnika, se mi je prešerno nasmejal, ko sem ga na ulici fotografiral. Med najbolj zanimive plaže, ki smo jih obiskali, sodi Puka Beach. Do nje smo se peljali s triciklom na električni pogon. Naše raziskovanje šeststo metrov dolge plaže je bilo namenjeno zahodnemu delu, kjer so zanimive skalne formacije z majhnimi zalivi. To območje je fotografsko nekaj posebnega. Sledil je obisk ene najmanj obiskanih plaž na otoku, ki se imenuje Ilig-Iligan Beach. Do te plaže redko vozijo tricikli, zato smo imeli pri vračanju kar nekaj težav. Domačine sem na plaži spraševal po bližnji jami Cristal Cave. Najprej je niso poznali, nato se je eden spomnil, da je zaprta. Na Filipinih oziroma na Boracayu se pogosto zgodi, da neko znamenitost uredijo za ogled in nato nanjo preprosto pozabijo. Ena takšnih zanimivosti je tudi nad plažo White Beach, kjer je velik križ, do katerega vodi križev pot. Steza je bila tako zaraščena, da sem ji komaj sledil. Poleg križa in kapelice pod njim se to mesto lahko pohvali z enim najlepših razgledov na plažo White Beach. Razgled z opicami in račji zarodek za malico Eden mojih zadnjih jutranjih sprehodov je bil namenjen najvišjemu vrhu Boracaya, Mt Luho. Vzpon ni bil zahteven, le nekajkrat sem povprašal za pot domačine. Ker je bil razgledni stolp zaprt, sem pri pazniku moral uporabiti nekaj diplomacije, da sem prišel nanj. Razgled sicer ni bil za bogove, bolj zanimive so bile opice na sosednjem drevesu. Občutek sem imel, da kar čakajo na pravi trenutek, da mi bodo skočile za vrat in odprle nahrbtnik ter si sposodile fotografsko opremo, kajti znane so po tem početju. Na mojo srečo smo se samo opazovali. Ta dan smo namenili kopanju pri hotelu, zvečer pa smo zavili v masažni salon, kjer so nas za nekaj evrov temeljito zmasirale prikupne domačinke. Po masaži sem si zaželel »otoško« specialiteto, imenovano »ba-lot«, to je račji zarodek. Na plaži sem povprašal domačina, ki me je odpeljal do prodajalke s tovrstnim blagom. Ko sem poskusil to jajce, sem preostanek prepustil fantu, ki me je pripeljal, kajti okus je bil res ogaben. Nato sem se zapletel v pogovor s svojim vodnikom glede zaprtja otoka za pol leta. Povedal mi je, da je bilo zelo hudo. Hoteli in lokali so bili zaprti, če so hoteli preživeti, so morali poprijeti za vsako delo, tudi pometati cesto. Preden sva se poslovila, me je povabil, naj pridem naslednje leto januarja, kajti takrat domačini praznujejo največji verski praznik Ati-Athian. Umirjen ritem otoka zamenjajo rajanje, plesi in sprevodi vzdolž obale v čast svetemu sinu Jezusu, ki ga imenujejo Santo Nino. Za vse informacije sem se mu lepo zahvalil ter šel do svojih dam. Podobno sem doživel, ko sem se poslavljal od prikupnih inštruktorjev supanja. Poleg mojih razglednic so z zanimanjem pogledali Novi tednik, čeprav ga je imel eden od njih narobe obrnjenega. Po petih dneh se je bilo treba posloviti od sanjskega otoka. Seveda z željo, da ga bomo še kdaj obiskali. 42 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dopisovanje Karla Destovnika Kajuha s Silvo Ponikvar V zadnjem ohranjenem pismu Kajuh obvesti Silvo o svojem odhodu v »službo: ... danes Ti pišem morda zadnjikrat. Pa le nič se ne ustraši. V torek ali sredo prihodnjega tedna bom nastopil tisto službo izven bloka in zaradi tega Ti ne bom mogel več pisati. Vem, ljubčica moja zlata, hudo Ti bo, zelo hudo, toda če bi vedela za pogoje, pod katerimi sem službo sprejel, in za okoliščine, ki me ženejo, da službo sprejmem, bi bila potolažena. Saj ne bo več tako dolgo. Za moj god bova že skupaj. Kajuh se je pridružil partizanom 25. avgusta 1943, pred odhodom je Silvo še obiskal. Takrat je bila Silva na zaporniškem bolniškem oddelku. To je bilo njuno zadnje srečanje. Njuna ohranjena korespondenca obsega 39 pisem (sedemindvajset Silvinih in dvanajst Kajuhovih pisem). Večina pisem nima zapisane- www.kamra.si kamra ga datuma, zato je vrstni red pisem težko določiti. Ne gre le za ljubezenska pisma. So tudi pomembna zakladnica podatkov o življenju med vojno, saj Silva opisuje zapor, sozapornice, razmere ter dogajanje v zaporu ... Eno Kajuhovo pismo, napisano Silvi Ponikvar, hrani Vojni muzej Logatec, vsa druga pisma pa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Pisma in fotografije ter zvezek s pesmimi je Kajuh pred odhodom v partizane zavil v nepremočljivo platno, dal v škatlo od piškotov in jo zakopal pod češnjo na Vošnjako- vi ulici 22, tako kot mu je v enem izmed zadnjih pisem naročila Silva. Škatlo je Silva izkopala aprila 1945, saj so takrat našli tudi skrivališče na podstrešju. Skrila jih je drugje in jih ponovno izkopala šele po osvoboditvi. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Silva Ponikvar in Karel Destovnik Kajuh leta 1942 (fotografijo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana - rokopisna zbirka) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Maturantje 4. a razreda Pedagoške gimnazije v Celju, 5. junij 1972 Spomini Ta dan je bila valeta, dan slovesa od šole. Dopoldne smo imeli posebno slovesnost v telovadnici šole, na kateri smo predali ključ šole našim naslednikom, 3. letnikom, prevzeli veliki šolski zvonec, ki sta ga nosila dva sošolca, in šli v povorki po ulicah Celja. Na tej slovesnosti so bili prisotni tudi starši in seveda celoten profesorski zbor naše gimnazije. Dan smo zaključili z večerno pogostitvijo in zabavo v restavraciji pri športnem parku Kladivar. Nato je sledilo štirinajst dni priprave na maturo, opravljanje mature in nato konec meseca maturantski izlet po Jugoslaviji. Prispeval: Jožef Čakš Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik V zadnji in predzadnji vrsti: Nada Vinter, Anica Mrak, Marjana Rataj, Sonja Kortnik, Cvetka Ferlež, Štefka Rebernik, Jože Čakš, Darja Pajk, Danica Lošdorfer, Albina Kotnik, Stanko Šket, Olga Krivec, Anka Zidanšek, Darinka Drobnak in Olga Kos. V prvi vrsti: Vojko Hernaus, Zdenka Pristovšek, Majda Završnik, Bernarda Razgoršek, Ida Oprešnik in Milan-Mišo Čoh. Manjka razrednik prof. Karel Arko. r-m ' 1 KAKO STA OBOGATELA FTT ' Nataša Pire Musar in njen mož Aleš Musar med tranzicijo www.reporter.si PREDSEDNICA BO Kako sta obogatela Nataša Pirc Musar in njen mož Aleš Musar med tranzicijo KRŠČANSKI KAMELEONI Nova Slovenija bi se rada odlepila od Janše in prilepila h Golobu OZADJE LOČITVE Spopad zakoncev Cvikl - Legan za luksuzno vilo pod Ljubljanskim gradom INTERVJU Gabriela Babnik, pisateljica: Pri nas niti ne gre za rasizem, ampak primitivizem PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV KUHAJMO SKUPAJ 43 Jagodičevje z vrta ali iz gozda Aromatični sadeži v sladki preobleki Drobni aromatični sadeži, ki rastejo na vrtovih, jasah in v gozdovih, kakor so maline, ribez, borovnice, robide in gozdne jagode, dajejo okus in barvo mnogim božanskim poletnim sladicam. Iz njih pa zlahka pripravimo tudi odlične mezge in džeme, ki jih namažemo na palačinke ali kruh in z njimi obogatimo druge vrste sladic, da nam polepšajo zajtrke in malice. Foto: Andrej Križ Jagodičevje v meloni Sestavine za 4 osebe: • 1 velika ali 2 majhni meloni - dobro ohlajeni • 200 g malin • 200 g rdečega ribeza • 3 žlice sladkorja v prahu • 2 žlici vodke ali maraskina (po želji) Priprava: Večji meloni odrežemo vrh, manjši prepolovimo, z žlico odstranimo semena, nato s posebno žličko izdol-bemo kroglice čvrstega mesa. Kroglice melone potresemo s sladkorjem in poškropimo z vodko ali maraskinom. Dodamo maline in osmukane ribezove jagode, narahlo premešamo in damo nazaj v iz-votljeno melono. MAJA POLJŠAK Domači džem iz jagodičja Sestavine za 4 manjše kozarčke: • 1 kg jagodičja (rdeči in črni ribez, borovnice, maline) • 1 žlica limoninega soka • 800 g sladkorja • 1 vrečka sredstva za želiranje Priprava: Prebrano jagodičje damo v široko posodo ali vok, dodamo 300 g sladkorja in 3 žlice vode ter zavremo. Kuhamo in mešamo 5 minut, nato dodamo preostali sladkor, ki smo ga zmešali s sredstvom za želiranje. Na blagem ognju naprej kuhamo in mešamo še 5 minut, da se sladkor stopi. Nato odstavimo in še vroče razdelimo v čiste kozarčke ter jih takoj zapremo. Odlični kolač z jagodičjem Pita z borovnicami in marelicami Priprava: 1. Moko pomešamo s soljo in 2 žlicama sladkorja, dodamo na kockice narezano maslo ali margarino in maščobo s prsti vtremo v moko, da dobimo drobtinasto zmes. Dodamo 2 ali 3 žlice mlačne vode in na hitro zgnetemo v gladko testo. 2. Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Plitev pekač namažemo z maslom ali margarino in potresemo z moko. Na pomokani delovni površini testo razvaljamo in ga damo v pekač. V skledi zmešamo jajce, rumenjak, Sestavine za okrogel plitev pekač: • 6 marelic • 250 g borovnic • 200 g moke • 1 ščepec soli • 100 g masla ali margarine • 5 žlic sladkorja • 500 g pasirane skute • 1 jajce • 1 rumenjak • 1 žlička sveže nastrgane limone lupinice (lahko 1/3 vrečke zmlete) skuto, 3 žlice sladkorja in limonino lupinico ter zmes zlijemo na testo. 3. Pekač postavimo v ogreto pečico in s spodnje strani pečemo približno 20 minut. Ko se skutni nadev začne strjevati, pekač vzamemo iz pečice, na nadev položimo polovice marelic in vmesni prostor potre-semo z borovnicami. Pekač damo nazaj v pečico in z obeh strani pečemo še približno 15 minut. Ohlajeno pito potresemo s sladkorjem v prahu, nato jo razrežemo in postrežemo. Priprava: 1. Moko zmešamo s pecilnim praškom. Pečico ogrejemo na 180 stopinj. Model namažemo z maščobo in potresemo z moko. Sadje preberemo in potresemo z 1 žlico sladkorja v prahu. 2. Jajca ubijemo, posebej stepemo beljake in ščepec soli v čvrst sneg. V drugi skledi zmešamo maslo ali margarino in 120 g sladkorja. Ko je zmes rahla in penasta, med mešanjem postopoma dodajamo rumenjake. Nato doda- Sestavine za srednje velik tortni model ali pekač podobne velikosti: • 250 g moke • 1/2 vrečke pecilnega praška • 150 g sladkorja v prahu • 125 g masla ali margarine + • 1 žlička za model • 3 jajca • 1 ščepec soli • 1 žlička sveže ali 1/3 vrečke limonine lupinice v prahu • 3 žlice tekočega jogurta ali kislega mleka • 500 g jagodičja (borovnic, malin, ribeza, robid) mo približno polovico moke, limonino lupi-nico in jogurt ter dobro zmešamo, nazadnje izmenično primešamo še preostalo moko in beljakov sneg. 3. Testo stresemo v pripravljen model, obložimo s sadjem, postavimo v ogreto pečico in pečemo približno od 30 do 40 minut. Čas pečenja je odvisen od vrste in velikosti modela ali pekača in debeline plasti testa. Pečen kolač pustimo, da se ohladi, nato ga potresemo s preostalim sladkorjem v prahu. Skledice s skuto in borovnicami Lahka panakota z jagodičjem Sestavine za 6 porcij: • 250 g svežega ali zamrznjenega jagodičja • 7 zvrhanih čajnih žličk zmlete želatine • 7 dl mleka • 4 žlice sladkorja • 2 dl sladke smetane • 2 žlički cvetličnega ali akacijevega medu Priprava: 1. V skodelici zmešamo 6 žličk želatine s 6 žlicami hladne vode in pustimo 10 minut, da želatina nabrekne. Med tem v posodi zavremo mleko, smetano, 2 žlici sladkorja in med. V vrelo mleko s smetano damo želatino, odstavimo in mešamo, da se želatina stopi, nato nalijemo v skledice in damo na hladno, da se strdi. 2. V skodelici zmešamo 1 zvrhano žličko želatine in 2 žlici vode. V kozici zmešamo jagodičje in 2 žlici sladkorja, segrejemo, dodamo želatino, premešamo in odstavimo. Ja-godičje razdelimo v skledice s panakoto in dobro ohladimo. Priprava: 1. Testo razrežemo na 18 kvadratov velikosti 12 cm. Vdolbinice pekača za mafine namažemo s stopljenim maslom, nato vsak kvadrat testa premažemo s stopljenim maslom in po dva skupaj zložimo tako, da se vogali ne prekrivajo, in ju damo v vdolbinico pekača. 2. Pečico ogrejemo na 170 stopinj, Skuto, jajci, sladkor in limonino lupinico dobro zmešamo in nadev razdelimo v testene skledice. Pekač postavimo v ogreto pečico in s spodnje strani pečemo 15 minut. Nato na nadev damo še borovnice ter z obeh strani pečemo še približno 8 minut. 3. Pečene skledice pustimo, da se malo ohladijo, nato jih iz pekača previdno preložimo na mrežico in pustimo, da se popolnoma ohladijo. Po želji jih lahko posujemo še s sladkorjem v prahu. Sestavine za 9 kosov: • 3 listi vlečenega • testa • 80 g stopljenega • masla • 500 g skute • 2 jajci • 4 žlice sladkorja • 1 žlička sveže • nastrgane limonine lupinice • 250 g borovnic 44 BRALCI POROČEVALCI Z roko v roki z zelišči V Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je bilo v zadnjem tednu pouka še zelo živahno. Obiskali so nas dijaki in njihovi mentorji iz petih evropskih držav: Poljske, Italije, Francije, Nemčije in Češke. Obisk je bil organiziran v okviru projekta Erasmus+, Green line of life. Seminar je ponudil udeležencem pestro izbiro tem, kar simbolizira že naslov Z roko v roki z zelišči. Na ino-vativen in zanimiv način smo spoznavali zelišča in zdravilne rastline ter si ogledali primere dobrih praks. Že prvi dan smo dopoldne gostom predstavili staro mestno jedro Celja. Popoldne je bilo v šoli uradno odprtje seminarja, kjer je takoj po uvodnih nagovorih sledila delavnica s spoznavanjem zelišč in zdra- vilnih rastlin po tipu, okusu in vonju. Udeležence smo naključno razporedili v tri večje skupine, kjer so morali sodelovati pri prepoznavanju zelišč, jih poimenovati z botaničnimi imeni in tudi v svojem jeziku, pri čemer so uporabljali IKT--tehnologijo. Prvi poletni dan smo preživeli na Obali, kjer smo spoznavali avtohtone sredozemske rastline in se ohladili v morju. Obiskali smo tudi Tartinijev Piran in se polni prijetnih vtisov vrnili v Celje. V sredo smo po uvodni predstavitvi programov in zgodovine šole občudovali šolski park, ki so ga oblikovale številne generacije dijakov, učiteljev, študentov in predavateljev. V parku najdemo tudi posebne, fosilne rastline, ki izvirajo iz časov dinozavrov. Sledile so tri delavnice, kjer smo uporabili zelišča v tlakovcih, zasadili zeliščno gredo z baziliko in ža-franiko ter uredili visoke grede iz gabionov in jih zasadili z zelišči. Dan smo končali z umetniškim ustvarjanjem, saj smo se preizkusili v risanju zelišč. V četrtek je bila v šoli delavnica o uporabnosti zelišč v ku-linariki in kozmetiki. Udeleženci so pripravili malico, okrasili prostor, izdelali vsak svojo »celjsko kremo«, ognjičevo mazilo, zeliščno sol in piling. Po kosilu smo si ogledali še ekološki Zeliščni vrt Majnika v Žičah. Udeležencem smo želeli pokazati, da je mogoče uspeti tudi z manjšo kmetijo, kjer nam je lastnica predstavila svojo podjetniško zgodbo od profesionalne športnice do pridelovalke in predelovalke zelišč. Zadnji dan seminarja smo z udeleženci raziskovali naravne lepote Savinjske doline, ki je znana po hmelju, t. i. zele- V Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je bilo v zadnjem tednu pouka še zelo živahno. Obiskali so jo dijaki in njihovi mentorji iz petih evropskih držav. nem zlatu, njene naravne znamenitosti pa so skrite tudi pod površjem. Čeprav jama Pekel ni velika, nudi obiskovalcem mnogo kraških znamenitosti. Zgodovino hmelja smo spoznali v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer so nam bile predstavljene tehnologija pridelave hmelja, njegova zdravilna vrednost ter 'mm uporaba. Sprehodili smo se po Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Navdušila nas je tudi fontana piva v središču Žalca. Z različnimi temami, različnimi pristopi, smo ves teden odstirali skrivnosti zelišč za uporabo v vsakdanjem življenju. Seminar je bil organiziran na pragu poletja, za večino udeležencev je bil teden tudi zadnji v šolskem letu. V zeliščno mavrico smo speli vseh 29 prijetnih spominov na skupno druženje. Zadovoljni udeleženci in organizatorji seminarja smo se poslovili v prijetnem vzdušju šolskega parka. LIDIJA OBLAK, ROMANA ŠPES Dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina na ekskurziji Po poteh Celjskih grofov Po poteh Celjskih grofov Na začetku junija smo se dijaki prvega letnika gimnazije Šolskega centra Rogaška Slatina v jutranjih urah odpeljali na ekskurzijo v Celje. Poimenovali smo jo Po sledeh Celjskih grofov. Začela se je na gradu Žovnek. Ta spada med najstarejše gradove na Slovenskem, saj je bil omenjen že v 12. stoletju. Zadnji lastnik ga je zapustil v začetku 17. stoletja in takrat je začel propadati. Danes je od mogočnega gradu ostala le še ruševina, ki jo postopno obnavljajo. Žovneški oziroma Celjski so odkupili velik del mesta Celje, bili pa so povišani celo v kneze. Čeprav so imeli lastniki tudi celjski grad, so ostali močno navezani na grad Žovnek. Ogled smo nadaljevali na Celjskem gradu. Prvič je bil omenjen v 14. stoletju. Pomembno vlogo je imel grof Friderik I., ki se je z družino priselil na grad in ga močno povečal. Dogradil je stolp, poimenovan po Frideriku II., saj je bil zaradi prepovedane ljubezni z Veroniko Deseniško v njem zaprt. Dinastija se je končala z zadnjim potomcem, grofom Ulrikom II. Na gradu smo izvedeli o življenju Celjskih grofov, simbolih, ki so jih imeli, spoznali smo srednjeveške mučilne naprave, si ogledali mogočno obzidje, ki je varovalo grad. Hkrati nam je obzidje ponudilo prečudovit pogled na mesto Celje in okolico. Tretja postaja Celjskih grofov je bila v središču Celja. Obiskali smo pokrajinski muzej, kjer so nas seznanili z življenjem v času Celjskih grofov, videli smo tudi čisto prave lobanje teh znamenitih slovenskih knezov, na katere smo Slovenci pogosto premalo ponosni. ANJA KLUN, 1. a-razred Ob dnevu Primoža Trubarja Na tega velikega in pomembnega moža se v Sloveniji vsako leto spomnimo vsaj dvakrat. Prvič 8. junija, ko praznujemo njegov dan, in nato še ob dnevu reformacije, 31. oktobra. Tradicionalno se njegovemu spominu ob tem dnevu v svojih društvenih prostorih poklonimo tudi člani domoljubnih organizacij naše občine Štore. Naša država se je temu resnično velikemu Slovencu med drugim poklonila tudi s tem, da je bil upodobljen na denarni enoti, bankovcu za pet slovenskih tolarjev. Tudi zdaj ko imamo evro, je upodobljen na kovancu za dva evra. Takšna upodobitev je zame izjemna in sem nanjo iskreno zelo ponosen. Rojen je bil na Rašici pri Velikih Laščah, umrl je kot pastor v Derendingenu na Nemškem 28. junija 1586. Kakšna nepojmljiva usoda in skrivnostno naključje. Oba življenj- ska dogodka v istem mesecu. Kot velik in pomemben Slovenec bi bil verjetno neizmerno zelo ponosen, da Slovenija praznuje dan državnosti ravno junija. Z abecednikom in s katekizmom je okoli leta 1550 položil temelj slovenske književnosti, poslovenil je novi testament, psalme. Bil je protestantski duhovnik, prevajalec in pisatelj. Služboval je v več krajih na Slovenskem. Znan je bil po izjemni varčnosti, dobrem gospodarjenju in prenavljanju cerkva. Služboval je tudi v Celju in Laškem. V obeh občinah ima postavljen lep spomenik. Tudi tako se poklonimo njegovemu neizbrisnemu spominu. Vsekakor moramo skrbeti, da spomini na tako velike Slovence, kot je Primož Trubar, nikoli ne zbledijo in ne gredo nikoli v pozabo. SREČKO KRIŽANEC Upamo si sanjati Modna revija 2022, ki smo jo poimenovali Upam si sanjati, je ena od dejavnosti, ki jih organiziramo v Varstve-no-delovnem centru (VDC) Saša, ko obeležujemo 30 let delovanja organizacijske enote Ježek Velenje. Modno revijo so pripravili uporabniki (osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju) in zaposleni VDC Saša. Sodelovali so uporabniki in zaposleni iz vseh organizacijskih enot - OE Ježek Velenje, OE Maksi Žalec, OE Vrba Mozirje in BE Mozirje. Vodja projekta je bila Natalija Brunšek Lenart, ki je poskrbela tudi za vso spremljevalno dogajanje (petje, predstavitev dela v slikah, ki je bila na prizorišču, ubese-dila dogajanje). Dogodek smo izvedli ob podpori Mestne občine Velenje, ki nam je pomagala z nagradami, posodila rdečo preprogo in zagotovila prostor. Program so izvedli uporabniki VDC Saša. V njem so sodelovali tudi učenci Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga Velenje. Mladinski center Velenje je poskrbel za ozvočenje, Festival Velenje za postavitev stolov, frizerski salon Hipnotik za ureditev pričesk naših uporabnic manekenk, medtem ko je Pekarna Presta poskrbela za pogostitev. Manekenke, modeli na reviji, so bile uporabnice Nataša, Barbara, Teja, Jana, Anja, Veronika. Spremljali so jih naši uporabniki Luka in Dževad, Dejan, Marjan. Zaplesali so na Čukove Krokodilčke, Luka in Barbara sta zapela pesem Ulala. DARJA FIŠER Varstveno-delovni center Saša je pripravil modno revijo. Srečanje ljudskih godcev na Svetini To srečanje je namenjeno sodelovanju skupin, ohranjanju slovenske narodne pesmi in druženju ljudskih pevcev tako doma kot v mednarodnem prostoru. Šlo je za tretje tovrstno srečanje in bo ostalo kot tradicija našega društva DHKB pri harmoniki. Ljudski godci smo se zbrali v Celju, kjer nas je pozdravil podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek. Nadaljevali smo pot na Svetino, kjer smo si ogledali cerkev, v kateri nas je sprejel župnik Vinko Kraljič in nam povedal nekaj o njeni zgodovini. Dogajanje v domu na Svetini se je začelo ob 13. uri. Nastopila je folklorna skupina Društva upokojencev Štore. Na srečanju so nastopili še ljudski pevci Taščica iz Rač pri Mariboru, ljudske pevke Sončnice iz Ostrožnega pri Celju, Bučenski Ramplači z Dolenjske, Ljudski pevci Ko-novski Štrajharji iz Velenja, folklorna skupina društva Desanke Maksimovič, godci Novi veseli jahači, duo Simi in trio Pink. Zavalujemo se Mestni občini Celje, Občini Štore in predstavniku Občine Pliberk Trampušu. Zahvaljujemo se tudi glasbenemu omizju Pliberk, katerega člani radi pridejo na našo prireditev, ter vsem sodelujočim. DRAGO SIVKA Na Svetini je bilo mednarodno srečanje ljudskih godcev. BRALCI POROČEVALCI 45 Dobitniki županovih petic in župan Tomaž Žohar V Braslovčah z županovimi peticami V Braslovčah so dan državnosti proslavili z osrednjo občinsko proslavo z bogatim kulturnim programom in s podelitvijo priznanj de-vetošolcem, to je županovih petic. Dogodek se je končal s koncertom ene najpopularnejših slovenskih skupin Joker out. Proslavo, katere rdečo nit je predstavljal slogan »gradimo Slovenijo«, so povezovali Jasmina Roter Jager, Andrej Šram in Luka Jager, ki so predstavljali vsak del slovenske zastave. Prireditev so v uvodu poleg himne s čudovito točko začele plesalke plesne skupine KD Mavrica, ki so s trakovi soustvarile del scene dogodka in ga s plesnim nastopom tudi končale. Za odličen glasbeni vložek so poskrbeli Katarina Meža (vokal), Tanja Lončar (citre) in Urban Meža (kitara) ter saksofonistka Maja Sternad. Simpatičen vložek programa so dodali učenci OŠ Braslovče pod vodstvom Martine Vozlič in Saše Bitenc Janko. Osrednji del proslave je predstavljala podelitev simboličnih nagrad letošnjim de-vetošolcem (53) in še posebej županovih petic (13) najboljšim učencem, ki so dosegli po- seben učni uspeh v celotnem osnovnošolskem izobraževanju. Podelil jih je župan Občine Braslovče. Učencem je namenil tudi spodbudno popotnico. V svojem nagovoru je kot osrednji govornik poskusil prebuditi zavedanje, da nič v življenju ni samoumevno, niti svoboda niti mir, in da moramo to ceniti ter spoštovati. Dotaknil se je tudi pomena medčloveških odnosov in poudaril, da je prijateljstvo bogastvo in privilegij in naj drug drugemu pomagamo. Če pa že pomagati ne moremo, vsaj ne škodimo. V tem duhu je tudi devetošol-cem zaželel, naj sledijo svojemu srcu in verjamejo vase. Dogodek se je končal z odličnim koncertom, ki je navdušil množico, zbrano na Skupnem placu. TT Prihodnja svetovna . . . popotnica in znanstvenica Neli Stankovič je osmošol-ka OŠ Polzela, ki že od nekdaj obožuje naravo in vse, kar je povezano z njo. Blesti na področju naravoslovja. Predvsem se je izkazala na tekmovanjih iz matematike, kemije in biologije. Rada se sooča z izzivi, in sicer zlasti s tekmovanji iz znanja. V letošnjem šolskem letu je na tem področju dosegla štiri zlata in dve srebrni priznanji na tekmovanjih na državni ravni. Najbolj je ponosna na zlato priznanje iz logike, saj je v priprave vložila veliko truda in prostega časa, in še prvo njeno zlato priznanje v tem šolskem letu je bilo. Vsako priznanje ji nekaj pomeni, predvsem je potrdilo, da je na pravi poti do uspeha. Udeleževala se je tekmovanj na vseh področjih. Priprav na tekmovanja se loti odgovorno in z vso vnemo. Za tekmovanje iz logike se je naučila tipe nalog in se pripravljala tako, da je reševala in rešila izjemno veliko raznovrstnih nalog. Na druga tekmovanja se je pripravljala s pomočjo gradiva, ki so ji ga dale učiteljice. Znanje je zanjo vrednota. Prepričana je, da ji ga ne more nihče vzeti, prav tako je ne- precenljiv zaklad, ki ga lahko neomejeno nadgrajuje. Šolo in pouk zelo rada obiskuje, saj se tam druži s prijatelji, pomembno ji je pridobivanje novih znanj in možnost sodelovanja na tekmovanjih. Veliko ji pomenijo učitelji, saj ji pomagajo na poti do uspeha, še posebej učiteljica slovenščine, gospa Mojca Cestnik, saj je njena vodnica in vzornica. Življenjski cilj Neli je postati znanstvenica ter svetovna popotnica. Želi napisati raziskovalno nalogo s področja naravoslovja in se udeleževati tekmovanj. Njen najljubši predmet je kemija, saj je delno povezana tudi z naravo, ki jo ima izjemno rada. Nima veliko prostega časa, a vseeno si vzame čas za risanje, branje leposlovja in gibanje na svežem zraku. Navdih za svoje ilustracije vedno črpa iz narave. Najraje posega po angleških romanih, v roke vzame tudi knjige slovenskih avtorjev. Obiskuje učne ure baleta in je prostovoljna gasilka. Obe dejavnosti ji pomenita sprostitev, gibanje in nepozabno druženje s prijatelji. Pri baletu redno nastopa in zdi se ji, da je to zapleten in perfekcionističen ples, z gasilci pa se bo udeležila gasilske ч • t ^Zm & d Ш ) «m s-f Neli v Cankarjevem domu na podelitvi priznanj Zotkini talenti 2022 olimpijade v Celju, ki bo to poletje. Neli rada dela v skupini. Zlato priznanje iz znanja kemije je dosegla s poskusom, ki ga je izvedla v timskem duhu, s pomočjo sošolke Ane Marie Kuder. Neli je lahko ponosna nase in na svoje uspehe. Je tudi izjemno prijetna sogovornica, ne le (prihodnja) intelektualka, zato verjamem, da bomo o njej še pisali, brali in slišali. AJDA ČREMOŽNIK, 6. razred Najboljši učenci iz občine Štore Županov sprejem najboljših učencev Občina Štore je 15. junija povabila najboljše učence Osnovne šole Štore na sprejem k županu. Generacija 2021/22 je prva, ki jo je župan gostil v novih občinskih prostorih. Dogodka se je udeležilo 12 izjemnih učencev, ki so dejavni in uspešni na več področjih ter si zagotovo zaslužijo našo pozornost in iskrene čestitke. To so Neva Guček, Gal in Lea Jurkošek, Lana Kačičnik, Gašper Vodišek, Teo Podpečan, Gal Pušnik, Jure Robek, Živa Selič, Maj Štrlekar, Maša Tovornik in Živa Zimšek. Župan je v pozdravnem nagovoru dejal, da so učenci v vseh devetih letih šolanja dokazali, da se z delom, vztrajnostjo in s trudom lahko doseže zastavljene cilje. Še bolj kot cilj jim naj bo v življenju pomembna pot, po kateri bodo stopali in na njej puščali sledi. V Osnovni šoli Štore in kraju so pustili sled, zdaj naj pogumno sledijo svojim sanjam in naj ne skrbijo, če kdaj zaidejo, pomembno je, da ostanejo zvesti sebi in da so ponosni nase. Zahvalil se je tudi ravnateljici Mojci Rožman, razredničarki Branki Bajc in razredniku Matiji Pačniku za odlično vodenje učencev na njihovi izobraževalni poti. Šola in krajevna skupnost sta tisti, ki skrbita, da zapisani rek drži, torej da se učenci ne učijo samo za danes in samo za šolo, ampak za danes, jutri in za celo življenje. KATARINA MAČEK Nastopajoč I l 'Ш Konec pouka in slovo ravnateljice V petek, 24. junija, je bilo v OŠ Frana Kranjca Celje na zadnji šolski dan svečano. S proslavo smo obeležili praznični dan - dan državnosti. Zvrstilo se je kar nekaj plesnih in pevskih točk. Po proslavi je sledila podelitev pohval in priznanj učencem za dosežke na državnih tekmovanjih na različnih predmetnih področjih. Tudi v tem delu so nastopajoči dogajanje popestrili z zanimivimi točkami. Prireditev je bila zelo čustvena, saj ravnateljica Danica Šalej odhaja v pokoj. Od nje so se učenci ob koncu programa poslovili in se ji zahvalili za ves trud in uspešno delo pri vodenju šole. Presenečenj še ni bilo konec, saj nas je ravnateljica pred svojim odhodom presenetila s skritim glasbenim gostom. To je bil Dejan Dogaja, s katerim smo na koncu vsi skupaj zapeli, zarajali in se veselo odpravili na zaslužene počitnice. KLARA LONČAR, IVICA LAPANJA, SUZANA FIDERŠEK Obiskal nas je Primož Suhodolčan Po dveletnem premoru smo v III. OŠ Celje ob koncu tekmovanja za bralno značko v četrtek, 9. junija, spet gostili slovenskega kulturnega ustvarjalca. Po štirinajstih letih nas je z obiskom spet razveselil pisatelj Primož Suhodolčan. Pisati je začel že pri dveh letih. Takrat je »pogruntal«, da svinčnik ni za to, da ga grizeš ali mečeš mami v glavo, ampak da lahko z njim nekaj napišeš. V osnovni šoli je redno objavljal v šolskem glasilu, veliko je k njegovem pisanju pripomoglo tudi veliko pisateljsko ime, ki ga je imel Primož kar doma. To je bil njegov oče Leopold Suhodolčan, eden najboljših slovenskih mladinskih pisateljev in začetnik gibanja Bralna značka v Sloveniji. Zaradi prerane očetove smrti je bil Primož kmalu skoraj potisnjen v pisateljske vode, saj je nadaljeval očetove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter o Petru Nosu. O stvorih, takšnih in drugačnih, papigah, ki ne utihnejo, in o nesrečah, ki se kar vrstijo, je pripovedoval bralcem od 2. do 9. razreda. Učenci smo bili navdušeni. Vsa zahvala gre gospe knjižničarki Urški Sotler in Tadeju Gregorcu, da sta nam pripravila tako lepo druženje s pisateljem Primožem Suhodolčanom. Ob koncu šolskega leta smo potrebovali prav to. Sproščeno druženje s pisateljem, ki nas je spravil v smeh. Zato smo se vrnili v razrede prepričani, da bomo tudi drugo leto del svojega prostega časa namenili knjigam in branju. Bralci III. OŠ Celje 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Izdal se je Marjan je obiskal svojega najboljšega prijatelja, ki je ležal v bolnišnici. »Kaj pa se ti je zgodilo, da si tako razbit?« »Pretepli so me.« »Zakaj?« »Ker sem zakašljal.« »Ne razume, pretepli so te, ker si zakašljal?« »Ja, ampak v omari.« Izbira Žena reče besno svojemu možu: »Izberi: nogomet ali jaz!« On: »Ali lahko počakaš 90 minut?« Lahko V gostilni se pogovarjata prijatelja: »A ti piješ? Ali ti ni zdravnik to strogo prepovedal?« Drugi veselo: »Zdaj lahko, zdravnik je umrl.« Prepir Predlagal sem svoji ženi v supermarketu, da kupiva zaboj piva za 15 evrov. Rekla je, da ne pride v poštev, potem pa brez besed kupila kremo za obraz za 65 evrov. Rekel sem ji, da bi bila lepša ob zaboju piva kot pa s kremo. In tako se je začel prepir. Pred nekaj dnevi sem vprašal ženo, kam bi hotela za obletnico poroke. Rekla je: »Nekje, ker še nisem še nikoli bila.« Predlagal sem ji kuhinjo. In tako se je začel prepir. Ko sem gledal nogometno tekmo, je žena sedla poleg mene in vprašala: »Kaj pa je na televiziji?« »Prah,« sem ji rekel. In tako se je začel prepir. Vprašal sem ženo, če ima kakšno posebno željo za rojstni dan. Odgovorila je: »Želim nekaj rdečega, ki potegne do 100 v treh sekundah!« Kupil sem ji rdečo tehtnico. In tako se je začel prepir. Moja žena se je pogledala v ogledalu in bila je nezadovoljna z videzom. »Počutim se strašno, imam preveč kil in podočnja-ke. Prosim, takoj mi reci nekaj lepega in pozitivnega!« Dejal sem ji, da ji oči odlično delujejo. In tako se je začel prepir. Bil sem z ženo na obletnici mature. Eden od prisotnih je praznil kozarec za kozarcem. Vprašal se jo, če ga pozna. »Seveda,« je odgovorila. »Dolgo sva bila skupaj in ko sva končala, je začel piti.« Rekel sem ji: »Kdo bi rekel, da bo tako dolgo praznoval.« In tako se je začel prepir. Vprašanja »Mama, kdo je ljubica?« »To je hudobna teta, ki troši naš denar.« »In kdo je ljubimec?« »To je gospod, ki pomaga očku.« Me vpraša soseda: »Kako je vam debelim v tej vročini?« Sem ji rekla: »Vroče nam je tako kot vam neumnim.« Mi reče sodelavec: »Ej, dolžnost te kliče ...« Jaz: »Povej ji, da bom poklical nazaj...« Kako smo si različni. Jaz spim na boku, kolega na hrbtu, njegova bivša pa z vsakim ... Žena mi je pravkar rekla: »Prav imaš, zmotila sem se.« Kaj naj naredim? Ima kdo kake izkušnje? Oven Tehtni ca Km Hotelu sem napisal: »S seboj na dopust bi zelo rad vzel tudi svojega psa. Je lepo negovan in se lepo obnaša. Ali obstaja kakšna možnost, da pes prespi v hotelski sobi?« Odpisal mi je lastnik hotela: »Že dolgo sem lastnik hotela. V tem času še nisem doživel, da bi nam pes ukradel brisače, posteljnino, jedilni pribor ali slike s sten. Prav tako se mi še ni zgodilo, da bi da bi moral sredi noči iz hotela nagnati psa zaradi razgrajanja in pijančevanja. Še noben pes ni nikoli pobegnil, ne da bi plačal račun. Torej, da, vaš pes je več kot dobrodošel pri nas. In če bo jamčil še za vas, ste dobrodošli tudi vi!« Lunin prvi krajec v tehtnici bo v četrtek usmeril vašo pozornost na odnose. Pripravite se, mogoče bo treba kaj razčistiti, ponuditi kakšen konkreten odgovor. Vsekakor vam bo vaš vladar Mars nudil zanos in obilico energije, ki jo boste uporabili za napredovanje. Nikakor ne boste odnehali. Cilja pri svojem načinu delovanja zagotovo ne morete zgrešiti, zato se boste veselili končnih rezultatov. 3\k Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Vaša vladarica Venera potuje po sorodnem znamenju dvojčkov, kar je odlična novica za vas. Vaše družabno življenje bo pestro. Morda si boste občasno celo zaželeli nekaj zasebnosti in miru. Zadeve vam bodo šle dobro od rok, ne glede na to, da se včasih počutite onemogočeno in ranljivo. Čas za velike preobrate je pred vami, zato skrbno varujte moči. škorpijon Imeli boste ogromno energije, saj planet akcije potuje prav po vašem znamenju. Moči vam ne bo zmanjkalo, prav tako ne bojevitega duha. Uspešni boste, zato dobro premislite, kaj vse bi želeli doseči. Počasi boste uredili zapletene zadeve in naprej odšli z visoko dvignjeno glavo. Na poslovnem področju se vam bo porodila odlična ideja, ki jo boste kmalu vnesli v svoje delovanje. Dvojčka Vaš vladar Merkur je pravkar zapustil vaš znak, kar vam je bilo v preteklih dneh zagotovo v pomoč. Preteklosti ne boste uspeli ubežati, zato je najbolje, da razrešite nekatere spore. V ljubezni boste doživeli popoln preobrat, saj trenutno potuje vladarica ljubezni Venera prav po vašem znaku, zato se vam obeta tudi nekaj sprememb na drugih življenjskih področjih. Rak V petek in soboto boste gostili Luno, zato bo dogajanje okoli vas precej pestro. Nikakor ne boste mogli pozabiti zadeve, ki vam jemlje spanec in povzroča slabo voljo. Čas za čiščenje preteklosti je tudi za vas nujno potreben, zato se z vso močjo lotite tega. Bolje se boste počutili in rezultati bodo prav ugodni. Bolj kot na sebe se skušajte v teh dneh osredotočiti na zunanje okoliščine. Privoščite si sprostitev ob vodi, reki, bazenu, jezeru ali morju. Strel ec Od nedelje do torka dopoldne boste gostili Luno v svojem znamenju. Rahlo vam že preseda ležernost ljudi, ki vas obkrožajo. Ne glede na to, da imate pred seboj vrsto opravil in nalog, si ne smete privoščiti spodrsljajev v komunikaciji. Bodite neomajni, vendar še vedno ohranite prijaznost. Venera v nasprotnem znaku prinaša potrebo, da razčistite zadeve na čustvenem področju. Spraševali se boste, ali je tisto, kar mislite, res. Sonce, ki potuje po vašem znaku, vam prinaša obilo energije in vaša moč se krepi. Vaša občutljiva narava se bo umaknila v ozadje in na površje bo prišla vaša prodornost. S svojim delovanjem boste nehote povzročili pravi šok v okolici. Na koncu se boste še zelo zabavali. Počutili se boste kot zmagovalec. Na čustvenem področju boste za spremembo znali pogledati na situacije tudi z razumom. Kozorog Življenjska energija bo v teh dneh nekoliko nižja, saj je Sonce v opoziciji z vašim znakom. To pomeni, da pazite pri večjih telesnih naporih. Luna v vašem znamenju bo v sredo polna, kar vam bo dajalo veliko optimizma in zanosa. Čas je primeren, da razrešite nekatere nedokončane zadeve, povezane s preteklostjo. V ljubezni boste žareli. Vodnar Poletja se veselite kot majhen otrok. Znali boste uživati v njegovih darovih in si ustvariti prijetne okoliščine za preživljanje časa. Bivanje Jupitra v ognjenem znamenju bo povzročalo nemir in velika pričakovanja. Odločili se boste in končali zadevo, ki vam preseda. Na koncu boste zmagovalec, ne glede na to, da boste izgubili kar nekaj dragocene energije. Po finančni plati lahko v teh dneh marsikaj uredite sebi v prid, zato ne oklevajte. Izkoristite priložnosti oziroma si jih ustvarite. Uspešni boste. Mars vam bo prinašal obilo energije, ki jo boste koristno uporabili na vseh življenjskih področjih. Čeprav vam energije ne bo primanjkovalo, ne hitite brezglavo. Naredite si dober načrt in določite, kaj ima prednost in kaj lahko počaka. Devica Pri delu boste pridni in prizadevni, vztrajali boste tudi takrat, ko bodo drugi že nehali. Seveda se vam bo to obrestovalo. Imeli boste izredno močne občutke, zato jim verjemite, čeprav vam bo pamet govorila drugo zgodbo. Nekdo bo nežno potrkal na vaše srce in s tem povzročil pravo zmedo. Čustva in razum bodo v nesorazmerju, zato se boste počutili nemočno in ranljivo. Čas je, da končno ugotovite, kaj čutite. Ribi Vladavina raka vam je pisana na kožo, odlično se boste počutili. Vaš vladar Neptun se je že obrnil v retrogradno gibanje, kar predstavlja za vas ponovno proučevanje situacij, s katerimi ste se že ukvarjali v preteklosti. Čustvena razmerja bodo še burila vašega duha, zato se nikakor ne boste mogli pomiriti. Pred vami so dnevi, v katerih boste prejeli kar nekaj ugodnih vesti. Bodite potrpežljivi in zmerni. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Ne maram videti, kako se igra z njimi KrižamKe & ugahKe STANJE BREZ KONKURENCE NATRGU SARMIRAJTA BRENKALA S ŠESTIMI STRUNAMI STARORIMSKI POZDRAV Povsod z vami AMERIŠKA IGRALKA BOLNIK S SKLEROZO PREBIVALCI LAOSA SUROVINA PRIČA ZA KRUH NESREČE SIN SARE IN ABRAHAMA MEDNARODNA OZNAKA ISLANDIJE PRIPRAVA ZA NAPENJANJE ŽICE 12 BRITANSKA PEVKA (RITA) POTEKA V ŠOLI P. LOVŠIN: NAJBOLJŠI . NAŠ NEKDANJI PRAVOSODNI MINISTER ZALAR 8 15 KOT ... BREZ GLAVE URADNE LISTINE TEKMUJVA NA DIRKI OKRAJŠAVA ZA 1. DAN VTEDNU Henriku sem rekla, naj si odpne srajco, če želi veter ... KOLORADSKI HROŠČ EBENOV LES NETO-REGISTRSKA TONA JAMA, NASTALA Z UDRTJEM TAL TEN 1 VRSTA MAMILA PRIMES NAFTNIH DERIVATOV AMERIŠKI IGRALEC HARRIS TI OČETA DO PRAGA, ... TEBE ČEZ PRAG PLJUČNI, MOŽGANSKI NAKLONITEV (POZORNOSTI) UPRAVLJA PLANINSKO KOČO NENASIČENI OGLJIKOVODIKI KLJUNASTA FLAVTA JE . PIHALO SPODNJI DEL OBRAZA NEKDANJI PREDSEDNIK BURKINA FASA (THOMAS) FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK PLOD STROČNIC ODPOSLANCI NEMŠKA ŠPORTNA ZNAMKA PESTNER: TRIDESET .. OSKAR DANON NOVO-MAŠNIŠKI PRIPRAVNIK NEKD. VESLAČ MUJKIĆ DELO-MRZNEŽA SPREMEMBA NA BOLJŠE SYLVESTER STALLONE ZBADLJIVI LEPOSLOVNI DELI DANKE SO SOSEDE ... JAZ, TI, ... TOVARNAV MEDVODAH IDENTIČNA SKRBI ZA RED NA PRIREDITVI POHIŠTVENO PODJETJE V ŽELEZNIKIH ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH SLOVENSKI KARDINAL (FRANC) 17 . ŽELVE SO RISANI JUNAKI REKA V ANGLIJI MOŠKI (ANG.) TIBETANSKO GOVEDO STARA SLOVANA NAJSTAREJŠE MESTO NA SVETU 16 ZDRAVILNA RASTLINA DOMAČE PERILO NAJ SE DOMA ... NATAŠA BOKAL MESTO V MEŽIŠKI DOLINI SLOVENSKA PEVKA DEŽMAN ČUTI HUDE BOLEČINE, NEUGODJE RAZGIBANOST VENO TAUFER 14 AVTOMOBILSKA OZNAKA OMANA POSEDOVATI IZVAJA PESEM LAHKO NOČ, PIRAN TROPSKA VZPENJAVKA NI V REDNEM DELOVNEM RAZMERJU 10 NE NA STROP, NE NA STENO PRVI ČLOVEŠKI PAR 13 SUDOKU 525 5 9 4 6 1 4 5 3 2 3 7 8 5 6 7 3 9 3 8 4 9 1 8 2 SUDOKU 216 7 6 8 1 2 7 6 9 5 3 8 8 4 5 6 7 9 5 3 2 2 7 1 8 1 4 3 REŠITEV SUDOKU 524 REŠITEV SUDOKU 215 6 5 2 3 1 8 9 7 4 9 8 3 7 6 4 2 1 5 4 1 7 2 9 5 6 3 8 2 3 9 5 7 6 4 8 1 5 4 1 9 8 3 7 2 6 7 6 8 4 2 1 3 5 9 3 9 4 8 5 7 1 6 2 1 7 5 6 4 2 8 9 3 8 2 6 1 3 9 5 4 7 6 3 9 5 7 4 2 1 8 5 8 7 6 1 2 3 9 4 4 2 1 9 8 3 5 7 6 2 9 8 7 4 6 1 5 3 3 4 6 1 5 9 7 8 2 7 1 5 2 3 8 4 6 9 1 6 3 8 2 5 9 4 7 8 7 4 3 9 1 6 2 5 9 5 2 4 6 7 8 3 1 novi tednik VMHÜ г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 12. julija. Geslo iz številke 26: Pošljite svoj potopis Izid žrebanja 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Peter Iva-novsky iz Celja, Tina Černe iz Šentjurja in Marta Čerčnik iz Šmartnega v Rožni dolini. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 7 4 3 11 60 MINUT 5 2 6 9 Ш Križanke po meri J reševalcev. I Ker si zaslužite I najboljše. www.trik.si 48 TA PISANI SVET i "}■'.vs■ :-- vsrM*-ш ' * S. - . . W-.« ' 'At,. - .ш - Kot so se zabavali nekoč Plemič Konrad I. Vrbovški je v soboto ob gradu Vrbovec priredil tradicionalno srednjeveško gostijo. Na krožnikih so se znašli pečeno meso, stročnice, zelje, kruh in podobna srednjeveška hrana. Kot se za pravi srednjeveški »žur« spodobi, niso manjkali niti srednjeveški plesi, boji, gledališke predstave in tržnica. Letošnja srednjeveška zabarva, ki je naslednica nekdanjega lesarskega praznika, je privabila številne obiskovalce, a ne le iz domačega kraja, temveč iz celotne doline. Popoldne je bil pod obzidjem gradu bogat program s prikazi mečevanja in srednjeveških plesov, s srednjeveškimi predstavami, tržnico, z »glumači« in zanimivimi delavnicami za otroke. Po nekaj letih se je vrnil pri otrocih zelo priljubljen srednjeveški vrtiljak, prvič je Nazarje obiskala žonglerska skupina Čupakabra, ki je obiskovalce zabavala z žongliranjem in zabavnimi skeči. Obenem so se lahko pomerili v sekirometu, turnirju v metanju prave metalne srednjeveške sekire, ki so ga pripravili Vitezi najemniki grofov Celjskih. Na prireditvi so gostili tudi vedeževalko, ki je prerokovala iz kristalne krogle in kart. Prireditev se je kot vedno končala z veličastno ognjeno predstavo v izvedbi Skupine viteza Gašperja Lambergarja. ŠO ■ > _-V ..... iC_' - •- ^-.s1 Braslovška odprta kuhna z dobrodelnim pridihom V Braslovčah so v soboto organizirali Braslovško odprto kuhno, katere osrednji namen je bila dobrodelnost. Kot je v uvodnem pozdravu povedal župan Občine Bra-slovče Tomaž Žohar, so se odločili, da bodo zbrana sredstva namenili nakupu bolnišnične postelje za starejše občane. Cilj so presegli, zbrali so malo več kot dva tisoč evrov in tako zagotovili nakup kar dveh bolnišničnih postelj. Dogodek so odprli s kratkim kulturnim programom kvarteta KD Gomilsko in Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče, z nagovori župana Občine Braslovče, aktualne mis Slovenije Maje Čolić in koordinatorice dogodka Jasmine Roter Jager. V okviru odprte kuhne so bile na voljo okusne domače podeželske jedi, ki so jih pripravili člani Društva podeželskih žena Braslovče, Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko, Društva upokojencev Braslovče in Društva upokojencev Letuš. Pri pripravi jedi so v obliki medgeneracijske delavnice sodelovale tudi aktualna mis Slovenije Maja Čolić in finalistke letošnjega izbora, ki so jedi več kot uspešno prodajale številnim zbranim gostom. (Foto: TT) Pri pripravi jedi so v obliki medgeneracijske delavnice sodelovale tudi finalistke izbora Miss Slovenije 2022, ki so jedi več kot uspešno prodajale številnim zbranim gostom. Na podeželski tržnici sta gostovala in v sklad prispevala tudi Turistična kmetija in pivovar- na Flajs s pivom ter Vinarstvo Šoštarič z domačimi vini, na tržnici pa je bilo mogoče kupiti tudi številne druge domače lokalne pridelke in izdelke. Dogodek, za katerega želijo, da bi postal tradicionalen, je odlično uspel. NT Zasedbo Šent trio sestavljajo bas kitarist Beno Pečar, ritem kitarist Ivan Ljubej in harmonikar Vinko Cimerman. (Foto: SHERPA) Hamo s simfoniki dvignil Celje na noge Po natečaju Cityband 2022 sta se izbrani skupini EYP in Lesni štromi prejšnji četrtek predstavili vsaka s polurnim koncertom, nato pa je sledil nastop večera - Hamo s skupino Tribute to Love, ki so se jima pridružili simfonični orkester Strings Music Lab, ki je sestavljen iz 32 profesionalnih glasbenikov pod vodstvom Matjaža Brežnika in iz tehnične ekipe. Prvi del je bil akustičen in bolj umirjen, nato pa je Hamo s prijatelji glasbeniki v svojem slogu razgrel poslušalce z uspešnicami Ona gre, Telo, Kje gori, Vreme za lubezen in Greva še mal dlje. Pri eni od skladb se mu je v duetu pridružila tudi Celjanka Sandra Feketija, ki je bila sicer na koncertu spremljevalna pevka. Po slabih 30 minutah so gledalci vstali s sedišč in plesali pred odrom in ob njem, Hamo pa ni pozabil pohvaliti dobre organizacije, simfonikov in seveda občinstva. NT Glasba, ki se prileže ob nedeljah V Šentjurju so pred kratkim odprli gostujočo razstavo o kuharski legendi Ivanu Ivačiču. Razstavi, ki jo je pripravil Posavski muzej Brežice, je dodanih veliko šentjurskih začimb. Med drugim je odprtje popestrila glasba s šentjurskim avtorskim pridihom. Kot je pojasnila vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Kole-ša, so ljudje v obdobju, ko je bil Ivan Ivačič kuharska zvezda, ob nedeljskih kosilih s pomočjo radijskih sprejemnikov poslušali čestitke in pozdrave. Za to so odprtje dogodka popestrili z instrumentalno narodnozabavno glasbo. Zaigral jo je ansambel Šent trio, ki ustvarja in snema avtorsko glasbo. Pod slednjo se je podpisal član zasedbe harmonikar Vinko Cimerman. TS Krokodilčke prepevamo že tri desetletja Voditelja Boštjan Oder in Sergije Lugovski sta gostila Alyo in člana skupine Čuki Jožeta Potrebuješa. Poslušalce sta zabavala s prepevanjem svojih največjih uspešnic. Posebno mesto sta namenila novemu duetu, skladbi Ma ni da ni, ki bo zagotovo uspešnica letošnjega poletja. To sicer ni njuno prvo sodelovanje. Alya in Čuki so prvič sodelovali že leta 2019 na koncertu ob 30. obletnici skupine Čuki v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je Alya zapela njihovo uspešnico iz devetdesetih let - Štorklje. »Nikoli v življenju si nisem mislila, da bom pela s Čuki. Kot majhna deklica sem imela že v drugem razredu svojo plesno skupino in seveda smo plesale na Čuke. Bila sem tudi otroška manekenka, na modni Alya in Jože Potrebuješ sta na Radiu Celje zapela največje uspešnice. pisti nas je vedno spremljala pesem Krokodilčki, ki me je za vedno zaznamovala,« je nad sodelovanjem navdušena simpatična pevka Alya. In prav Krokodilčki, pesem, ki je naredila velik vtis na vse v daljnih devetdesetih letih, letos obhaja že 30. obletnico. NT