///hUD ^Vicčtčce /Im er NO. 37 UslužbeRka IDA bila v Kairu zaprša kot vohun Znani egiptski list Al Ahram je razkril, da je bila lani P bijeta v Kairu mlada, privlačna tajnica ameriškega diplomata, ker naj bi bila zapletena v vohunski posel. KAIRO, Egipt. — Znani časnikar Mohamed H. Haikal, ki tesne zveze s predsednikom ^Publike A. Sadatom, je predli teden objavil, da je bila la-^ v juliju prijeta v Kairu Sue nne Harris, simpatična tajnica ugena Trone, člana ameriške-diplomatskega zastopstva v . Siptu, kot vohunka. Prijeli 'bi naj, ko je imela pri sebi po-atke o MIG-23 lovskih letalih. ^ so Jih Sovjeti poslali v Egipt. 0 so najnovejša sovjetska voj- ^ 4M€R8CAN IN SPIRIT K N. V / IGN IN LANGUAGE ONLY • Wr Domovi i\a n 13L \ c t \ 11 _ ■: : V 'V... S™g,ChlC.a^ Mnwauke*> Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 22 1972 ŠTEV, LXXIV — VOL. LXXIV Novi grobovi Magde Martin Včeraj je umrla v Highland View bolnišnici 64 let stara Magde Martin s 1005 E. 77 St., roj. Krnjeu v Uniontown, Pa., od koder je prišla v Cleveland 1. 1911 in je v mladih letih živela v Knausovi hiši na E. 62 St. Bila je vdova po možu Howardu, umrlem leta 1957, sestra pok. Petra Krnjeu, Johna Krnjeu, Anne Moore, Rose Smiciklas, Mary Pave in Molly Bronoff. Bila je članica HBZ št. 47. Pogreb bo v četrtek ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev ob 10., nato na ^ ” OBSEŽNO 0 OBISKU NIKONA ^a letala, ki so komaj začela priklati v rabo sovjetskega letal stva. v Krijem Amerikanke, obtožene laškega vohunjenja, je po-^r°cil napetost med. Kairom in s ashingtonom prav v času, ko e je državni tajnik W. P. Ro-srjrS ^rudHj da bi dosegel delni to°^urn med Izraelom in Egip-^k*1’ ki naj bi omogočil odprtje ue*kega prekopa. Do sporazu-jza nl Prišlo, Amerikanko pa so Pustili šele v septembru in jo Ugnali i2 dežele. ^Kaikal je zapisal v Al Ahra-80 Amerikanko prijeli W|4ii Z cdkritjem večjega vo- ha L6®3 kroga- Miss Harris • k bi bila zelo priljubljena in jjj Cesto hodila v družbo z raz-OsnV in diplomatskim boi Jern‘ ^^vela le sama v sta-anJski hiši, lasti ZDA. Filipa Nerija Kalvarijo. Maroko dobi ustavo JI^ABAT, Mar. — Kralj Hasan bo Pre^ehh teden objavil, da o ' marca ljudsko glasovanje 'I'ei°Vl Ustavi> tretji v 9 letih. §^as°vanju bodo kmalu Pai nove volitve, ki bi se jih Že ^Uv eležile tudi stranke, ki so kraj,60 v ostri opoziciji proti K1 Hasanu. jsske^ V j'ukju ie PHšlo do vo-skor0ha uPora> ki bi bil kralja bi s°dStal krono in glavo. Kralj fad j ai 2 novo ustavno vlado u Pobil biva]UtDU Ve^° uP°ro med pre-V°m> zlasti pa med inte-šo j^0 kn politično razgibanej-admo. Vprašanje je, če mu bo to Obf Uspelo. Stranj. S^ari glavni politični ^.^kraljev0 ustavo nista C hhally bo pomagal v lvnem boju Nixonu sedanji vladi. CoPhAapHlNGTON’ D-C' - John bipj y’ zakladni tajnik, je e- S«ošn„em°krat . sbi Vo-,. So sodili, da se v jesen H prp/T11? boi ne bo mešal, pa Pjejp ekh teden dejal, da bo v ^arsko ra:n.^ vsai vladno gospo- Politiko, če ne drugega. laitiiidaši razpravljajG a dostiaeih zadevah, ko s@ Nixon mudi v Pekingu WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon razpravlja v Pekingu, z vodniki Kitajske o novih odnosih med obema državama, o vprašanjih, ki zadevajo obe, in o svetovnem miru. Razgovori so se začeli v poslovnem in prijaznem razpoloženju in obe strani sta poudarili, da so vrata odprta novim stikom in da jih ne moreta in ne smeta več zapreti. Predsedniški kandidati doma se izogibljejo izjav o Nixonovi poti in o njegovih naporih na Kitajskem, ukvarjajo se le z domačimi vprašanji, za katere pa je trenouio manj zanimanja, ko televizija vedno znova prinaša slike in poročila o dogajanjih Pekingu. Sen. E. Muskie, ki je še vedno na čelu demokratskih predsedniških kandidatov, je dejal, da Nixon nima lahke naloge, ‘’kajti ni mogoče z eno potezo odstraniti 25 let sovraštva”. Sen. Humphrey se podobno kot ostali kandidati drži domačih vprašanj in posebej dolži zvezno vlado, da je odpovedala v boju proti zločinstvu. ■------o------- Glavni odbor APL-CIO svari v posebni izjavi pred “nagibanjem” narodne po-litke ZDA proti L. R. Kitajski. MIAMI BEACH, Fla. — AFL CIO je na zasedanju izvršnega odbore, sestavljenega iz 35 vodilnih članov delavskih unij, pretekli teden sprejela izjavo, v kateri svari, da utegne “nagibanje” predsednika Nixona proti komunistični Kitajski škodovati našim odnosom z Japonsko in drugimi demokracijami v Aziji ter spraviti v nevarnost svetovni mir. Mi smo nasprotni diktaturam in nasprotni naklonjenosti diktatorjem, ki odrekajo ljudstvu človeške pravice,” je dejal G. Meany, glavni predsednik AFL-CIO. Po njegovem niso rdeči Kitajci napravili nič, kar bi o-pravičevalo ukinitev trgovinskih omejitev s Kitajsko in druge ugodnosti. Oni bi lahko malo pritisnili na Hanoi, da bi bil dosežen dostojen sporazum o končanju vojne v jugovzhodni Aziji. Namesto tega dajejo Hanoiu pogum, kot dela to Moskva,” je razlagal Meany gledanje AFL-CIO na Nixonovo novo politiko do Kitajske in na njegov sedanji o-bisk tam. “Za Združene države bi bil poraz, če bi naša vlada nagnila našo narodno politiko proti komunistični Kitajski in zmanjšala napore za tesnejše odnose z Japonsko in za obnovo našega tradicionalnega prijateljstva z Indijo,” pravi izjava glavnega odbora AFL-CIO. Ft. Lauderdale, Fla. — Rojakinja Mrs. Cathy Plemel je v Doctors’ General bolnišnici, 6701 W. Sunrise Blvd., Plantation, Fla. Imenovana je dolgo živela v Clevelandu in je gresivnih Slovenk. članica Pro- LORAIN, C. — Pretekli teden je umrl 77 let stari Andy Škapin s 1646 E. 33 St., upokojeni delavec Lorain-Cuyahoga Works U.S. Steel, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1921 Bil je član Slovenskega kluba in ABZ št. 21. Zapustil je ženo Mary, hčer Mary Kprdeleski in vnuka. Pogreb je bil pretekli četrtek iz Bodzash pogrebnega zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je župnik rev. A. Rupar opravil pogrebno sv. mašo, nato na pokopališče Kalvarija. eaogkajšelc ne ho več kandidat za predsednika TAIPEJ, Tajvan. — Predsednik republike Čangkajšek je dejal, da ne bo več kandidiral za predsednika republike, delno zaradi “slabšajočega se svetovnega položaja” delno pa zaradi starosti, saj jih ima že 84. Ni izključil, da bi sprejel kandidaturo, če li”. Čang je svojo odločitev pove- časopisje glavnega mesta je prineslo danes obsežno poročilo o obisku ameriškega predsednika na Kitajskem. Na prvih straneh je slika Nixona in Mao Tsetunga, ko se pozdravljata, poročilo pa obsega vse pnb strani glavnega partijskega in vladnega glasila “Ljudski dnevnik”. — Sinočnji banket je potekel v sproščenem razpoloženju in z optimističnimi pozdravnimi govori. PEKING, Kit. — Do včeraj je bi bili sovražniki, ker nihče od kitajska javnost komaj vedela, nas ne išče ozemlja drugega, da je predsednik ZDA na obi- nihče od nas ne išče gospodstva sku na Kitajskem. Vesti o tem'nad drugim in nihče ne steguje so obsegale komaj nekaj vrstic, ^ roke, da bi gospodoval nad sve-televizija o Nixonovem prihodu j tom’. Predsednik ZDA je nato ni nič poročala. Današnje čašo-j predložil “dolg pohod” po raz-pisje je prineslo na prvi strani! nčnih potih za Kitajsko in Ame- Iz Clevelanda ! in okolice sliko Nixona in Mao Tsetunga, ko se pozdravljata, pa tudi obsežno poročilo o obisku Nixona in pričetih razgovorih med ZDA riko k skupnemu cilju “graditvi svetovnega miru”. Po vsakem pozdravnem govoru in napitnici so glavni pred- Walter Wintcheli umri Večina beguncev se je že vrnila v Bengalijo DAKA, Beng. — Dva meseca po dosegi neodvisnosti se je vrnilo na svoje domove v Ben-I galijo iz Indije blizu 8 milijo-, nov beguncev. Pričakujejo, da i se bodo tekom prihodnjih ted- na nov vrnili še ostali — nekako 2 LOS ANGELES, Kalif. — Dol- milijona. ga leta je govoril Ameriki preko radia in pisal svoje kolone za preko 800 listov v vseh delih de- Država Bengalija je strašno revna in je v stiski za živež. Za enkrat ji pomaga v prvi vrsti žele. Imel je precejšen vpliv na | Indija, ki ji je pomagala doseči -_____________ javno mnenje, dokler m pod te-J tudi neodvisnost. V zadnjem ča-1 druge zahodno-evropske države, zo bolezni začel pešati. Preteklo su so novo državo priznale šel Od velikih sil tega nista storili nedeljo je umrl kot žrtev raka. Francija, Italija in nekatere le še Amerika in Kitajska. dal narodni skupščini na pred- mu je s kitajske strani prisost-večer Nixonovega prihoda na voval tudi predsednik vlade Ču Kitajsko, pa vendar, to ni imelo En-laj, z ameriške pa dr. H. Kis-nobenega stika s to potjo. Za-, singer, predsednikov svetovalec kon namreč predvideva, da se za narodno varnost, se je Nixon mora narodna skupščina sestati j sestal s predsednikom vlade Ču en mesec pred volitvami, ki so En-Iajem na daljši razgovor, določene za 21. marec. Zvečer je Ču En-laj priredil Čangkajšek je na čelu Kitaj- ameriškim gostom na čast pozdravni banket, ki se ga je udeležilo okoli 800 ljudi, vodnikov Kitajske in njenega glavnega mesta poleg ameriških gostov s predsednikom Nixonom in njegovo soprogo Patricio na čelu. V pozdravni napitnici je Ču En-laj dejal, da je znano, zakaj ni bilo nad 20 let uradnih vezi med ZDA in Kitajsko, pa dal priznanje obema stranema za vzpostavo teh in izrazil upanje, da bo pritisk obeh ljudstev, ameriškega in kitajskega, privedel do “normalizacije državnih odnosov” med obema. ske nad 40 let in je. sedaj koncu svoje tretje predsedniške dobe, od kar je morala nacionalna kitajska vlada s celine na Tajvan (Formozo), ko so komunisti zasedli vso celinsko Kitajsko in tam uvedli komunistično oblast. Nacionalna vlada na Formozi se je v prvi vrsti obdržala tam z vojaško in gospodarsko podporo ZDA, ki imajo še vedno na otoku okoli 9,000 svojih vojakov, v njeni bližini pa dober del svoje Sedme flote. m L. R. Kitajsko, ki naj pri- stavniki z Nixonom m Cujem na vedejo do novega odnosa med! čelu šli oa mize do mize, od gosta do gosta in napivali drug drugemu. To je postopno ustvarilo sproščeno razpoloženje, kc je kitajska vojaška godba igrala Kitajske in amerišKe domače melodije. Danes sta se Nixon in Ču En-laj sestala znova na daljši razgovor v vladnih prostorih, mea tem ko se je državni tajnik W. P. Rogers razgovarjal s kitajskim zunanjim ministrom. Posvetovanja in razgovori se bodo nadaljevali, odmore med njimi pa bodo porabili za ogled Pe Kinga in njegove okolice. Predsednik Nixon si bo tudi ogledai '■Veliki zid”, ki so ga Zgladil; Kitajci za varstvo pred sever nimi “barbari” pred več kot dva tisoč leti, pa ga kasneje še dopolnili. obema državama. Predsednik vlade Ču En-laj je sinoči v pozdravni napitnici izrazil upanje, da bo sedaj, ko so odprta vrata k novim odnosom, privedlo to do njihove “normalizacije”. Včeraj je bil predsednik Nixon na enournem razgovoru z načelnikom Maom. Razgovor naj bi bil odkrit, vendar o njegovi vse-, bini niso nič povedali. Napove-‘bodo volivci to hote- dujejo,.da se bo predsednik Nixon ponovno sestal z Maom. Po sestanku z Maom, katere- Rojstni dan— Danes praznuje svoj rojstni dan slovenski zdravnik, bivši ljubljanski primarij dr. Valentin MerŠol, 1031 E. 62 Street. Iskrene čestitke in vse dobro v bodoče! Dopolnilo— Umrli Joseph M. Miklavčič je bil zapisnikar in blagajnik Slovenske delavske dvorane na Prince Avenue. Rokoborba— V četrtek zvečer se bosta v Areni ob osmih merila svetovni prvak Waldo Von Erich in Ernie Ladd. Pogrešano dekletce našli mrtvo— Včeraj popoldne so našli sko-raj golo truplo 14 let stare Elaine Rash, rejenke Mr. in Mrs. Horace Johnson, 1212 E. 114 St., ki je bila pogrešana od preteklega torka, ko se ni vrnila popoldne iz šole. Mrtvo dekletce so našli v zapuščeni stanovanjski hiši komaj en blok od njenega doma. dejal, da “ni vzroka za nas, da V remenski WASHINGTON, D.C. — Indija je po številu prebivalstva največja demokracija na svetu, saj živi v njenih mejah okoli 550 milijonov ljudi. Vse od svojega početka je bila pod vlado Javahrlala Nehruja povezana s svobodnim svetom, pa je pri tem ubirala socialistična pota in skušala živeti v dobrih stikih in odnosih tudi s komunističnim svetom. Tako že v korejski vojni ni bila pripravljena pomagati Indijo hocs osfofi s© c/o//© nevezo/io” dtiovo ku ZDA. Skupaj z Naserjem v Egiptu, Sukarnom v Indoneziji, Nkrumahom v Gani in Titom v Jugoslaviji je organiziral skupino “nevezanih” držav, ki so izjavljale, da nočejo biti odvisne ne od ameriškega in ne od sovjetskega bloka, ampak da bodo hodile lastna pota v mednarodni politiki. Pri tem je Indija dobivala iz leta v leto obsežno gospodarsko pomoč iz ZDA. Brez napadeni Južni Koreji z orož- nje ibi milijoni Indijcev trpe- jem, ampak je nudila le pomoč pri oskrbi, posebno pri oskrbi ranjencev. Kmalu nato se je pomirila z novim komunističnim režimom na Kitajskem in Nehru je bil njen glavni zagovornik li hud glad iz leta v leto. Indijskim vodnikom se je to zdelo naravno in samo po sebi umevno. Kdor ima, naj pač podpira tiste, ki nimajo! To stališče je od vseh nevezanih najbolj odkrito in najodloč- in širitelj bandunških petih nejše zagovarjal Tito. Vztraj- “uzjj °blačno, vetrovno z ■^l&clug ^ na^e^avanja snega. ’ naj višja temperatura 16° j, • Ob 7. zjutraj je bilo načel. Prav tako je Nehru izboljšal svoje odnose s Sovjetsko zvezo. Na mednarodnih zasedanjih, tudi na zasedanjih Združenih narodov, je bil na splošno bolj naklonjen komunističnim silam kot Mo- no je ob prejemanju ameriške pomoči vse od same druge svetovne vojne dalje, posebno pa od leta 1948, odklanjal v zvezi s to pomočjo vsake pogoje. Podpirati revne in potrebne je dolžnost bo- gatih, so izjavljali v Beogradu. Amerika in ostali svobodni svet je podpiral Indijo, ker je videl v njej tekmeca Kitajske kot zgled za novo nastale svobodne države Azije. Indijski uspeh naj bi služil za zgled drugim azijskim državam. Indija se na te načrte in želje ni ozirala, pomikala se je vedno dalje proti Sovjetski zvezi in s to lani v avgustu, ko je zašla v oster spor s Pakistanom, sklenila celo zavezniško in vojaško obrambno pogodbo. S sovjetsko podporo je Indija razbila Pakistan v dve državi, v Pakistan in Bangladeš. Sedaj, ko je svoj cilj dosegla, izjavlja Indira Gandhi, predsednica vlade in glavna vodnica Indije, da Indija ni na nikogar vezana, da bo o-stala v svoji mednarodni politiki neodvisna, kot je bila doslej. Misel, da bo podpirala sovjetsko politiko iz hvaležnosti, je nesmisel, kajti drža- Bsfse! sneg zapadel v Upali in ujel tisoče V Alpah j'a vse od Francije pa do Avstrije padel debel sneg in zaprl tisoče domačinov in smučarjev \ koče in samotne vasi. MILAN, It. — Snežni metei je v dveh dneh nametel 13 čevljev snega v italijanskih Alpah in včeraj še nič ni kazalo, da se bo vreme obrnilo. Cele vasi sc Predsednik Nixon je v odgo- odrezane od sveta, plazovi ogro-voru na Ču En-lajevo napitnico f žajo druge v taki meri, da jih prebivalstvo v strahu zapušča. Posamezne vasi visoko v gorah, ki so slabo založene z živežem in kurivom, so v skrbeh, ko jim zaloge naglo pohajajo. Tc velja tudi za smučarska središča, koder so zameti otežili redno zvezo. Stotine plazov so zasule ceste in zaprle tisoče smučarjev in domačinov v gorskih naseljih in smučarskih središčih. “Mi sme zelo v skrbeh,” je dejal R. Bau-din, župan v Champorcher v bližini Aoste. Vseh 563 prebivalcev naselja je pripravljenih na beg. Sneg sega že do tretjega nadstropja p o s 1 o pij, preteklo noč ga je padlo še 25 palcev. Na severozahodu v pokrajini Cunec je najmanj 50 vasi brez elektrike, drugod so pretrgane telefonske zveze. Oljni vod preko Aljaske še vedno negotova zadeva WASHINGTON, D.C. — Gradnja petrolejskega voda s severne obale Aljaske na jug do pri-.anišča Valdez je še vedno močno negotova, ie dejal kong. L. Aspin. Poročilo o študiju o vpuvu oljevode na okolje, ki je Jilo napovedano lani v septembru, ne bo objavljeno pred sre-io letošnjega marca. Računajo, da notranji tajnik R. Morton namerno zavlačuje proučevanja, da bo lahko tudi svojo odločitev zavlekel preko letošnjih predsedniških in kongresnih volitev. Priporočajte A.JD. tem. ki jo še nimajo! ve ne poznajo v medsebojnih odnosih nobene hvaležnosti ali prijateljstva, ampak le korist. Jako so v New Delhiju pripravljeni pozabiti, da so jih Združene države označile za napadalca v lanskem decembru, ko so indijske čete zasedale Vzhodni Pakistan, in se odkrito razgovarjati z Wa-shingtonom, seveda ne toliko o tem, kar je bilo, ampak o bodočem sodelovanju in seveda — ameriškem podpiranju Indije. Indija je dejansko po številu prebivalstva poleg Kitajske največja država sveta in res prevelika, da bi bila satelit komurkoli. Zaradi gospodarske šibkosti in nerazvitosti je kljub temu pri naporih za svoj razvoj vezana na pomoč razvitih držav in mora biti z njimi vsaj v kolikor toliko sprejemljivih, če že ne dobrih odnosih, ako hoče tako pomoč dobiti. “Nevezanost” je torej za Indijo politična gospodarska nujnost! Veterani proti amnestiji vojaškim beguncem CLEVELAND, O. — Veterani tujih vojn iz 7. okrožja države! Ohio so na svoji tridnevni konferenci v Hollenden House soglasno sprejeli resolucijo, v kateri odločno odklanjajo amnestijo za vojaške begunce v kakršnikoli obliki. Zadnje vesti NEW DELHI, Ind.—Trije Arabci so ugrabili Boeing 747 letalo Lufthanse na letu od tu v Atene in ga prisilili k pristanku v Adenu v Južnem Jeme-nu. V letalu je med 179 potniki Joseph F. Kennedy, naj-starejši sin pok. sen. Roberta F. Kennedyja. BELFAST, S. Ir. — Včeraj je eksplodiral malo pred mestom avto, v katerem so po vsem sodeč štirje pripadniki I.R.A. hoteli pripeljati v mesto bombo, ki pa je eksplodirala pred časom. Eksplozija je bila izredno močna ter je pokončala okna v okoliških poslopjih. Doslej je v dve letih in pol nemirov v Severni Irski bilo 251 mrtvih, od tega 45 letos. WASHINGTON, Pa. — Danes se bo začela tu razprava proti Paulu E. Gillyju, ki je obtožen organizacije umora J. Ya-blonskega 30. decembra 1933. Gilly je najel Aubrana Martina, ki je bil zaradi umora Yablonskega, njegove žene in hčerke že obsojen, in Clauda E. Vealeyja, ki je umor priznal in bil tudi obsojen. Gilly je pred sodiščem zanikal vsako krivdo. SAIGON, J. Viet. — Ameriški lovci so včeraj sestrelili nad severnim Laosom MIG21 leta-lo, ko je ogrožalo skupino ameriških letal pri bombardiranju Hočiminhovih poti. 1 Ameriška Domovina /vi l A X—IK > \1 I 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO po tudi dober pregled vsega d°' gajanja na svetu. V naši deželi imamo dve p°' ročevalski službi, Associated Press in United Press Interna' tional, od tujih je najbolj zna11 Reuter v Veliki Britaniji, v °' stalih državah sveta pa imaj0 večinoma uradne poročevalsk6 službe, ki so popolnoma ali del' no pod nadzorom vlad. Znan je Sovjetski Tass, Jugoslavija P9 ima svojo uradno poročevalsk0 službo Tanjug. Associated Press je bil usta' novljen leta 1848, njegova por°' čila objavlja časopisje po vseh1 svetu. Prav tako uživa ugled tU' di United Press International-ki je bil ustanovljen leta 1907- Časopisje je iz mnogih dom0' izrinilo Sv. pismo in druge knji ge stalne vrednosti, ko za njll1 branje pri hitrici življenja bilo več časa. Zdaj izrivata ^ dio in televizija tudi časopi5^ iz domov, ker ljudje imajo ved' no manj časa, pa tudi volje, d3 bi se podrobnejše in temeljit6^ še seznanili z raznimi sodobni^ vprašanji. Naš svet se je navad1* le poslušati in sprejemati, h1*' selni napor, ki je potreben presojo tega, kar vidimo in gl* širno, mu je že odveč. V ^ je tragika našega časa. Zarad* premalega zanimanja ali zarad* nezanimanja javnosti, volivceV' prihajajo na odločilna me3^ ljudje, ki niso vedno sp o s oh1** ali umsko ali moralno za odi0 Valentin Potočnik življenja brez težav. Takšnega venske narodne skupnosti ne po- življenja sploh ni. Niti kralji in! znajo več, ki je drugačna od o-niti milijonarji se ne bi mogli'nih, ki se jim ždi vsako delo ponašati s takšnim življenjem, okoli domače narodne cerkve popolnoma srečnim. Prav tako pa se menda ne morejo ponašati s tistim pestrim življenjem, ki ga živita duhovno zdrav mož in prav takšna njegova družica, ko sama s plemenito vero in mislijo ter s trdim delom vzgajata svoj mladi zarod. In Babnikova sta imela včeraj ob svojih straneh osem dobrih in plemenitih otrok. brezplodno in brezsmiselno. Župnik je Antonu in Antoniji Babnik po lepi pridigi in daritvi sv. maše izročil posebno priznanje v svojem in imenu vseh slovenskih njujorških srenj ča-nov. Boj proti hrupu v Franciji so se začeli i>o^ proti hrupu. Na predlog uh1** stra za varstvo okolja Robe^ Poujada je prevzel skrb za h°j proti hrupu Yves Martin, ki J ji že dobil vzdevek “gospod Mir' Martin bo pripravil vrsto ^ repov, ki naj utišijo hrup, naj hujših sovražnikov sodoh1’3 ga človeštva. Mož se ukva1^ z varstvom življenjskega Nič ni bilo pompa in hrupa, ja že deset let. Naloge v tej A3 kajti notranji človekovi zakladi poznajo le svoj miren sijaj. Tone Osovnik Ji' zi je doslej izpolnjeval v francoskih mestih in pokrA nah. Iz slovenskega Toronta Družbena občila nikoli tako. Božična številka A-meriške Domovine je bila izda-slušalec radija. Bralci, poslušal- na 11' decembra, torej dovolj _ +- v ,ci in gledalci se morajo naučiti zg°da-’’ da bi i° naročniki še mesecu dobrega tiska, uporabljati vga ta občila; da bo. pred praznikom prejeli, pa sem Smo v v mesecu, ko bi morali storiti Vse, da se ^ed nami. Dokler bo v sloven- Z :^5|do oni z njihovo pomočjo segli v^0 ^ dobd 1972’ ta cim bolj razsm |svetj s. svoje na praznik Sv. Treh kraljev. ske družine zahajal dober tisk, Povečali znanje in poznanje sve- ioliko ‘časa bo v svobodnem sve-d1 živelo slovenstvo. Vsakdo lahko sam primerja: kjer peša bsk, peša tudi slovenska misel. Kjer umira slovenska zavest in 2 njo slovenstvo, tam malo ali nič ne berejo, tam malo ali nič 116 žrtvujejo za slovenski tisk, 2lasti za dober slovenski tisk. In nam Slovencem, ki nosimo po svetu neomadeževano slovensko Zastavo, ne manjka dobrega tiska. Življenje v nas ima še toli-moči, da smo zmožni sami Kdaj ati, zalagati in razpošiljati Kskano slovensko besedo po svobodnih kontinentih sveta. ^ajmo torej vsaj malo injekcije v tem mesecu dobremu sloven-skemu tisku. Tisk je pa samo eno izmed družbenih občil. Za nas Sloven-Ce je brez dvoma najvažnejše °bčevalno sredstvo, da se more-^ obveščati in razgovarjati na aljave. Prav pa je, da včasih P°mislimo tudi na druga druž-ena občila: film, radio ni vižen. To Naj Vam povem še to, da je ta. Naj ne bo televižen tisti, ki bila “BoŽjoa beseda; oddana v bo našim domovom prodajal po-!Torontu 23' decembra’ Prelel Pa sebne izdelke industrije, ki bo odločal, koga bodo volivci volili in bo družinam razkazoval umazanijo sveta. Občila so sredstva, da morejo ljudje med seboj občevati. Za občevanje pa je potrebno dveh: Tistega, ki daje, in tistega, ki sprejema. Če ni vedno dober tisti, ki daje, mora paziti tisti, ki sprejema, da bo sprejemal samo dobro in koristno. V mesecu dobrega tiska mislimo tudi na to, kakšni sprejemniki smo! P. M. “Odprti grobovi, II.” Dolgo časa je že tega, ko smo brali, da je v Argentini izšla knjiga “Odprti grobovi, II.” Knjigo smo naročili že pred e-nim letom. Povpraševanja po njej so prihajala do vse povsod, a knjig ni bilo. Končno je le sem jo 10. januarja. Tako ni bilo za božične dneve nič prazničnega za brati, pa toliko lepega branja je bilo v vseh treh delih božične izdaje Ameriške Domovine. Res, da smo tukaj na drugem koncu sveta, da je daleč od nas, pa vseeno je zamuda malo prevelika. V Lethbridgu ni veliko .Slovencev. Vsak živi bolj zase. Le kadar nas obišče naš gospod misijonar, to je po dvakrat na leto, takrat se zbere kakih trideset slovenskih družin, če bi res prav vsi prišli in še kaj novega rodu, bi nas bilo kakih petdeset do petinpetdeset. Zadnjikrat v adventu je nekaj teh družin manjkalo. Upam in pričakujem, da nas bo g. misijonar obiskal v tem postnem času. Pridimo skupaj Zimske olimpijske igre V Sapporu na Japonskem so bile XI. v zaporedju. Bile so igre nepredvidenih presenečenj j v več ozirih. Izredno muhasto vreme, odlična, ja vzorna organizacija in predvsem pa mnogi zmagovalci, katerih imena so bila skoro nepoznana in niso bila niti omenjena med favoriti.. . rah, a za svojo čast in ponos domovine ... Nekajkrat je bilo vreme kot zakleto, spreminjajoče se od I sonca do pravcatih snežnih viharjev, tako, da so imeli tekmovalci v isti panogi kaj različne pogoje. Tako je torej sreča z vremenom prinesla dober kos do uspeha nekaterih. Otvoritev je bila res svečana. 50,000 gledalcev je obkrožilo odprt drsalni stadion (zgrajen za hitrostno drsanje) in pozdravljalo nad 1100 tekmovalcev iz menda 35 držav, ko so vkorakali na stadion, ki se je svečan kopal v sončnih objemih. 75 minut je trajal mimohod u-deležencev mimo slavnostne tri- ST* vptlivati' C TH T Ij“dl "aT tretji in četrti del “Odprtih gro- ljudje ra 0Casn°’. cePrav 30 1 bov” in vsaj upamo, da so že na Jucbe raztresem skoraj po vsem , , . ,. . A „ sveti, ^ , i dolgi poti iz Argentine v Kana- v., xu- Kar se tiče družbenih ob- , i , + a- v , cil danes - • do- Čakamo tudi se druge po- teb2~ prispela vsaj majhna pošiljka.!naeSeardb Božja beseda . Prva " " F F J številka je zelo pouči;' ' ' ’• žalostna s poročilom, kako je prav vsi, tudi novi rod! Bo lep-jt™6' “ kateri " .“i Č1T še, bolj prisrčno in bolj domače,! “edn!ir0dn;Sa “lm™9l'ega °d- bora m zastopniki oblasti z emperor jem Hirohitom na čelu. Vsem tudi toplo priporočam | Pomočjo kater^-^S.,: « *. gotovo razprodana, preden' “ -(oPoučljiva, četudi se tiče družbenih ob- 1«oiji;V;,21"“eJVnekaTveriikeT«lie *»*•** dela- ker 30 nam ^a’ °ddaljenega, ki bi imel toli-0 se nepoznanih pokrajin. Te-' i obljubili, da jih bodo poslali ne-: kaj več. lefo; in> radio, televizija so ta ne- Knjiga ima 184 strani in nosi aJ tako ogromen svet prinesli! Podnaslov: “Bela Krajiiaa j°ka: Tred naše oči, k našim ušesom. ostal je majhna vas. Občila so SVet zmanjšala. To pa ima važ-116 posledice za človeštvo. Kate-a država se danes more skriti Kolacionizem? Vse države so ^ Prte vsem ljudem sveta. Veli-e države budno opazujejo dru-drugo, tako da je nenaden ^aPad tako rekoč nemogoč. Sre-Ca za občevanje so raztrese-a Po vsem svetu in ta so neka-0 odpravila čas in prostor. Uj V.et se ie skrčil, postal je s anj3T Nasprotno pa se dogaja 0Ve^°m. Svet mehanike je bo2 e§nd človeška telesa in nji-£°Ve zmožnosti. Avtomobil je Podaljšal noge, da v dQa em času daleč pride. Bul-f02- 1X111 je ojačil mišice; tele-Ua ie,P°tegnil ušesa, da slišijo ja ^Ijavo, televizija je okrepi-ceiQC1’ da vldijo v daljne kraje, Luno, računalnik (com-je nategnil človekove tu ^arie' O vsem, kar se na sve-iftia 0^a'*a’ m°remo poslušati; ke p10 Pribko opazovati dogod-Va-in2 da^jave, kot da se odigra-^ pred našimi očmi. Človek d° ostati več brezbrižen Preg ^a’ ^ar se na svetu dogaja: viCe an^anja> vojne, nesreče, kri-Pio z '" Kihče ne more živeti ase, ne posameznik, ostali smo v pravem po- sa-ne na- V njej je opisan začetek in potek komunistične revolucije in’ divjanja komunističnih krvolo-kov v Beli Krajini. Opis so prispevale priče v 21 pričevanjih. V knjigi je tudi zemljevid Bele Krajine in seznam protikomunističnih žrtev. Pričevanja je zbral avtor Franc Ižanc. Pomagal mu je in uvod napisal dr. Filip Žakelj iz ljubezni do slovenskih mučencev in iz ljubezni do resnice. Knjigo bomo prodajali po $4 Na zalogi je še nekaj malega družinskih Pratik za leto 1972 in “Škof Rožman, II”. Pratike so po 60c, “Škof Rožman, 11” pa po $5.50 broš. in $7 vezana. Poštnina posebej. Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Nenadna smrt rojaka Včeraj je umrl zadet od srčne kapi Frank Demšar s 519 Christie Avenue, rojen 1. 1905 v Ži-reh na Gorenjskem, ki je preko koroških begunskih taborišč prišel leta 1948 v Kanado. Bil je vnet društveni delavec, pošten in zaveden slovenski mož, ves čas zvest naročnik Ameriške Domovine. Zapustil je ženo, štiri hčerke in enega sina. Pogreb bo jutri, v sredo, s sv. mašo ob danes s Cerkvijo v Kanadi. Kaj vse se godi, kaj se po šolah uči. Kako zmedeno govore danes duhovniki. Tudi pri nas v Leth-bridgeu imajo gospodi duhovniki novo modo, ko ob nedeljah pri glavnih mašah v samih srajcah s kratkimi rokavi hodijo po cerkvi, ki je že polna zbranih vernikov. Meni se to ne zdi prav in ne izgleda lepo pri duhovnikih. Malo več-dostojanstva bi bilo na mestu, malo več spoštljivosti do Boga in vere. Proč z ; nemarnostjo v verskem življenju! Ob koncu prav lepo pozdravljam vse pri Ameriški Domovini, kateri želim veliko uspeha in božjega blagoslova pri njenem delu. Vaš zvesti naročnik Jože Dimnik st. rod. hieim V pra V !b°2jem £!Vfta in| desetih dopoldne v cerkvi Mariah svojega6 brata ’° naj! ^ Ave” brof , braia » naJ nato na pokopališče Sv. Križa. stal BeilHalurat na Madagaskarju, Res h na Kitajskem ... sti, vPa K’ da nas množica ve-^6vilaS1 BVa Propaganda, brez| ^dujehTa0^1’ ki nam Kh P°' Travlia druzbena občila, na-! Prav 1Zbegane- Težko se je Ker SelenBrati v tem “gozdu”. dru'ŽKPr,., VTbvu teh modernih g°oe im 'l.1ZOgniti> ker je tGu .lmetl dober Žalujočim ostalim iskreno sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč! ne more nemo- tisk je,v"Ll dober pregled, kateri Ske in t i °ker ln katere radij-da še bre??dSke Progranie se Pred en hralec, ki stoji šei1 je gl tiskom in kak- Skilb aparm ^ pred tele-ziJ-Paratom in kakšen je po- Lethbridge, Alta. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Raje preje kot prepozno. Ne bi želel, da mi pošiljanje u-stavite, ker list vedno zelo težko pričakujem. Že na pragu hiše stojim, da ga preje dobim! Peter J. Usher, geograf v službi kanadske vlade, ki je več let proučeval razmere na Banks o-toku na Severu, je v daljši razpravi nastopil proti vladi, ki da daje prednost oljnim družbam, namesto da bi čuvala domačine, Eskime in Indijance, ki žive na otoku. Opozarja na dejstvo, da zahteva vlada od domačinov, naj dokažejo škodljivost raziskovalnih del petrolejskih družb na otoku, namesto da bi zahtevala od teh družb, da dokažejo, da njihovo delo ne bo škodovalo sedanjemu načinu življenja domačinov. Na otoku živi kakih 100 Eskimov, ki žive od lova na bele polarne. lisice. Kanadska vlada je dovolila nemškim in francoskim družbam raziskavo, ki naj pokaže, če se skriva pod površino otoka petrolej. Upajo, da bodo odkrili tudi večja ležišča naravnega plina. Vsaka skupina 35 narodov je bila enako oblečena, različne so bile barve narodnostnih skupin in prevladovalo je krzno. Kot predzadnji po abecednem redu so prikorakali nasmejani Slovenci, ki so le s par izjemami sestavljali letošnje jugoslovansko o-limpijsko skupino. Sami fejst fantje, saj se drugačnih naše krvi predstavljati ne moremo. Smeh in razigranost jih je bila. 27 tekmovalcev in 9 članov vodstva, sami moški. * Zaplapolala je olimpijska zastava, pet raznobarvnih povezanih krogov na belem polju (za vsak kontinent 1 krog), zagorel je olimpijski ogenj, izrečena je bila olimpijska prisega tekmovalcev in emperor Hirohito je otvoril XI. olimpijske zimske igre. Nato je na drsalno stezo pridrsalo 900 otrok s šopi raznobarvnih balonov in drsalo v četvero in več stopih slavnostni krog. Sem in tja je komu v navdušenju ali tremi spodneslo, popeljal se je po decembru, pobral in drsal dalje... Ko so ob-drsali krog, so spustili v zrak 18,000 barvastih balonov, raznih velikosti in barv. Nepozabni vtisi in občutki lepote, ko plove tisoče balonov k zlatemu soncu. Pa se je to sonce pozneje večkrat kujalo. Zima je gospodovala ... Olimpijske zimskošportne panoge so: hokej, smuške in drsalne panoge (umetnostno in hitrostno drsanje), tekme v bobu, sankanju in biathlonu (smuški tek, povezan s streljanjem na tarčo), 35 panog, nad 1100 tekmovalcev za 35 zlatih, 35 srebr- I nih in 35 bronastih medalj. Več-| letni napori vadb, tekem, poto-1 vanj, za višek pa vsako četrto leto o 1 i m p i j sko tekmovanje Večletni napori za nekaj minut-| no ali nekajurno tekmovanje, daleč od doma, v tujih razme- Z vsebino Ameriške Domovine sem zelo zadovoljen, dostava d:;rece.i3en pa je zadnje čase zelo slaba. Za medsebojni trgovini čim bolj minule božične praznike nam je zinanjšale, če ne že kar odstra-poštna uprava postregla, da še nde- Predsednik vlade P. E. Tru- Vprašanje ameriške lastnine deau še vedno odlaga objavo kanadske industrije je važno, študije o ameriškem deležu v ker ameriške družbe pri čuva-kanadski industriji in kanadsko nju ameriških koristi omeje delo stališče do tega. Objava je bila [v svojih podružnicah v Kanadi napovedana še lani, pa so jo'in s tem še povečajo že itak ve-spet odložili, verjetno v zvezi s liko b r e z p oselnost. Nekateri pogajanji z ZDA. Ta so zastala,1 zate vaj o pred takim postopkom pa se zopet nadaljujejo. Njihovi kako varstvo, izid bo izredne važnosti za oba! j g- soseda, katerih medsebojna! Nekaj časa je izglodalo, da bo trgovina lani je dosegla 20 bi-: Trudeau poskušal pri volitvah lijonov dolarjev. ZDA bi rade nastopati z nacionalističnimi ge-prebitek Kanade v sli, sedaj pa kaže, da bo skušal pridobiti podporo volivcev podarskimi in socialnimi Pi. z go-ukre- Mnogi upi so splahneli, večina prerokovanj, kdo bo zmagal, je ostalo neizpolnjenih, najboljši doslej niso to pot uspeli, nova imena bodo zapisana v zmagovalne arhive. Pozneje bom o-menil nekaj imen, ki so s svojimi olimpijskimi dosežki prinesli presenečenja in razočaranja poraženim. Ker je vreme to pot igralo veliko in odločilno vlogo, je res več kot pohvalno za organizatorje, da so v teh, večkrat težkih in nenavadnih razmerah, vse izpeljali po računih. Skoro vsak drugi dan je snežilo in to kako! 3000 vojakov je poleg določenih strokovnj akov priprav-Ijalo smuške proge. Noči so uporabljali za odmetavanje, razmetavanje in tlačenje snega, ker dnevi so bili namenjeni vadbi in tekmovanjem na pripravljenih progah. Posebno ženskemu spolu je nebo nasipalo težave, saj je večina ženskih tekmovanj v smuških in drsalnih športih potekalo v snežnih viharjih. Težak sneg, na progah se je včasih komaj videlo od vratič do vratič, ki so jih tvorile raznobarvne zastavice, pa saj ste vsi, ki vas je količkaj zanimalo, sami videli, ko ste sledili na televiziji težkim tekmovanjem. Prve zimske olimpijske igre so se vršile 1. 1924 v Chamonixu, v Franciji. 300 tekmovalcev je bilo tam in med njimi tudi nekaj Slovencev, kjer se je med in po vojni smuški šport pričel širiti kot športna panoga. Takrat so tekmovajjJe^V smuških tekih in Slovenci so zasedli: Mirko Kajzelj 36., Zdenko Švigelj 32. in Dušan Zinaja 36. mesto. Vsi so bili enako spretni in vztrajni, vsi med slabimi. Tekli so s korajžnim srcem, a slabo začetniško opremo, na krajših tekih so dosegli cilj, v teku na 50 km pa opešali in odstopili. Ne vsi. Dušan Zinaja jo je pridrsal in prismučal na cilj, pa tega ni našel, ker so prireditelji medtem že pospravili tekmovalno ropotijo in se je menda že temnilo. ■Slaba oprema, nepoznanje maž in uporaba teh, malo tehnike, pač pa cel jerbas korajže... Pač po naše! e Vsake olimpijske igre so povečale število udeležencev in višale stroške prirediteljem, saj je v Sapporo tekmovalo nad 1100 športnikov in je Japonsko prireditev stala med 600 in 700 milijoni dolarjev. Nekaj se res krije s plačanim obiskom, tekmovanj, mnoge zgradbe služijo športnim in civilnim namenom tudi pozneje, vendar so stroški ogromni. Pa naj se ob teh številkah, odaljenosti krajev udeležencev, tisoče zračnih kilome-tov razdalj še govori o čistem amaterizmu?! Mnogi so proti zimskemu o-limpijskemu programu. Malo delavcev in veliko kritikov. Razlogi in vidiki za in proti so različni. V mednarodnem olimpijskem odboru je včlanjenih nad 130 športnih dežel, zimskih iger pa se udeležuje samo četrtina članic. Nekateri z veliko ekipo (Japonska, Rusija, Amerika z nad 100-člansko ekipo), majhno Madžarsko pa je zastopala sam ena udeleženka, drsalka. Resnica je tudi, da v nekaterih deželah zime ne poznajo, oz. ni dovolj snega in ne mraza ... Časi se spreminjajo in mi z njimi. Sapporu je bila že 1. 1940 poverjena prireditev zimskih o-limpijskih iger. Pa je vojna preprečila to. Pred 32 leti. Takrat je bil emperor Hirohito med japonskim narodom smatran, če ne za celega, vsaj za pol-boga, saj se navadni zemljani niso smeli ozreti v njegov obraz ... Pa je vojna minila, japonski narod je bil med poraženimi, a-tomska bomba je pretresla Japonsko in svet in miselne spremembe so postavile tudi emperor j a na zemska tla, postal je zemljan, in te dni je imel čast otvoriti zimske olimpijske igre in prisostvovati precejšnjemu številu športnih tekmovanj. * Z nad 1100 tekmovalci, ki so zastopali 35 držav, so bile države številčno kaj različno zastopane. Žepi, globina in vsebina teh je odločala, saj pot večine na Japonsko je bila dolga in ne poceni. Ogromne zneske pa so stale posamezne države tudi večletne priprave športnikov za olimpijska tekmovanja. Tako je npr. Amerika poslala v Sapporo 158-člansko ekipo: 118 atletov in 40 članov spremstva (vodje e-kip, maserji, trenerji, zdravniki itd.), Rusija 84 tekmovalcev, 60 moških in 24 žensk ter 30 vodij, mala Jugoslavija 36 oseb, 27 atletov in 9 vodij, vsi so bili moški, Japonska 70 moških in 20 žensk, Madžarska npr. pa samo eno športnico, drsalko, ki jo je spremljal vodja. Glavna ideja o-limpijske misli in ideje je tekmovati, ne le zmagati, a vendar uresničenje te ideje ogromno stane, pa je končno za nad tisoč zimskih športnikov le 35 zlatih, 35 srebrnih in 35 bronastih medalj ... Tekmovanja pa niso samo na športnih pozoriščih, vsaka država prirediteljica hoče organiza-torno prekositi svojo predhodnico. Tako so letošnje olimpijske igre stale mnogo več kot zadnje v Grenoblu 1. 1968. In 1. 1976 bodo olimpijske igre v Denver ju. v Ameriki. Stroški se grmadijo in navadni davkoplačevalci pa s stroški in prireditvami takega obsega ne soglašajo ... Zato so se že zdaj pojavila ameriška nasprotovanja .. . Obisk olimpijskih iger krije res le del stroškov, navadno država in privatne ustanove pomagajo mestu, ki prireja igre — mnoge stavbe in stadioni ostanejo rastoči generaciji, a vendar je sto pomislekov zaradi ogromnih stroškov. Tako je obisk tudi takih mnogim onemogočen, zlasti Evropejcem, ki morajo na pot preko oceana. Res je, da gre poleg denarja, stroškov in izdatkov tudi za čast prirediteljem, tekmovalcem in zmagovalcem, a d a n d anašnji svet obožuje vse bolj denar in dobrine kot pa čast in vrline ... ščenec glavnega tajnika ZN za iskanje rešitve v sporu med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi na temelju resolucije ZN od novembra 1967. Na eni strani manj, na drugi veliko več! WASHINGTON, D.C. — O-brambnemu tajniku M. R. Lair-du se je posrečilo z omejitvijo ameriškega deleža v vojskovanju v Vietnamu zmanjšati stroške za to vojno od 20 bilijonov v 1. 1968 na nekako 7 bilijonov zdaj. To je vsekakor kar lep prihranek. Žal od tega prihranka ni nič ostalo, ker so se v tem času stroški za vzdrževanje moštva v oboroženih silah povečali od 20 na 41 bilijonov. Podražila se je hrana, dražja je obleka in plače so veliko višje. Tako je razumljivo, da je proračun za narodno obrambo za prihodnje leto zopet višji, ko se je zadnjih par let nekaj zmanjšal. Sovjetske priprave na vojno v Ameriko WASHINGTON, D.C. — A-meriški vodniki narodne obrambe skrbno zasledujejo sovjetsko pomorsko oboroževanje. Trdijo, da je v pogledu načrtovanja Sovjetska zveza “objavila vojno ZDA oktobra 1962, med tem ko bo dejanski začetek sovražnosti objavljen kasneje”. Oktobra 1962 se je morala Sovjetska zveza uklonili pritisku ZDA in umakniti svoje rakete s Kube, ker se je zavedala ameriške premoči, od tedaj se načrtno prizadeva na vseh pod-ločjih, da bi ZDA ujela in po možnosti prehitela. Več o tekmovanjih samih, nekaterih zmagovalcih in rezultatih bom pisal v kratkem, ko mi bodo dosegljivi točni podatki in rezultati in gradivo zbrano, da ga bom mogel posredovati tistim, ki bero Domovino in se za sodobne zadeve v svetu, torej tudi za športne igre, zanimajo. Pak SI je marša ©gfe Sieikaisi prekopu KAIRO, Egipt. — Sovjetski obrambni minister maršal A Grečko, ki je pretekli petek prišel sem na uradne razgovore z večjo skupino sovjetskih vojaških strokovnjakov, si je koncem tedna ogledal egiptsko stran Sueškega prekopa. Egipt ima tam zbrane močne vojaške sile, ki pa niso sposobne za u-spešen nastop proti Izraelu, ki ima zaseden vzhodni breg prekopa. Istočasno kot sovjetski maršal je bil v Egiptu tudi G. Jarring, ki se je razgovarjal z zunanjim minstrom Ghalebom o obnovi razgovorov preko ZN za umik Izraela z zasedenega arabskega ozemlja. Jarring je dejal, da je dobro opravil v Egiptu, kaj, ni povedal, ko je iz Kaira odletel proti Cipru. G. Jarring je posebni poobla- CLEVELAND. O. DELO DOBIJO Delo za moške in ženske Iščemo moške in ženske za čiščenje. Poln čas ali delni čas, podnevi ali zvečer. Kličite 777- (41) 6363. Ženske dobijo delo Iščemo izkušeno snažilko srednjih let za en dan na teden v Rocky River okolici. Kličite podnevi 251-4842, zvečer 331-3209 ali 333-8330. -(38) Help Wanted Male or Female COOK Soup and sandwiches, 10 a.m. to 2 p.m. Monday thru Friday. 1301 Marquette 361-8997 (37) MALI OGLASI V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. (40) Slovenka išče delo v newburški okolici, čiščenje ali kaj sličnega, za 3 dni v tednu. Sprejme tudi pranje in likanje na dom, ali varstvo 1 ali 2 otrok od 2. leta starosti. Kličite 883-1841 -(38) Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša s 7 sobami, 4 spalnicami, 2 spodaj in 2 zgoraj; vsa podkletena, v kleti delavnica, umivalnica, prha, nova peč; patio, garaža za 1 avto. Kličite: Paragon Real. Inc. 521-5053 po 6. zvečer -(40) V najem Oddajo se 3 neopremljene sobe s kopalnico eni ali dvema osebama, na E. 71 St. pri St. Clair Ave. Kličite 361-0989 po 5. uri. (14,16,18,22,25 feb.) V najem Dvoje 4-sobnih stanovanj s kopalnico, se odda na E. 69 in 70 St. Oglasite se osebno na 968 E. 69 Pl. Pogledal je skozi okno po pisnikar John Hočevar ml. slov. kar Anton Medved; programski od-zvezdah, stopil k njej. ji ponudil zapisnikar Janez Vidmar, tajnik bor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Joseph Hočevar 1172 desnico in rekel: “Margita!” Zrla sta si v oči, desnica je krčevito stiskala desnico. Preudaril je Štefan: Radi štefančka ji moram naročiti. Fante bi bilo rado veliko in bi rado znalo vse bolje Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. PET DRTTŠTVO NAJSV. IMENA MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Vik- Četrto poglavje. LUČI PO GORIČKEM. Mrzel hlad veje iz gozdov, v jutranji temi gore blede luči po bornih goričkih kočah, svetle plamenice žare po potih in stezah. Iz obgoričkih vasi hite ljudje proti Pucincem in Moščan-cem, od Sv. Sebastijana, od Sv. Benedikta hite proti Moščancem in Mačkovcem, od Grada se spuščajo proti Mačkovcem, od Križeve in Markovcev in Čepine in Dolenje hite v Stanjevce, Gornje Petrovče, Šalovce in Hodoš. Srečavajo se luči — pozdravljajo se znanci in v družbi hite k železnici. Pogovor se ne more razviti. Slovo od domačih je pustilo sledove v srcih, skrb rije po možganih. Cule prekladajo iz roke v roko, kovčege na kosi-ščih premeščajo z rame na ramo, storila. Leta in leta, pozimi in poleti, noč na noč — vedno isto. Ali sploh spi ponoči, revica? Kdaj naj spi? — Nežno besedo bi ji rekel Veren pa se je boji motiti. Vsaj za nekaj trenutkov naj zatisne oči! O! In poleti pride še eden! Pa ne bo krepkih rok za pomoč v koči! — “Ali je že čas?” je vprašala žena. “Ne, ni še! Le spi! Te že pokličem!” Kolike muke je pretrpela, preden je shodil prvi, Štefanček. In za njim: eden je komaj shodil, drugi je že vekal v zibelki. Tolaži tega, pazi na onega! Revica! Mora ji reči mehko besedo. — “Ali je že čas?” “Ni! Le spi in seodpočij!” Od zgodnje pomladi do pozne jeseni sama, sama s kopico vedno lačnih želodčkov, vedno odprtih ustec, vedno prosečih kruha, ki vasuje pri očetu glave povešajo in premišljujejo, tam daleč na ogrskih planjavah, Kogar spremlja žena, skuša biti dobre volje in zgovoren. Pa se mu beseda ustavlja. Polno je srce, sto naročil bmi po glavi, prave besede pa ni in ni na jezik. Tudi ne sodi vesela beseda med molčeče popotnike. Gre fant proti Mačkovcem. Svetlo gori njegova plamenica. Ob njem storpa dekle. Plaho in ko boječe gori njena lučka. Solze so v njenih očeh. Ne more razumeti fantove prešernosti in razigranosti in njegovih vriskov. In vendar ji je bilo slovo lažje in je odhod lažji, ker stopa ob njem. Gredo fantički proti Mačkovcem; deca so še, pa bi bili radi veliki. Mrzlo je, zobje šklepetajo, roke si grejejo ob plamenicah. Lepo je, ko gori toliko lučic po Goričkem in smeš sam nosjiti svetlo luč ko vsak odrasli. Sariio da čimprej prisveti dan in poleaže nove dežele in nove Iju- fi- Gre Veren proti Mačkovcem, Veliko culo nosi v roki, na ko-sišču mu visi z rame kovčeg. Upognjen je njegov hrbet, ko da noki svinec v kovčegu, povešena je njegova glava. Ko so ginile ure noči brez spanja, je iztegoval roke v temo, ko da hoče najti oporo in vse skrbi osredotočiti na eno edino. Katera je ta edina? Sto jih je, da izbiraj, katera je tista edina in naj večja. Vsak hip se je dramila žena in povpraševala, če mora že vstati in segreti pripravljeno mleko. “Še ne, še ne!” je miril njo in sebe. Vsaj še nekaj ur v krogu družine! Mirno spe otroci: štirje so na postelji, trije z glavicami na vzglavju, četrti počez njim pri nogah; na peči sta dva; v zibelki je naj mlajši. Lahno in enakomerno sopejo, sanjajo o belem kruhu, ne vedo, kako je težko očetu, ki ga gre iskat. In če zasope kateri glasneje in če se kateri nemirno obrne ali če zajoče malček v zibelki — že dvigne mati glavo in prisluškuje. Vstane na nemirno sopenje in premetavanje, prižge luč, popravi odejo, premakne glavico, naravna nemirneža v pravo lego, pogleda z lučjo po vseh, poziblje malčka, posedi na postelji, dokler ne napolni mirno in enakomerno dihanje sobe. Upihne luč in leže — v prihodnjem hipu zopet vstane, prižge luč in ponovi, kar je pravkar Mučenica! — “Tako nemiren si! Se bojiš, da zamudi?” O, in če zamudi! Pa ostane še dan, dva pri svojih! — Ne, ne sme zamuditi! Kaj bi rekel lačnim očem, ki bi spraševale, ali prinese v jeseni belega kruha? Vstala je žena in prižgala luč. Dvignil se je in pogledal skozi okno. Pa bo le že čas! Žena je odšla v vežo, da napravi ogenj in segreje mleko. Svetil si je s svetiljko od tistih štirih na postelji preko tistih dveh na peči in obstal pri Aleksandru v zibelki. Angelski obrazki so mirno sanjali, sanjali o belem kruhu. Nekajkrat je stopila žena na prag in ga opazovala, pa ni rekla ničesar. Štefanček je hotel po vsej sili že letos na delo. Dete, dete, premlado si, da bi moglo le od daleč slutiti, kako grenak je tisti kruh, ki ga reže palir! Pred črvičkom v zibelki je stal, ko drugi. Napeti mora vajeti in |t0r Tomc. predsednik Johri Bu. ga brzdati! Radi Matjažka ji chanan; prvi podpredsednik Frank moram naročiti. Živo srebro je,' Hudak; drugi - slovenski 1 podpred- vsak dan mu mora krpati hlače. Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec. Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v.šolski dvorani. sednik Rudi Knez; tajnik Steve „ ,V1 . V.J. Bolčevič, 650 E. 160 St, Tel. 681- Radi Mariske jo moram poučiti. 2792; zapisnikar Louis Koenig; Nič kaj rada ne hodi v šolo. blagajnik: Mike Turpack, 2351 Margitka si je izmišljala najne-,Green R°ad, C., O. 44121; načelnik verietneiše stvari da bi le nona-iza bo1' oskrbo Frank Sluga’ 1192 E' verjetnejše stvari, aa m le pona 176 St c > 0 44119 Tel 531.8622; gajala bratcem in sestrici in na-! njegova pomočnika Art Eberman pravila zdražbo. Pred Ludvikom! in John Petrič; dopisnik Frank nai skriva vžigalice! Jožku naj ^ Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko . . . , , , I Novak; maršali: Jože Sajevec, večkrat pripoveduje o ateku, daj-Rocc,0 j ne pozabi nanj in ga v jeseni ob prihodu takoj spozna. In ko Aleksander shodi... In ko prileti štorklja ... In kravica ... In kočica.... In ograjček in njivica... In ... O, koliko ji moram povedati! Zvezde pa bledijo in opominjajo k odhodu. Veren ni rekel nobene besede. Le oči so govorile, govorili sta desnici. “Ko pride ura ...” je mukoma iztisnil Veren iz sebe in ji še globlje pogledal v oči. “Bog bo dal, da se dobro izteče!” je menila. “Srečno hodi, Štefan! Zdrav se vrni!” Še z levico ji je objel desnico. Preden je zinil besedo, se je dvignil na peči Štefanček, si pomencal oči in rekel: “Naj grem še jaz, atek!” “Spi! To je za sedaj zate, ne pa delo pri palir ju.” “Drugo leto me vzamete s seboj?” V trenutku je bil s peči. “Bomo videli!” Oče ga je pobožal. “Priden bodi, materi pomagaj, na deco pazi! Če boš priden, no, potem bomo o tem drugo leto govorili.” Štefanček je bil zadovoljen. “Posvetim ti!” je silila žena, ki se je bala, da bi zamudil, in je vzela svetiljko z mize. Prižgal si je svetiljko za na pot. “Priden bodi, Štefanček!” Ozrl se je po spečih, pobožal Štefančka, nateknil kovčeg na kosišče, vzel culo v roke. Na Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Poznik. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Doli- pragu je obstal, ko da se mu ne, car. Nadzornika sta Ivan Hauptman ko je prinesla žena skodelico | da iz sobe, žena pa je že odpirala! 1? T°r'e ^damlvc- Pevovodia: inz-mleka. Pij, dokler je vroče! vezna vrata. Ves dan ne zaužiješ nič gorkega!” Postavil je svetiljko na mizo in pogledal ženo. Stala je ob mizi in dolgo, dolgo sta si zrla v oči, pa nista rekla nobene besede. “Shladilo se bo!” je spregovorila žena in pokazala na mleko. Pa se je naglo obrnila, stopila k postelji, na kateri so spali štirje, in jim začela popravljati odeje. S hrbtom je bila obrnjena proti možu in ni mogel videti, kaj se godi v njenih očeh. Nekaj mehkega se je budilo v srcu, v grlu ga je zaščegatalo. Zgrabil je za skodelico in na dušek izpil mleko, da je pogasil ščegetanje v grlu. “Ali si vse pripravila?” je vprašal in potežkal kovčeg. “Vse!” Sunkoma se je okre-nila k njemu. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek 'ob 8 uri zvečer. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Albert Pestotnik; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen-brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Louis Jartz; nadzorni odbor: Rose Intihar, Anton Mrak, John Tucceri. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1- 1876; blagajnik Martin Komočar zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-šin, Antonija Meklan, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. -- Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, ‘Tak, Margita...” Spomnil se | času pa ob nedeljah ob 1.30 popol-■ predsednik John Evatz, podpreds 1 •• - v *v____ __ .1.1 • rlr'rt IT C "M "n 1*1 o Atto T „ 1 i rn T- „ __1 je, da ji ni še ničesar povedal in dne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, naročil. “Spremim te!” “Kaj bi hodila!” “Vsaj skozi vas.” ‘Tn če se kateri zbudi?” “Zdrav se vrni, Štefan!” Segla mu je v roko. Veren je odložil culo in jo krčevito stisnil za desnico. Ni se mogel in se ni mogel ločiti, besede, naročila pa tudi ni mogel iztisniti iz grla. Le v oči ji je zrl, zrl, dokler se ni zasvetila plamenica na poti in so se začuli koraki. “Srečno, Margita! Pa glej ... glej na deco!” “Srečno, Štefan!” (Dalje prihodnjič) -------o-------- 1083 E. 44103. 67 St., Cleveland, Ohio PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. te). 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. — Povprečen odrasli zavžije dnevo od 3 do hrane. CHICAGO, ILL. Imenik raznih društev človek 4 funte Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. MALE HELP OPERATION B & S SET-UP MAN Good working conditions. Paid holidays and insurance. Excellent opportunity. Apply: A A METAL PRODUCTS 1930 No. LeClaire NA 2-0100 OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu dvorani. pa seja v cerkveni DR. SV. ItESNJ i"»I l i.r s,v Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, za- “SLOVENSKI FANTJE” Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin. Košnik, Predsednik: Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-j ker Ave., Telefon 431-7341. j Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank • Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. ! PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor: Sabina Bericic, Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30 v Slovenskem domu, 6818 Denison. Ave. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. John. Troha, tajnik Stanley Pockar Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikarica Mary Kobal. Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds. John Hrovat, Richard Sterle Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds, Ray Bradač, Joe Petrič, Jr. Direktorji:: John Adams, Stephen Kasu-nic, Al Pestotnik, Jos. Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman — Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Al Marn, 725 E. 156 St. tel. 681-6650;' Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v blagajnik Joe Ferra; zapisnikar mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Frank Hren; nadzorniki Ciril šte- < Avenue. pec, Anton Nemec, Mary Okicki;; ------------------------------ gospodarski odbor Stanley Spilar, j GOSPODINJSKI ODSEK SDD August Dragar, Matevž Tominec;1 NA RECHER AVENUE odborniki Joe Somrak, Tony Godec, i Predsed. Mary Kobal, podpredsed. John Trček in Joe Lipovec. Uprav- Josephine Henikman, zapisnikarica nik John Kolovich 681-9675. Seje Marica Lokar, tajnica in blagajni- vsak četrti torek v mesecu. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John, Semich, Millie Lipnos, čarka Mary Ster, nadzornice Chris-I tine Kovach, Anna Kutcher in Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih. UPRAVNI UDBOR KORPORACIJE ‘BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik: Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škri, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Pod-! predsednika: Franček Rupnik Rudi Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JO-TROVEM (Prince AveJ Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zapis. M-^r r«ucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Angela Magovec in Joseohine Lekšan; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga-Berta Lobe; Odborniki: Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leber, Edward Podržaj, Rudi Lekšan, Lojze Lončar, gdč. Marija Lunder, Branko Pogačnik, Franček Rupnik, ga. Vida Rupnik, Ivan Rus, gdč. Mojca Slak, Tone Škerlj, Anton Švigelj. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež. GRDIM POGREŠKA ZAVODA 1053 East 82 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDH0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ORGANIZACIJA sprejema moške in ženske od takoj KATOLIŠKA V AMERIKI PODPORNA 16. do 60. leta; otroke po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: e posmrtnine za neomejeno vsoto e za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote St.«« mi • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 (K.S.K.J.) I Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici NASLOV ........................................... MESTO ............................................. DRŽAVA ... CODE Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 531-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisni- V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI, ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN STRIC Michael Repič ki je zaspal v Gospodu 21. februarja 1971 Leto dni je že minilo, odkar Te več med nami ni, a v srcih naših še živiš in živel boš do konca dni! Žalujoči: žena TONČKA sin EDWARD M. IN DRUŽINA ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 22. feb. 1972. CE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA 6117 Sf. Clair Ave. DOMOVINA Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO