OBVESTILA
REPUBLIŠKE MATIČNE KNJIŽNICE
Ljubljana, maja 1970	št.	4
OBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE V LUČI POSTAVLJENIH NORMATIVOV
Preteklo leto je republiška matična služba prvič razpravljala o nekaterih bistvenih normativih, ki bi jih morali upoštevati pri programiranju razvoja naše mreže občinskih matičnih knjižnic. Značilno za našo občinsko mrežo je, da vse doslej nismo imeli enotnega perspektivnega plana razvoja in ustreznih meril za programiranje in so se knjižnice večinoma razvijale bolj po osebni iniciativnosti posameznih vodij knjižnic kot pa po nekem določenem programu. Dosežki matičnih knjižnic zadnjih osmih let kažejo, da so se nekatere knjižnice po sprejemu zakona hitro razvijale in se že približale merilom, ki smo jih postavili, ali jih celo presegajo, medtem ko je vrsta občinskih knjižnic daleč pod tem nivojem.
Občinska matična knjižnica bi morala biti danes temeljna kulturna in izobraževalna institucija vsake občine. Ustrezno razvite in aktivne matične knjižnice lahko s svojo dejavnostjo, s svojo stalno prisotnostjo in dobrim posluhom za tokove časa brez veliko hrupa opravljajo s knjigo, ki jo nudijo občanu, veliko kulturno in izobraževalno delo na vseh področjih. V interesu naše skupnosti je torej,da ta razvoj podpira ne samo v večjih in ekonomsko razvitejših centrih, marveč v vseh občinskih središčih.
USTREZNA KNJIŽNA ZALOGA TEMELJ USPEŠNEGA DELA
Naša prva merila so določala, da mora občinska matična knjižnica imeti vsaj 3000 izvodov zvezkov knjižne zaloge s primernimi prostori, s pravilno strokovno ureditvijo ter s strokovno izobraženim poklicnim kadrom. Nedvomno so bila taka merila posledica dejstva, da je bilo v občinskih središčih knjižničarstvo zelo slabo razvito in da ob -Sakih pogojih nikakor ne bi mogli ustanoviti občinskih knjižnic v roku 6 mesecev, kakor je to zahteval zakon o knjižnicah. Tudi popravljeni zakon iz leta 1965 pogojev ni spremenil. Danes zastopamo stališče, da je bil fond 3000 knjižnih zvezkov kot osnova za imenovanje občinske matične knjižnice za začetek še sprejemljiv, vendar je za današnji koncept občinske matične knjižnice popolnoma neustrezen. Menimo, da po 8 letih, odkar smo dobili prvi zakon o knjižnicah, na teh skrajno skromnih normativih, ki že takrat niso bili dovolj ustrezni, ne moremo graditi sodobnega knjižničarstva.
Normativ temeljne knjižne zaloge za uspešno delovanje občinske matične knjižnice določamo danes pri nas - pc skromnih merilih - na najmanj 10.000 zvezkov. Vsaka občinska knjižnica bi morala imeti v svoji zalogi najnovejše izdaje v slovenščini, pomembno tujo literaturo, trajneje veljavno klasično in priročno literaturo iz starejšega obdobja in vezana periodika, ki jo občinske knjižnice morajo shranjevati. Tekoči letni nakup naj bi za matično knjižnico dosegal najmanj 1.000 zvezkov letno, od tega vsaj 600 do 800 naslovov knjig iz tekoče slovenske založniške produkcije.
Tako postavljeni normativ je objektiven in absolutno sprejemljiv. Od tega v našem konceptu ne mislimo odstopiti.
Temeljna knjižna zaloga v občini naj še nadalje upošteva
minimum 1 knjigo na prebivalca in tekoči nakup 1 nove knjige na vsakih 5 prebivalcev.
Ze leta opozarjamo, kako šibka je knjižna zaloga v mreži naših občinskih knjižnic. Knjižnica brez določene temeljne knjižne zaloge, brez kontinuirane nabave knjig je kakor tovarna brez strojev ali šola brez učil.
Normalno bi bilo, da bi se knjižni fond občinskih knjižnic obračal letno vsaj 3-4 krat. Tako postavljen normativ bi bil rentabilen, ker računamo, da se knjiga iztroši povprečno po 30 do 40 izposojah, torej v 10 letih. Tako bi bilo dosegljivo, da bi se knjižna zaloga občinskih javnih knjižnic obnavljala približno vsakih 10 let, kar je nedvomno temeljni pogoj za uspešno delovanje knjižnice.
NABAVNA POLITIKA V KNJIŽNICAH
Nabava literature je za javno mrežo knjižnic pri nas zelo nezadovoljiva.
Najpomembnejše vprašanje, ki ga nismo rešili oz. ki ga vsa leta brezuspešno rešujemo, je vprašanje kvalitete in izbora nakupa literature za knjižnice občinskih središč ter za druge javne knjižnice, ki jih le te vzdržujejo, že ves čas po vojni smo zahtevali, da je treba vsaj večje in pomembnejše knjižnice občin preusmeriti iz navadnih čitalnic najrazličnejšega in dostikrat tudi nekvalitetnega leposlovja v splošno izobraževalne knjižnice z določenim izborom poučne literature vseh vej znanosti. Ta fond naj bi obsegal kakih 30 7' temeljne knjižne zaloge vsake knjižnice.
Naj omenim, da je danes ta odstotek poučne literature v knjižnicah, ki jih želimo usposobiti za splošno izobraževalno dejavnost, razmeroma nizek, saj vemo, da imajo javne knjižnice
v deželah z razvito mrežo knjižnic največ 40 leposlovja,
60 /o pa jo namenjenih poučni in znanstveni literaturi. Skromnih 5-8/0 poučne literature v naših javnih knjižnicah kaže, da smo še vedno na čitalniški ravni. Zato ni čudno, da občine in občani pravzaprav ne vidijo v knjižnici tistega, kar bi morali, ker se jim knjižnica s svojo dejavnostjo ni skoraj nič ali zelo malo približala. Še vedno so glavni obi-
«
skovalci knjižnic šolski otroci, gospodinje in upokojenci, kajti današnja knjižnica, kakršna je, dostikrat za našega delovnega človeka, za aktivnega samoupravljavca ni zanimiva.
V	tako čitalniško politiko silijo knjižnice skrajno nizka finančna sredstva, s katerimi razpolagajo. Krivda leži na
’ •
odgovornih faktorjih naše družbene skupnosti, ki niso poskrbeli za ustreznega financerja knjižnic v času, ko so začela usihati sredstva kolektivov in družbeno političnih skupnosti, ki so prva povojna leta prevzeli skrb za vzdrževanje ljudskih knjižnic, marveč so jih pustili skoraj do kraja propasti. Šele po letu 1961, ko je bil sprejet prvi zakon o knjižnicah, je ta skrb prešla na občine. Tej novi obveznosti so se občine spričo številnih drugih pogosto j?„vno odrekale, oziroma so na pritisk družbeno političnih skupnosti dajale knjižnicam le tisto, kar je v proračunih ostalo. Pogosto pa ni ostalo ničesar in so knjižnice životarile iz leta v leto brez stalnih sredstev in nemalokrat so se znašle pred tem, da jih ukinejo. Še do danes to vprašanje ni zado-r voljivo rešeno in zato pogosto dajejo občine knjižnicam le najbolj minimalna sredstva, s katerimi se komaj vzdržujejo pri življenju, ne glede na dejanske potrebe.
KADROVSKA ZASEDBA V KNJIŽNICAH
Kakšen je normativ, ki ga postavljamo glede kadrov v splošno izobraževalnih ljudskih knjižnicah. Zahteva, naj ima občina na približno 10.000 prebivalcev 1 bibliotekarja ali višjega knjižničarja in enega tehničnega manipulanta je za naše razmere sprejemljiva. V knjižnicah, kjer je obseg dejavnosti glede na število prebivalcev večji in je knjižnici potrebnih več strokovnih delavcev, se lahko namesti namesto tehničnih manipulantov več knjižničarjev s srednjo izobrazbo, pač po potrebi delovnih mest.
S tem v zvezi je treba omeniti strokovno usposobljenost bi-bliotečnih delavcev. Po približnih ocenah, točnih podatkov namreč ni mogoče dobiti, lahko rečemo, da strokovne preizkušnje z izpitom ni opravilo okoli 40 £ delavcev v občinskih knjižnicah.
Zlasti zadnja leta se strokovno izobraževanje hudo zanemarja in vrsta mlajših delavcev dobiva strokovne nazive, ki jim ne pritičejo. Velika krivda za tako stanje leži na samoupravnih organih knjižnic in seveda na ustanoviteljih, tj. občinah, ki za delo v knjižnicah postavljajo izredno malo zahtev.
ČAS POSLOVANJA KNJIŽNIC
Kakšen naj bo umik poslovanja z bralci? Velikokrat se knjižnice odpirajo v času, ki še najbolj ustreza delavcem v knjižnici, ne glede na potrebe bralcev in drugih občanov. Čas poslovanja z bralci se po sodobnih normativih izračunava glede na število prebivalcev področja, za katero knjižnica skrbi.
V	skladu s tem normativom naj bi bile tudi pri nas knjižnice odprte 8-10 sekund tedensko na prebivalca. Občinska knjižnica v občini s 15.000 prebivalci, naj bi bila odprta
na primer 33 ur tedensko, če upoštevano nižjo normo 8 sekund na prebivalca, pri 10 sekundah na prebivalca pa 40 ur tedensko* V velikih občinah, kjer deluje več knjižnic, se ta čas seveda porazdeli ned vse javne knjižnice, ki jih občina vzdržuje, pač glede na število prebivalstva in področje, ki ga določena knjižnica pokriva. Nekatere knjižnice se držijo pravila, ki se je pri nas dokaj udomačil, da knjižnica porabi za notranje delo okrog 40 # delovnega časa, pre-ostali čas pa je knjižnica odprta za bralce, vendar smo mnenja, da ta normativ za naše razmere ni vedno ustrezen. Zato je v bodoče po možnosti upoštevati normativ v odnosu na število prebivalcev*
ŠTEVILO BRALCEV
Normativ oziroma merilo, ki ga je treba upoštevati, je število bralcev v knjižnici. V razvitejših državah se članstvo v javnih knjižnicah giblje med 20 do 30 # prebivalstva. Pri nas želimo uveljaviti merilo zajetje 20 fo prebivalstva v javno mrežo knjižnic. Menimo, da nam mora biti ta najnižji evropski dosežek dosegljiv.
IZPOSOJA
Za merilo uspešnosti delovanja knjižnic skoraj vedno služi število izposojenih knjig v knjižnici. Izposoja knjig se pri nas statistično še najbolj točno evidentira.
Glede na razvoj, ki ga predvidevamo in hočemo doseči, smo za naše današnje razmere predvideli normativ 3 izposojene knjige na prebivalca. To naj bi bilo merilo za delovanje srednje uspešne knjižnice in bi ga lahko ocenili kot dobro. N&š povprečen slovenski dosežek je zdaj izredno slab, izposoja doseže le okrog 50 normativa, ki ga imamo za povprečno ustreznega.
Ker-smo želeli ugotoviti,.kakšno je dejansko stanje nreže občinskih matičnih knjižnic, smo pripravili analizo na o-snovi dosegljivih statističnih podatkov, ki naj bi pokazala, kje sno danes glede na postavljena nerila in kakšen je položaj knjižnic v posameznih občinah.
Primerjali smo nekaj najvažnejših normativov z dejanskim stanjem, in sicer: kakšna je temeljna knjižna zaloga, kakšna so finančna sredstva knjižnic ter kadrovsko zasedbo. Pregledali smo opremljenost knjižnic, izposojo knjig ter število bralcev knjižnic. Številke in odstotki, ki jih navajamo, so sicer zaokroženi, vendar dajejo dovolj jasno podobo stanja naše mreže občinskih knjižnic.
1.	Ajdovščina - 21.384 prebivalcev
Občinska matična knjižnica je Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. Strokovno je ustrezno urejena po sodobnem sistemu prostega pristopa, je pa brez čitalnice in mladinskega oddelka. V občini deluje le še ljudska knjižnica v Vipavi kot izposojevališče matične knjižnice. Drugih ljudskih knjižnic v občini ni.
Matična knjižnica je imela 1968. leta 5.200 knjižnih zvezkov temeljne knjižne zaloge, izposojevališče v Vipavi
1.700 zvezkov, skupaj 6.900 knjižnih zvezkov.
V	letu 19 68 je knjižnica imela 58.000.- din dohodkov (dotacija občine 38.000.-, izposojnina 7.000.-, rebalans 8.000.-, sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti 5.000.-). Za nakup novih knjig je oddvojila 13.320.- N din.
Knjižnica je nabavila 732 novih knjig, od tega za izposojevališče v Vipavi 167. Naročenih ima 18 tekočih revij.
Redno sta zaposlene, v knjižnici dva strokovna delavca, 1 višji knjižničar in 1 knjižničar.
V	letu 1958 je bilo izposojenih 14.835 knjig, od tega v Vipavi 2.758. Članov ina knjižnica 1942, ki so obiskali knjižnici 6.894 krat.
Knjižnica je kot natična začela delovati leta 1968 in je svojo dejavnost izredno dvignila. Število bralcev se je v ten času dvignilo za poprečno 20$, izposojenih knjig pa za 80$.
Matična knjižnica delno ustreza. Temeljna knjižna zaloga v natični knjižnici dosega 70$, v občini pa 35/0 potrebne literature. Nabava knjižnih novosti je prenizka za 50$, v občini pa dosega konaj 20$ potrebnega nakupa. Finančna sredstva knjižnice so neustrezna. V občini bi bila potrebna glede na postavljene kriterije še 2 strokovna sodelavca. Prostori knjižnice so zasilni. V občini je tudi premalo urejenih izposojevališč. Izposoja je zato prenizka, dosega 25 $ predvidene izposoje po normativu, število bralcev pa 45 $. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja višja od zahtevane za 40$, število bralcev jo ustrezno.
2.	Brežice - 25.374 prebivalcev
Občina vzdržuje občinsko matično knjižnico v Brežicah. Je strokovno delno urejena, ima prosti pristop. V občini je še
I
18 drugih ljudskih knjižnic, vendar le tri nabavljajo nekaj nove literature. Občinska matična knjižnica je pri teh knjižnicah Organizirala 10 izposojevališč potujoče knjižnice.
Matična knjižnica je imela 'leta 1968 skupaj s potujočo knjižno zalogo 9.252 knjižnih zvezkov temeljne knjižne zaloge.	i
V letu 1968 je knjižnica inela 44.897,- din dohodkov (dotacija 14.542.-, izposojnina 9.988.-, iz drugih virov 20.367.-). Za nakup novih knjig jo inela na razpolago 10,561.- N din.
Knjižnica je nabavila 587 novih knjig. Naročena je na 9 tekočih revij.
V knjižnici sta redno zaposlena 2 strokovna delavca, 1 knjižničar in 1 sodelavec z nižjo izobrazbo.
Leta 1968 je izposodila 14.551 knjig na don in 10.214 v čitalnici. Članov ima knjižnica 1.171, ki so obiskali knjižnico 12.943 krat.
Knjižnična dejavnost matične knjižnice zadnja leta stagnira, ker se ji sredstva za redno dejavnost vsako leto nižajo.
Matična knjižnica delno ustreza. Teneljna knjižna zaloga dosega v matični knjižnici 90# potrebne literature, v občini pa ustreza postavljenemu minimumu, tj. 1 knjiga na prebivalca, vendar je vsa knjižna zaloga močno zastarela in za izposojo manj uporabna. Letni nakup knjižnih novosti je v matični knjižnici za 45$ prenizek, v občini pa doseže komaj 10# potrebnega nakupa. Finančna sredstva knjižnice ne zadovoljujejo niti za sedanjo dejavnost. Kadrovska zasedba je polovična. Glede na postavljene normative bi v občini morali imeti 5 strokovnih delavcev. Prostori knjižnice so premajhni. Izposojevališč v občini jo dovolj, vendar te knjižnice, razen potujočih kovčkov, ne dobivajo nobene nove literature. Izposoja je zato prenizka, dosega 35# predvidene izposoje, število bralcev pa 25#. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 25 #> število bralcev pa za 15 #.
Matična knjižnica za občino Celje je Študijska knjižnica v Celju. V občini deluje še velika Mestna knjižnica s sr.no-stojnin pionirskin oddelkon, ki jo prav tako financira občina. Obe knjižnici sta strokovno sodobno urejeni. Mestna knjižnica ina prost pristop. V občini deluje še 6 drugih ljudskih knjižnic v okviru	kulturno-prosvetnih	organizacij.
Matična knjižnica je	inela	v letu 1968	91.367	knjižnih	zvez-
kov temeljne knjižne zaloge, 198 tekočih periodik in 10.769 enot drugega tiska. Mestna ljudska knjižnica ina 70.179 knjižnih zvezkov, tekočih revij in časnikov pa 32.
’ %
V letu 1968 je matična knjižnica inela 4-19.475 din dohodkov (dotacija 396.500.-, lastni dohodki 17.975.-» iz drugih virov 5.000.-). Mestna knjižnica pa z 330.172.- din dohodkov (dotacija 280.000.-,	izposojnina 50.172.-).
Matična knjižnica je	inela	v ten latu skupaj z	obveznim	pri-
nerkon 3.180 knjižnih enot prirastka novih knjig. Mestna ljudska knjižnica pa 2.110 novih knjig.
V natični knjižnici jo redno zaposlenih 11 strokovnih sodelavcev (2 z visoko, 3 z višjo, 3 s srednjo in 3 z nižjo izobrazbo), v Mestni ljudski knjižnici pa 10 strokovnih sodelavcev (1 z visoko, 5 s srednjo in 4 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je bilo v matični knjižnici izposojenih 11.880 knjig ( 90 /S poučne in znanstvene vsebine), v Mestni knjižnici pa 164.207 knjig (od tega 28.762 poučnih). Članov je imela matična knjižnica 1.648, ki so obiskali knjižnico 13.821 krat. Mestna ljudska knjižnica ima 7.607 članov, ki so obiskali knjižnico 64.956 krat.
Matična knjižnica je v letu 1967 dobila novo zgradbo in ima
odlično pogoje za svojo dejavnost. Tudi Mestna knjižnica ima za redno poslovanje ustrezne prostore, manjkajo ji le skladiščni prostori.
Matična knjižnica ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga zadovoljuje veljavne kriterije za splošno znanstvene knjižnice, temeljna knjižna zaloga drugih ljudskih knjižnic pa dosega 1,5 knjige na prebivalca. Letni dotok literature* je v občini prenizek za 55 /»> izbor ustreza. Kadrovska zasedba v mreži ljudskih knjižnic je zadostna, ne ustreza pa strokovno. Prostori knjižnice ustrezajo. Knjižnična mreža jo razdrobljena, zlasti v širšem območju občino. Izposoja 9 osrednjih knjižnicah je dobra; dosega 3»5 knjige na prebivalca in presega postavljeni normativ za 15 število bralcev pa dosega 90i°. Izposoja je glede na sedanjo kadrovsko zasedbo višja od zahtevane za 35^» število bralcev ustreza.
4. Cerknica - 14.242 prebivalcev
Občina nima svoje matične knjižnice. Edina aktivna knjižnica, ki jo vzdržuje občina, je ljudska knjižnica pri Delavski univerzi v Cerknici. Knjižnica je strokovno delno urejena, ima prost pristop, V občini deluje še ena ljudska knjižnica, ki pa zaenkrat nima nobenih možnosti razvoja.
Ljudska knjižnica Cerknica, ki jo občina pripravlja za svojo matično knjižnico, se razvija razmeroma počasi. V letu 1968 je imela 2.052 knjig in 9 tekočih revij.
Temeljna knjižna zaloga v občini dosega le 20 # potrebne literature, nabava nove literature pa dosega manj kot 4$, predvidene po normativih.
Občinska matična knjižnica je Ljudska knjižnica Črnomelj. Knjižnica je strokovno urejena in ima prost pristop. Drugih knjižnic občina ne vzdržuje, zato so vse knjižnice prosvetnih društev nehale delovati, razen knjižnice v Vinici, ki pa tudi ne kupuje nove literature.
Matična knjižnica je imela 5.500 zvezkov temeljne knjižne zaloge, 19 tekočih revij in časnikov.
Knjižnica je v letu 1968 imela 28.681 din dohodkov (dotacija 23.099.-, izposojnina 2.488.-, iz drugih virov 3.100.- din).
Za nakup knjig je odvojila 5.248.- din.
Knjižnica je nabavila 156 novih knjig, 130 pa jih je dobila v dar. Redno zaposlen je en strokovni delavec - višji knjižničar. V letu 1968 je bilo izposojenih 4.812 knjig. Ima 409 članov, ki so obiskali knjižnico 2.641 krat.
Knjižnica se je v letu 1968 preselila v nove, manj ustrezne prostore.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega 50$ potrebne literature, v drugih knjižnicah občine pa je prenizka za 75$. Nabava knjižnih novosti ne ustreza in dosega v matični knjižnici letni nakup le 15$, v občini pa manj kot 10$. Finančna sredstva ne zadcstojujejo. Knjižnica deluje s tretjinsko kadrovsko zasedbo. Prostori knjižnice so utesnjeni. V občini ni urejenih izposojevališč. Zato je izposoja prenizka, dosega komaj 10$ predvidene izposoje po normativih, število bralcev pa 20$. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 50$, število bralcev pa prav tako za 50$* Ker se je knjižnica v tem letu šele začela razvijati, je nizka izposoja razumljiva.
Občinska natiena knjižnica je Ljudska knjižnica v Domžalah z izposojevališčema v Moravčah in Mengšu. Strokovno je delno urejena. V občini je še nekaj društvenih knjižnic, ki razmeroma slabo delujejo in ne kupujejo tekoče literature.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	3,2.579 zvezkov te-
meljne knjižne zalege, izposojevališči v Moravčah in Mengšu pa 5.496, skupaj 18.075 knjig.
V letu 1968 je knjižnica imela 72.334-.- din dohodkov (dotacija 55.500.-, izposojnina 14.834.-, iz drugih virov 2.000.-) za nakup novih knjig uporabljenih 36.113.- din.
Knjižnica je nabavila 1.005 knjig za matično knjižnico, za obe izposojevališči pa 596 knjig.
Redno sta zaposlena 2 strokovna delavca (1 z višjo izobrazbo,
1 z nižjo izobrazbo).
V letu 19 68 je matična knjižnica izposodila 30.525 knjig.
Članov je imela 2.670, ki so obiskali knjižnico 10,035 krat. Izposojevališči v Moravčah in Mengšu pa sta izposodili 4.339 knjig, članov je bilo 476, ki so obiskali knjižnico 2.781 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga ustreza glede na število knjig, vendar je zaloga zastarela, v občini pa dosego. 60r. Nabava knjižnih novosti je za matično knjižnico u-strezna, za občino pa dosega le 30^ potrebnega nakupa. Finančna sredstvo, knjižnice so nizka. Kadrovska zasedba je 30/=. V občini bi bili glede na postavljene normative potrebni še trije strokovni sodelavci. Prostori knjižnice ne ustrezajo. Izposoja je zato prenizka, dosega 35/® predvidene izposoje po normativih, število bralcev pa 50/'. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja višja od zahtevane za 30/1, število bralcev pa prav tako za 3>0?°.
Občina nim matične knjižnice. V tej občini delujejo 3 društvene ljudske knjižnice, največja ned njini je Ljudska knjižnica v Dravogradu, ki naj bi postala občinska matična knjižnica. Knjižnica strokovno ni sodobno urejena in nima strokovnega knjižničarskega kadra, čeprav so knjižnico prenovili, deluje še naprej kot amaterska knjižnica in im mio pogojev, da postane matična.
Ljudska knjižnica	v	Dravogradu ima 5.5 62	zvezkov	temeljne
knjižne zaloge in	je brez tekočih revij.	Dohodki	knjižnice
so skromni (10,445.- din) in za redno dejavnost knjižnice ne ustrezajo. V letu 1968 je bilo kupljenih 412 knjig, izposojenih pa 2.747. Knjižničarski delavec je zaposlen honorarno in ne vodi točnejše evidence o poslovanju.
Temeljna knjižna zaloga v občini dosega 70/* potrebne literature, vendar je le-ta zastarela. Nabava knjižnih novosti je v letu 1968 bila izjemno višja, ko so nabavili 40'/' od potrebnega letnega dotoka knjig. V vseh preteklih letih pa je nakup dosegal komaj 5	-	10$ letnih potreb.
8.	Gornja Radgona	-	20,006 prebivalcev
Občina je imenovala za matično knjižnico Ljudsko knjižnico Gornja Radgona, ki deluje v okviru Delavske univerze. V občini je še 6 društvenih knjižnic, od katerih jih polovica ne deluje več. Od le-teh nabavlja novo literaturo le zdraviliška knjižnica v Radencih, ki im stalnega knjižničarja in jo vzdržuje zdravilišče. Matična knjižnica je strokovno delno urejena.
Matična knjižnica je inela 1.1968	9.204	knjižnih	zvezkov
temeljne knjižne zaloge in 13 tekočih revij.
V letu 1968 je matična knjižnica inela 31.047.- din dohodkov (dotacija 10.000.-, izposojnina 5.571.-, ostalo DU). Za nakup novih knjig je oddvojila 10.107.- din.
Knjižnica je nabavila 336 novih knjig in je naročena na 13 naslovov periodičnih publikacij.
V knjižnici je delno zaposlen 1 strokovni*delavec s srednjo izobrazbo, vse druge upravne in administrativne posle opravlja Delavska univerza.
V letu 1968 je knjižnica izposodila 5.374 knjig. Članov je inela 697» le-ti so obiskali knjižnico 3.382 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega sicer 90$ zahtevane literature, vendar je veliko zaloge zastarele, knjižna zaloga v občini je prenizka za 60$. Letni nakup knjižnih novosti dosega v oatični knjižnici 35$ potrebne literature, v občini pa je prenizek in dosega komaj 10$. Finančna sredstva ne zadostujejo. Knjižnica deluje s četrtinsko kadrovsko zasedbo in ne zadovoljuje niti za lokalne potrebe. Prostori knjižnice so utesnjeni, knjižnica nima organiziranih izposojevališč. Zato je izposoja knjig zelo nizka, dosega 10$ predvidenega normativa, število bralcev pa komaj 20$. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 50$, število bralcev pa za 30$.
9.	Grosuplje - 23.028 prebivalcev
Občina je imenovala za matično knjižnico Ljudsko knjižnico Grosuplje. V občini ne deluje nobena društvena knjižnica, čeprav stari fondi še obstajajo. Matična knjižnica ima potujočo knjižnico, vendar tudi ta slabo deluje. Knjižnica je strokovno le delno urejena in nima ustreznih prostorov.
Knjižnica je imela v letu 1968 skupaj s potujočo knjižnico 8.433 zvezkov temeljne knjižne zaloge.
V letu 1968 je knjižnica inela 24.654 din dohodkov (dotacija 20.000,- din, izposojnina 4.654.- din). Sredstev za nakup knjig je inela 6.179.- din.
Knjižnica je nabavila 393 novih knjig in ina naročenih 8 tekočih revij.
V knjižnici je bil v letu 1968 zaposlen 1 strokovni delavec, vendar so ga zaradi pomanjkanja sredstev odslovili ter ponovno zaposlili delavca brez strokovne knjižničarske izobrazbe.
V letu 1968 je knjižnica izposodila 14.508 knjig. Stalnih bralcev je inela 508, le-ti pa so obiskali knjižnico 5.312 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga dosega 75$ potrebne literature, v občini pa 40$. Nabava knjižnih novosti dosega 40$ potrebne literature za natično knjižnico, za občino pa lconaj 10$. Finančna sredstva ne ustrezajo. Knjižnica deluje s četrtinsko zasedbo in zadovoljuje lconaj za lokalne potrebe. Prostori so neustrezni. Knjižnica nina ločenega mladinskega oddelka in ne čitalnice ter je brez izposojevališč. Zato je izposoja neustrezna in dosega le 20$ normativa, število bralcev pa 15$. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja višja za 15$> število bralcev pa prenizko za 50$.
10.	Hrastnik - 11.281 prebivalcev
Občina nina svoje občinske natične knjižnice, čeprav financira Ljudsko knjižnico Hrastnik z izposojevališčen v Dolu pri Hrastniku. Druge knjižnice v občini ne delujejo več. Ljudska knjižnica v Hrastniku bi se lahko razvila v natično knjižnico. Strokovno je delno urejena, vendar zaradi neustreznosti prostorov svoje knjižne zaloge ne nore postaviti po sistenu prostega pristopa.
V letu 1968 je imela natiena knjižnica skupaj z izposojevali-ščen v Dolu pri Hrastniku 7.015 knjig. V letu 1968 je bilo nabavljenih 122 novih, knjig, kar ne ustreza niti za dejavnost kake amaterske krajevne knjižnice.
V knjižnici je zaposlena ena knjižničarska noč, za ustrezno dejavnost matične knjižnice pa bi potrebovali 2 strokovni noči.
♦
Knjižnica je izposodila v preteklen letu 6.225 knjig, bralcev je bilo 1.4-94, ki so obiskali knjižnico 2.366 krat.
če bi občinski foruni pokazali za ljudsko knjižnico nekoliko več razumevanja kot doslej, bi le-ta kmalu lahko prevzela dolžnosti občinske matične knjižnice.
Temeljna knjižna zaloga Ljudske knjižnice Hrastnik dosega 70?° potrebne literature, nabava knjižnih novosti pa komaj 10ž>. S sedanjo kadrovsko zasedbo pa je izposoja prenizka in dosega le 507= zahtevane.
11.	Idrija - 17.273 prebivalcev
Občinska matična knjižnica je Mestna knjižnica in čitalnica Idrija. Knjižnica jo urejena po pultnem sistemu in ne ustreza sodobnemu poslovanju. V občini delujejo še štiri društvene knjižnice, ki pa ne kupujejo nobene nove literature. Od časa do časa zapolni matična knjižnica vrzeli s potujočo knjižnico.
Matična knjižnica je imela leta 1968	25.477 zvezkov temelj-
ne knjižne zaloge in 34 tekočih revij in. časnikov.
V letu 1968 je knjižnica imela 79.187.- din dohodkov (dotacija 53.831.-j izposojnina 17.356.-, iz drugih virov 8.000.-din). Knjižnica je poslovno leto zaključila z izgubo 7.408.-din.
Knjižnica je v tea letu kupila 1.254 novih knjig. Naročenih ina 34- revij.
Redno zaposleni sta v knjižnici dve sodelavki (1 s srednješolsko in 1 z nižjo izobrazbo).
V	letu 1968 je bilo izposojenih 34.10'. knjižnih zvezkov, v čitalnici pa 2.175- 0 časopisni izposoji ne vodijo dnevne evidence. Stalnih bralcev ina knjižnica 1.570. Knjižnico so obiskali 16.773 krat.
Knjižnica nina ustreznih prostorov, zato dejavnosti ne noro nočnej e razviti. Je brez mladinskega oddelka in broz samo-stojne čitalnice.
«
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga je zadostna, vendar je precej lit rature zastarele in neuporabne. Letni nakup knji nih novosti matične knjižnice dosega potrebni niniv nun, za občino pa je nakup za 60^ prenizek. Finančna sredstva za ustrezno dejavnost ne zadostoju£;jo, Knjižnica ina prenalo strokovnega kadra; za rasvlic dejavnost bi bile potrebne najnanj tri strokovne noči. Prostorno je knjižnica zelo utesnjena, je brez mladinskega oddelka in brez ustreznih čitalnic. Izposoja dosega 70/6 predvidene izposoje po r. nativih, število bralcev pa 50^. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja za 405» višja od zahtf ~ vane, število bralcev pa za 25^. Ker knjižnica ne beleži bralcev v zasilno urejeni čitalnici, je što vilo obiskovalcev znatno večje, vendar ga statistično ni nogo če izračunati.
12.	Ilirska Bistrica - 15.373 prebivalcev
Občina je inenovala za matično knjižnico Občinsko ljudsko knjižnico Ilirska Bistrica. V občini deluje še društvena knjižnica v Jelšanah, nedten ko druge društvene knjižnica niso več aktivne. Knjižnica ifta 4 potujoče knjižne kovčke0
tV C>
Matična knjižnica je strokovno delno urejena, ina prost pristop, je pa brez ustrezne čitalnice. Prostori so obnovljeni.
V	letu 1968 je inela knjižnica skupaj s potujočo knjižnico 7.612 zvezkov teneljne knjižne zaloge.
Knjižnica je inela 68.908,- din dohodkov (dotacija 46.000.-, izposojnina 3.290.-, iz drugih virov 14.618.- din). Za nakup knjig je razpolagala s 15.639.- din.
Knjižnica je nabavila 710 novih knjig, revij nima. Redno zaposleni sta 2 knjižničarski noči z nižjo izobrazbo. V letu 1968 je izposodila 10.292 knjig. Stalnih bralcev ina knjižnica 1978. Knjižnico so obiskali 7.444 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga je za 307^ nižja od potrebnega nini-nuna, v občini pr* za 50^. Letni nakup knjižnih no~ novosti dosega 7O/S potrebne literature, v občini pa 25/^o Finančna sredstva za ustrezno dejavnost ne zadostujejo. Kadrovska zasedba le delno ustreza, manjka ena strokovno usposobljena knjižničarska noč. Prostori knjižnice, čeprav prenovljeni, so utesnjeni. Knjižnica nina ustreznih izposojeva• lišč. Zato je izposoja v občini prenizka in dosega konaj 25/® zahtevane po normativih, število bralcev pa 60/o. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 50^, nedten ko število bralcev ustreza zahtevan.
13.	Izola - 10.164 prebivalcev
Občinska matična knjižnica je Ljudska knjižnica Izola. Knjižnica je strokovno urejena po prostem pristopu. V občini razen knjižnice italijanskega kulturnega krožka ne deluje nobena druga ljudska knjižnica.
Matična knjižnica je imela leta 19 68	14.822 zvezkov temelj-
ne knjižne zaloge in naročenih 36 tekočih revij.
V ten letu je knjižnica inela 60.604,- din dohodkov (dotacija 53.000.-, izposojnina 4.604.- din, iz drugih virov 3.000,-din). Za nakup novih knjig je oddvojila 5.620,- din.
Knjižnica je v letu 1968 kupila 289 novih knjig in 36 periodičnih publikacij.
«
V knjižnici sta dve strokovni sodelavki (1 bibliotekar, 1 knjižničarski manipulant).
V letu 1968 je knjižnica izposodila na don 12.414 knjig, v čitalnici pa 1.341, Stalnih bralcev inc. knjižnica 765. Ti so obiskali knjižnico 6,999 krat. Obiskov v čitalnici je bilo 3.753,
Knjižnica zadnja leta nazaduje, tako glede nakupa nove literature, ki je štirikrat nižji kot leta 1964, kot tudi glede izposoje knjig, ki je v zadnjih letih padla skoraj za tretjino.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga dosega postavljeni nininun, vendar ina knjižnica precej zastarele literature. Letni nakup knjižnih novosti natične knjižnice je prenizek za 60$, nakup v občini pa dosega konaj 255°. Finančna sredstva knjižnice so ninir.ialna, zlasti ne zadostujejo za nabavo literature. Kadrovska zasedba je ustrezna. Prostori knjižnice so utesnjeni, čitalnica zadovoljuje, knjižnica nina izposojeva-lišč, Izposoja dosega 50^ predvidene po normativih, število bralcev pa 40^. S sedanjo kadrovsko zasedbo je torej izposoja prenizka za 50^., število bralcev pa za 60/°.
14,	Jesenice - 27.200 prebivalcev
Matična knjižnica je Občinska knjižnica Jesenice. Knjižnica je strokovne delno urejena po prosten pristopu. Knjižnica vzdržuje še 3 izposojevališča; na Koroški Beli, Hrušici in na Blejski Dobravi. V občini deluje še 7 društvenih knjižnic,
ki pa nabavljajo zelo nalo nove literature. Matična knjižnica oskrbuje nekatere teh knjižnic tudi s potujočimi knjižnicami.
Matična knjižnica je imela v letu 1963 33.357 zvezkov temeljne knjižne zaloge in naročenih 14 tekočih revij.
V letu 1968 je knjižnica inela 117.410.- din dohodkov (dota-cija 99.000.-, izposojnina 18.210,- din). Za nakup knjig je oddvojila 13.974.- din.
Knjižnica je v letu 1968 nabavila 553 knjig in 14 tekočih revij. Redno zaposlenih je bilo 5 strokovnih noči (3 s srednjo in 2 z nižjo izobrazbo).
«
V ten letu je knjižnica izposodila 61.202 knjig. Stalnih bralcev ina knjižnica 2.794, ki so obiskali knjižnico 27.575 krat.
Matična knjižnica je zelo slabo oprer.il j ena, n ina ustreznih prostorov ter je brez čitalnice.
Matična knjižnica delno ustreza. Temeljna knjižna zaloga je številčno zadostna, vendar je precej literature zastarele. Letni nakup knjižnih novosti matične knjižnice dosega komaj 40^ potrebnega nakupa, v občini pa ne doseže niti 10^. Finančna sredstva matične knjižnice so prenizka, zlasti za nakup novitet in za režijske stroške knjižnice. Kadrovska zasedba številčno ustreza. Prostori knjižnice so neustrezni. Knjižnico bi bilo treba popolnoma prenoviti. Knjižnioa deluje v občini še z nekaj izposojevališči. Izposoja dosega 80^ predvidene po normativih, število bralcev pa 50^. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 20$>, število bralcev pa za 50/».
Občinska matična knjižnica je Ljudska knjižnica Kannik. Strokovno je delno urejena, inr. prost pristop, društvenih in drugih ljudskih knjižnic je v občini 6, vendar od le-teh nabavlja novo literaturo le sindikalna knjižnica v Duplici. Matična knjižnica si prizadeva, da bi s potujočimi knjižnini kovč-
«
ki zagotovila desetin izposojevalisčen vsaj skronen dotok nove literature.
Matična knjižnica je inela v letu 1968	13.010 knjižnih zvez-
kov temeljne knjižne zaloge in 48 tekočih revij.
V letu 1968 je knjižnica inela 37.700.- din dohodkpv (dotacija 76.000.-, izposojnina 7.700.-, iz drugih virov 4.000.- din). Za nakup nove literature je oddvojila	28.150.- din.
Knjižnica je kupila	1.111 novih knjig	in 4-6 tekočih	periodič-
nih publikacij.
Redno sta zaposlena	dva knjižničarska	delavca (1 z visoko	izobrazbo in 1 z nižjo	izobrazbo).
V letu 1968 je knjižnica izposodila 16.962 knjig. Stalnih bralcev je bilo 2.500 (podatki so približni, ker knjižnica ne vodi točne evidence). Knjižnico so obiskali 7.524- krat.
Knjižnica se je letos preselila v obnovljeno prostore, zato se bo njena dejavnost lahko hitreje in ustrezneje razvijala.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga zadostuje za matično knjižnico, v občini pr. je prenizka za 40^. Letni nakup knjižnih novosti je za natično knjižnico ustrezen, nakup v občini pa. prenizek za 50^. Finančna sredstva knjižnice ne zadostujejo za ustrezno delovanje. Kadrovska zasedba je polovična. Knjižnica ima dokaj ustrezno prostore, čeprav nekoliko nefunkcionaln•
razporejene. Knjižnica ninia izposojevališč, vrzeli zapolnjuje s potujočo knjižnico, a nanj zadovoljivo. Izposoja je zato prenizka in dosega v občini 255° predvidene po normativih, število bralcev pa 607°, Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 25/»» število bralcev pa za 5C$.
16.	Kočevje - 17.478 prebivalcev
Občinska matična knjižnica je Ljudska knjižnica Kočevje z izposoj evališčen v Osilnici. Knjižnica je strokovno urejena in ina prost pristop. Drugih društvenih knjižnic v občini ni.
Matična knjižnica je inela v letu 1968	13.213 zvezkov tenelj-
ne knjižne zaloge.
*
V letu 1968 je inela knjižnica 61.713.- din dohodkov (dotacija 45.000.-, izposojnina 13.713.-» iz drugih virov 3,000.-din). Za nakup novih knjig je oddvojila 12.347.- din.
Knjižnica je v letu 1968 kupila 612 novih knjig in 31 tekočih periodičnih publikacij.
Redno zaposleni sta v knjižnici 2 strokovni noči (1 višji knjižničar, 1 knjižničarski manipulant).
V letu 1968 je bilo izposojenih 21.208 knjig na don in 7.649 v čitalnici. Stalnih bralcev je inela knjižnica 1.160, obiskovalcev pa 11.250 v knjižnici ter 3.912 v čitalnici.
Knjižnica je sodobno urejena. Zadnja leta izposoja pada, kar je pripisati raznerona neugodni lokaciji knjižnice, zmanjšanju knjižničarskega kadra in manjši nabavi ustrezne literature.
Matična knjižnica precej ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga je zadostna, v občini pa je knjižna zaloga prenizka za 357^. Letni dotok knjižnih novosti je prenizek in dosega 60$ potrebnega nakupa,
čeprav je v preteklih letih knjižnica ustrezen nakup že dosegla, z a potrebe občine pa dosega le 20/°. Finančna sredstva knjižnice ne zadovoljujejo. Kadrovska zasedba je dve tretjinska, nanjka ena strokovna noč. Prostori knjižnice so ustrezni, vendar je lokacija neprimerna. Izposojevališča niso ustrezna. Izposoja dosega 45$ glede na postavljeni normativ, število bralcev pa 30$. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 10$, število bralcev pa za 30$.
17.	Hoper - 34.188 prebivalcev
Občinska natična knjižnica je študijska knjižnica v Kopru. Občina vzdržuje poleg matične knjižnice, ki je splošna znanstvena knjižnica, še osrednjo Ljudsko knjižnico v Kopru. Obe knjižnici sta sodobno urejeni, ljudska knjižnica ina prost pristop. ITugih ljudskih knjižnic v občini ni.
Matična knjižnica je inela v letu 1968	95.000 zvezkov temelj-
ne knjižne zaloge, 107 tekočih revij in časnikov ter 35.000 neknjižnega gradiva, Ljudska knjižnica pa 18.100 zvezkov temeljne knjižne zaloge in 15 tekočih revij.
V letu 1968 je matična knjižnica imela 228.000.- din dohodkov (dotacija 203.620.-, lastni dohodki 1.250.-, iz drugih virov 23.130.- din). Ljudska knjižnica Koper je inela 119.596.- din
9
(dotacija 102.700.- din, izposojnina 15.336.- din, iz drugih virov 1.500.- din). Za nakup nove literature je imela natična knjižnica 20.440.- din, ljudska pa 26.675.- din.
Matična knjižnica je v letu 1968 nabavila 2.015 novih knjig ter 107 tekočih revij, medtem ko je Ljudska knjižnica Koper kupila 1.020 knjig in 15 tekočih periodičnih publikacij.
V matični knjižnici je redno zaposlenih 7 strokovnih sodelavcev (2 z visoko, 3 s srednjo in 2 z nižjo izobrazbo), v Ljud-
,sk± Jmjižnici_Koper~pa_-so_. .zaposleni ^ s't^^ok.ovni delavci (2-s — srednjo in 1 z nižjo izobrazbo).
V	letu 1968 je matična knjižnica izposodila na dom 3.200 knjig, v čitalnici pa 23.127 knjig in 94-.540 kosov periodičnega tiska. Ljudska knjižnica je izposodila na dom 56.517 knjig ter v čitalnici 6.100 knjig (za revije in časnike vodijo le približno evidenco). Matična knjižnica ina 7.217 stalnih obiskovalcev, ki so jo obiskali 16.456 krat, ljudska knjižnica pa 7.689, ki so obiskali knjižnico 28.087 krat.
Matična knjižnica ustreza. Temeljna knjižna zaloga ustreza veljavnim kriterijem za splošno znanstvene knjižnice, temeljna knjižna zaloga mreže ljudskih knjižnic pa prav tako dosega postavljeni minimum. Letni dotok literature ustreza z c. osrednje knjižnice, v občini pa je prenizek za 50^. Kadrovska zasedba v mreži ljudskih knjižnic je polovična. Obe naj-večji občinski knjižnici sta brez ustreznih prostorov. V širšem območju občine je knjižnična mreža šibka. Izposoja v mreži ljudskih knjižnic dosega 60^ glede na postavljeni normativ, število bralcev pa je ustrezno. Izposoja je v	mreži ljudskih knjižnic
glede na sedanjo kadrovsko	zasedbo višja za 60^,
število bralcev pa za 100$.
/18. Kranj - 54.626 prebivalcev
/
Občinska matična knjižnica je Osrednja knjižnica Kranj. Knjižnica ima	tri velike oddelke in sicer	študijske, ljudsko in	pionirsko	knjižnico ter izposojevališče	v Stražišču. V občini	de-
luje še 16 drugih društvenih knjižnic, od katerih skoraj polovica ne kupuje nobene nove literature. Matična knjižnica pošilja v nekatere potujočo knjižnico. Osrednja knjižnica je sodobno urejena, ljudski in pionirski oddelek imata prost pristop, čitalni&ki prostori ustrezajo normativom. V okviru knjižnice deluje tudi Center za estetsko vzgojo mladine.
Matična knjižnica je inela leta 1968	114.64-2 zvezkov tenelj-
ne knjižne zaloge (Studijska knjižnica 57.200, ljudska knjižnica z izposojevaliSčen v Stražišču 37.168, pionirska knjižnica 12.735	in	potujoča knjižnica 7.539).
V letu 1968	je	inela matična knjižnica za redno	poslovanje
654.190,- din dohodkov (dotacija 575.197.-» izposojnina 67.582.-, iz drugih, virov 11.411.- din). Za nakup novih knjig je oddvojila 114.733.- din.
Knjižnica je nabavila 4.383 novih knjig, od tega za Studijski oddelek 1.380, za ljudsko knjižnico 1.553» za pionirsko knjižnico 1.086 in za potujočo knjižnico 509 knjig.
Redno zaposlenih je 23 str.kovnih sodelavcev ( 3 z visoko,
1	z viSjo, 9 s	srednjo in 7 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968	je	knjižnica izposodila na dom 98.886	knjig,	v
čitalnici pa 78.725. Stalnih bralcev je inela skupaj 5.988, ki so obiskali vse oddelke knjižnice 93.961 krat.
Matična knjižnica ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga je ustrezna in presega postavljeni nininun.
V	občini pridejo povprečno 3 knjige na prebivalca, vendar je precej literature zastarele. Letni nakup knjižnih novosti je za matično knjižnico ustre*-zen, za potrebe v občini pa je za 60/£ prenizek. Finančna sredstva knjižnice zadostujejo za osnovno dejavnost, prenalo je sredstev za nabavo knjig. Kadrovska zasedba je Številčno ustrezna, ne ustrezajo pa razmerja ned tehničnin in strokovnim kadron. Prostori Studijskega oddelka ustrezajo, nedten, ko so prostori oddelka ljudske in pionirske knjižnice utesnjeni. IzposojevaliSča so oskrbovana s stalnimi zalogami ali s potujočo knjižnico. Izposoja v mreži ljudskih knjižnic dosega 65/° predvidene izposoje, Število bralcev pa 60/? glede na priporočeni normativ. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 35!^, Število bralcev pa za 40^.
Za natično knjižnico občine Krško je bila imenovana Valvasorjeva knjižnica v Krškem. Knjižnica je delno strokovno ure jena, iiia prost pristop in čitalnico, vendar ima zelo najhno knjižno zalogo. V občini je je 5 ljudskih knjižnic, od katerih bolje deluje sano knjižnica v Kostanjevici, vse druge so zanenarjene in brez nožnosti za nabavo nove literature. Knjižnici je priključena še galerija za občo.sne’razstave.
Matična knjižnica je inela 1968	4.414 zvezkov teneljne knjiž-
ne zaloge.
V letu 1968 je knjižnica inela 61.578,- din dohodkov (dotacija 52.000.-, izposojnina 3.739.-> iz drugih virov 5.839.-din).
«
Za nakup knjig je oddvojila 3.671.- din.
Redno zaposleni sta v knjižnici dve delavki (1 z visoko izobrazbo in 1 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je bilo izposojenih 6.934 knjig. Stalnih bralcev je inela knjižnica 1.016, ki so obiskali knjižnico 3.825 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga je prenizka in dosega v matični knjižnici 40/^ potrebne literature, v občini pa ko-naj 20'^. Letni nakup knjižnih novosti matične knjižnice je popolnoma neustrezen in dosega 15/= potrebne literature, v občini pa komaj 5/=>. Finančna sredstva so prenizka tako za nabavo novitet kot za u-str^zno kadrovsko zasedbo. Knjižnica deluje z manj kot polovično kadrovsko zasedbo. Knjižnična mreža v občini bi morala imeti 5 strokovnih delavcev. Prostori knjižnice so za sedanjo dejavnost ustrezni. Knjižnica nima lastnih izposoj e v>... lij č , ima pa priključeno galerijo. Zato je izposoja zelo nizka in dosega komaj 15/» glede na postavljene normative.
Prav tako je neustrezno Število bralcev, ki dosega 20/3. Glode na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 75/* (kolikor sta za knjižnico računani obe moči), število bralcev pa za 50/^.
20. Laško - 18.395 prebivalcev
Občina nima matične knjižnice. Že nekaj let si knjižničarski delavci prizadevajo, da bi krajevno ljudsko knjižnico v Laškem. toliko razvili, da bi lahko ustanovili natično knjižnico; vendar ne občina ne drugi družbeno politični forumi ne storijo ničesar za njen razvoj. V občini Laško delujejo še 3 društvene knjižnice, od katerih je najmočnejša v Rimskih Toplicah. Te knjižnice imajo zelo malo sredstev za nabavo knjig.
Krajevna knjižnica Laško, ki bi lahko postala matična, ima 3.900 zvezkov temeljne knjižne zaloge. V letu 1968 je kupila 197 knjig. Knjižnico honorarno vodi ustrezna strokovna moč in bi bilo nujno, da se le-ta v knjižnici redne zaposli.
Dohodkov je knjižnica imela 13.500,- din, kar ne zadostuje niti za najnujnejše. V letu 1968 je imela knjižnica 268 brcflcev, ki jim je izposodila 2.078 knjig.
Izposoja v mreži ljudskih knjižnic ne dosega niti 5$ glede na postavljeni normativ, število bralcev pa manj kot 10fo.
21. Lenart - 17.042 prebivalcev
Občina je imenovala za matično knjižnico Ljudsko knjižnico
0
Lenart, ki deluje v okviru delavske univerze. Knjižnica ima sodobno urejene prostore in je strokovno urejena po prostem pristopu, čeprav je svojo dejavnost začela šele razvijati.
V	občini sta še dve društveni knjižnici, ki ne nabavljata nobene nove literature in praktično ne delujeta več.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	4.046	zvezkov temelj-
ne knjižne zaloge.
Inela je 51.501.- din dohodkov (dotacija 32.250.-, izposojnina 1.251.-, iz drugih, virov 18.000.- din). Za nakup knjig jo knjižnica oddvojila 28.317.- din.
Knjižnica je nabavila 1*289 knjig in nekaj revij.
Redno zaposlena jo v knjižnici ena knjižničarska noč s srednjo izobrazbo.
V letu 1968 je bilo izposojenih 2,027 knjig. Stalnih bralcev je inela knjižnica 14-8, obiskov je bilo 1.105, v čitalnici pa 253.
Občina Lenart je začela intenzivno urejati natično knjižnico šele leta 1967. Ko so v letu 1968 nastavili novo noč, je
«
knjižnica čele dobila pogoje, da se postopoma razvija v u-strezno knjižnično ustanovo.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga je prenizka za 60^ od potrebnega nininuna, v občini pa za 25$. Letni nakup knjižnih novosti ustreza. Finančna sredstva ne zadostujejo. Občinska knjižnica kadrovsko ni ustrezno strokovno zasedena, v občini bi norali delovati trije strokovni delavci- Knjižnična mreža v občini je pomanjkljiva. Glede na normative je zato izposoja prenizka in dosega v občini konaj 5/° zahtevane, Tudi število bralcev ne presega 5'^ zahtevanega normativa. G sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 75/*, število bralcev pa za 8O/0.
22.	Lendava - 27.164 prebivalcev
Matična knjižnica za občine Lendavo je Študijska knjižnica v Murski Soboti* Ker nenino, da nora ineti vsaka občina vsaj eno ustrezno urejeno javno knjižnico, je nujno, da občina činproj začne razvijati svojo lastno matično knjižnico.
V Lendavi deluje večja krajevna knjižnica s 14.817 knjigami.
S to knjižno zalogo lahko doseže solidno poslovanje, vendar bi bilo treba knjižnico strokovno preurediti, uvesti sodobno poslovanje, namestiti ustrezni strokovni kader in knjižnico finančno podpreti.
V občini	jev preteklih letih skronno	delovalo še 11 društvenih	knjižnic, vendar jih večina danes	ne deluje več.
Temeljna knjižna zaloga občinske knjižnice zadovoljuje, knjižna zaloga v občini pa je prenizka in dosega 40^ potrebne. Sedanji knjižničarski kader lahko zadovolji le četrtino potreb. Izposoja dosega v občini 30/°, število bralcev	pa 20/$. Glede na	kriterije je s sedanjo kadrovsko	zasedbo izposoja	ustrez-
na.
23- Litija - 16.634 prebivalcev
Občina svoje matične knjižnice uradno še ni imenovala, čeprav opravlja to funkcijo ljudska knjižnica Litija, ki deluje v okviru delavske univerze. Knjižnica je strokovno urejena, ina kolikor toliko ustrezne prostore, vendar je bilo za njen nadaljnji kontinuirani razvoj premic storjenega. S sredstvi, ki jih knjižnica prej ena, ni nogoče razvijati ustreznejšo dejavnost.
Ljudska knjižnica Litija ina 4.548 zvezkov teneljne knjižne zaloge.
V letu 1968 je knjižnica inela 15.046.- din dohodkov (dotacija 11.000.-, izposojnina 3.546.-, iz drugih virov 5.000.- din). Za nakup novih knjig so oddvojili 7.300,- din.
Redno zaposlenega knjižničarskega strokovnega kadra ninajo, honorarno dela en uslužbenec z nižjo izobrazbo.
V letu 1968 je knjižnica izposodila 5.150 knjig. Stalnih bralcev je inela 383; le-ti so obiskali knjižnico 2.509 krat.
Temeljna knjižna zaloga občinske knjižnice je pr-e— nizka in dosega 40$ potrebne literature, v občini pa 25/°. Nabava knjižnih novosti je pomanjkljiva in dosega 40$. Finančna sredstva ne zadovoljujejo niti za kadre niti za nabavo nove literature. Kadrovska zasedba ni v skladu s potrebami, v občini bi bile glede na kriterije potrebne tri strokovne knjižničarske noči. Prostori knjižnice so utesnjeni. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja ustraz-^ na, število bralcev pa višje zd 10$.
24.	Ljubljana - Bežigrad - 41.512 prebivalcev
Občinska natična knjižnica je Ljudska knjižnica Bežigrad. Knjižnica je strokovno sodobno urejena, ima prost pristop, je pa brez čitalnice. Knjižnični prostori so zelo 'utesnjeni in veliko premajhni že za njeno sedanjo dejavnost. Matična knjižnica ina izposoj evališči v Stožicah in Črnučah. V občini so še štiri društvene knjižnice, vendar je njihova dejavnost minimalna, ker knjižnice večinoma ne kupujejo nobene nove literature.
Matična knjižnica je inela v letu 1968	18.108 zvezkov te-
meljne knjižne zaloge, izposojevališče v Stožicah 3.055 in v Črnučah 1.416 knjižnih zvezkov.
V letu 1968 je knjižnica inela 166.350.- din dohodkov (dota-
#
cija 120.000.-, izposojnina 46.350.-). Za nabavo knjig je oddvojila 29.601.- din.
Matična knjižnica je nabavilo-VL-ten letu 1.159 knjižnih zvezkov, obe izposojevališči pa 621.
Redno zaposlenih jev knjižnici 5 strokovnih delavcev (1 z višjo, 2 s srednjo in 2 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je natična knjižnica izposodila 82.812 knjig, v obeh izposo j e vališ čili pa 2.099 knjig. Stalnih bralcev ima
knjižnica 3.500, ki so obiskali knjižnico 34-,310 krat. V o-beh izposojevališčih je 134- bralcev, ki so obiskali knjižnico 972 krat.
Matična knjižnica ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga zadovoljuje, prenizka pa je za potrebe občine za 50/5. Letni dotok knjižnih novosti dosega minimum, za občino pa je prenizek in dosega 20/$ potrebnega nakupa. Finančna sreds'tva knjižnice za sedanje razuere zadovoljujejo, prenizka pa so za nujno razširitev dejavnosti. Kadrovska zasedba je prenizka, v občini bi potrebovali še tri strokovne noči. Prostori knjižnice so utesnjeni, brez čitalnice in brez ustreznega mladinskega oddelka. Preoalo je izposojevališč. Izposoja je v občini prenizka za 30/5, število bralcev pa za 50^. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja višja za 4*0/^, število bralcev ustreza.
25.	Ljubljana - Center - 4-1. 634- prebivalcev
Matična knjižnica za občino je Delavska knjižnica v Ljubljani z izposojevališčeu na Poljanah. Knjižnica je urejena po prosten pristopu in ina tudi časopisno čitalnico. Knjižnica nima ustreznih izposojevalnih prostorov in skladišč. Občina Center je doslej vzdrževala še 3 druge knjižnice: Mestno ljudsko knjižnico, Pionirsko knjižnico ter Slovensko knjižnico (splošna znanstvena knjižnica). Knjižnična mreža v občini
9
Center je zelo razvita in njena dejavnost sega na območje vsega mesta. Nekatere knjižnice je že prevzela v financiranje Mestna skupščina, za druge pa tečejo razgovori in vse kaže, da se bo nadaljnji razvoj knjižnične mreže v Ljubljani reševal v mestnem merilu. V občini deluje še 8 ljudskih društvenih ali sindikalnih knjižnic.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	103.000 knjižnih
zvezkov temeljne knjižne zaloge in 123 tekoč'.h revij. Mestna
knjižnica 78.605 knjižnih zvezkov in Pionirska knjižnica 42.127 knjižnih zvezkov. Skupaj inajo navedene knjižnice 323.762 knjig.
V letu 1968 je matična knjižnica inela 464.488.- din dohodkov (dotacija 360.000.- din, izposojnina 96.488.-, iz drugih virov 8.000.-). Za nakup nove literature je oddvojila 88,730.- din. Mestna knjižnica je inela 606.875.- din dohodkov, Pionirska pa 258.875.- din, skupaj 1.330.238.- din.
Matična knjižnica je kupila v letu 1968	3.770 novih knjig
in 123 naslovov tekočega periodičnega tiska. Mestna in pionirska knjižnica pa sta kupili 5.2C5 knjig in 137 tekočih revij, skupaj so knjižnice kupile 8.975 knjižnih zvezkov.
V natični knjižnici je redno zaposlenih 13 strokovnih delavcev (3 z visoko, 2 z višjo, 3 s srednjo in 5 z nižjo izobrazbo), v Mestni knjižnici 18 strokovnih delavcev (12 s srednjo in 6 z nižjo izobrazbo) in v Pionirski knjižnici 8 strokovnih delavcev ( 2 z visoko, 1 z višjo in 5 s srednjo izobrazbo). Skupaj inajo 3 knjižnice 39 strokovnih delavcev.
V letu 1968 je matična knjižnica izposodila na don 144.104 knjižnih zvezkov, v čitalnici pa 12. 44 kosov knjig in periodičnih publikacij (številk). Stalnih bralcev je inela 5.413» ki so obiskali knjižnico 60.839 krat. Mestna ljudska in Pionirska knjižnica sta izposodili 335.366 knjig. Stalnih bralcev inata 12.929, ki so obiskali knjižnici 130.781 krat.
Skupaj so vse tri knjižnice izposodile 479.470 knjig. Stalnih bralcev so inele 17.642, ki so obiskali knjižnice 191.620 krat.
Matična knjižnica ustreza. Njena teneljna knji-na zaloga je zelo zadovoljiva, v občini presega postavljeni nornativ. V občini pride 8 knjig na pre-
bivalca v nreži javnih ljudskih knjižnic. Nabava knjižnih novosti dosego, nornativ 1 nove knjige na 5 prebivalcev in 100$ zadovoljuje. Finančna sredstva zadovoljujejo za* sedanji razvoj. Kadrovske, zasedba ustreza. Prostori knjižnic tako natične kot Mestne ljudske, pa so pretesni in za sodobno poslovanje že neustrezni. Izposoja presega normative za 400$, v občini pride 12 izposojenih knjig na prebivalca. Število bralcev presega norrativ za 50$, v knjižnice je vključenih 30$ prebivalstva. Ker v knjižnice občine Centra prihaja tudi del prebivalstva iz drugih mestnih občin, je slika izposoje in število bralcev nekoliko nerealno.
26.	L.jubljana-Mcste-Pol.je - 42.802 prebivalcev
Občinska natična knjižnica je knjižnica "Jožeta Mazovca", Ljubljana, Zaloška 35. Knjižnica je strokovno urejena, ina prost pristop in čitalnico. Neugodno za knjižnico je, da ina ločene prostore za svojo dejavnost in da so izposojevalni prostori utesnjeni. Ina izposojevališča v Polju, v Jaršah in na Hrušici. Druge društvene knjižnice v občini praktično ne delujejo več, le 3 še vzdržujejo staro knjižno zalogo.
Matična knjižnica je inela v letu 1968 skupaj z vseni izpo-sojevališči 31.589 zvezkov teneljne knjižne zaloge.
V letu 1968 je inela 285.917.- din dohodkov (dotacija 240.000,-din, izposojnina 45.917.-). Za nakup novih knjig so porabili 67.913.- din.
Knjižnica je nabavila za vso knjižnične mrežo 2.903 novih knjig in ina naročenih 77 tekočih revij in časnikov.
Redno zaposlenih je 6 strokovnih delavcev (1 z višjo, 4 s srednjo in 1 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je knjižnica izposodila 120.017 knjig na dor.i in 11.422 v čitalnici. Stalnih bralcev je inela 3.759, ki so o-biskali knjižnice 52.518 krat.
Matična knjižnica ustreza. Njena tene1jna knjižna zaloga dosega postavljeni minimum, za potrebe v občini pa 80/o potrebne literature. Nabava knjižnih novosti je za matično knjižnico ustrezna, za občino je prenizka za 60$>. Finančna sredstva ne zadovoljujejo za razvito dejavnost. Kadrovska zasedba je dve-tretjinska, za ustrezno dejavnost v občini bi potrebovali še tri strokovne delavce.Prostori matične knjižnice s ločenimi izposojevalnioi prostori so za delo nanj ustrezni. Izposoja v občini dosega postavljene normative, tj. tri izposojene knjige na prebivalca, število bralcev pa je nižje za 505=. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja za 80$ vifija od zahtevane, število bralcev pa je nižje za 20$.
27.	Ljubijana-Siška - 61.181 prebivalcev
%
Občinska matična knjižnica forr.ialno še ni bila imenovana, vendar opravlja to funkcijo Ljudska knjižnica Šiška. Knjižnica je strokovno urejena, ima prost pristop in novo urejene prostore. Osrednja knjižnica v Šiški skrbi za izposojevališča v Šentvidu, Dravljah in v Medvodah. Druge društvene ljudske knjižnice, ki jih je v občini še 6, v glavnem ne delujejo in ne nabavljajo skoraj nobene nove literature.
Knjižnica je imela v letu 19 68 skupaj z izposojevaliŠči 31.94-8 zvezkov temeljne knjižne zaloge.
V letu 1968 je imela 216.804.- din dohodkov (dotacija
9
165.000.-, izposojnina 51.804-.- din).
Knjižnica jev letu 1968 nabavila 1919 novih knjig.
Redno zaposlenih je v knjižnici 7 strokovnih delavcev (1 z višjo, 2 s srednjo in 4- z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je bilo izposojenih skupaj 106.4-91 knjig. Stalnih bralcev je imela knjižnica 3.465. Ti so obiskali knjižnice 43.530 krat.
Matična knjižnica, uradno še ni bila imenovana, čeprav opravlja to funkcijo Ljudska knjižnica Šiška. Teneljna knjižna zaloga osrednje knjižnice zadovoljuje, v občini pa je zaloga nižja od priporočene za 50^. Nabava knjižnih novosti je za občinsko knjižnico ustrezna, v občini pa dosega kom j 20/S potrebnega nakupa. Finančna sredstva so za razvito dejavnost prenizka. Kadrovska zasedba je delno u-strezna, v občini bi bilo potrebnih za razvito dejavnost še 5 strokovnih delavcev. Izpcsojevališča, ki jih je v občini premalo, so v urejevanju. Prostori knjižnice so za razvito matično dejavnost v občini preskromni. Izposoja v občini je za 35^ nižja glede na normativ, število bralcev pa za 4-0^. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja višja za 40^, število bralcev pa nižje za 50^.
«
28.	Ljubijana-Vič-Rudnik - 63.116 prebivalcev
Za matično knjižnico občine je bila imenovana knjižnica "Prežihov Voranc", Ljubljana, Zavetiška 3. Knjižnica ima še izposoj evaliŠče na Rudniku. Strokovno je delno urejena, ina prost pristop, vendar zelo sl.abe izposojevalne prostore. Je brez oddelka za mladino, brez čitalnice ter brez vseh upravnih in sanitarnih prostorov. V občini deluje še 16 drugih ljudskih knjižnic, ki so razmeroma aktivne. Občinska matična knjižnica skrbi za njihovo delovanje, čeprav je nakup nove literature tudi v teh knjižnicah razmeroma skromen.
*
Matična knjižnica je imela 1968. leta 12.84-0 knjižnih zvezkov temeljne knjižne zaloge, društvene knjižnice pa 7.783 knjižnih zvezkov.
V	letu 1968 je knjižnica imela 102.446.- din dohodkov za redno poslovanje (dotacija 83.900,- din, izposojnina 18.54-6,-din), Za nakup knjig so porabili 37.117.- din.
Matična, knjižnica je v preteklem letu nabavila 1.281 novih knjig, druge ljudske knjižnice v občini pa 916 novih knjig, skupaj 2.197 knjig.
Redno zaposleni sta v knjižnici 2 strokovni delavki s srednjo izobrazbo.
V	letu 1968 je bilo v obeh knjižnicah, izposojenih 22.208 knjižnih zvezkov, v drugih ljudskih knjižnicah pa 12.958 knjižnih zvezkov, skupaj 35.166 knjižnih zvezkov. Stalnih bralcev je inela knjižnica 2.070, ki so obiskali knjižnici 10.151 krat. Druge ljudske knjižnice so inele 1.4-09 bralcev.
Ti so obiskali knjižnico 5.260 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega 70>a gleda na postavljeni normativ, v občini pa 505». Nabava knjižnih novosti za natično knjižnico dosega predvideni minimum, v občini pa k o rja j 10^ normativa. Finančna sredstva knjižnice so zelo skromna in ne ar, dovoljuje jo niti za ustrezen razvoj matične knjižnice. Kadrovska zasedba je šibka, za razvito dejavnost bi potrebovali v občini vsaj 10 stir kovnih delavcev. Matična knjižnica je strokovno delno ustrezna, mreža izposojeva-lišč zadovoljuje. Prostori matične knjižnice so popolnoma neustrezni tako glede notranje ureditve kot lokacije. Izposoja v občini dosega komaj 20^ predvidene pc normativu, število bralcev pa 15'^. Glede na sedanjo kadrovsko strukturo je izposoja ustrezna in prav tako število bralcev.
29.	Ljutomer - 18.288 probivalcov
Matična knjižnica je Občinska knjižnica Ljutomer, ki deluje v okviru delavske univerze. Strokovno je delno urejena in ima obnovljene prostore. V občini deluje še 6 ljudskih knjižnic, med njimi je največ ja zdraviliška knjižnica Slatina Radenci. Večina teh knjižnic ne nabavlja nove literature, občinska matična knjižnica jim pošilja potujočo knjižnico.
Miatična knjižnica je imela v letu 1968	9.120	zvezkov temelj-
ne knjižne zaloge.
V ten letu jo imela 55.191.- din dohodkov (dotacija 4-3.000.-, izposojnina 2.641.-, iz drugih virov 9.550.-).
V isten letu je knjižnica kupile. 74-4 novih knjig.
Redno zaposlen je 1 strokovni delavec s srednjo izobrazbo. V letu 1968 je knjižnica izposodila na don 5.4-66 knjižnih zvezkov in 765 v čitalnici. Stalnih bralcev ima 228, ki so obi-skali knjižnico 2.518 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega 90$ potrebne literature, v občini pa je prenizka za 50$. Nabava knjižnih novosti za občinsko matično knjižnico dosega 70/3 glede na normativ, v občini pa je prenizka za 80/5. Finančna sredstva so za razvito dejavnost prenizka. Kadrovska zasedba zadovoljuje tretjino potreb. Za razvito dejavnost bi bile potrebne tri do štiri strokovne moči. Prostori knjižnice so za sedanje razmere ustrezni, za razvito dejavnost pa premajhni. Izposoja v občini	dosega komaj 10$ predvidene
po normativa, število	bralcev pa	5$. Glede na se-
danjo kadrovsko zasedbo dosega izposoja 50$, števi-
lo	bralcev pa 25$.
30.	Logatec - 11.324 prebivalcev
Občina nima matične knjižnice. V občini delujeta 2 večji krajevni knjižnici, v Logatcu in v žireh, ki ju občina finančno skromno podpira. Bolje je vzdrževana in urejena knjižnica v Logatcu in bi jo bilo treba čimprej razviti v občinsko matično knjižnico.
Ljudska knjižnica Logatec je imela v letu 1968	3.749	knjig
temeljne knjižne zaloge in je kupila 321 novih knjig. Izposodila je	5.548 knjig. Bralcev je	imela 323,	ki so obiskali
knjižnioo	2.525 krat. Knjižnica	v Žireh pa	ima 2.975 knjiž-
nih zvezkov temeljne knjižne zaloge, kupila je 256 novih knjig ter izposodila 4.010 knjig.
V	obeh knjižnicah je kader zaposlen le honorarno. Dohodkov v letu 1968 je inela knjižnica v Logatcu 10.789.- (dotacija
6.000.-, izposojnina 3.089.-, iz drugih virov 1.700,- din). Knjižnica v žireh je inela 8.310.- din dohodkov (dotacija
7.000.-, izposojnina 1.310,- din).
Temeljna knjižna zaloga cbeh knjižnic dosega 50^ potrebne v občini, nakup novih ičnjig pa 25/=.
31.	Maribor - 142.685 prebivalcev
Matična knjižnica občine je Studijska knjižnica Maribor. Knjižnica je splošnega znanstvenega tipa in poleg svoje temeljne dejavnosti vodi matično dejavnost knjižnične mreže'ljudskih knjižnic v občini. Občina vzdržuje Se Mestno ljudsko knjižnico ter Delavsko knjižnico v Mariboru. Kulturno-prosvetna društva imajo 30 ljudskih knjižnic, od katerih kupuje novo literaturo le polovica. Matična knjižnica pošilja v nekatere kraje potujočo knjižnico. Obe ljudski knjižnici sta strokovno sodobno urejeni in imata prost pristop.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	143.279	zvezkov	te-
meljne knjižne zaloge in 27.302 enot drugega knjižničnega gradiva. Mestna in Delavska knjižnica pa sta imeli 125.282 zvezkov temeljne knjižne zaloge.
»
Matična knjižnica je imela v letu 1968 dohodkov 841.475.-din, Mestna knjižnica 284.625.- din in Delavska knjižnica 213.227.-din. Za nakup knjig in drugih publikacij je imela Matična knjižnica 180.000,- dinarjev, Delavska in Mestna knjižnica pa 86,203.- din.
Matična knjižnica je v lotu 1968 kupila 1.896 novih knjig, drugi dotok literature pa je znašal 10.986 enot ter 499 na-
slovov revij in časnikov. Delavska in Mestna knjižnica pa sta kupili 6.133 knjig ter 66 naslovov periodičnega tiska.
V matični knjižnici je redno zaposlenih 25 strokovnih delavcev (7 z visoko, 4 z višjo, 7 s srednjo in 7 z nižjo izobrazbo), v Delavski knjižnici 7 strokovnih delavcev (5 s srednjo in 2 z nižjo izobrazbo), v Mestni knjižnici, pa 8 strokovnih delavcev (1 z visoko, 5 s srednjo in 3 z nižjo izobrazbo).
V letu 1963 je natična knjižnica izposodila na don in v čitalnici 47.316 knjižnih enot« Delavska knjižnica 172.369 knjižnih zvezkov, Mestna knjižnica pa 171.839 krjižnih zvezkov. Skupaj so tmjižnice .'sposodile 391.524 knjižnih zvezkov. Stalnih bralcev je inela natična knjižnica 2,897» ki so obiskali knjižnico 43.791 krat. Delavska knjižnica je inela 7.712 bralcev, ki so obiskali knjižnico 61.497 krat, Mestna knjižnica pa 15.351 stalnih bralcev, ki so obiskali knjižnico 51.989 krat. (Število stalnih bralcev v obeh ljudskih knjižnicah ni ustrezno šteto.)
Matična knjižnica ustrezo.. Teneljna knjižna zaloga v nreži javnih ljudskih knjižnic dosega 80/o potrebne literatu.' .. Letni dotok nove literature je v nreži ljudskih knjižnic občine prenizek in dosega ko-naj 25/= glede na postavljeni nornativ. Kadrovska zasedba v nreži ljudskih knjižnic občine je konaj polovična, Z-a razvito dejavnost bi bilo potrebnih v nreži ljudskih knjižnic 34 trakovnih delavcev. Finančna sredstva so prenizka, dosegajo nanj kot polovico sredstev potrebnih za ustrezno dejavnost. Prostori večino ljudskih knjižnic ne ustrezajo; slabo so opremljena izposojevališča, mestne knjižnice pa imajo zlasti šibko opremljene čitalnice. Izposoja dosega v nreži ljudskih knjižnic 75/’ glede na postavljeni nornativ, število bralcev pa 60^. S sedanjo kadrovsko zasedbo je v nreži ljudskih knjižnic izposoja višja za 100'/=, število bralcev pa za 50^,
Občina nima svoje matične knjižnice. Knjižničarstvo v tej občini ni razvito. Edina večja knjižnica je v Metliki, vendar s svojo amatersko dejavnostjo ne sega čez meje mesta. Društvene knjižnice ne delujejo več.
Občina bi lahko postopoma razvila sedanjo knjižnico v Metliki v matično knjižnico.
Krajevna knjižnica v Metliki ima 2.214 knjig, v letu 1968 pa je nabavila 138 novih. Knjižnico vodi honorarni knjižničar. Izposodili so 2.400 knjig 263 stalnim bralcem, ki so obiska-
li	knjižnico 1.870 krat. Knjižnica je prejela v letu’1968
5.000.- din dotacije, z izposojnino pa je dobila 450.- din.
Občina bi si morala prizadevati, da bi zappslila v knjižnici vsaj eno strokovno moč z višjo izobrazbo, izpopolnila knjižno zalogo in poskrbela za tekoče poslovanje knjižnice. V tem primeru bi lahko že v nekaj letih kot matična knjižnica uspešno opravljala svojo funkcijo.
Ljudska knjižnica v Metliki ima komaj 25$ temeljne knjižne zaloge, ki jo predvidevamo kot ustrezno v matični knjižnici. Izposodi 10$ literature glede na postavljeni normativ. V občinski matični knjižnici bi morala biti stalno zaposlena vsaj ena strokovna moč.
33. Mozirje - 15.215 prebivalcev
Občina je imenovala za matično knjižnico svoje občine Študijsko knjižnico v Celju, vendar somatičnost ni prinesla mozirskemu knjižničarstvu nobenega napredka.
Po informacijah iz leta 1966 je v občini 11 knjižnic, statistični podatki Zavoda za statistiko SRS iz leta 1968 pa kažejo, da
je v občini le še 6 knjižnic. V glavnem je nabava nove literature minimalna. ZKPO nima dovolj sredstev za primerno razvijanje knjižnične mreže, občina sama pa ne kaže zanimanja za dejavnost ljudskih knjižnic.
Občina ne daje za razvoj knjižnične mreže skoraj nobenih sredstev, knjižnice životarijo od podpore, ki jo prejemajo od časa do časa. V občini bi za razvito dejavnost bila potrebna dva strokovna delavca.
*
34. Murska Sobota - 64.254 prebivalcev
Občinska matična knjižnica je Študijska knjižnica v Murski Soboti. Občina vzdržuje še Mestno knjižnico in čitalnico v Murski Soboti ter potujočo knjižnico. Poleg tega deluje^v občini še 8 društvenih knjižnic, ki ne kupujejo skoraj nobene nove literature. Študijska knjižnica je splošna znanstvena knjižnica in opravlja poleg svojih rednih nalog še matično dejavnost. Mestna knjižnica je strokovno le delno urejena.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	42.847 knjižnih zvez-
kov temeljne knjižne zaloge in 439 kosov drugega knjižničnega gradiva. Knjižnica in čitalnica v Murski Soboti pa 23.083 knjižnih zvezkov.
V	letu 1968 je matična knjižnica imela 238.390.- din dohodkov, knjižnica in čitalnica pa 108.154.- din (dotacija 88.820.- , izposojnina 6.706.-, iz drugih virov 10.000.- din). Za nakup nove literature je matična knjižnica oddvojila 28.724.- din, knjižnica in čitalnica pa 27.154.- din.
Matična knjižnica je v letu 1968 nabavila 788 knjig ter 45 tekočih revij in časnikov. Knjižnica in čitalnica pa 1.632 knjig ter 15 naslovov periodičnega tiska.
V matični knjižnici je zaposlenih 8 strokovnih delavcev (2 z visoko, 2 s srednjo in 4 z nižjo izobrazbo), v knjižnici in čitalnici pa 3 strokovni delavci (2 s srednjo in 1 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je matična knjižnica izposooila 17.909 enot. Knjižnica in čitalnica po 37,176 knjig na dom in v čitalnici 41.378 knjižnih enot. Stalnih bralcev je imela matična knjižnica 806, ki so obiskali knjižnico 8.615 krat, knjižnica in čitalnica
pa 1.909 bralcev, ki so obiskali knjižnico 24.577 krat.
Matična knjižnica ustreza. Temeljna knjižna zaloga odgovarja veljavnim kriterijem za splošno znanstvene knjižnice, temeljna knjižna zaloga v madeži ljudskih knjižnic pa dosega le 40$ potrebne literature. Letni dotok nove literature matične knjižnice ustreza, v občini pa je prenizek in dosega komaj 20$ glede na normativ. Finančna sredstva so prenizka. Kadrovska zasedba je v matični knjižnici ustrezna, v mreži ljudskih knjižnic pa prenizka in dosega komaj tretjino potrebne. Prostori knjižnic so le delno u-strezni, zlasti neurejena so izposojevališča. Izposoja dosega 60$ glede na postavljeni normativ, število bralcev pa 25$. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja v mreži ljudskih knjižnic 100$ ustrezna, število bralcev pa je prenizko za 30$.
35. Nova Gorica - 50.108 prebivalcev
Matična knjižnica ža občino je Goriška knjižnica v Novi Gorici, Knjižnica je strokovno urejena, pionirski oddelek in oddelek ljudske knjižnice imata prost pristop. Prostori matične knjižnice (študijskega oddelka) so utesnjeni, prostori pionirskega in ljudskega oddelka so moderni in ustrezajo normativom. V občini delujeta ob podpori matične knjižnice še ljudski knjižnici Branik in Kanal. Druge 4 društvene knjižnice ne nabavljajo skoraj nobene nnve literature.
Matična knjižnica je v letu 1968 imela 55.251 zvezkov temeljne knjižne zaloge ter 524 kosov drugega knjižničarskega gradiva.
V letu 1968 je knjižnica imela za redno dejavnost 300.649.-din dohodkov (dotacija 261.000.-, lastni dohodki 13.916.-, iz drugih virov in prenos iz preteklega leta 25.733.- din). Za nakup nove literature je oddvojila 46.713.- din.
Matična knjižnica je nabavila v letu 1968	1.606	novih	knjig
ter 646 naslovov tekočih periodik.
Redno zaposlenih je v knjižnici 8 strokovnih delavcev (2 z visoko, 1 z višjo, 4 s srednjo in 1 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je izposodila 28.885 knjižnih zvezkov na dom ter 7.313 v čitalnici. Knjižnica ne vodi evidence o številu bralcev, marveč le evidenco o številu obiskov v knjižnici. V letu 1968 je obiskalo knjižnico 20.731 obiskovalcev.
Matična knjižnica je ustrezna. Njena temeljna knjižna zaloga je zadostna, v občini pa je prenizka za 60$. Nabava knjižnih novosti za matično knjižnico dosega postavljeni minimum, v občini pa je prenizka in dosega komaj 20$ potrebne literature. Finančna sredstva ne zadovoljujejo za razvito dejavnost. Kadrovska zasedba delno zadovoljuje, za razvito dejavnost bi potrebovali v mreži ljudskih knjižnic 10 strokovnih delavcev. Prostori matične knjižnice so ustrezni, utesnjen je študijski del. Matična knjižnica ima premalo izposojevališč. Izposoja dosega v občini 30$ glede na postavljeni normativ, število bralcev knjižnica ne beleži. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja ustrezna.
Matična knjižnica za občino je Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Knjižnica skrbi tudi za razvoj ljudske in pionirske knjižnice v Novem mestu. V občini je še 13 ljudskih knjižnic, ki so v zadnjih letih ponovno nekoliko oživele. Občinska matična knjižnica deluje tudi s potujočo knjižnico. Študijska in pionirska knjižnica sta strokovno.sodobno urejeni, medtem ko Ljudska knjižnica v Novem mestu ter druge ljudske knjižnice v občini so amatersko urejene. Prostori matične knjižnice delno ustrezajo, knjižnica se trudi za zgraditev knjižnične mreže v občini in dosega lepe uspehe.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	63.814	knjižnih	zvezkov
temeljne knjižne zaloge ter 53.174 kosov drugega knjižničnega gradiva. Ljudska knjižnica Novo mesto je imela 7.040 knjižnih zvezkov, pionirska pa 3.904 knjižnih zvezkov. Druge ljudske knjižnice v občini so imele 18.486 zvezkov temeljne knjižne zaloge. Občinska mreža knjižnic ima skupaj 93.244 knjižnih zvezkov.
Matična, knjižnica je v letu 1968 imela za redno poslovanje 219.430,- din, ljudska knjižnica Novo mesto 17.043.- din ter Pionirska knjižnica 34.329.- din dohodkov. Druge ljudske knjižnice v občini so imele 19.719.- din dohodkov.
Matična knjižnica je v letu 1968 kupila 1.910 knjig in 283 naslovov periodičnega tiska (ves dotok je 3.257 knjižnih enot), ljudska in pionirska knjižnica sta nabavili 886 knjig, druge knjižnice pa 4.221 knjig.
Redno zaposlenih je bilo v matični knjižnici 6 delavcev (2 z visoko, 3 s srednjo in 1 z nižjo izobrazbo). V ljudski knjižnici Novo mesto je kader zaposlen le honorarno, pionirska knjižnica ima 1 strokovnega delavca s srednješolsko izobrazbo.
V letu 1968 je natična knjižnica izposodila 24.692 knjižnih enot. Stalni! bralcev je inela 1.102, ki so obiskali knjižnico 9.933 krat. V ljudski knjižnici Novo nesto je bilo izposojenih 7.734 knjig ter v pionirski 5.178 knjig, skupaj 12.912 knjig. Podatkov o obisku in o stalnih bralcih knjižnici m vodita. Druge ljudske knjižnice so izposodile 8.883 knjig.
Matična knjižnica je ustrezna. Njena teneljna knjižna zaloga dosega postavljene kriterije, v občini pa presega postavljeni nininun. V 'občini prideta dve knjigi na prebivalca, vendar je v tej zalogi veliko literature zastarele. Nabava knjižnih novosti v občinski natični knjižnici dosega postavljeni nininun, v občini pa je prenizka za 40$. Finančna sredstva so za razvito dejavnost knjižnic prenizka. Kadrovska zasedba ne ustreza kriterij en. Sano nreža ljudskih knjižnic bi norala ineti 8 stalno zaposlenih strokovnih delavcev. Prostori natične knjižnice so ustrezni razen oddelka ljudske knjižnice. Izposoja je v občini nizka in dosega 30$ glede na postavljeni norna-tiv. Podatkov o številu bralcev ne vodijo. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja v ureži ljudskih knjižnic prenizka za 20$.
37.	Oraož - 18.872 prebivalcev
Matična knjižnica občine je Ljudska knjižnica Ornož. Knjižnica jo strokovno delno urejena, ina prost pristop. Prostori knjižnice so obnovljeni. V občini so še 4 društvene knjižnice, njihova dejavnost je zanrla, ker ne nabavljajo skoraj nobene nove literature.
Matična knjižnica je inela v letu 1968	4.531	zvezkov	tenelj-
ne knjižne zaloge.
V letu 1968 je inela 37.367.- din dohodkov (dotacija 32.000.-, izposojnina 1.266.-, iz drugih virov 4.000,- din). Za nakup knjig je oddvojila 10.450,- din.
Knjižnica je v ten letu nabavila 481 novih knjig in 7 tekočih periodik.
Redno zaposlena je v knjižnici 1 strokovna moč s srednješolsko izobrazbo.
V	letu 1968 je bilo izposojenih 6.288 knjig, v čitalnici pa 3.000 knjig. Stalnih bralcev je imela knjižnica 712, ki so 0-biskali knjižnico 4.752 krat.
Matična knjižnica delno ustreza..Njena temeljna knjižna zaloga dosega 45$ potrebne literature, v občini pa 25$. Nabava knjižnih novosti dosega v matični knjižnici 50$, v občini doseže komaj 15$ potrebnega nakupa. Finančna sredstva so neustrezna. Prostori matične knjižnice za sedanje razmere ustrezajo, za razvito dejavnost pa so utesnjeni. Matična knjižnica bi morala imeti več izposojevališč. Kadrovska zasedba dosega tretjino potrebne, glede na kriterije bi potrebovali v občini tri strokovne delavce. Izposoja literature je v občini zelo nizka in dosega 20$, število bralcev pa prav tako 20$ glede na normativ. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja 90$, število bralcev pa je prenizko za 30$.
38.	Piran - 12.362 prebivalcev
Za občinsko matično knjižnico je bila imenovana Matična knjižnica Piran. Knjižnica ima izposojevališče v Sečovljah. S potujočo knjižnico oskrbuje s knjigami še druge kraje. Matična knjižnica je strokovno urejena, ima prost pristop. Prostori so neustrezni in je poslovanje zelo otežkočeno.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	24.982	zvezkov temeljne
knjižne zaloge.
Za redno poslovanje je imela dohodkov 85.704.- din (dotacija
70.000.-, izposojnina 14.204.-, iz drugih virov 1.500.- din).
Knjižnica je nabavila v letu 1968	663 novih knjig, v dar pa
jih je dobila 608.
Redno zaposleni so v knjižnici 3 strokovni delavci (1 z višjo,
2	s srednjo izobrazbo).
V letu 1968 je knjižnica izposodila 32.230 knjig, v čitalnici pa 30.216 knjižnih enot. Stalnih bralcev je imela 1.317, ki so obiskali knjižnico 16.172 krat.
Matična knjižnica ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega potrebni minimum, v občini pa prideta 2 knjigi na prebivalca. Nabava knjižnih novosti dosega v matični knjižnici 70$ potrebne, v občini pa je prenizka in dosega 30$. Finančna sredstva ne zadostujejo. Kadrovsko je knjižnica ustrezno zasedena in zadovoljuje za minimalne potrebe občine. Prostori knjižnice so neustrezni, utesnjeni so vsi oddelki matične knjižnice. Izposoja v občini dosega 80$ glede na postavljeni normativ, število bralcev pa je prenizko za 30$. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 20$, število bralcev pa bi moralo biti višje za 30$.
39.	Postojna - 18.914 prebivalcev
Matična knjižnica občine je Mestna knjižnica v Postojni. Knjižnica ima izposojevališče v Pivki ter potujočo knjižnico. V Prestranku deluje še društvena knjižnica. Matična knjižnica je strokovno sodobno urejena in ima ustrezne izposojevalne prostore, manjka ji ustrezna čitalnica. Matična knjižnica je v letu 1968 imela 14.644 zvezkov temeljne knjižne zaloge, društvena knjižnica v Prestranku pa 3.272 knjig.
V letu 1968 je imela matična knjižnica 155.329.- din dohodkov (dotacija 94.320.-, izposojnina 57.509.-, iz drugih virov
3.500.-). Za nakup knjig so oddvojili 28.738.- din.
Knjižnica je v letu 1968 nabavila 969 novih knjig in 9 naslovov periodik.
Redno zaposleni so v knjižnici 4 strokovni delavci (s srednjo 3, 1 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 so izposodili 28.947 knjig. Stalnih bralcev je i-mela knjižnica 1.116, ki so obiskali knjižnico 11.725 krat.
Matična knjižnica ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega postavljeni minimum, prav tako v občini. Nabava knjižnih novosti za’občinsko matično knjižnico je ustrezna, v občini pa je prenizka in dosega 30$ potrebnega nakupa. Finančna sredstva ne zadovoljujejo za nakup literature. Prostori knjižnice ustrezajo. Izposoja dosega v občini 65$ glede na postavljeni normativ, število bralcev pa 40$. Knjižnici je priključena prodajalna spominkov, ki bremeni delo strokovnih delavcev. Zato je izposoja glede na število zaposlenih nižja za 35$,’število bralcev pa za 60$.
40.	Ptuj - 66.212 prebivalcev
Matična knjižnica za občino je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj. Knjižnica ima 3 oddelke: študijski, ljudski in pionirski oddelek. Knjižnica je strokovno urejena, pionirska in ljudska imata prost pristop. Trenutno je knjižnica v preureje-vanju svojih prostorov. V občini deluje še 12 društvenih knjižnic, vendar je delovanje le-teh dokaj omejeno, ker nimajo sredstev za nabavo nove literature.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	59.453	knjig	temelj-
f
ne knjižne zaloge, društvene knjižnice v občini pa nadaljnjih 9.233 knjig.
V letu 1968 je matična knjižnica imela 208.000.- din dohodkov (dotacija 201.000.-, izposojnina 7.000.- din). Za nakup nove literature je oddvojila 34.000.- din.
Knjižnica je nabavila za vse tri oddelke 1.286 knjig in 90 naslovov tekočih periodik, druge knjižnice v občini pa 198 knjig.
V natični knjižnici je redno zaposlenih 7 strokovnih delavcev (1 z visoko, 3 z višjo in 3 s srednjo izobrazbo).
V letu 1968 je knjižnica izposodila 4-1.105 knjig na don ter 5.664 knjig v čitalnici. Evidence o izposoji tekočih časnikov in časopisov ne vodi. Stalnih bralcev je inela_knjižnica 2.142, ki so obiskali knjižnico 19.123 krat. Druge knjižnice v občini so izposodile še 7.676 knjig.
Matična knjižnica ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga je prinerna, prav "tako v občini in dosega postavljeni nininun. Nabava knjižnih novosti dosega v natični knjižnici 50^:potrebnega nakupa, v občini pa ne doseže niti 10/$. Finančna sredstva knjižnice ne zadovoljujejo. Prostori natične knjižnice so v urejanju. Knjižnica nina ustreznih izposojevališč. Kadrovska zasedba je 60^, za razvito dejavnost bi potrebovali še 5 strokovnih delavcev. Izposoja v občini dosega 30/S glede na no mat iv, število bralcev pa 20/$. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja ustrezna. Število bralcev pa je prenizko za 60/$.
41.	Radlje ob Dravi - 17.375 prebivalcev
Občina je za mtično knjižnico inenovala knjižnico iz Radelj ob Dravi. Knjižnica se je začela razvijati v zadnjih nekaj letih in lepo napreduje. Strokovno je delno urejena, ina preurejene prostore in prost pristop. V občini delujejo še 4 društvene knjižnice, ki pa zaradi pomanjkanja nove literature poslujejo zelo skronno.
Matična knjižnica je inela v letu 1968	6.141	zvezkov	temelj-
ne knjižne zaloge.
Za redno dejavnost je imela matična knjižnica 28.426.- din dohodkov (dotacija 27.000.-, izposojnina 1.426,- din). Za nakup literature je oddvojila 10.244.*- din.
Knjižnica je v tem letu nabavila 759 novih knjig in 7 tekočih periodičnih publikacij.
Redno zaposlen je v knjižnici 1 strokovni delavec s srednješolsko izobrazbo.
V letu 1968 je matična knjižnica izposodila na dom 8.961 knjig,
V čitalnici, ki je povezana s klubom, izposoje časnikov in revij ne evidentirajo. Stalnih bralcev je imela knjižnica 250; le-ti so obiskali knjižnico 2.492 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temfeljna knjižna zaloga dosega 60$ potrebne literature, v občini pa 30$ glede na postavljeni normativ. Nabava knjižnih novosti matične knjižnice dosega 75$ potrebnega nakupa, za občino pa je prenizka za 60$. Finančna sredstva ne zadovoljujejo. Kadrovska zasedba je nezadostna, v občini bi bili za razvito dejavnost potrebni trije strokovni delavci. Prostori knjižnice delno ustrezajo, v občini je premalo izposojevališč. Izposoja dosega v občini komaj 20$ glede na postavljeni normativ, število bralcev manj kot 10$. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo dosega izposoja 90$, število bralcev pa 25$. Ker je matična knjižnica šele začela poslovati, je počasnejši razvoj razumljiv.
A 2„ Radovljica - 28.346 prebivalcev
Za matično knjižnico občine je bila imenovana Ljudska knjižnica Radovljica. Matična knjižnica je strokovno urejena, ima ustrezne prostore in prost pristop. Večji izposojevališči ima še v Lescah in na Bledu. V občini deluje pod okriljem občinske matične knjižnice še 16 drugih ljudskih knjižnic, ki s stalno podpo-
ro matične knjižnice uspevajo zadržati ustrezno dejavnost. Za nakup novih knjig v teh knjižnicah skrbi občinska matična knjižnica.
Matična knjižnica je v letu 1968 imela 8.941 zvezkov temeljne knjižne zaloge, izposojevališči v Lescah in na Bledu ter druge ljudske knjižnice v občini pa 25.321 knjig, skupaj 34.262 knjig.
V letu 1968 je matična knjižnica imela 110.840.- din dohodkov (dotacija 80.000.-, izposojnina 23.632.-, iz drugih virov 7.207.- din). Za nakup novih knjig je oddvojila 32.321.- din.
Knjižnica je nabavila za vso knjižnično mrežo v občini 1.425 novih knjig, od tega za matično knjižnico v Radovljici 488 knjig.
Redno zaposleni so v knjižnici 3 strokovni delavci (1 s srednjo in 2 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je matična knjižnica izposodila 37.848 knjig, v obeh izposojevališčih in 16 ljudskih knjižnicah pa 36.980 knjig, skupaj 54.828 knjig. Članov je imela knjižnica 756, druge knjižnice pa 7.208, skupaj 7.964 bralcev, ki so obiskali knjižnico 23.704 krat.
Matična knjižnica ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega 90$ potrebne literature, v občini pa postavljeni minimum. Nabava knjižnih novosti je za matično knjižnico prenizka za 50$, v občini pa za 40$ glede na postavljeni normativ. Kadrovska zasedba je polovična, v občini bi bili potrebni še trije strokovni delavci. Prostori matične knjižnice so ustrezni, prav tako v večini izposojevališč. Izposoja dosega v občini 75$ glede na normativ, število bralcev je ustrezno. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja višja za 60$, število bralcev pa za 100$. (Število bralcev verjetno ni primerno beleženo.)
Matična knjižnica je imela v letu 1968	50.780 zvezkov temelj-
ne knjižne zaloge in 1.759 kosov drugega knjižničnega gradiva. Ljudske knjižnice v občini so imele 28.563 knjig.
V	letu 1968 je matična knjižnica za redno dejavnost imela 221.204.- din dohodkov (dotacija 141.000.- din, lastni dohodki
«
497.-, iz drugih virov 78.80'7.-din), druge ljudske knjižnice pa še 54.919.- din dohodkov Za nakup knjig je matična knjižnica oddvojila 57.102.- din.
Knjižnica je nabavila v letu 1968	1.759	novih	knjig	ter	205
naslovov periodičnih publikacij, druge knjižnice pa 2.413 no-vih knjig ter 56 tekočih periodičnih publikacij.
Redno zaposlenih je v matični knjižnici 5 strokovnih delavcev (lz visoko, 1 z višjo in 3 s srednjo izobrazbo). Ves kader v mreži ljudskih knjižnic dela honorarno.
Matična knjižnica je v letu 1968 izposodila 15.960 knjig, ljudske knjižnice pa 22.670 knjig. Stalnih bralcev je imela matična knjižnica 1.352, ki so obiskali knjižnico 6.330 krat. Druge ljudske knjižnice pa so imele 2.383 članov, ki so obiskali knjižni-., c o 10.158 krat.
Matična knjižnica ustreza. Temeljna knjižna zaloga u-streza kriterijem za splošno znanstvene knjižnice, temeljna knjižna zaloga v mreži ljudskih knjižnic pa prav tako presega postavljeni minimum. Nabava knjižnih novosti matične knjižnice je ustrezna, v občini pa doseže 85$ potrebnega nakupa. Za razvito dejavnost bi bil v večjih knjižnicah potreben stalno zaposlen knjižničarski kader. Prostori matične iknjižnice so u-strezni, v mreži ljudskih knjižnic pa so v večini primerov premajhni. Izposoja doseže v občini 70$ glede na postavljeni nomativ, število bralcev pa 60$. Izposoja
je glede na sedanjo kadrovsko zasedbo v ureži ljudskih knjižnic nižja za 30^, število bralcev pa za 4 O/S.
44. Ribnica - 12.070 prebivalcev
Občina doslej še ni imenovala svoje natične knjižnice. Ljudska knjižnica v Ribnici, ki deluje v okviru delavske univerze, se zadnja leta razmerona lepo razvija' in bi jo lahko v kratken času usposobili za matično knjižnico. Knjižnico je treba ustrezneje financirati in ji zagotoviti strokovno usposobljen kader. V občini sta še dve društveni ljudski knjižnici , ki pa nimata nobenih nežnosti za razvoj. Občina ne daje društvenin knjižnicam nobenih sredstev in tudi finančna sredstva občinske knjižnice v Ribnici so zelo skromna.
Ljudska knjižnica v Ribnici je inola v letu 1968	7.924 zvez-
kov temeljne knjižne zaloge, kupila je 318 novih knjig in 11 tekočih periodik. Dohodkov je imela 23.841.- din (dotacija 17.193.-» izposojnina 4.648.-, iz drugih virov 2.000.-). Za nakup nove literature je oddvojila 7.923.- din.
Redno zaposlena je 1 knjižničarska moč. Knjižnica je v letu 19 68 izposodila 6.612 knjig. Stalnih bralcev je imela 621, ki so obiskali knjiži.ico 3.768 krat.
Temeljna knjižna zaloga dosega v občinski knjižnici 80/$ potrebne literature, v občini pa 60^ glede na postavljeni normativ. Nabava knjižnih novosti dosega v občini 20$ potrebneg- nakupa. Finančna sredstva ne zadovoljujejo. Prostori knjižnice so utesnjeni, izposojevališča ne delujejo. Za razvito knjižnično dejavnost bi bile v občini potrebni dve do tri strokovne moči. Izposoja dosega v občini 20/> glede na postavljeni nornativ, število bralcev pa 25$.
Občina je imenovala za svojo matično knjižnico Občinsko knjižnico Sevnica, čeprav le-ta trenutno nima nobenih pogojev za opravljanje svoje funkcije. Knjižnica je preteklo leto dobila nove prostore, ki pa niso ustrezno opremljeni in v katerih knjižnica ne nore razviti svoje dejavnosti. Knjižnic?, je brez mladinskega oddelka, brez čitalnice, nova oprema pa bi lahko služila le za knjižno skladišče.
Matična knjižnica je imela v letu 1968 3.505 zvezkov temeljne knjižne zaloge. V občini ne deluje nobena druga knjižnica.
V letu 1968 je knjižnica imela 17.583.- din dohodkov (dotacija 16.000.-, izposojnina 1.583.- din). Za nabavo novih knjig
«
je oddvojila 4-. 306.- din.
Knjižnica je v tem letu kupila 308 knjig ter 4 tekoče revijo.
Knjižničarski delavec je delno zaposlen in brez strokovne izobrazbe.
V Ib tu	1968 je	bilo izposojenih 4. 355 knjig. Članov je	imela
knjižnica	287;	le-ti so obiskali knjižnico 1.826 krat.
Matična knjižnica ne ustreza. Temeljna knjižna zaloga dosega komaj 40'/ potrebne literature v matični knjižnici, v občini pa 20'/? glede na postavljeni normativ. Nabava knjižnih novosti je v matični knjižnici za 70r/ nižja cd potrebne, v občini pa ne dosega niti 10/3 potrebnega nakupa. Finančna sredstva knjižnice ne zadostujejo. Kadrovska zasedba je prešibka, v občini bi morali imeti za razvito dejavnost	3 strokovne delavce, sedanja zasedba pa	ne u-
streza niti za najnujnejše potrebe. Prostori	knjiž-
nice ne zadovoljujejo. V občini nimajo izposojeva-lišč, tako da so vrzeli zelo občutne. Zato je izposoja zelo nezadostna in dosega komaj 10^ izposoje glede na normativ, število bralcev pa manj kot 10£. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja u-strezna, število bralcev pr. je prenizko za 40$.
Občina je imenovala za svojo matično knjižnico Kosovelovo knjižnico v Sežani. Knjižnica je strokovno delno urejena, ima pa precej utesnjene prostore, ki ne ustrezajo sodobnim zahtevan. Tudi oprema knjižnice ne ustreza, čeprav je bila v preteklih letih obnovljena. V občini je delovalo še neka j društvenih knjižnic, vendar so v celoti zamrle, ker občinska matična knjižnica nina sredstev za njihovo vzdrževanje.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	16.021	zvezkov	temelj-
ne knjižne zaloge.
Za redno dejavnost je knjižnica imela 61.702.- din dohodkov (dotacija 54.000.-, izposojnina 5.702.- din, iz drugih virov
2.000.-). Za nakup literature je oddvojila 12.930.- din.
V tem letu je knjižnica nabavila 550 novih knjig ter 24 tekočih periodičnih publikacij.
Redno zaposlena sta v knjižnici 2 strokovna delavca (1 z višjo in 1 s srednjo izobrazbo).
V letu 1968 je bilo izposojenih 11.874 knjig. Bralci so obiskali knjižnico 7.134 krat. (Evidence o številu članov knjižnica ne vodi.)
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga je zadovoljiva, v cbčini pa dosega 60/3 potrebne literature, letni nakup knjižnih novosti dosega v matični knjižnici 50/= potrebnega nakupa , v občini pa je komaj 15/^. Finančna sredstva ne zadovoljujejo. Kadrovska zasedba je polovična in bi za razvito dejavnost potrebovali še 2 do 3 strokovne delavce. Prostori matične knjižnice ne ustrezajo.
V	občini tudi ni potrebnih izposojevališč. Izposoja v občini je zato prenizka in dosega 20^ postavljenega normativa, število bralcev pa ni ugotovljivo. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 50$
Občina je inenovala za matično Knjižnico iz Slovenj Gradca.. Knjižnica je strokovno delno urejena, nina pa ustreznih prostorov. V občini so pred leti delovale ae 4 druge ljudske knjižnice, katerih delovanje je skoraj povsem zamrlo. Občinska matična knjižnica poskuša s potujočo knjižnico vsaj mio vplivati na dejavnost teh knjižnic.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	10*.703 knjižnih zvez-
kov temeljne knjižne zaloge.
V letu 1968 je imela 68.113.- din dohodkov (dotacija 53.900.-, izposojnina 3.4-63.-, iz drugih virov 10.750.- din). Za nakup nove literature je oddvojila 13.151.- din.
• - —
Knjižnica je v preteklem letu nabavila 528 novih knjig in 12 naslovov tekočih periodik.
Redno zaposlena sta v knjižnici 2 strokovna delavca s srednješolsko izobrazbo.
V letu 1968 je knjižnica izposodila 18.486 knjig. Članov je imela 1.016, ki so obiskali knjižnico 6.007 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga je zadostna, v občini pa je prenizka in dosega 60;j potrebne. Letni nakup knjižnih novosti dosega v matični knjižnici 50^, v občini pa 15/» potrebnega nakupa. Finančna sredstva so prenizka. Kadrovska zasedba jo dvetretjinska, v občini bi potrebovali še eno knjižničarsko moč. Prostori knjižnice so neustrezni, brez mladinskega oddelka in brez čitalnice. Izposoja v občini dosega 40^ potrebne, število bralcev pa 30/$. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja ustrezna, število bralcev pa je prenizko za 50^.
Občina svoje natične knjižnice for.ialno še ni inenovala, čeprav to funkcijo že nekaj let opravlja Matična knjižnicr. občine Slovenska Bistrica. Knjižnica je strokovno delno urejena in inr. obnovljene prostore. Druge ljudske knjižnice v občini ne delujejo, razen sindikalna knjižnica v Inpolu.
«
Matična knjižnica je inela v letu 1968	9.600 zvezkov tenelj-
ne knjižne zaloge.
Knjižnica jev ten letu inela 66.139.- din dohodkov (dotacija 51.018.-, izposojnina 5.121.-,	iz drugih virov 10.000.-
din).	Za	nakup nove literaturo je	oddvojila 16.776.-	din.
«
Nabavila je 716 novih knjig in 9 tekočih periodičnih p blika-ci j.
Redno zaposlena sta v knjižnici 2 strokovna delavca (1 z višjo in 1 z nižjo izobrazbo).
V	letu 1968 je natična knjižnica izposodila 14-.809 knjig na don in 7.150 v čitalnici. Članov je inela 3.250, ki so obiskali knjižnico 8.160 krat.
Teneljna knjižna zaloga	osrednje knjižnice	je zadovoljiva, v občini pa je	prenizkr. in dosega	30/' po-
trebne zaloge. Letni nakup knjižnih novosti dosega v natični knjižnici 70^, v občini pa komj 15p potrebnega nakupa. Finančna sredstva ne zadovoljujejo. Kadrovska zasedba je prešibka, za razvito dejavnost bi potrebovali v občini še 4- strokovne delavce. Prostori knjižnice so utesnjeni, knjižnica nix lastnih izposojevališč. Izposoja v občini dosega lconaj 20^ normativa, število bralcev pa 50/% Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 30/j, število bralcev pa presega postavljeni norviativ. (Glede na nizko izposojo predvidevano, da število bralcev ni realno šteto.)
Za uatično knjižnico občine je bila imenovane, Občinska ljudska knjižnica Slovenske Konjice. Knjižnica je strokovno delno urejena, pred nekaj leti je bila na novo urejena. V občini i-najo še 7 društvenih knjižnic, vendar so v letu 1968 skromno delovale le še 4-, ki pa niso nabavile skoraj nobene nove literature.
Matična knjižnica je inela v letu 1968	7.513	zvezkov temelj-
ne knjižne zaloge, druge knjižnico pa 2.895 knjig, vendar je celotna knjižna zaloga zastarela in zelo nalo uporabna.
V letu 1968 je knjižnica inela 28.786.- din dohodkov (dotacija 20.000.-, izposojnina 5.786.- iz drugih virov 3.000.-). Za nakup knjig je oddvojilr 8.24-4.- din.
Knjižnica jev letu 1968 nabavila 429 novih knjig in 9 tekočih periodičnih publikacij.
Redno zaposlen je v knjižnici 1 strokovni delavec z nižjo i-zobrazbo.
V letu 1968 je bilo izposojenih 15.C70 knjig. Članov jo knjižnica inela 2.263, ki so obiskali knjižnico 8.703 krat. Izposoja v drugih ljudskih knjižnicah skoraj ni omembe vredna, vse
4 knjižnice so izposodile 1.057 knjig.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega 757= potrebne literature, v občini pa 50Letni nakup knjižnih novosti je v natič-ni knjižnici prenizek in dosega 40'p potrebnega nakupa, v občini pa komaj 15r/. Finančna sredstva knjižnice so prenizka. Kadrovska zasedba je prešibka, za razvito dejavnost knjižnic bi bile potrebne še dve strokovni moči. Prostori knjižnice dulno ustrezajo, knjižnica, ni na lastnih izposo jevališč. Izposoja v občini je zato prenizka in dosega 30^, število bral-
cev pa 60i° glede na norriativ. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja višja za 40/^, število "bralcev pa za 100^.
50. Šentjur pri Celju - 17.001 prebivalcev
Občina nima matične knjižnice in tudi zelo nalo pogojev, da tako knjižnico v kratkem času osnuje. Edina ljudska knjižnica, ki v občini deluje, je ljudska knjižnica pri Delavski u-niverzi Šentjur. Knjižnica je delno urejena, njeno poslovanje pa je razmerona šibko. Občina je knjižnico preuredila, vendar brez strokovno usposobljenega knjižničarskega kadra in ustreznih. finančnih sredstev razvoja ni pričakovati.
Ljudska knjižnica Šentjur je v letu 1968 imela 3*227 zvezkov temeljne knjižne zaloge, izposodila je 4.236 knjig, število obiskov pa je bilo 2.550.
Knjižna zaloga v občini dosega 20^, nakup novih knjig pa 10p glede na postavljeni normativ.
51. Škofja Loka - 25.795 prebivalcev
Občinska matična knjižnico- je Ljudska knjižnica Škofja Loka, z izposojevališčem na Trati in s potujočo knjižnico. Knjižnica je strokovno urejena (delno še v urejanju) in ima prost . pristop. Prostori knjižnice so za sedanje poslovanje že utesnjeni.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	15.176	knjig	temelj-
ne knjižne zaloge, izposojevališče na Trati 2.351 knjig ter potujoča knjižnica 1.720 knjig, skupaj 19.24-7 knjig.
V	letu 1968 je matična, knjižnica imela 107.785.- din dohodkov (dotacija 78.420.-, izposojnina 19.365.-» iz drugih virov
10.000.- din). Za nakup novih knjig je oddvojila 42.249.- din.
Knjižnica je v ten letu nabavila 1.241 knjig, za izposojeva-lišče na Trati .111,- za potujočo knjižnico 120 knjig, skupaj 1.4-72 knjig.
Redno zaposlena sta dva strokovna delavca (1 z visoko in 1 z nižjo izobrazbo).
V	letu 1963 je knjižnica izposodila 22.838 knjig nr don in 24.302 v čitalnici. Knjižnica na Trati je izposodila 74-7 knjig, potujoča knjižnica pa 636 knjig. Članov je* imela knjižnica 1.247» ki so obiskali knjižnico 11.255 krat.
Matična knjižnica ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga dosega postavljeni nininun, za občino pa je za 30/? prenizka, letni nakup knjižnih novosti je za natično knjižnico zadovoljiv, v občini pa je prenizek za 70$. Finančna sredstva knjižnice’ ne zadovoljujejo za razvito dejavnost. Kadrovska zasedba ni niti polovična, v občini bi potrebovali šo tri strokovno delavce. Prostori knjižnice so utesnjeni. Knjižnica nima ločenega pionirskega oddelka in premalo izposojevališč. Izposoja v občini dosega 60$ glede nr postavljeni normativ, število bralcev pa 20$. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja višja od zahtevane za 20/3, število bralcev pa je nižje za 40$.
52.	Šmarje pri Jelšah - 30.724 prebivalcev
Občina nima matične knjižnice in v vseh letih ni storila ničesar, da bi usposobila vsaj eno knjižnico v občinskem središču. Knjižničarstva v občini pravzaprav ni, edina knjižnica v Šmarju je	skoraj	brez knjig in brez sredstev	za kakršnokoli	dejavnost.	Deluje	popolnoma amatersko.	V letu	1968	je dobila	1.000.-
din dotacije	in je izposodila 410	knjig.
Knjižna zaloga dosega v	občini	manj	kot 10$ zahte-
vane, izposoje pa ni mogoče oceniti.
Matična knjižnica občine je Knjižnica Tolnin. Knjižnica je strokovno urejena, ina prost pristop. Prostori knjižnice so zadovoljivi, vendar še vedno nimjc oprene za pionirski oddelek in čitalnico. V občini so zanrle vse društvene knjižnice, obnavlja se sano knjižnica v Bovcu.
Matična knjižnica je v letu 1968 inela 11.367 zvezkov temeljne knjižne zaloge.
V letu 1968 je za redno dejavnost imela 61.805.- din dohodkov (dotacija 50.000.-, izposojnina 7.298.-, iz drugih virov 4.507.- din). Za nakup literature je oddvojila 14.429.- din.
«
Knjižnica	je nabavila	632 novih knjig.
Redno	zaposleni sta v	knjižnici 2 strokovni delavki s	srednje-
šolsko izobrazbo.
V letu 1968 je bilo izposojenih 12.843 knjig, članov je imela 1.010, ki so obiskali knjižnico 7.470 krat.
Matična knjižnica ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega postavljeni minimum, v občini pa je prenizka za 50$. Letni nakup knjižnih novosti je za matično knjižnico za 40/1 prenizek, v občini pa dosega komaj 15/^ potrebnega nakupa. Finančna sredstva za knjižnice ne zadovoljujejo. Kadrovska zasedba je polovična, za razvito dejavnost	v občini	bi bila
potrebna še	dva strokovna delavca.	Prostori	knjiž-
nice so zadovoljivi, neurejena pa so izposojevali-šča. Zato je izposoja v občini prenizka za 70$, število bralcev za 75$ glede na normativ. S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja nižja za 30$, število bralcev pa za 50$.
Matična knjižnica občine je Ljudska knjižnica Trbovlje. Knjižnica je strokovno delno urejena in ima prost pristop. Prostori so delno ustrezni, nanjka čitalnica. V občini delujejo še 3 društvene knjižnice, največ ja ned njimi je knjižnica DPD Svoboda II.
•
Matična knjižnica je v letu 1968 imela 18.317 knjižnih zvezkov temeljne knjižne zaloge, društvene knjižnice pa 4.579 knjižnih zvezkov.
V letu 1968 je knjižnica imela 68.869.- din dohodkov (dotacija 57.900.-, izposojnina 10.969.- din). Za nakup no.vih knjig je oddvojila 9.218.- din. Knjižnica je zaključila poslovno leto z izgubo.
Matična knjižnica je v letu 1968 nabavila 452 knjig, tri društvene knjižnice pa 283 knjig.
Redno zaposleni v knjižnici so 3 strokovni delavci (2 s srednješolsko izobrazbo in 1 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je matična knjižnica izposodila 22.112 knjig, društven^ pa 6.375 knjig. Članov je imelr matična knjižnica 2.807» ki so obiskali knjižnico 8.041 krat. Društvene knjižnice so imele 707 članov, ki so obiskali knjižnice 3.332 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga je zadovoljiva, v občini pa prav tako dcoe-ga ustrezni minimum. Letni nakup knjižnih novosti dosega v matični knjižnici 407$ potrebnega, nakupa, v občini pa je prenizek za 70$. Finančna sredtva knjižnice ne zadovoljujejo niti za sedanjo dejavnost. Kadrovska zasedba številčno ustreza, za razvito dejavnost bi potrebovali še eno strokovno moč. Knjižnica je bila obnovljena, izposojevališč nima. Zato je izposoja nižja od ustrezne za 40$, število bralcev pa
za 10/5. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 20/;, število bralcev pa ustreza postavljenim. normativom.
55.	Trebnje - 17.199 prebivalcev
Občina je ir.ienovr.la za natieno knjižnico Ljudsko knjižnico Trebnje. Knjižnica je strokovno delno urej.ena, ina obnovljene prostore in prost pristop. Druge društvene knjižnice v občini ne delujejo, čeprav stara knjižna zaloga še obstaja.
Matična knjižnica je imela v letu 1968	5.817 knjig teneljne
knjižne zaloge.
V letu 1968 je inela 36.134-.- din dohodkov (dotacija 27.900.-din, izposojnina 1.861.- din, iz drugih virov 6.372.- din).
Za nakup nove literature je oddvojila 15.231.- din.
Knjižnica je nabavila v letu 1968 927 novih knjig in 13 naslovov tekočih periodik.
Redno zaposlen je 1 strokovni delavec z nižjo izobrazbo, honor-rarno vodi knjižnico strokovni delavec z višjo izobrazbo.
V letu 1968 je knjižnica izposodila 6.391 knjig. Članov je i -nela 729, ki so obiskali knjižnico 2.260 krat.
Matična knjižnica je ob podpori občine začela delovati leta 1963.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega 50/=, v občini pa 30/^ glede na postavljeni normativ. Letni nakup knjižnih novosti je v matični knjižnici ustrezen, za občino pa prenizek za 707>. Finančna sredstva ne zadostojujejo. Prostori knjižnice so delno ustrezni, knjižnica je brez izposoj evališč. Kadrovska zasedba je šibka, v občini bi morali biti zaposleni 3 strokovni delavci. Izposoja zato dosega komaj 15 $ potrebne v občini, število bralcev pa 20/=. Glede na sedanjo kadrovsko
zasedbo je izposoja 70^. Število bralcev pa je prenizko za 20^3. Ker se knjižnica razvija hitreje šele zadnjih nekaj let, je tak razvoj raznerona uspešen.
56.	Tržič - 11,921 prebivalcev
Matična knjižnica je Občinska ljudska knjižnica Tržič. Knjižnica je strokovno urejena in ina prost pristop ter obnovljene knjižnične prostore. Je brez ustrezne čitalnice. Društvene knjižnice v občini ne delujejo.
Matična knjižnica je v letu 1968 inela 9.026 zvezkov teneljne knjižne zaloge.
V letu 1968 je inela 71.494.- din dohodkov (dotacije 65.277.-din, izposojnina 6.217.- din).
Knjižnica je nabavila 600 novih knjig in 13 naslovov tekočih periodik.
Redno zaposlena sta v knjižnici 2 strokovna delavca (1 s srednjo in 1 z nižjo izobrazbo).
V letu 1968 je knjižnica izposodila 9.420 knjig. Članov je i-nela 1.300, ki so obiskali knjižnico 5.692 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga dosega 90/^ potrebne literature, v občini pa 70/3. Letni nakup knjižnih novosti dosega v matični knjižnici 60^, v občini pa 30^ potrebnega nakupa. Finančna sredstva za dejavnost knjižnice ne zadostujejo. Kadrovska zasedba številčno ustreza, ne ustreza pa razmerje strokovnega osebja. Prostori knjižnice so za razvito dejavnost utesnjeni. Knjižnica nina izposoj evališč. Zato je izposoja v občini raznerona nizka, dosega 30/$ potrebne glede na normativ, število bralcev pa 60/'. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo jo izposoja za 50p nižja, število bralcev pa za -405£.
Občina je za matično knjižnico imenovala Knjižnico Velenje. Knjižnica strokovno ni -urejena. Prostorov nima zadovoljivo u-rejenih, je brez mladinskega oddelka, brez čitalnice in nima prostega pristopa. V občini deluje še večja ljudska knjižnica v Šoštanju. Knjižnici bi bilo treba združiti, vendar sedanja raven matične knjižnice ne more zagotoviti uspešne dejavnosti v širši mreži knjižnic. V občini je še 6 drugih, društvenih knjižnic, ki v glavnem ne delujejo.
Matična knjižnica je v letu 1968 imela 11.345 knjižnih zvezkov temeljne knjižne zaloge. (Literatura je zelo zastarela). Ljudska knjižnica v Šoštanju ima 5.005 knjig.
«
V letu 1968 je knjižnica imela 40.406,- din dohodkov (dotacija 32.000.- din, izposojnina 8.406.- din), Ljudska knjižnica Šoštanj pa z 18.166.- din, skuhaj z 58.572.- din. Za nakup novih knjig sta knjižnici oddvojili 7.382 čin.
Matična knjižnica je v letu 1968 nabavila 138 novih knjig, Ljudska knjižnica v Šoštanju pa 110 knjig.
V matični knjižnici sta redno zaposlena 2 strokovna delavca (1 z višjo in 1 s srednjo izobrazbo).
V letu 1968 je matična knjižnica izposodila 16.456 knjig, Ljudska knjižnica v Šoštanju pa 3.138 knjig. Članov je imela matična knjižnica 2.555, ki so obiskali knjižnico 8.149 krat. Ljudska knjižnica v Šoštanju je imela 463 članov, ki so obiskali knjižnico 1.162 krat.
Matična knjižnica ne ustreza. Njena temeljna knjižna zaloga dosega sicer potrebni minimum, vendar je veliko literature zastarele. Knjižna zaloga v občini je prenizka za 4O/s. Letni nakup knjižnih novosti
je za natično knjižnico neustrezen in zadovoljuje konaj 15'^ potreb, v občini pa 5/^. Finančna sredstva knjižnice ne zadostujejo. Prostori knjižnice so neprimerni. Knjižnica tudi nina izposo jevališč, razen knjižnice v Šoštanju, ki pa deluje neodvisno id in-tične knjižnice. Kadrovska zasedba je neustrezna, za razvito dejavnost v občini bi bili potrebni še
3	strokovni delavci. Izposoja je zato v občini oiz-ka in dosega komj 25^ potrebne glede na nomativ, število bralcev pa 55^>. (Podatek o številu bralcev ni realen, ker knjižnica ne vodi ustrezne statistike.) S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja prenizka za 25^>, število bralcev pa ustreza.
58.	Vrhnika - 13.459 prebivalcev
Občina je imenovala za natično knjižnico Ljudsko knjižnico Vrhnika. Knjižnica je strokovno urejena, ina prost pristop. Prostori knjižnice so v preurejanju. V občini je še nekaj društvenih knjižnic, ki razen knjižnice v Borovnici ne delujejo več.
Matična knjižnica je v letu 1968 inela 6.366 knjižnih zvezkov teneljne knjižne zaloge, knjižnica v Borovnici pa 4.108 knjižnih zvezkov.
V letu 1968 je knjižnica inela 40.735.- din dohodkov (dotacija 32.060.- din, izposojnina 7.675.-» iz drugih virov 1.000,-din). Za nakup knjig je oddvojila 8.550.- din.
Matična knjižnica je nabavila v letu 1968 374 novih knjig in 12 xekočih revij. Ljudska knjižnica v Borovnici pa 328 novih knjig.
Redno zaposlen jev natični knjižnici 1 strokovni delavec s srednješolsko izobrazbo.
V lexu 1968 je bilo v natični knjižnici izposojenih 11.010 knjig. V Ljudski knjižnici Borovnica pa 3.236 knjig. Članov je inela natična knjižnica 820, ki so obiskali knjižnico
5.640 krat. Ljudska knjižnica Borovnica je inela 328 članov, ki so obiskali knjižnico 1.688 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljna knjižna zaloga dosega 70^ potrebne literature, v občini pa je prenizki in dosega 4-0/5. Letni nakup knjižnih novosti je za matično knjižnico prenizek za 60/S, v občini pa za 80/^. Finančna sredstva knjižnice ne zadovoljujejo niti za sedanjo dejavnost. Kadrovska zasedba je polovična, za ustrezno dejavnost bi bila potrebna vsaj še ena strokovna noč. Prostori knjižnice ne zadovoljujejo. Knjižnica nina u-streznih izposojevališč. Izposoja je zato prenizka in dosega v občini 30'^ potrebne izposoje, število bralcev pa 50^. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja ustrezna, število bralcev pa je nižje za 10^.
59.	Zagorje ob Savi - 15.727 prebivalcev
Matična knjižnica občine je davna knjižnica Zs.gorje. Knjižnica je strkovno sodobno urejena, ina oddelek za odrasle bralce in pionirski oddelek, manjka pa ji čitalnica. Prostori so
• r
sodobno opremljeni, vendar nekoliko utesnjeni. V občini je še nekaj društvenih knjižnic, ki v glavnem ne delujejo več. Občinska matična knjižnica posreduje pri nekaterih s potujočo knjižnico.
Matična knjižnica jev letu 1968 imela 9.803 knjižnih zvezkov temeljne knjižne zaloge.
V	letu 1968 je imela 48.930.- din dohodkov (dotacija 33.500,-din, izposojnina 10.430.- din, iz drugih virov 5.000,- din).
Za nakup knjig je oddvojila 17*018.- din.
Knjižnica je nabavila 671 novih knjig in 11 naslovov tekočega" periodičnega tiska.
Redno zaposlen je v matični knjižnici 1 strokovni delavec.
V letu 1968 je natična knjižnica izposodila 19.097 knjig. Čla-
•r
nov je inela 1.653, ki so obiskali knjižnico 9.059 krat. Matična knjižnica je v zadnjih letih kljub skronni kadrovski zasedbi dosegla velik mpredek.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljm knjižna zaloga dosega 90/3 potrebne literature, v občini pa je prenizka za 30^. Letni nakup knjižnih novosti je v natični knjižnici za 30^ nižji od potrebnega, v občini pa za 80^. Finančna sredstva knjižnice ne ustrezajo niti za sedanjo dejavnost. Kadrovska zasedba je prešibka, v občini bi za razvito dejavnost potrebovali 3e dve strokovni noči. Prostori knjižnice so utesnjeni. Izposoja je v občini zato prenizka in dosega 45?> postavljenega normativa, število bralcev pa 50;£. Glede na sedanjo kadrovsko zasedbo pa je izposoja višja od zahtevane za 80^, število bralcev pa za 60/5.
60.	Žalec - 32.580 prebivalcev
Matična knjižnica je Občinska natična knjižnica Žalec. Knjižnica je strokovno delno urejena, prostori so utesnjeni, knjižnica ina prost pristop. V občini deluje še 17 ljudskih knjižnic, ki raznerona skronno delujejo.
Matična knjižnica je v letu 1968 inela 6.300 knjig teneljne knjižne zaloge, društvene knjižnice pa 17.842 knjig. (Zaloga je pretežno zastarela, ker kupujejo knjižnice zelo nalo nove literature).
V letu 1968 je natična knjižnica inela 48.700.- din dohodkov (dotacija 38.500.- din, izposojnina 800.- din, iz drugih virov 9.400.- din). Za nakup novih knjig je knjižnica oddvojila
22.500.- din.
Matična knjižnica je v letu 1968 nabavila 591 novih knjig in 8 naslovov periodičnega tiska, društvene knjižnice pa 497
knjig in 20 naslovov tekočega periodičnega tiska.
Redno zaposlen jo v matični knjižnici 1 strokovni delavec s srednješolsko izobrazbo.
V	letu 1968 je bilo izposojenih v natični knjižnici' 6*64-0 knjig, v društvenih knjižnicah pa 6.780 knjig. Stalnih bralcev je inela natična knjižnica 1.082, ki so obiskali knjižnico 4.820 krat. Ilruštvene knjižnice so ineie 1.200 stalnih bralcev, ki so obiskali knjižnico 2.161 krat.
Matična knjižnica delno ustreza. Njena teneljm knjižna zaloga dosega 60/S potrebne literature, v občini pa je prenizka za 60^. Letni nakup knjižnih novosti je v natični knjižnici za 40^ nižji od potrebnega, v občini pa dosega 15$. Finančna sredstva knjižnice so neustrezna že za dosedanjo dejavnost. Kadrovska zasedba je prešibka, za razvito dejavnost bi norali ineti v občini še 5 strokovnih delavcev. Prostori knjižnice so brez čitalnice in pionirskega oddelka. Knjižnica prav tako nina izposojevali-šč» z društvenimi knjižnicami pa je sodelovanje minimalno. Zato je izposoja v občini nizka in dosega konaj 10/^predvidene po normativu, število bralcev pa 50$. (Število bralcev ni ustrezno šteto.) S sedanjo kadrovsko zasedbo je izposoja nižja od ustrezajoče za 30$, število bralcev pa je zadovoljivo.
Ančka Korže - Strajnar