KARDINAL STEPINAC Rne 10.februarj a je Radio Beograd v enem edinem stavku sporo = čil, da je "danes v Krašidu,nedaleč od Zagreba, umrl za pljučnico dr.Alojzi j Stepinac." Maslednje jutro so to vest prinesli jugoslo = vanski dnevniki,po tem ko so jo prejeli od Tanjuga. Tako so naši lju d je doma zvedeli,da je preminul kardinal Stepinac, nadškof Zagreb = ški in primas Jugoslavije, proti kateremu so komunisti v jeseni 1946 priredili famozni politični proces, ne zato, ker bi ga mogli obtoži ti in nato obsoditi za izdajstvo in zločine, ampak ker si je na če= lu jugoslovanskih škofov drznil kritizirati komunis'tični režim. To je vendar nekaj let pozneje priznal sam Milovan Djilas, še ko je bdi na višku svoje moči in komunistične slave. Nadškofovi odnosi do Pavelidevega režima so tekom let tudi med nekomunisti postali predmet dokaj ostrih razprav,zlasti v emigraci ji. Vendar pa so bili argumenti proti nadškofu običajno zelo šibki, oziroma celo ingnorantski, da se je tako zlahka postavljalo vpraša= nje, v koliko takšne periodične pro tistepinčevske kampanje gotovih srbskih krogov niso namerno ali pa podzavestno igranje na komuni = stične karte, -.enako kot je prečesto na drugi strani napadanje ge= nerala Mihailoviča od strani gotovih hrvatskih krogov. Gotovo nadškof Stepinac ni izvzet od vsake kritike in je možno ter potrebno oceniti njegovo delovanje. To pa seveda nima nič skup= nega s pavšalnimi, ignorantskimi obtožbami, ki so sc jih izmišljali komunistični tožilci proti svojim v naprej na smrt ali dolgo robijo obsojenim političnim nasprotnikom. Dve stvari sta, ki se nam predvsem zdita vredni omembe v prime ru nadškofa Stepinca: Nekateri.očitajo nadškofu, da je ob ustanovitvi NDH pozdravil Paveličev režim. Tu je bil dr.Stepinac precej jasen v svojem z^govo ru: "Povejte mi, prosim, kdo je bil zakonita oblast zame v letu° 1941!",je vprašal svoje sodnike in tožitelje. Je mar bila to Simo = viceva vlada ali kasnejše londonske? Ali Pa Mihailovič oziroma Ti = to? Sam je odgovoril na vprašanje: "Ali je mogoče služiti dvema go= Poa^.rjGCia istočasno? To bi bilo proti niornlnenru im međnojtodneciu znkonu. Nisem mogel ignorirati vlade v Zagrebu, pa čeprav je bila ns ta šk a vlada." Po kanonskih predpisih je bil dolžan ostati s svo = Jim ljudstvom ter deliti z njim dobro in zlo. Iz tega' vidika je to= rej jasno, da je moral najti nek modus vivendi z oblastjo, kot si Je to prizadeval kasneje v pogledu Titove vlade; ta težavni problem anvi danes v Jugoslaviji ne le katoliške škofe ampak v isti meri tu ai srbsko pravoslavno hierarhijo. Seveda pa je možno,da je nadškof spočetka z veseljem ali upa = Jem pozdravil novo državo. Rekli bi, da celo verjetno. Toda kaj bi bll° n;a.te? Protinaravnega? Ves hrvatski narod jo je! Saj sova q+r vsa politična prizadevanja hrvatskega naroda desetletja nazaj tičn?eŽa Zn nn- svoji zemlji svoj gospod. Öe bi bil poli = ^icru Pograd količkaj dalekoviden, bi Hrvati to lahko leta in leta - ej dosegli,pa za xo ne bi bilo treba nobene Endehazijo. Spričo ega vsega je torej treba razumeti tedanje hrvatsko razpoloženj e,ko jim je uresničil njihov dolgoletni sen - pa čeprav na nemških in laških bajonetih ali tankih. Ni bilo mnogo đalekoviđnih mož,ki bi že v tistih prvih prevratnih dneh v naprej z gotovostjo vedeli, do 5e= sa bo prišlo. A ko^je prišlo, vemo, da se nadškof Stepinab s tistim ni stri= njal. Zločinska početja je obsodil. Sam je izjavil, da ni položil prisege novemu režimu. Tydi je odklonil,da bi se šel poklonit v Rim novemu kralju Hrvatske. Že 8.maja 1941. je izdal prva navodila gle= de pokatoličevamja pravoslavnega prebivalstva, navodila, ki so bila v popolnem soglasju s cerkvenim Kanonom. Dokaz, da ni bil režimlija, so njegova številna pisma Paveliču, prvo že 14.maja 1941.,v katerem je obsodil likvidacijo 260 pravoslavnih Srbov v Glini, Dokaz za to so dalje njegove intervencije pri oblasti v korist preganjanih Sr = bov, Zidov in Ciganov. Tudi njegova pridiga v juliju 1941. ter oseb na intervencija kanonika Lončarja po njegovih navodilih v pristoj = nem ministrstvu ter pismi od 20.novembra in 17.decembra 1941. doka= zujejo, da je obsojal nasilno pokatoličevanje. Višek jo bila njego= va pridiga.na praznik.Kristusa Kralja 1943.,katero je londonski BBC temeljito izkoristil v svoji protinacistični propagandi. Drugi očitek proti njemu je v tem,da je sprovajal ali pa se ni uprl nasilnemu katoličevanju Srbov. Toda vsi njegovi odloki in vse intervencije vendar govore prav obratno. Nasilno spreobračanje je obsojal,, toda bil je v sila kočljivem položaju,ko je prišlo do dile me, da je moral izbirati med olajšanjem kanonskih predpisov in ma= sakrom srbskega življa. Na procesu je izjavil, da mu je vest nareko vala,da olajša predpise, da bi lahko tako pomagal Srbom, ki so pre= stopali tudi iz čisto samoohranitvenih razlogov. Prihajalo pa je ce lo do tega, da je moral premeščati župnike,ki so se bali srbskih re presalij, ker so delali Srbom težave pri hitrem prestopu v katoli = cizem. V zvezi s tem nekateri tudi mešajo Stepimčevo delovanje z delo vanjem sarajevskega nadškofa Šariča. Toda to sta vendar dva povsem različna primera! Po cerkvenih zakonih katoliške Cerkve nima na pri mer zagrebški nadškof nobene oblasti nad sarajevskim, pa. četudi je bil prviv Primas Jugoslavije ali Hrvatske. Tako je pač sarajevski nadškof Sarič lahko počel,kar se mu je zdelo koristno ali všeč. Tu= dl odstavitev.kakega škofa je v katoliški Cerkvi prav zaradi dolge= ga in kompliciranega postopka praktično skoro nemogoča. In to je bi lo v vojnem času tem bolj težavno. Tako tedaj najbrž res ni bilo na kratek rok nobene druge učinkovite poti, kakor da je papež obso= dil Sarlcevo delovanje s tem, da ga - kot smo poučeni - po vojni ni hotel sprejeti v avdijenco. Nepojasnjena reč ,, osta3n še vedno, ali bi nadškof StePinac lahko žara di ustaških barbarstev storil kaj več. Zakaj na primer ni izobčil iz f Poglavnika Paveliča in njegovih krvavih pajdašev ali pa ti = stih duhovnikov, ki so se udeleževali ustaško-fašističnih orgij'7 -se poatnvija n>rašrmje snno od sebe. Bilo bi ob tej priliki preob = iea13kthVJlnsk?'knt?liälci Ooaex’ kl aoloiSo- 111 v k^fei obliki je a2°bcenje možno ali nujno. Vendar pa kaže dostaviti,da je ^nf^0f0V2 ^titev .večkrat že povzročila zaključek, češ Xovnn>?kof o glavnika odgovornega za vse zločine; zaklju ček, ki se zdi težko hranljiv, ce nima nekaj na sebi. A naj že bo^ 38 a9n.zdi. d!5an®ko edina sporna točka v primeru kar= dmala Stepinca, ki je ni dovolj ali v celoti obrazložil, po jasnil. no o+K?<3x° Sred le’fciJ.pisali 0 njegovem primeru, smo se postavili n... stališče, da ga smatramo nekrivega obtoženih zločinov, dokler mu ti ^180 dokazani in dokler nima možnosti do pravičnega sodnega Po -s topka. Takega mnenja smo tudi dan^s. A ker si je kafdinal "Ingoto= vil mesto v zgodovini, dasi se bo še dolgo razpravljalo o tem,kakär> mesto mu pristoja, " ( GU^RDIAM, 11.2 .I960.)" je zato žkoda, ko mrtvi kardinal ne more več govoriti, i^ko pa je kje zapisal svojo obrambo tudi o tej najbolj kritični, nepojasnjeni točki, potem upamo,da jo bomo ob času brali.'in spoznali njegovo stališče. Na propgsujjerope tovano izjavljal,da se smatra nedolžnega,da mu je vest mirna in da je storil vse, kar je mogel, da bi pomagal srbskemu živi ju.Poslej nismo imeli razloga, da mu.ne bi verjeli! Naj počiva v miru! BUTALE IN KITAJCI Titovci in rdeči Kitajci niso prijatelji,Čeprav vsak zase tr= dijo, da grade socializem. Zato so jugoslovanska poročila o Kitaj= ski večkrat poučna. BORBA Ima v Pekingu svojega dopisnika Djordja Bogojevida, ki pripoveduje o kitajskih zadevah strogo po uradnih virih, a je po svoje nabrisan. Pripovedoval je recimo,kako so v veliki trgovini v Harbinu o= snovali krožek za proučevanje marksistične filozofije. Težave sobi le velike, ker nekateri udeleženci niso znali ne brati ne pisati c Toda s pomopjo partije so premagali vse zapreke. Vsrfojo.li so dvakrt no teden že ob pol Petih,da bi pred delom lahko študirali filozo = fijo. Bogojevid zlobno pripomni, da "po vsej priliki nimajo druge= go prostega časa." Prebrali so mnogo debelih knjig Maocctungn in materiale plenuma CK ter pisali spiseo praktični uporabi znanstve= ne teorije. Ena od prodajalk je bila posebno "-neto. Brala je celo Leninova in Stalinova dela. Potem pn je svojo filozofsko učenost uporabila tudi pri vsakdanjem delu v prodajalni čevljev. Opazila je, da manjka manjših moških in večjih ženskih številk čevljev."Ob učenju^filozofije je. pra sla do zaključka, da je to problem odnosa med občim in posameznim" ter je predočil n svoj. filozofski zaklju = °ek tudi tovarni čevljev,kjer so nemudoma začeli izdelovati tudi manjše številke moških in večje številke ženskih čevljev. Tako pravijo,da je filozofij a. pomagala praksi,zaključuje Bo = go o evic. To je edini komentar,ki si ga dovoli, a zgodba je pač sa= ma dovolj zgovorna. Kitajci grade socializem na tako čudovite n-či ne,d^' jih celo Buualci ne bi mogli posekati. Bogojevid lahko z l°h o to. najde butalaste primero za svoje članke. A vendar se nori zdi da vihti dvorezen nož. Titovci se sic'r posmehujejo Kitajcem,a tu= di sami skuša jo "vzgajati mase" z ideološko-političnim delom. Pri tem le malo zaostajajo za Butalci, kar se nesmisla tiče. V krožkih se vedno študirajo materiale kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je vržil aprila 1958. Da zadoste družbenim dolžnostim, mora= Oo ljudje hoditi na sestanke in poslušati dolgočasno branje dolvo= onsnih tekstov. Ob posmehljivih člankih v BORBI se jim prč zasveti jo oci, ceprnv ne delajo v prodajalnah čevljev. UREDNIŠTVO PL!C'TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Prnvda" Združenje svobodnih m demokratičnih Slovencev.Samo tisti prispeli redstavljnjo njeno mišljenje,ki so Podpisani od izvršnega odbora. Naš naslov je : Bh-TRIGLAV, LONDON ¥.0.1 Enoletna NAROČNINA za KLIC TRIGLAVA znaša v Angl-i^i L 1,4. 0 v Sn -verni ineriki ^ 3.50 S n.vafino in * 7 n letalskolLE™?; 14^ 1*i0:? 2 navadno ter h A 3 z letalsko dostavo .Naročnina De plačljiva tudi v dveh poletnih obrokih. Zastopnica našega lista v Avstraliji je ga.Pavla Miladinovič 1? žSird R?1n^’ ^^EEURN,N.S .V., poverjenik v Sev,Ameriki pa g.Janez Žerjav, 114 Pope Street, PAIRPIEKD, Conn. U.S.A. A°Mo PETROVIČ; ZNAČAJ INTERVJUJA DR. KRNJEVICA Ceo ra v bo splošna reakcija na Intervju g.dr.Jurja Krnjevl'-6aP glavnega tajnika Hrvatske sel jaške stranke, tako na srbski kot na hrvatskl In slovenski strani takšna, da v teh Izjavah ni ničesar novega, želim s svoje strani obrazložiti nasprotno mnenje. F'lsllm, da je Intervju g, dr, Krn j evlča prinesel trojno novost. Prvič; G.dr.Krnjevlč zdaj prvič priznava, da Imajo Srbi pravico da ‘‘srbujejo1' v novi hrvatskl državi, v kolikor ne bodo rušili te države. Kaj to pomeni ''rušiti'1? te se na primer Srbi začno na osnovi pravice do samoopredelitve organizirati s tem namenom, da se zedinijo s Srbijo, ali bo to rušenje Hrvatske? Akcija, z ozirom na pravico do samoopredelitve, je ''srbovanje:'. Ali, če recimo hočejo Srbi prirejati spominske svečanosti za ustašklml žrtvami, ali se mar takšne akcije ne more smatrati kot ‘'srbovanje"? Toda ali je pa morda tudi ni možno tolmačiti kot rušitev Hrvatske? V vsakem primeru je, za našo emigracijo kajpak, zelo važno, da je g. Krn j evlč priznal Srbom v Hrvatskl pravico ’'do srbovanja po mili volji ', Srbom, ki naj bi jih bilo po načrtu glavnega tajnika HSS v novi Hrvatskl okoli 2 milijona poleg skoro enega milijona muslimanov In drugih manjšin. Drugič; G.Krnjevlč je prvič javno priznal, da Bosna In Hercegovina ne predstavljata Integralni del Hrvatske. On celo ne zahteva kot Integralni del Banovino Hrvatsko 1939-41. Zahteva le Hrvatsko, današnjo republiko Hrvatsko, odnosno prejšnjo Trojno kraljevino Hn/atsko, Slavonijo, Dalmacijo, poleg Istre, ki je bila pridobljena po 1945. letu. Ali ni takšno stališče g.Kmjevlča novo? Mar g.Krnjevlč .ne priznava, s svojo Izjavo, da so Bosna In Hercegovina In tudi Srem sporne pokrajine, za katere zahteva plebiscit? ^ Tretjič; G.Krnjevlč hoče plebiscit za Bosno, Hercegovino, Srem. Ee enkrat je rekel, da se bo demokratsko odločalo o Bosni In Hercegovini, toda ni uporabil besede 'plebiscit''. To je zelo važno. Res, g.Krnj evlč ni rekel, kakšna metoda bo uporabljena ob tem plebiscitu. Ali bo vsak okraj Bosne In Hercegovine, ki se bo Izjavil za zedinjenje s Hrvatsko, priključen Hrvatskl, ostali pa Srbiji? Ali pa misli, da je od celokupnega rezultata odvisna priključitev cele pokrajine bilo Hrvatskl bilo Srbiji, Takšno stališče daje odlično priliko Srbom, ker je dovolj, da se samo ena tretjina muslimanov Izjasni proti priključitvi Hrvatskl, pa bi g.Krnjevlč Izgubil celo Bosno In Hercegovino. Se mar to ne more zgoditi? Povsem lahko, ker muslimani niso nikoli Integralno šil niti s Srbi a še manj s Hrvati. In Imajo dovolj razloga, da ne gredo niti z enimi niti z drugimi, ampak da o-hranljo posebnost Bosne In Hercegovine. Toda, če pa se poslužlmo prvotne metode, da se vsak okraj, ki bi se Izjasnil za hrvatskega, priključi Hrvatskl, mora biti g.Krnje-vlču popolnoma jasno, da Imajo Srbi absolutno večino - napram Hrvatom In muslimanom skupaj - v okrajih Treblnje, Ljubinj e, Blleče, Gacko, Ne-veslnje, Vlšegrad, Srebrnica, Vlasenlca, Bljeljlna. Tl okraji bi bili torej avtomatično priključeni Srbiji. Zdaj se postavlja vprašanje, -pod pogojem da se vsi muslimani v ostalih okrajih Izjavijo za hrvat-stvo, - če Srbi nimajo pravice, da zahtevajo v ostalem delu Hrvatske, v kateri je okoli poldrugi milijon njihovih sonarodnjakov, prav Isto pravico do samoopredelitve, ki jo danes g.Krnjevlč s polno pravico postavlja Jugoslaviji? Manj riskanten posel je, če se osvoji načelo, da se vsak okraj, ki se Izjasni kot hrvatskl ali srbski, priključi Hrvatskl ali Srbiji. Toda v tem primeru je jasno, da mora priti do delitve Bosne. Ali morejo na kaj takega pristati muslimani? Razdelitev Bosne bi morda celo Imela nek smisel, če bi šlo za obstoj Jugoslavije; toda delitev Bosne, da bi del muslimanov prišel v srbsko državo, drugi del pa v hrvatsko državo - bi bila z muslimanske vidika neumna reč. O Sremu razpravljati z goKrnjevtćem pa, mislim, celo za emigracijo ni zanimivo, ker nimajo Hrvati niti v enem sremskem kot tudi bačkem okraju - razen v Subotici - večine napram Srbom. Komunistični režim je s priključitvijo Iloka vukovarskemu okraju Iz njega naredil hr-vatskl okraj o Vsi ostali okraji Srema, ki so ostali v Vojvodini, pa Imajo napram Hrvatom srbsko večlnoo Ostaja Subotica. Da, res je to,toda to je čisti emigrantski modrljanskl račun, ko se zahteva en edini okraj Subotica, obkoljen od Srbov In Madžarov, ko Istočasno oötajajo v Hrvatskl Benkovac, Knin, Gračac, Udblna, Lapac, Korenlca, Slunj, Vojnič, Vrgln Most, Glina, Dvor, Kostajnlca, Pakrac, Daruvar. In Grublšno polje. Kaj je ostalo starim emigrantom kot g.Krnjevlču drugega, kot da modrujejo In delajo načrte v pesku? Tudi ml Imamo taksne med Srbi, toda na našo srečo oni niso generalni sekretarji priznanih političnih sil. (Nekaj_ besed_o_g.Fetrovlčuj. G.Aleksander M.Petrovič je bil. rojen 1925. v~Kragüj evču. Po končani maturi je sodeloval v Mlh.allovlče-vem pokretu. Kasneje v emigraciji je skupaj s M.Ivkovičem, članom glav. odbora Saveza Oslobodjenje urejeval v Ebollj.u - Italija :,Ravnu goru'1. G»Petrovič je eden od ustanoviteljev Saveza Oslobodjenje, zdaj pa tudi član njenega Glavnega odbora ter Sekretarlj ata. Poklicno je zaposlen kot tehnik v Kodak-o vem laboratoriju v Londonu..), ODLIKOVANJE IN OBSODBE DR.JOSIP UJČIČ,beograjski katoliški nadškof in po dr.Stepincevi smrti primas Jugoslavije, je bil ob svoji osemdesetletnici odlikovan z redom Zaslug za narod prve stopnje. Odlikovanje rim je izročil Dobri voje Radosavljevič,ki je ob tej priliki dejal, da v odnosih med kato= lisko Cerkvijo in državo vedno bolj prevladujejo realistični pogledi in želja po sodelovanju,kar bo gotovo vodilo v normalizacijo odnosa = jev. Cerkev ima tudi v novi družbeno-politični ureditvi vse možnosti za svobodno versko udejstvovanj e,j e rekel Radosavljevič.Yerniki in du hovniki morejo biti verni svoji Cerkvi, a obenem zvesti in pošteni dr žavljani Jugoslavije.. Dr.Ujčič je izjavil,da je po svojih skromnih močeh vedno deloval za. normalizacijo o dno ša jev med Cerkvijo in državo. Zvest je svojemu vrhovnemu poglavarju papežu, a kot državljan Jugoslavije je zvest dr= zavi in njenemu predsedniku. Kot duhovnik moli za dobrobit države ter za mir doma in v svetu, je dejal nadškof dr.Ujčič. SOJENJE ^PROUSTASKI ILEGALNI SKUPINI11 se je končalo v Zagrebu 29. januarja. 13 obtoženih je bilo obsojenih na zapor od 15 let navzdol, 2 Pa.sta bila oproščena.Kot vodjo skupine so dolžili frančiškana Rudi Je raka,ki da je skušal organizirati proustalki pokrit.Pri njem v župniš= «u in kasneje v samostanu v_Zagrebu so obtoženci polagali prisego in dobivali navodila,vzdrževali so stike z Hrv.nar.odborom v Rimu in dobi vali propagando.Kup propagande in nekaj Paveličevih slik so policisti našli pod streho frančiškanskega samostana na Ksaveru v Zagrebu. Na sa mem procesu je prišlo na dan,da je drugi obtoženi,Ivo Mašina,ki je do= Drl 11 let,zaprt že od 1957. Najhujše "diverzanteko dejanje" te skupine .] e bilo zažiganje vencev na grobnici narodnih herojev na Mirogoju,kar °e ^mislil Jerak, ki je tudi preskrbel bencin .Govorili so tudi o umoru Tita na kakem javnem zborovanju,pa so se odločili,ds je to preveč ivegano. Državni tožilec je vpraševal,zakaj nihče od duhovnikov ne ob= aodi tega delovanja. . PROCES V OSIJEKU se je končal teden dni kasneje.Šest profesorjev ■hn dva bogoslovca iz Djakova je bilo obsojenih za "zaroto proti druž= enemu redu Jugoslavije" in za "sovražno propagando in podpihovanje erskega am narodnega sovraštva".Dekan bogoslovja prof.Ciril Kos je kot °bJ°^enec dobil 7 let strogega zapor a, os tali pa so dobili po 2 i Poi do_6 let zapora. Beograjski nadškof dr.Ujčič je med procesom izja= oblasti kaznujejo obtožence,kot zaslužijo,a naj ne zapro djakov ^ --ga bogoslovga.( Pred kratkim umrli djakovski škof Akšamovič je bil J-ani odlikovan z redom Bratstva in edinstva.) ( ds) n JUGOSLAVIJI (Od našega do-ptonika v Washtngtonu) Lani oktobra se- j e iz Jugoslavije vrnila ameriška Trgovska misija, ki se je tam mudila poldrugi mesec» Obiskala je kot zastopnik ameriških trgovskih in industrijskih krogov vse jugoslovanske republike ter imela okoli štiri sto razgovorov z raznimi jugoslovanskimi direktorji, partijci in uradniki» Nedavno je objavila svoje poročilo, ki ga v kratkem povzemam: 'Da bi Jugoslavija dvignila živLjensko raven svojega prebivalstva, potrebuje predvsem proizvodne stroje, stroje za gradnjo cest in železnic ter stroje za nove električne centrale» Tako torej' potrebuje Jugoslavtja^iz inozemstva nasvete ter pomoč pri izgradnji in povečanju jeklaren, železnih rudnikov, rafinerij, tovaren za bakrene proizvode, ter pri proizvodnji superfosfatov, umetnih vlaken in plastike» Jugoslovani imajo tudi namen modernizirati svojo papirno industrijo, pri Čemer je potrebna mehanizacija sekanja dreves in gozdov ter samega prevoza lesa» Zamišljene so dalje investicije za proizvodnjo mlečrmh in mesnih izdelkov, za kar seveda potrebujejo novih strojev in seznanitev z novimi metodami» Obstoji pa tudi možnost prodaje za kemikalije, ki so potrebne za izdelavo antibiotikov» Vsi ti načrti dajejo ameriški industriji in trgovini leoo priliko, pravi poročilo, da ponudita Jugoslaviji svoje izdelke, st::je in nasvete» Vendar pa naj noben Anerikanec ne misli, da bo möge .Jv Jugoslaviji investirati normalnim.potem, kot to razumejo na Zapadu» Jugoslavija namreč ne dovoljuj e ■ tuj Im'državi j ar.om pravica do lastništva, dobička in vodstva podjetij» Tako je investicija omej.ena samo na posojila oziroma na dobiček pri prodaji gotovih proizvodov in strojev kot tudi za strokovne nasvete in surovine» Poročilo pravi dalje, da Jugoslavija najrajši odplača /oje dolgove v dobrinah, ki jih proizvajajo kupljeni stroji» Včasih pa v: da tako urediti, ds. jugoslovanska r/rdka-kupec ustanovi/skupaj z amei tško tvrdko-prodajalcem neko novo tvrdk-oJv tretj i državi,, ki potem prodaja jugoslovanske proizvode in deli dobiček z emeruškim družabnikom» Značilna v poročilu je tudi ugotovitev, da ne prevladuj-med jugoslovanskimi gospodarstveniki samo zanimanj e za tehnične napredke Združenih držav ampak tudi za povsem kapitalistične metbde razprodaje in licenc» Zlasti glede tega zadnjega, pravi poročilo, so mnogi jugoslovanski direktorji izrazili željo, stopiti v stik z ameriškimi tvrdkami, da bi dosegli sporazume o licenciranju» Konec poročila izzveni v ugotovitvi, da je težko ; zveJti Amerikancem, kako ponosni šo jugoslovanski narodi in kako neodv,čno mnenje imajo, vendar pa imajo ameriški izvozniki mnogo prilike, pridobi zi' si novih trge"' ter obenem uvažati nove in cenene jugoslovanske proizvode» Omenjen je tudi turizem»' Nazaj k zeml i i'» • Samo poročilo in njena priporočila temelje na uvodn, anrulzt člniteljev, ki so v povojnih, letih spremenili jugoslovansko :gos'oc.. reko podobo» če se j e namreč pred vojno okoli -80 $ prebivalstva preživi j uto s poljedelstvom, ki je bilo tako najvažnejša jugoslovanska gospodarska in politična panoga, je zdaj v kmetijstvu zaposlenih samo se okcls SO fo prebivalcev» Tako ni čisto nič čudnega, da smo prej izvažat L pozj edel-ske proizvode, zda; pa jih -orano uvažati« kaj ti-ta sorazmerno .naglo sprememba, ki 'o ,o režim fcrslral.. je škodila 'jugoslovanski trgovin ek i bilanci» Tako je če 1958» lem, ko so komunisti počasi že prih all e pameti, naš izvoz znašal- samo 7Z'^ uvoza» Kupili smo torej 23 fo več not pa prodali» Da bi Jugoslavija zmanjšala ta kronični primarijki j a , se j e končno zatekla spet k poljedelstvu, ki ga_hp.ee v p rol zve dr. j i iz bol jo č;L» Toda v poštev prihaja le okel1' SOf* prt.bivat pfva,. kajti o stal a .po lov e ca je vključena v industrijo» Zato so na tem polju potrebni zelo dalekesež- nt ukrepi o Ni dvoma, da so se Jugoslovani pri tem obrnili predvsem na Ameriko, ker ima ta najnaprednejše poljedelstvo na svetu, kateremu niti sovjetsko ni doraslo» Iz poročila ameriške misije pä je tudi razvidno, da sa Amerikanci razumeli jugoslovansko Ahilovo peto in se strinjali s komuni stičnimi gospodarstveniki■ misija se je mnogo bavila s tem, kako izboljšati poljedelsko panogo gospodarstva» Njen zaključek je bil,da bi se moglo z bolj racionalnim.in znastVenim obdelovanjem jugoslovansko poljedelsko proizvodnjo toliko povečati, da bi postala spet ena najvažnejših izvoznih panog Jugoslavije» OSNUTEK JEV PRESOJI Razgovor okoli programa V januarski številki KLICA TRIGLAVA j e g.» Mi lan Žagar, ki je bil na.Programu .označen kot tajnik Slovenske demokratske zveze (v Pa' rižu), objavil svoje misli o tem programu» Da ne bi prišla javnost do ''napačnih zaključkov', smo bili naprošeni, da. objavimo sledeče pojasnilo Slovenske demokratske zveze v Parizu: Ni;.'. ‘'Gospod M.Žagar trdi, da Programa ni podpisal, ker se: z njim ni strinjal v nekaterih bistvenih vprašanjih /podčrtali mi/» Res je, da on programa ni podpisal, ker ga nt podpisal nihče od odbornikov« Razumljivo za vsakogar, ki se je kdajkoli bavtl s kakšno ^.organizacijo» Osnutek tega programa je bil dan vsem odbornikom v proučitev in šele potem bil sprejet s sklepom odbora. Pri teh zadnjih sejah g.Žagar ni bit prisoten in je tajniške posle vršil propagandni referent. V času končne redakcije Programa je namreč tajnik g.Žagar odšel na študij v Strasbourg, kar pa ni bila ovira, da ne bi še dalje aktivno, sodeloval pri njegovi izdelavi» Razumljivo, da odbor ni mogel vedno ustrači vsem zahtevam g.Žagarja pri redakciji Programa, ker se je v skladu Zvezinega statuta strogo držal demokratičnega postopka» Ko je bit Program objavljen, je g»Žagar sporočil odboru, da je Program v splošnem odličen, da pa bo kljub temu dal ostavko na položaj tajnika, ker se s citiranimi členi ne strinja» /Doslej Zveza ostavke še ni prejela/, Je še druga važna točka, ki jo je g»Žagar prezrl» Odbor Zveze namreč ni kompetenten dokončno odločati o Programu Zveze,ker ima po. členu I.organizaci j skega dela statuta samo zveztna skupščina izvršno moč v teh vprašanjih. Vse dotlej, dokler ga ne odobri skupščina,predstavlja Program v resnici le osnutek, ki je bil dan po tej poti članstvu in slovenski emigraciji v presojo, S tem je bila začeta druga etapa zvezinega delovanja, ki naj pripravi pogoje za tretjo, širš’, vseslovensko. ^Mnenja smo, da izjavo g»Žagarja nikakor ni smatrati za zlonamerno, čeprav je bila nepotrebna. S tem njegove zasluge za organizacijo niso nič manjše in njegovo sodelovanje pri izdelavi Programa nič manj pozitivno. Kljub demokratičnemu duhu, ki preveva naše vrste in kljub načelom humanosti, ki opravičujejo naše delovanje, ne smemo podcenjevati discipline. Ona je izraz osebne podrejenosti organizaciji, ki mora Vedno biti v službi skupnih koristi našega naroda." KRŠČEN! KOMUNISTI Po Reuterjevem poročilu iz Beograda je bilo rečeno jugoslovan = skim komunistom,da lahko dajejo urgtit svoje otroke in še vedno osta nejo kokunisti, če bodo poskušali spreobrniti svoje družine k ateiz= diu. a če jim to ne bo uspelo, zato še ne bodo nosili neprijetnih po= sledic. Partijsko glasilo KOMUNIST je pisalo,da bo Partija bolj tole nantna glede vere,kadar gre za globoke družinske tradicije,kajti "ve ne ni mogoče odpraviti z administrativnimi merami". (ds) PISMA UREDNIKU "MUSLIMiNI" : G.urednik! Pismo g.Miloša ..Acina Koste (KT 248)sploh ne zahaja v proklem intervjuja, ki sva ga dala dr.Balio in podpisani. V stvari je to pismo prostaški napad na. najini osebi. Vsekakor je to stvar okusa in vzgoje in gotovo s takimi ljudmi jaz ne bom polemizi ral. Verjetno g.idin drugače tudi ne more niti zna. Nerazumljivo pa mi je,da je mogel Vaš list nekaj take= ga ob javiti.Vidim, na žalost, da Vašemu listu manjka vsako spoštova nje do.naju, pa tudi osnovne navade, ki jih goji svobodni in demo = kratski tisk. _ Zaradi tega mi je globoko žal, da sem Vam dal intervju in sploh z Vami prišel v stik. To pa mi bo za bodoče koristen nauk, da bom še bolj pazil, s kom bom pri političnem delu prihajal v stik. -ADIL ZULFIIURPiŠIĆ / lasi drži, da je objektivno vzeto neokusna in predvsem neutemelje na.osebna obtožba tako g.Zulfikarpašića kot g.Baliča v pismu g.M. !čina žaljiva, sem vendar smatral, da je v naših emigrantskih raz merah, po.državi janski vojni, po tolikih vseh mogočih obtožbah na vse.strani, od vseh.strani, prvotni pomen dotičnih besed za nas . vsaj izgubil na svojem pomenu. Vidim, da sem se motil In se zato opravičujem g.Zulfikarpašidu in g.dr.Beliču. !dinovo pismo sem ob javil.v celoti.v dobri veri, ker sem pričakoval odgovora,v kate = rih bi bila pojasnjena celotna zadeva, do katere - kot sem sodil-Pac niso vsi ravnodušni. Urednik./ G.urednik! Mislim, da je skrajni čas,da KT spremeni svojo Poli= tiko objavljanja pisem uredniku,zakcj demokracija in svoboda nimata nobenega opravka z objavljanjem osebnih klevet in žalitev. Svoboda ni nikdar absolutna pravica,temveč je vedno omejena z oziri na svo= bodo in pravice soljudi. V vsaki normalni demokratski državi bi pi= 0ec..0 muslimanih v KT 248 in urednik končala pred tiskovnim sodiščem.Ker se v emigraciji ni mogoče obračati na sodišča,bi mora= lo uredništvo samo upoštevati,kaj zahteva svoboda in demokratične pravice. , viG*-Ačin zmerja g.Zulfikarpašiča s "trojnim izdajalcem in vojnim zločincem ,ker je bil pri partizanih,ne da bi o njen osebno sploh ka3 vedel. S prav isto pravico bi lahko vsakdo zmerjal g.!čina,ki je bil očitno četnik, s.j "klavcem in kolobor a tor j ea", ker jo znano, da so nekaten cetmk! masovno ubijali nedolžne muslimane in Hrvate ter sodelovali z^Italijani, prav kakor so nekateri partizani meni nič, tebi.nie množično ubijali protikomuniste. Zal v Jugoslaviji med voj no ni bilo niti enega gibanja, na pripndništvu h kateremu bi bil človek lahko zares ponosen. V vseh gibanjih so bili ljudje,ki so de ska1 11 PolvHk?’,ki Mla VSe Prej kot domokrat= bka.Ce bi bil g.Zulfikarpašic tako netoleranten in not-kton,kot je g.ićin, ^ne.bi brie njegove izjave tako Pomiri j Ive,kot so. G.Zulfi = nrpasic bi bil do netolerantnosti morda celo upravičen,(kolikor se kao.takega.sploh da upravičiti,)ker so četniki tako rekoč pred nje= govmi ocm pobili večji del prebivalstva njegovega rodnega ^esta kS1 2^0Vih ož^ soročnik0v, ki nikakor Ss? bili u^ lunski borcih podolone^'onipak jugoslovanski nacionalisti in celo so non.nKnS A6inov ugovor, da je bil prvi intervju z dvoma musli waay^IS Se ?e S.^oin njune izjavo sploh prei n u b°l:0 °e 130110 tako'netolerantni, kot jo p-.ičin’ Za e- ne bodo razbojniki četniki, za druge partizani z- tretin 1 u-i ff0 MU y nnäih slnvnih orBnni^oijj’So S »m preosl’S 3+b°3 i0 kono" PoMjencPopolnom y redu je, ce kdo komu očita konkretna dejanja,toda tako pavšalno zmerjanje tot je v !cmoven pismu,pa je skrajno neokusno,da ne rečem kaj hmjlegn Žal je Lilo pismo g.Adina oLjavljeno prav v številki KT,kjer je bil tiskan intervju g.Božidarja Vlajica,ki je tako tehtno pozval Jugoslovane k pameti in izjavil,đa je proti nestrpnosti in nepre = stanim medsebojnim obtožbam. LJUBO ŠIRC G.urednik! Intervju z muslimani je bil tu v Clevelandu međ Slo venci z zanimanjem sprejet, vendar pa sem tudi oul ugovor,da za to ravno ne bi bilo treba,spraševati nekega bivšega partizana. Po mo= jem mnenju mora biti vsakdo,ki je partizane zapustil.,, že 1945., opra vičen brez ozira na medvojno zadržanje ali prepričanje. P. G.urednik! Sem nacionalno neopredeljeni musliman. Kot član protikomunistične organizacije "Mladi Muslimani" sem preživel šest let v zaporu. Od rane mladosti sem sodeloval v kulturnem in poli = tičnem življenju BH muslimanov,mo j oče Pa je bil ožji sodelavec Dr Mehmeda Spaha. Zdaj sem uhiv.profesor na univerzi v Karačiju (Paki stan). Rad bi podal nekaj misli k intervjuju z g.Zulfikarpašieem jn dr ,B al i ć em: Miši j enje.teh dveh ljudi je istovetno z mišljenjem organizaci= je "Mladi Muslimani", v kateri nemoteno .delujejo neopredeljeni in različno opredeljeni muslimani. To mišljenje je - ste lahko prepri= čani.v to - takšno, da bi ga zdaj podpisalo 95^ muslimanov politi= kov in navadnih meščanov in kmetov. Z ozirom na to,da se omenjena gospoda čutita Hrvata, bi rad to le rekelImeli smo in imamo dve vrsti politično in nacionalno opre deljenih intelektualcev in politikov. Prvi so neodvisno od svo= je necionnlne opredelitve vedno skrbeli za koristi BH muslimanov. Drugi so delali tisto,kar so jim naročili v Beogradu ali Zagre bu; zavestno ali podzavestno^so bili tako agenti srbskega ali hrvat skega nacionalizma, da ne rečem imperializma. Takšni so v glavnem v Bosni ostali "repa bez kori j ena". nacionalno opredeljenim ljudem iz prve kategorije ni nikdar ni oesa.r ^ preprečevalo, da so uživali obče spoštovanje ljudstva. Tako je Basagica, Čauševiča in Kreševljakovida, č eprav so se sami čutili Hr= vate, spoštovala ogromna večina muslimanov BiH. Spaho in Bchnene sta a Jugoslovana, Djikid in Cemalovid pa Srba, toda so prav tako bi li priljubljeni pri večini muslimanov BH. In to zato,ker so se bori li za muslimanske interese in predstavljali želje in mišij on je veČi ne muslimanov Bosne in Hercegovine. . . Gg*2ulfikarpašid in Balid spadata v kategorijonprvih,poštenih intelektualcev in politikov. Lahko ste gotovi, da ste izbrali dvoji CO. od najboljših javnih delavcev,ki jih sploh imamo. Osebno iu si = cer ne poznam, toda osjima sem mnogo čul, zlasti v domovini, po tem slUinnn^n1^ ^ ?a^r'?clÖi • Vem, da je organizacija "Mladih Mu = sli.lanov v domovini m inozemstvu v stalni zvezi z njima in da na= spre^fjorn5uSo’afro?Uai V*lik flel iatell*tar>lcev to oedadine, ki • v-, sv°jaga lista ste, g.urednik, objavili reprezentativno mišljenje ogromno večine BH muslimanov,za kar sem Von globoko hva= eZen* PROD. DR. A DEM ORMAlf priđR Pen n,'1I,0<39 “ južnoslovnnskea področju ¥ svobod 4n kntičkj posvečate pnznjo tenu, vsekakor na.jnesrečnej kotlGku Evrope. HARIS KORKUT (Kairo) ^IUTERVJUJU Z DR,KRNJEVIĆEM: G.urednik! Bral sen v novenbersken K^ ni 3* 'j* vas nsw So« oi 'niwlln in z?13e naroda tako,kot jih je izrazil Dr .Ki jevic. Hvalevredna j^e iniciativa g.V.Farkaša,ker leži sn^n v tak^r* objektivnih in resničnih Prikazih bistvo deaok^auinega dtla! Ve'n^ vena} u1 PoJitike in živjjenja demokratično,ker so se Sle seboi žen?iIatT v fel®tvu VGdno skladali,miroljubno živeli in se ned j ženili. To,da hrvatski narod danes želi svojo državo,ni neka nova ideja, saj' so naše politične misli dozorevale skozi znanjih 40 let, od 1918. do danes. Jugoslovanstvo mora imeti tako kot vsak drugi federalizem neko stvarno osnovo.Vsak narod federacije naj poseduje svojo lastno poli tično demokracijo in do drugih narodov v federaciji naj se vede de= mokratično. To Pa je možno doseči samo z močnimi demokratičnimi stai kami,ki: so globoko zakoreninjene v.narodovem življenju. Hrvatski na rod je imel in ima danes takšno stranko,H.S »S. Toda vsi vemo,da je v bivši Jugoslaviji en narod odpovedal. Na žareči patriotizem srbske ga naroda se je vsedla militaristična junta ali malomeščanska hege= monistična klika, ki ni bila mnenja,da so vsi narodi Jugoslavije e= nakovredni. Tedanji vladajoči krogi so raje videli,da jim stoji na čelu Srbijanec - naj je bil tudi nesposoben ali korumpiran kot pa kakšen Hrvat, Slovenec, Črnogorec ali Makedonec,ki bi delal dobro za vsakogar. Tako vidimo, da če v federaciji samo en narod odpove in si-za= želi hegemonijo, ni potem svobode za nikogar. Dejstvo je, da danes srbski narod še vedno ni ostvaril močne demokratične misli niti po= litične stranke za njo. Evo majhnega primera: Vsak Srbijanec,ki sem ga srečal in z njim govoril, je na vprašanje o Mihailoviču odgovoril, da je junak. A poznano je,da je Mihailovič izkopal končni prepad v jugoslovamskem političnem življenju, čeprav je bil istočasno obrnm= beni minister Jugoslavije, torej tudi Hrvatov. Vsi ti ljudje zapira joj oči pred tem dejstvom. Ne rečem, da so hrvatski ekstremisti de laki dobro, kajti verujemo v dostojanstvo človeka in dostojanstvo človekovega mišljenja. Samo toliko,da ugotovimo način mišljenja.Ne želim se tu baviti s tem, kar je minulo. V politiki HSS ni ničesar naperjeno proti komurkoli. Želimo hr vatsko državo, ker ni gospodarskih,kul turnih in političnih pogojev, da bi se narodi na Balkanu strinjali in živeli v miru v skupni drža ViZato je najboljša pot: svobodne države, nato pa skozi vrsto let go ji ti razumevanj e in medsebojno zaupanje,česar danes, povsem manjka -.kajti brez razumevanja in medsebojnega zaupanja ni mogoče zamisli ti niti zedinjenja dveh bitij,moža in žene, kaj pa šele dveh ali ce lo pet narodov. IN&0 IViN TOMIČ, (Stafford,Anglija) SLOVENŠČINA g.OCVIRKA: G.urednik! Ne vem,kaj hočete dokazati z obja vo tako obupno^slovenskih pisem kot so Ocvirkova,Saj imate vendar pravico in dolžnost skrbeti za čistost in pravilnost jezika.v kate= rem je KT pisan! Slovenski pravopis v roke in pokažite g.Ocvirku,da imamo - hvala Bogu - dovolj bogato izrazoslovje, s katerim lahko iz razimo katerokoli misel ali čustvo. Ker nisem mogel obiskovati slo= venskih šol, mi je samo pisana slovenska beseda pomagala, da sem se do neke mere usposobil v rabi slovenščine.Mo ja velika želja je, da bi KT ostal slovenski po duhu in jeziku. Ne zdi se ni lepo in okus= no,če nas mislite še naprej zabavati s podobnimi ocvirki. G,Ocvirk, Pa naj piše po slovensko, če piše za Slovence. Njegova razgledanost in znanje bosta prišli najbolj do izraza v vsebini,ne pa v številu tujk! /S TOJ AN KERTELJ .(Pittsford,U.S .A) SOC i ALU' SKLAD 1/ Iskreno se zahvaljujemo "Združenim igralcem" v Clevelandu za njihov velikodušni dar ^ BO (petdeset dolar jev),ki so jih poklo nili Socialnemu skladu Klica Triglava. MarJ.Kolenc (70.-), M.Mrgan (70.-), P.Franc (70.-) in V. ju^flOS?-)" * Dal3e; ¥-YTl°inc v Gr':dcu (180.-), ter A.Hab j an na Duna /Obračun za. 1959.bo objavi jen, čim bo prostor dopuščal../ LJUBO ŠIRC OBSOJEN NA SMRT ..III. Povzetek angleškega rokopisa so priredili naši sodelavci. Ljubo Sire iz Kranja,študent prava v Ljubljani, se je po polomu 1.1941. pridružil odporniški skupini MPravdI",ka = tero je vodil dr.Nagode. Avgusta je Pravda vstopila v Osvo bodilno Fronto, pri kateri so glavno besedo imeli komunisti. FRONTA NAS RAZŽENE Kot.članica OF j e Pravda nagovarjala tudi druge skupine,naj se pridružijo. Med njimi so bile Nova Jugoslavija, skupina krščanskih socialistov z bivšim ministrom Gosarjem in prof.Šolarjem. radikali in slovenska skupina SDS (Samostojne demokratske stranke). Nova Ju goslavij a je zahtevala zase sedež v Izvršnem svetu OF, a program. OF naj bi vključeval jugoslovansko državo. Oboje je bilo odbito. V Izvršnem svetu OF so bili le predstavniki ustanovnih skupin - komu nisti, krščanski socialisti in Sokoli. V plenumu so bili predstav* niki vseh ostalih 15 skupin, ki so sestavljale OF. Bile so silno Pisana družba. Med njimi so bili ..kulturniki, člani Akademskega pev skega zbora, žene, Marušičeva skupina, in seveda Pravda. Plenum se je redno sestajal celo jesen 1941. leta, nato pa so sestanki prene hri 1 i, aeš^da so prenevarni. Rečeno je bilo, da bodo vsi predlogi razposlani članom, ki bodo nato glasovali s tem, dr bodo sporočili svoje stališče. _ Nekaj tednov kasneje smo preko našega predstavnika, učitelja Kobilice, dobili prve predloge: dve dodatni točki programa OF. Pr= Va je določala, da je OF odslej edini predstavnik suverenosti slo= Venskega naroda; druga^pa, da so morajo vsi boriti proti okupator^ ju v vrstah OF. Kdor bi se boril izven OF, bo likvidiran kot izdr>= Dolec in petokolonaš. Tr vda in "žene" teh dveh točk niso sprejele. Naš predstavnik obilica je zato izstopil iz Pravde. Namesto njega jo Pravda imeno vala učitelja Kumlja.. Toda izvršni svet OF je imenovanje odbil, češ da ima pravico postavljati predstavnike edino le Svet sam. Tako n,?0 zastopnika y plenumu. Kljub našemu oporekanju je vod s° dodatki k programu sprejeti soglasno .Na sestanku kakega ducata. Gorenjcev je Marija Vilfan, sedanja p0slnn= m zena podpredsednika slovenskega izvršnega sveta, zatrjevala prav.to kljub mojemu nasprotovanju. Boris Kidrič pa jG trdil to še nek~j mesecev kasneje. ^rnvdf sno se odločili, da je treba razčistiti položaj. Dr. kegod e je pripravil spomenico na Izvršni svet OF, katero so spreje pinh?1 Pr^đe;J prvefil delu je razpravljal o organizacijskih Prob!emrh m predložil podroben statut, po katerem naj bi OF pošlo Y.drugem delu pa je zastavljal vprašanja o stališču OF do Ju soslavi3e, bodočih meja m begunske vlade, o čemer se OF ni nikoli Jasnila._ Ta dokument je v arhivu Vrhovnega sodišča Slovenije, v c ,Ker.nifm10 inieli svojega predstavnika v Plenumu, smo bili gj regi, kako bi to spomenico dostavili Izvršnemu svetu 0F.0dlo= su Se,Tdn 5° sodnik Benedik izroči svojemu kolegu sodniku Ru dni Er V -Lzvrfnem svetu predstavljal Sokole. Rus je čez nekaj rA™11 spomenico, ceš da jo Izvršni svet ni hotel prevzeti iz VrIn?n°J p°stopkQ^ k;jti Skupinam v OF je bil dovoljen stik z Iz -Preda tnfrl^0n prek9 ^jrhovrh predstavnikov v plenumu. Ker tega 2 d el o ^zlonamerno ^ VeC Se naa ^e johanje na postopku Februarja 1942. je Slovenski Poročevalec objavil naznaniloma Pravde ni več mogoče smatrati za organizirano skupino in da zaradi tega ni več član OF kot taka,pač pa njeni člani ostanejo neposredno člani OF. Najmanj 12 skupin v OF je' bilo črnogo slabše organiziranih, kot Pravda, a pustili so jih pri miru, ker so ubogale komuni atfciNas Pa so poskušali razbiti na vse načine. Izključitev nas je hudo pri= zadela. Od vsega začetka so bile v Pravdi desne in leve skupine. Zdaj se nismo mogli zedini ti,. ko j naj storimo. Naša Izveš tja so se še nadalje ponašala z geslom "Podpirajte 01% Čeprav z njo nismo bi li zadovoljni, saj je imela hude napake, jo le nismo hoteli napada= ti in cepiti. Med borbo z okupatorjem so se nam zdeli medsebojni pre piri neprimerni. OF smo imeli za pozitiven prispevek k tej borbi. Toda voditelji^ OF niso imeli takih pomislekov. Z divjo propagandno gonjo so uspeli, da so leta 1942. pregnali iz Pravde skoraj vse štu d en te. Posluževali so se tudi groženj. Mene so prijatelji posvarili , da bo OF likvidirala očeta. Bal sem se mu povedati, da ga ne bi skr belo in hvala Bogu, nič se ni pripetilo. Dr.Nagode pa je.odkril, da opazujejo njegovo vilo. Mrzlega februarskega dne je naročil kuhari= ci, naj nese komunističnemu stražarju pred hišo toplega čaja, da se pogreje. Fantu je bilo nerodno in pobral se je brez besede. v?a.bi storili nekaj koristnega, smo se odločili, da poskusimo združiti vse skupine, ki bi sicer rade vstopile v OF, a so jim bile na poti komunistične skrajnosti. Tako združeni bi se pogajali z OF na razumnejši osnovi. Prva; stvar naj bi bil posvet s polk.ivšičem , Miiiail o.vicevim koinnndnn tooi’ zn Sl o v feni jo? ki se že dolgo ni zglnsil pri Dr.Nagode. Zato sem odšel k majorju Ulepidu in ga vprašal, " kje bi se mogli sestati.s polkoivšičem. UlePic se je izognil točnemu od govoru, a je izjavil, da se ivšičevo stališče ni spremenilo. Poudar jnh je, da. je sodelovanje s partizani nujno, kajti "po tej vojni te nihče ne bo vprašal, kje si se boril, ampak le, ali si se boril." Km^.lu potem smo zvedeli, da se je polk.Avšič pridružil partiza nom.februarja 1942. smo bili torej izključeni iz OF, brez stikov Mihaiiovicevim komandantom in nismo vedeli, kam naj se obrnemo. ua a e pogovore z iMovakon S temi skupinami smo imeli stike že dotlej, a Pravda se je veo krat nerodno obnašala, in videti je bilo, kot da misli, da je njen program edini mogoč in bi ga vsi ostali morali brez oporekanja spre jeti. Neki krščanski socialist nas je označil za tehnokrate, kar nas je neprijetno presunilo, a naziv najbrže ni bil čisto brez podlage. Nekako ob tem času mi je poročnik Viher, s katerim sem se spo= znal pri dr.Nagodetu, pokazal pismeno povelje s pečatom "Gorski štab Jugoslovanske vojske v domovini", ki da je prišlo preko Beograda v odgovor na njegovo poročilo o položaju v Sloveniji. Povelje je izra žalo soglasje s programom Pravde, priporočalo združitev vseh sil na tem programu in odbijalo OP. Na sestanku Pravde smo se tega veseli= li in smo začeli kovati načrte za bodoče akcije. S por.Viherjem sva sklicala sestanek vseh skupin, s katerimi smo bili v zvezi, a poja= vil se je le major Novak. Drugim se je povabilo zdelo sumljivo, ker niso poznali Viherjn; ali pa morda niso marali, da bi Pravda igrala vodilno vlogo. Po^dolgem prizadevanju smo takrat vendar dobili radijski oddaj nik. Dušan Sernec, kasnejši član regentskega sveta, je prispeval ne kaj tisoč lir, tehnik Cerkvenik in študent Albin pa sta vložila svo jo spretnost in zgradila oddajnik, ki je bil maskiran kot pisalni stroj. Zn telegrafista smo našli mojega prijatelja Mita, ki je bil oficir za zveze. Prinesli smo oddajnik na njegovo stanovanje iz skrL volišča pri neki stari gospe. Na dogovorjeni dan je skušal dobiti zvezo, a brez uspeha. Zaman je poskušal še naslednja dva dneva.Tudi Radio London se ni oglasil z domenjenim geslom za "Radojko", kot n^j bi se imenovala naša postaja. Potem pa so Italijani lepega dne aretirali vse aktivne oficir= je in Mita z njimi. Poslali so jih v internacijo v Italijo v norem upanju, da bodo tako strli odpor. Oddajnik sem'odnesel v neko osnov no šolo, kjer so ga Italijani pri sledečih racijah našli. Tiste po= mladi in poleti so>Italijani poslali v taborišča na tisoče mlajših moških za prazen nič. Tiči, katere so lovili, pa so se spretno izo= gibali mreži. Na vso silo so tudi skušali potisniti Slovence v fnši stične organizacije. Od 2000 študentov na univerzi se jih je le ka= kih 70 pridružilo univerzitetni organizaciji,Organizzazione Univer= sitaria, ki je imela dir ek tori j 10 članov. Še ti so bili večinoma Prisiljeni v članstvo z grožnjami, da jih bodo sicer vrnili Nemcem na Gorenjsko ali Štajersko. Le nekaj Stražarjev je vstopilo prosto= voljno. T Streliški ulici pred Ljudsko kuhinjo je marca 1942. OP li kvidirala dva glavna člana obenem s prof. Erlichom, duhovnim vodjem straže v viharju. Ko so bili aktivni oficirji zaprti, se je moral major Novak za nasati le na politične skupine. Te naj hi osnovale "Slovensko zave= 20', ki naj bi^združevala tri politične skupnosti - katoliško, na = Predno in levičarsko, v kateri bi pustili prostor zn OP in komuni = ste. Pravda je jemala ta načrt popolnoma resno. Sklenjeno je bilo , On s tari, "pokvarjeni" politični voditelji in skrajni desničarji ne sodo v Zavezi. Toda že prvega sestanka so se udeležili nekateri,ka= ^ere je Pravda štela med take elemente. Poleg tega se je udarila s Predstavnikom SLS zaradi članka, v Izvestjih o likvidaciji članov U= ^iverzitetne organizacije. Pravda je sicer bila proti umorom, a ie “lin tudi.proti vsakršnemu sodelovanju z okupatorjem. Naš zastopnik Jo- zapustil _ sestanek in s _ tem je bilo našega neposrednega sodelova= _jq v Zavezi konec. Sklenili smo, da bomo sodelovali le v Napredni Kupno s ti. Sama Zaveza je imela bore malo vpliva na razplet 'med voj o m se je čedalje bolj pomikala proti desni. Pravda je sklenila, da podpre Mihailovičev pokret v Sloveniji rp+ .oQ dojorja Novaka obvarovati pred enostranskimi vplivi. Po a= cxnorj1 oficirjev.sem majorja dolgo iskal. K0nčno som ga našel v Üni fr1*111-x6^ega arKifekta. Grajal me je zaradi Pravdinega napada na verzrtetno organizacijo, češ da on podpira tako sodelovanje, ker je Itnlijf.iiov nofioäe orožje. Izjnvil je tudi, «a 3e . '-faše izogibal stikov s Pravdo, ker je sumljiva zaradi dobrih 7 • • odnosov s komunisti. Takrat sem ga zadnjic videl. Zvedel sem, da je kmalu potem odšel pod izmišljenim imenom na obisk v Srlijo. Iz pogovora sem sklepal, da je Novak smatral za svojo glavno nalogo 'borko proti partizanom. Mislili smo, da je prišel do tega za radi slakih svetovalcev in smo sklenili, da posvarimo Mihailoviča. Že jeseni 1941. mi je dr .Nagode povedal, da je njegov znanec, "bivši poslanec Koce, odšel v Švico, da prekc /rančije poskuša doseči Lon= don. Tam bi našim predstavnikom lahko razložil položaj v Sloveniji in pomagal k enotnemu boju proti sovražniku. Tudi meno je mikalo,da bi poskušal uiti čez mejo. Zaradi komaj pozdravljene jetike nisem bil za. gverilo. Upal sem, da bom v tujini lahko več koristil. S .kolegom.Branetom sva se spomladi 1942. dogovorila, da i>osku= siva uiti v Švico. Zaprosil sem za dovoljenje za Italijo pod pretve zo, da grem.na študij v Perugio. Da bi lahko dosegel pomembne osebe v emigraciji, mi je Dr.Nagode dal spoznavni znak za prof.Slobodana Jovanoviča in dr..Alojzija Kuharja; proihBajič, eden od voditeljev Nove Jugoslavije, mi Je zatipal geslo za prof .Knez eviča; g.Adamič pa za brata Louisa Adamiča, ameriškega pisatelja. Tudi z krščanskim so cialistom in Novakovim ljudem sem povedal, da se odpravljam v Švi = co. Neki Novakov človek ni je dal listek z nekim neresnim navodilom naj se spuste padalci in prinesejo radio oddajnike na določeno mesto. Tisto spomlad sem se pripravljal na izpite v juniju, a Italija m. so pričeli, streljati talce. Zelo me je presunilo, ko sem pri Sv. Križu nekoč videl vrsto krst iz surovih d/'"’ - kakih 20 talcev, ki so jih pravkar ustrelili v grmrnozni jnmi. Italijani so poskušali zlomiti Slovence. Le prej so vodilne ljudi povabili v škofijo,kjer J!0 čn naj izberejo med kolaboracijo ali terorjem. Prof Bajič je.tako izsiljevanje zavrnil:"Kar poskusijo naj!" 22.junij a sem končal izpite.Ko sem s e vračal domov, str me dve kolegici posvarili, da so- Italijani obkol il naš del mesta. Itali = jonski major, ki je stanoval pri sorodnikih, mi je svetoval«naj grm nemudoma v Italijo. Ni bil slab možak in Nemcev ni maral.’ Na sledni e ga dne ni je res uspelo priti na vlak - Ivalijo z namenom, ca io ob prvi priliki pobrišem čez mejo v Švico, ’ Q J0 °b PRIHODNJIČ: Novak jma stike z Italijani (COPYRIGHT) Čitajte ŽAR : slovenski polmesečnik v Avstra= j liji- ; ; Naročnina za 24 številk je i : v p 2. s ZAR je nestrankarski in informa i : tivni list, ki ga izdaja Slovene Publishing Co.Pty. Ltd. ■ ! v : ZAR izhaja tretje leto, naslov ' i Pa 5e: . v : z A ■ R 90, Queen St. Sydney - Woollahra i N.S.W. Australia PREJELI SMO V OCENO: - Meddob je IV, 4. -. Dr.Ž .Topalovič: Začeci sociia= lizma i komunizma u Jugoslaviji. ZALOŽBA SLOVENSKE PRAVDE ima na .prodaj sledeče štu= dir-sko-političhe publika = i Gričnik; 0 MARKSIZMU Erj avec: LASTANEK SL CVENSKIH POLITIČNIH STRANK Erjavec: IZ BOJČEV ZA SL0VEN= SKO AVTONOMIJO. Vem/, zvezek 3/- odn. 50 c. Etic - naroči vse tri zvezke, do bi zastonj KOMENTAR K IZJAVI SLOVENSKE PRAVDE Naročila sprejema BM/PRAVDA, London,¥,0«1, in S AVA S ER= VICE AGENCY,198 Balsam Ave.S. "■ ^ a C/ i 1 t o n, Ontario, . t v CANADA n o s Ca 1 n a vr a cun an a v c en ah! OD MESECA DO MESECA (Opomba: V tejn pregledu ne omenjam do= godkoVj O. katerih lahko, Üitate na ostalih straneh Klica Triglava.-I.S.) Kot je bilo pričakovati* so jugoslovan= ski listi pozdravili zmanjäanje sovjetskih oboroženih sil. Toda nekateri komentatorji so pripomnili, da je bil ta korak podvzet tudi s 'psihološkega vidika, ker se je Hru= Sčev pripravljal na pot v Azijo. K njegove^ tnu poudarjanju mirne koeksistence na eni strani in vojaške moči Sovjetske zveze na drugi strani, so jugosl. komentatorji izja= ^ili, da je sprovajanje mirne koeksistence v praksi nemogoče, dokler se zanašamo na to ali ono orožje. V Beogradu so napovedali obiske Nkruma= da iz Gane, Sekou-Toureja iz Guineje in Su= karna iz Indonezije. Datumi obiskov še niso Poznani. V Bukarešti se je vršila konferenca Predstavnikov omladinskih organizacij s po= dročja Balkana in Jadranskega morja (t.j. iz Jugoslavije, Grčije, Italije, Rumunije, Albanije in Bolgarije). §ef jugoslovanske delegacije se je v svojem govoru pritožil dad stalnimi napadi, ki se v Romuniji, Bol= £5riji in Albaniji vrše na jugoslovansko gladino in predlagal boljše ođnos'e. V odgo= ^0r so mu delegati iz omenjenih držav pove= d^li, da je "nekonstruktiven" in da je.pre= ; da so ga odpustili z Golnika in se ^ aJ zdravi doma,- vQ. Bani je obiskalo Slovenijo 2.300 pred= Onih slovenskih emigrantov.. Boris Ziherl je govoril na sestanku ideoloških komisij ZKS, Socialistične zveze in Ljudske mladine in poudaril,da "naša mlada generacija zahteva odgovore na razna vprašanja in ako jih ne bo dobila od komunistov, jih bo poiskala kje drugje." Komunisti morajo poznati vpra= šanja, ki jih zastavlja mladina in dati marksistična pojasnila. Proces ideološke vzgoje mladine ne poteka automatično,je zatrdil Ziherl. Letos bodo uvedli tri posebne turi= stične eksprese za časa sezone: Sloveni= ja Express, Makedonija Express in motor= ni vlak Beograd-Sarajevo. Vsi mednarodni vlaki bodo imeli posebne direktne .vagone za Reko, Split in Dubrovnik. .Uvedli bodo tudi direktno zvezo med Benetkami in Por torožem (vožnja bo trajala eno uro J4O mi nut)in med Dubrovnikom, Barijem in Brin= disijem. Okrog 100 glazbenih automatov (pozna= nih na Zahodu pod imenom "juke'boxes") bodo letos kupljeni v inozemstvu za beo= 'grajske restavracije. Po zagotovilu go= stiteljske komore bo to dvignilo "kultur ni nivo" restavracij v Dva ameriška književnika,- Saul Bellow in Mary MacCarthy, sta nedavno obiskala Jugoslavijo in debatirala z jugosl.knji= ževniki. Bellow je izjavil, da bi se mo= rala mlajša generacija jugosl.emigrantov v Ameriki posvetiti prevajanju jugoslov. del v angleščino, medtem ko je MacCarthy jeva- izjavila, da so vsa jugosT.dela,ki so bila doslej prevedena, bodisi v Angll= ji bodisi v Ameriki, slabo prevedena in delajo krivico autorjem. . Italijanske televizijske programe so■ pričeli sprejemati v Skopju odkar so vzpostavili relejne postaje na Solunski glavi in Vodenu. Dickensov Oliver Twist in Gogoljeve Mrtve Duše na šiftarskem jeziku? To sta dva izmed 33 jugosl, in tujih del, ki jih bo letos izdala založba RILINDIA v Prištini na Šiftarskem jeziku. v Članica ljubljanske Opere Nada Vidmar se nahaja na enomesečni turneji po Izra= elu. Zagrebški balet se nahaja na turne= ji po Italiji, a beograjska Opera se je nedavno vrnila iz Benetk. Po ®e(^eiT1 slovenskih alpinistov bo letos . Y Titogradu (bivši Podgorica.),prest öl Lf asila doseči vrh Nanda Devi na Himalaji, niči Črne gore ^ bodo letos odprli ekonom j® visok okrog-7.700 metrov. sko fakulteto za. 100 slušateljev. Makedonska univerza v Skopju ima 9.000 Študentov in 380 profesorjev^ asistentov in lektorjev. k0% študentov in 23^ uŠniti moči je iz drugih republik. Doslej je na tej u= niverzi diplomiralo 3*000 študentov. Beograjska kirurška klinika za otroke ima vsega skupaj 120 postelj, na katerih le ze včasih po trije operirani otroci, Najpo= gostejši so slučaji izpahnjenih kolkov, ka= .tere.je treba zdraviti v zgodnji mladosti, sicer se zarasejo in, otroci postanejo inva= lidi. Letos čaka na operacijo 300 otrok, a trajalo bi osem let predno bi lahko vse ope rirali. To pomeni, da bo večina teh otrok ostalo pohabljeno za vse življenje. Jugoslavija je štela 31*decembra 19^9. 18,330.000 ljudi.Prirastek lani je znašal 232.000. Stopnja umrljivosti na 1,000 ljudi je znašala 9.7, .a rojstev 23.3. GOSPODARSTVO: Boris Kraigher je govoril na plenumu,glavnega-odbora socialistične zveze za Slovenijo, ki se je vršil januarja v. Lju bljani, in poudaril, da je nujno potrebno dvigniti produktivnost dela na stopnjo, ki prevladuje v tehnično razvitih deželah-, V nasprotnem slučaju bo prišlo do stagnacije. Automat.izacija v industriji je nujna in. fe= deralna sredstva v ta namen je treba.dobro izkoristiti. Proces autpmatizacije bo treba v Sloveniji celo pospešiti. Razvoj pomoŠnih industrijskih podjetij v zaostalih predelih je pri sedanji stopnji slovenskega gospodar stva docela možen. "Mi se moramo vključiti v mednarodno razdelitev dela in nastopati bolj korajžno pa mednarodni gospodarski po zornici," je dejal Kraigher. To velja zlasti za ona slovenska podjetja, katerim so podje tja v razvitih deželah ponudila sodelovanje.. Družbeni plan Slovenije za i960 smatra Mursko Soboto, Novo Gorico in Novo mesto za , "nerazvite sreze", katerim je treba nuditi posebno pomoč, toda "pasivnih" komun v Slo= veniji ni. Agencija za tehnično pomoč Združenih Na= rodov je letos dodelila Jugoslaviji 300 šti pendij za študije v tujini in 600.000 dolar jev za tehnično izobrazbo doma. 33 tujih strokovnjakov je delovalo lani v ,Jugoslavi= ji, a 11 jugoslovanskih v, 9 tujih državah. Skupina tujih strokovnjakov bo tudi letos delala v Jugoslaviji in to predvsem v slo= venskih tovarnah. V Ljubljani pripravljajo načrte za zgra= ditev novih vodnih central na Soči inldrij ci. Eno bodo zgradili med Bovcem in Kobari= dom, a drugo pri Solkanu. Za prvo bodo mora li zgraditi veliko zbiralno jezero pri Bov= cu, ki bo večje kot bohinjsko. . 21 jugosl. in 33 italijanskih podjetij je osnovalo mešano družbo za gospodarsko in tehnično sodelovanje. Cilj družbe, ka= tere sedež je v Milanu, je povečati izvoz jugosl. industrijskih izdelkov v Italijo in uvesti italijanske* tehnične procese v jugoslovanska podjetja. ' Novi trgovinski sporazum z Indijo pred videva kredit Indiji v višini ČO milijonov dolarjev in obračunavanje v dinarjih in rupijih.Jugoslavija bo izvažala industrij sko opremo, kemične proizvode, električne instrumente, transformatorje, motorje,ki= no projektorje, telefonske kable, ladje in podobno. Na uradnem mestu so izjavili, da lahko obstoječih osem sladkornih tovarn predela v 100 dnevih 1,380.000 ton pese in da bi se povečali proizvodni stroški, ako bi mo rali proizvodnjo podaljšati-preko tega ro ka, - Lani so pridelali v Jugoslaviji 2.200.000 ton pese, a nove tovarne v Peci, Sremski Mitroviči, 'Senti in Kovinu ne bo= do gotove do prihodnjega leta. Dotlej bo pač’ pesa morala potrpeti. Glavno je, da je bil plan "premašen"-. Letna proizvodnja tobaka'znaša okrogi 19.000 ton. Od tega ga prodaj o okroglo ; , 16.000 ton. Zato prihaja do ostrega tek= movanja med tobačnimi tovarnami, ki Želi jo povečati proizvodnjo na račun drugih tovarn. In ne le to, Gradi se celo nova -; tovarna v Vranju, a v načrtu sta Še to= varni v Novem Sadu in Kumanovu. Vse to je privedlo do docela nemarksističnega reše= . vanja stvari. Osem cigaretnih tovarn'in dve tretjine prodajalcev na debelo -je 0= snovalo poslovno zvezo DUVAN STANDARD, kateri se niso pridružile- tovarne v Zagre bu, Ljubljani in Prilepu, ker so ne stri= njajo š. proizvodno politiko zveze, ki vo= di k omejitvi proizvodnje v "gotovih slu= Čajih". Zveza je na to reagirala s tem,da je dala omenjenim tovarnam na znanje, da njeni prodajalci na debelo niso obvezani prodajati njihovih cigaret. To je vodilo do pritožbe na zvezni sekretariat, ki je ‘ sklical konferenco vseh prizadetih, a do rešitve ni prišlo. Očividno je, da bi čla ni DUVAN STANDARDA radi izrinil s'trga konkurente iz Zagreba, Ljubljane in Pri= lepa ne glede na želje kadilcev samih. Očividno je tudi, da gre za poskus mono= pola, ki bi ga v -naprednih zahodnih drža : vah v kali zatrli. Toda v Jugoslaviji,ki se bori proti kapitalizmu, ni o takem pa= -stopku ne duha ne sluha. DUVAN STANDARD ima pač mogočne "s-trice". Lani so zgradili v Sloveniji 13.Č00 dvo. in tro-sobnih stanovanj,- I.STANIČ