Štev. 18. Leto IV. LLL! M II i • 1111 bhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Posameina številka stane 1 dinar. Cena: za 1 mesec 4 Din, za >/4 leta 12 Din, za >/s leta 24 Din; za inozemstvo 6 Din (mesečno). — Inserati po dogovoru. Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarne, Kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo. Kraljuj, prvi maj! Tovariši, delavci! Tovariši, trpini! Tovariši, krščanski socialisti! Že dolgo vrsto let ni praznoval proletariat sveta 1. maja pod tako z eksplozivnimi snovmi nasičenim ozračjem kakor letos. Kar poglejmo! Najjačja delavska stranka na svetu, Labour Party, se je morala po komaj enoletni vladi Mac Donalda umakniti konservativcem, stari libe-ralno-kapitalistični gospodi, ki bo metala delovnemu ljudstvu samo drobtine in še tiste, za katere bo od delavstva prisiljena ... Francoska levičarska vlada gospoda Herriota je padla. Nadomestil £a je sicer njegov tovariš Painleve, * tudi njemu so dnevi že šteti, in ne bo dolgo; ko bo Francijo komandiral buržuazno militarističen režim. V Nemčiji je bilo mogoče, da je 26. aprila 1925 kandidiral in bil tudi izvoljen za predsednika republike Prosluli feldmaršal Hindenburg, oboževalec kanonov in tipični predstavili] politike pesti. Avstrija gospodarsko ne more naprej, zavrta je vsepovsod, priključitve k Nemčiji pa ji ne dovolijo >zmagovalci«. Mažarska? Tam razpravljajo šele o splošni tajni volivci pravici! V Italiji pa moreš svobodno potolči vsakogar, ki ne trobi v fašistov-®ki rok signora Mussolinija. V Bolgariji poje baš te dni bajonet in bomba, nož in sablja krvavo Mrtvaško pesem vsem, ki se jim hoče *vobode, demokratizma in vlade trpečega delovnega ljudstva. In v naši državi? Ali naj pišemo ali naj raje molčimo? — Še danes, ko to pišemo, ne vemo, ali bomo sploh ®ttieli praznovati prvi maj! Praznovati mi, ki delamo, praznovati mi, katerih roke vse proizvajajo, praznosti mi, ki damo državi in človeštvu Vse: mozeg in kri in zdravje svoje in ®voje življenje, pa deco drago in svoje preljube žene! In vendar! Slovenski delavec je alpske krvi, trdih pesti in jeklene volje. Naj igrajo, dokler imajo karte v rokah. Da, dokler jih imajo! Kajti, bomo sedajle prešteli vrste tistih, svet vladajo in zatirajo in pa vr-®te tistih, ki so vladani in zatirani... Smešno, kajne! Par ducatov jih je, imajo vso moč v rokah in kruha Preveč, po hrbtu delovnega ljudstva opleta neusmiljeno bič! . Kako ogromna pa je armada dejavnega ljudstva! In vendar skoro ni-“esar, ali pa zelo malo pomeni. In zato, ker je ta armada razbita. Razbita pa je zato, ker nima enotnega ^Ija. In zato si moramo letos za 1. maj Postaviti enoten cilj, cilj, ki mora pri-,egniti v delavske vrste najmanjšega ^Oied delovnega ljudstva. In ta cilj je: . Delo odločuj! Ne delo kapitala, *aPital naj delu služi! Splošna dolž-. °st do dela naj se uzakoni in po za-®Hu izvaja! Nič več ne smejo milijo-delovnega ljudstva delati, da bi i.ap tisočev zapravljivcev razkošno *lVelo! To je naš cilj, naš program, to je krščanstvo naše, ki ga je kapitalizem vrgel iz javnega življenja, zavedajoč se, da bo potem lahko nasilno vladal po svoji mili volji. Ako imamo pred očmi gorenji cilj, potem ne bomo klonili svoje glave nikdar in pred nikomur. Kajti že * dolgo se praznuje 1. maj. In že mnogo jih je bilo radi 1. maja zaprtih in ob življenje. In vendar ideja prvega maja, ideja dela, ideja enotne fronte in vlade delovnega ljudstva zmaguje. In če se kdaj zgodi, da se zberejo nad armado delovnega ljudstva temni oblaki, nič zato! Vse nam morejo vzeti, duha pa nikoli ne, o bratje! A duh je, ki poživlja! In poživljanje duha, poživljanje zavesti, da imamo mi prav, da je na naši strani pravica in končna zmaga, temu naj v prvi vrsti velja praznovanje 1. maja! Zato naj živi ideja dela, naj živi delavska zavest, naj živi enotna fronta delovnega ljudstva! In prišla bo zmaga! Res je pot strma. A cilj je pravi in lep.. Z delom in z božjo pomočjo ga bomo dosegli. Naj ta up vsem skupaj natrosi obilo majskega cvetja v naša srca! Vsem pa: Tovariši! Praznujte 1. maj! Lepo, dostojno, veselo! Naš dan je to! R. V.: Majniška pesem. Fantje! Zastava bela, zastava dela v prvi maj plapola. In mi korakamo. — Upadla so lica naših mož in prsa naših žena so izžeta. Na licih naših deklic ni rdečih rož, na čelu naših fantov težka skrb je pripeta. A mi korakamo — Belozelena je plan, naše oko veselo in mladostno smelo, duh naš zmage željan. A fantje! Živi maj! Zastava bela, zastava dela plapolaj v prvi maj! Krekovi mladini v delovno knjigo za l. maj. »Edinost je korenina amerikan-ske moči in svobode.« Tako piše veliki industrijalec Henry Ford, izde-lovatelj ford-avtomobilov v knjigi »Moje življenje in delo«. Ne mislim danes na edinost v organizaciji, ki je gotovo predpogoj življenja. Mislim na edinost mišljenja, edinost v umevanju, edinost v pojmovanju socialnih pravic in ljubezni. Edinost mišljenja. Organizacija je družina, sicer ni organizacije. Je pa to družina, kjer ima vsakdo popolnoma prosto besedo o ciljih in namenih organizacije, ako pelje to naprej in navzgor. Predvsem pa mora vsakdo delati. Kdor dela, tisti se uveljavlja. — Mora pa biti duševna sloga! Za to pa je potrebno šolanje. Šola duha in šola srca. — Za delo skrbi, organizacijsko vodstvo. Nikdar počivati, vedno naprej! Naj se organizira si-stemaitčna šola, da bo imel tudi kaj pravnih pravic tisti, ki jo dokonča. — Šola srca je težja. Treba je spoznavati samega sebe, da spoznaš svojo rahlejšo stran, da ne krpaš, ampak gradiš novo stavbo z novimi temelji. Nič oklevanja; današnji čas rodi le polovičarske ljudi. Kdor nima resne volje, da premaga vpliv okolice, da se dvigne na svoje stališče, ki je izraz njegove osebnosti, ta se ne more razviti v dobrega Krekovca. Krekovec je brez hlimbe, brez zahrbtnosti, on tako govori, kakor misli, on dela ne zato, da bi iskal priznanje. Krek je bil odločno proti človeški hvali, on je iskal plačilo zgoraj, t u je pa hotel samo delati. Edinost v umevanju duševnosti in telesnih zahtev posameznikov. To je zopet lepo polje dela za slehernega Krekovca V svojem tovarišu glej brata! Ne bodi ozkosrčen, da bi zameril, ako je padla beseda pretrdo, bodi velikopotezen in odpuščaj tam, ko se majhni ljudje zakrknejo in prelamljajo zvestobo. Bodi plemenit do tovariša, ako morebiti omahuje, stoj mu ob strani. Za vsakega je treba žrtvovati vse, tudi svojo osebno komodnost. Ako je v stiski, imej darežljive roke. Krek je umrl reven. Komu je dal — nihče ne ve, on ni zapisoval. Dajal pa je, kogar je le videl v potrebi. Tu se pričenja plemenitejše članstvo, ko ne iščeš več sebe, temveč greš k drugim in si njim vse. To je Krekova šola srca. On je imel višjo šolo: Božjega Pastirja in pa Kraljice vedne pomoči. Krekovec mora biti pod isto zastavo, zlasti danes, ko otvarja sv. Cerkev šmamične slovesnosti. Tu je kopal Krek svojo zlato rudo, ki je še danes najdragocenejša nam vsem. Edinost v pojmovanju socialnih pravic in ljubezni. Dolžnosti ne omenjam. Krekovcu je izpolnjevanje dolžnosti častna zadeva. On ne sme gaziti tega, kar vidi in obsoja pri drugih. So pa socialne pravice, ki jih mora Krekovec prav umevati. Henry Ford pravi: »Svoboda je pravo, delati primeren čas, da si moremo pridobiti primeren zaslužek in da si moremo svoje osebne potrebe življenja urediti, kakor si sami želimo.« In to smatram jaz za veliko socialno pravico, da je sleherni človek svoboden. Kakor to sebi želim, tako naj prisodim drugemu. Sicer je osebna svoboda utemeljena v naravnem pravu, a za sedanji čas se mi zdi, da jo moramo stavljati med tirjane pravice. — Ljubezen pa je višek socialnega mišljenja in pojmovanja. Tu naj Krekova mladina v svojih članih razvije tisto duhovno stran svoje organizacije. Vse temelji na ljubezni socialnosti. Tirjamo lahko pravico, ljubezni ne. Ta je kakor biser, ki se sam svetlika in izžareva, treba ga je le lepo brusiti. Krekova mladina naj bo res v tem mlada in naj članstvo vzgaja k pravi socialni ljubezni, ki jo v materialistični dobi, kot je naša, tako zelo potrebujemo. 1. majnik naj razcvete še ostale popke na drevesu delovne Krekove mladine! Politični pregled. Jugoslavija. Od Pribičevičevih demokratov tako željno pričakovane rekonstrukcije vlade do ure, ko pišemo te vrstice, ie vedno ni, kar jih seveda silno razburja. G. Pašič jih ima kakor na natezalnici, kajti nobeden izmed njih ne ve, če ga bo hotel g. Pašič jutri še v svoj kabinet, vsi Pribičevičevci skupaj pa ne vedo, če jih Pasic sploh ne požene iz vlade in ne zamenja z Ra-dičevci, ki se sedaj kar cede same lojalnosti in sami ne vedo, kaj bi še izjavili, da bi našli milost pred bel-grajskimi mogotci. Res, tako sramotne vloge kot Pribičevič-Žerjavovci In tako žalostne kot Radičevci ne igra v Belgradu nobena druga stranka, zato ni čudno, če jima nihče več posebno ne zaupa. Vso situacijo ima v rokah g. Pašič, njegove namere so pa, kot običajno, neznane, šušlja se v političnih krogih, da kralj vedno bolj pritiska na Pašiča, da mora prenehati z dosedanjimi vladnimi metodami ter sestaviti vlado, ki bi tudi na zunaj pokazala, da je naša država SHS in ne Velika Srbija, pravijo pa, da bo do večjih političnih izprememb prišlo najbrže šele jeseni. Parlament se snide v torek, 28. t. m., sedaj pa obravnavajo odseki tiskovni in stanovanjski zakon. Tiskovni zakon bo verno ogledalo, sedanjih nasilnih reakcionarcev in bo onemogočal tisku vsako resnejšo kritiko naših žalostnih političnih razmer, stanovanjski zakon je pa nadaljnji korak k likvidaciji zaščite najemnikov. Mi bi proti njemu ne imeli ničesar, ko bi država istočasno poskrbela tudi v zadostni meri za gradnjo novih stanovanj in pa take prejemke vseh najemnikov, da bi zmogli nove najemnine, tako bo pa ta zakon zopet nov in hud udarec za delovno ljudstvo. V Sloveniji na političnem polju ni ničesar novega, razen da je g. Prepeluh krenil za svojim krušnim očetom Radičem in blagoslavlja to, kar je včeraj preklinjal. Ta gospod postaja že naravnost smešen, kajti še včeraj je psoval SLS, da je premalo slovenska, danes jo pa blati, da je preveč slovenska. Da se njegovi pristaši trumoma odvračajo od njega, je popolnoma naravno, zato se skuša rešiti sedaj pod Pucljev klobuk in se baje vršijo že dalje časa razgovori za združitev obe »stranke. No, lepa godlja bo to in lepa družba bo zbrana okrog nje. V inozemstvu je pa precej novega. Dočim se je na Francsokem po Herriotovem padcu še vedno vzdržala levičarska vlada s Painlevejem na čelu, je pa dobila svetovna reakcija z nepričakovano zmago generala Hindenburga, ki je bil izvoljen v nedeljo za predsednika V Pinti tri kupiti ceno *n dobro oblačilno blago, naj si ogleda zalogo W m K^lUil, til flULt: v Konzumu, Kongresni trg 2 • nemške republike, zopet močno oporo in zaslombo. S svojimi 14,600.000 glasovi je premagal Marxa, kandidate združenih republikanskih strank aa skoraj 1 milijon glasov. Zmago so priborili Hindenburgu komunisti, ki niso hoteli glasovati za Marxa. Da bo odmevala ta zmaga v inozemstvu skrajno neugodno, je razumljivo in bati se je težkih posledic za lahkomiselni nemški narod, kajti Francija, Anglija in Amerika bodo sprejele to izvolitev gotovo kot izzivanje. Enako je zmagala reakcija za enkrat tudi še na Bolgarskem, kjer se je krvavi vladi Cankova to pot še posrečilo v krvi zadušiti obupni odpor združene kmečke in komunistične stranke. Sedaj streljajo in obešajo, da se zgraža ves kulturni svet, toda kakor kdo seje, tako bo tudi prejalislej žel. Še vsako nasilje je bilo maščevano in tudi za Cankova in njegove somišljenike širom Evrope pride dan plačila. Ruski carji so imeli za seboj 12 milijonov bajonetov, pa ni danes o njih ne duha ne sluha več in tudi v Bolgariji in po drugih državah Evrope, kjer delajo na sličen način, bo prejalislej zavladalo ljudstvo nad nasilniki. pr jlj li> ir Ll L; L! 88 ti j...; L =3i!l iiiMlP II! Na naš praznik 1. maja naj vsak pridobi vsaj 1 novega naročnika. Mite Jugoslovanska strokovna zveza. iz centrale. Vsem našim organizacijam. Za naš kongres dne 7. junija rabi Pripravljalni odbor vsakovrstne spominske slike (fotografije) vseh važnejših dogodkov našega delavskega gibanja: kot večja zborovanja, sprevode itd. Vse organizacije prosi odbor, da slike pošljejo takoj na uredništvo »Pravice«. Slike naj bodo na nasprotni strani zaznamovane, komu pripadajo, da se bodo pri zopetni vrnitvi razposlale na prava mesta. Celjsko okrožje JSZ. Celje. Krščansko soc. delavstvo proslavi 1. maj s sledečim sporedom: Ob 9. uri dopoldne sv. maša v Zavod-ni pri kapeli Galunku. Po sv. maši zborovanje pred kapelo. Govori tov. dr. Godnič. V slučaju slabega vremena je sv. maša v farni cerkvi in zborovanje pri »Belem volu«. Dne 3. maja, v nedeljo popoldan, pa je izlet z godbo na Slance, kjer je v vseh prostorih g. Štiglica prosta zabava z lepim in zanimivim sporedom. Sodeluje godba na pihala. Vabljeni vsi! Skupina upokojencev celje je imela dne 25. aprila 1924 ob 6. sestanek, ki je bil nad vse dobro obiskan. Udeležilo se ga je nad 40 članov in članic, ki’ so pozorno sledili poročilu zastopnika Pokraj. pokoj, sklada tov. Kravjeka. Poročal je o »Prebitku« Pokraj. pokoj, sklada, ki bo razdeljen v enkratno podporo, seve v prvi vrsti najbolj potrebnim. Tov. Kravjek poudarja dalje, da bi najrajši videl, da bi bili vsi upokojenci deležni te enkratne podpore. O tem bo odločeval Pokraj. pokoj, sklad sam. H koncu poročila tov. Kravjeka so navzoči tov. in tovarišice podali podatke o njihovih razmerah, da se bo moglo predložiti Pokr. pokoj, skladu prošnja za to izredno podporo. Zveza tovarniškega delavstva. V nedeljo 26. aprila se je vršil 3. redni občni zbor SZTD. Na občnem zboru so bile zastopane razen par vse skupine. Tov. Rutar je pozdravil vse delegate ter z lepimi besedami otvoril občni zbor. Tov. tajnik Lombardo Peter je podal obširno poročilo o delovanju, uspehih in neuspehih zveze v pretekli poslovni dobi. Iz tajnikovega poročila so bile razvidne tudi težkoče, s katerimi se je morala zveza boriti in s katerimi je treba ob koncu poslovnega leta tudi računati. Tov. blagajnik Žumer Srečko je podal blagajniško poročilo zveze, obenem naglasa več dejstev, ki ovirajo blagajniške posle, posebno poudarja potrebo rednega plačevanja članskih prispevkov. Tov. Kušar Viktor poroča v imenu nadzorstva ter poudarja, da je pri večkratnem pregledu našel vse zvezino poslovanje v najlepšem redu. V imenu J. S. Z. je poročal tov. glav. tajnik Gajšek Ivan o nalogah ter delu, ki čaka organizacijo. Posebno je poudarjal važnost v stremljenju po gospodarski osamosvojitvi in samopomoči delavstva z geslom: s kapitalom proti kapitalu. V imenu pripravljalnega odbora za kongres in v imenu uredništva Pravice je poročal tov. Žumer Srečko, ki je v svojem referatu obrazložil pomen kongresa krščanskih socialcev, ki se vrši 7. junija t. 1. Dalje je poročal o važnosti lista »Pravice« 'ža delavstvo in sploh za celotni del. pokret pod zastavo krščanskega socializma. K temu referatu se je vnela zanimiva debata, iz katere je bilo razvidno, da vlada med delavstvom pravo razumevanje krščanskega socializma. Po dolgotrajni živalni debati, v katero so posegali vsi zastopniki skupin, so bili predlagani in soglasno izvoljeni sledeči tov., ki bodo v bodoče s pomočjo naših delavcev hodili trnjevo pot naše organizacije. Za načelstvo: Tov. Rutar Jožef uslužbenec, tov. Pfeifer Jožef, inštalater, tov. žužek Franc, uradnik, tov. Kratohfil Janko, kovinar, tov. Gostinčar Jožef, bivši nar. poslanec. Za namestnike pa sledeči tovariši: tov. Strgar Franc, klepar, tov. Gajšek Ivan, strok, tajnik, tov. Remžgar Maks, klepar, tov. Jeraj Ivanka, tov. delavka, tov. Kosirnik Jožef, klepar. Za nadzorstvo pa: tov. Kušar Viktor, uradnik, tov. Žumer Srečko, stroj, stavec, tov. Kor-din, kovinar. — Pri slučajnostih se nadaljuje debata o bodočem delu organizacije. Tov. tajnik Lombardo poroča k splošni debati in o ustanovitvi obrambnih fondov posameznih strok. Ker ni imel nihče več kaj pripomniti, je tov. predsednik Rutar zaključil lepo uspeli občni zbor, se zahvalil za obilno udeležbo ter pozval delegate na vstrajno in uspešno delo za pro-speh naše ideje med delavstvom. Strokovna zveza rudarjev. Iz centralo Strokovne zveze rudarjev. Vse naše skupine tem potom uljudno prosimo, da poravnajo vse obračune, da zamoremo čimprej sklicati svoj redni občni zbor. — Odbor. Trbovlje. Strokovna zveza rudarjev, skupina Trbovlje, sklicuje svojo redno sejo dne 17. maja ob 4. popoldne v prostorih tajništva. Pozivlje se vse odbornike, da se seje sigurno udeleže. Ravno tako se vabi vse člane, ker se bodo čitala pravila »Podpornega fonda«. Radi tega je dolžnost vsakega člana, da se te seje udeleži in pove svoje pomisleke pri sprejemanju pravil »Podpornega fonda«. — Odbor. Rudarji v Trbovljah, Zabukovci in Velenju proti krivicam in bremenom, ki jih nalaga delavstvu Pašič-Pribi-čevič-Žerjavova vlada. Zgoraj omenjene skupine rudarjev so nam poslale v svojem in v imenu ostalega delavstva ostre proteste proti uvedbi novega 2 odstotnega davka na vsak letni zaslužek delavstva, kakor ga nalaga nov zakon o dvanajstinah, ki ga je sprejela vlada, tako da bodo tukaj najhuje prizadeti največji siromaki. Rudarji zahtevajo, da se naj mesto sestradanih delavcev bolj obdavči bogatine, za delavce pa se naj določi primemo visok eksistenčni minimum, da bo lahko delavec živel od svojega neokrnjenega zaslužka. Rudarji zahtevajo prost izvoz našega premoga in visoko carino za tujega, da se omili ali prepreči še večja brezposelnost, da se naj premog pri drž. rudnikih ne izsipava na prosto, kjer ga uničuje solnce in dež, itd. Resolucije se pošljejo na merodajna mesta skupno z onimi, ki bodo sprejete po naših skupinah dne 1., oziroma 3. maja na protestnih shodih. Velenje. Na belo nedeljo, dne 19. aprila, se je vršil pri nas sestanek rudarjev ob lepem številu udeležencev. Na sestanku je poročal poslanec Pušenjak o vlogah, ki jih je poslala Jugo. strok, zveza rudarjev dne 17. marca v Belgrad. Poslanec nam je v poljudnih besedah povedal, da so železniški tarifi na progi Dravograd— Celje že odpravljeni, ter je s tem dana možnost in ugodna prilika za lažjo prodajo premoga. S tem je rešena prva velika zapreka, da dobimo stare odjemalce premoga nazaj. Pri tem nam bo pomagal trgovec Osvatič, ki je zelo spreten za razpečavanje premoga. Sedaj je upati, da se ukinejo neprostovoljni prazniki v obratu in da se sprejmejo odpuščeni rudarji zopet nazaj v delo. Treba bo le še malo po^ trpljenja. Na sestanku so še poročali o spremembi pravil bratovske sklad-nice tovariši: Jelen Baltazar, Zajc Zdravko in Zajc Vekoslav. Delavci, Vaša sveta dolžnost je pa, da se vsi čimprej oklenete svoje stanovske organizacije in pridobite kar največ tovarišev v naše vrste. Rudarje glava boli! Namreč one, ki so volili pri zadnjih volitvah na Kranjskem dr. Žerjava, na Štajerskem pa dr. Pivka, katera gospoda sta po svojih priganjačih in agitatorjih demokratske stranke in »Unije« obljubljala rudarjem zmanjšanje bremen, več pravic in boljše življenje, ako bosta izvoljena. Res sta bila izvoljena', saj sta dobila tudi nekaj delavskih glasov. A spaka, glasovala sta zadnjič za nova bremena v parlamentu, za nov 2 odstotni davek na ubogo ročno delavstvo. Torej delavci in rudarji: Le trumoma v Žerjavovo »Unijo« in demokratsko stranko in naročajte »Jutro«, da vas bo še bolj glava bolela, pa ne samo vas, ampak vse rudarje, pa ne samo glava, ampak še bolj žepi. Državni cestarji. Okrožnica. Te dni prejmejo vse skupine okrožnice katere naj tajniki oz. zaupniki takoj odpošljejo članom ker je važna z ozirom na občni zbor. Občni zbor se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 10. maja t. 1. ob 9. dop-v kleti konzuma na Kongresnem trgu v Ljubljani. »Pravico« pošiljamo danes vse® novim članom z pozivom, da jo takoj naroče in pošljejo po položnici naročnino, ki je mes. Din 4, četrtletno Din 12. — Pridobivajte v svojem kr*" ju nove naročnike. Nova skupina deželnih cestarjev se je ustanovila za krški okraj. Izkaznice in nadaljna navodila pošljem0 ta teden. Mežiška dolina se giblje. Prejeli smo dopis, da se želijo tam naši tovariši organizirati. Tako bo v Slovenij1 naša organizacija obsegala vse gradbene sekcije. Hrvatska mora v naš krog. Dru-štvo je pričelo akcijo, da se organizirajo naši sosedje in bratje v našem društvu, ki s tem raztegne svoj delokrog na Hrvatsko. . Važno. Vse člane, ki so kdaj p°" slali kako prošnjo ali željo na društvo v službenem pokojninskem ali drugem oziru, prosi tajništvo, ako ni' ^—|-rrrr—■— cm—■—"itm—» rrrr^~ r i ^ < mi Čemu mečeš proč denar? tndTpltgtgTl Konzum konkurenčne cene še 3°/o popust/ Svoji k svojim! Franc H e r w i g : Father Big-Beck. (Nadaljevanje.) dvigalo pred njim v nedogled svetlozeleno morje v velikanskem obzorju. Ker je začela pihljati dobra eevemo-zapadna sapica, je stroj odjenjal v pogonu, piščalke ladjinega moštva so drobolele, jadra so upadla, »Susquehannah« se je rahlo nagnila na stran in neslišno drsela dalje, samo brazda za ladjo Je šumela enakomerno in pridušeno. Kaka vožnja! Kako je srce predano udarjalo. Dan je vstal za dnevom in zamrl, novo in večno je bilo morje vsak dan. Ni bilo pristanišča s stoječo vodo, parni žerjavi niso vreščali, ropot tovorjenja ni motil potnikov v neizmerni enakomernosti. Računali so trideset dni, moglo bi jih biti tudi šestdeset. Paro so redkokdaj izpustili, jadra so se vila in udarjala, ali pa so se v polnem napenjala, in vedno je bilo zjutraj morje in zvečer morje, odsevajoče, zaspano zehajoče morje, ono igrivo nakodrano, morje sklizko-sivo kakor milnica s peno na videz zločesto in režečo, temno morje z daleč segajočimi valovi, ki so odšumevali v vreli peni, potem pa slovesna tišina dolgih, enakomerno prelivajočih se valov, katerim se je ladja prepustila, da so jo nesli proti zapadu. Kakor ljubi vestfalski kmet svojo samotno svo- bodo, s slamo krito hišo pod varstvom velikih hrastov in gabrovnato seč okoli svojih travnikov in njiv, tako je nosil v sebi tudi Bernard Brinkaum kot neizgubljivo dedščino svojega rodu kraljevo sanjo moža, ki je navezan sam nase. Ocean, da, to je bila bit njegove biti, in tega enakega, toda ogrom-nejšega diha so se nasrkala njegova globokodiha-joča prsa. Vrh drzne višine na zadnjem koncu jadrnice ladje »Susquehannah« — bila je t. zv. Clipper, brzoplovka, osemkrat daljša kot širša7 — si je izbral svoje mesto, tu je pustil za sabo smrdljivi metež potnikov in pogled mu je šel samo na prosto morje; tu ni videl in ne slišal tožb in tarnanj ljudi polnih skrbi za svoje bomo žvljenje, temveč je poslušal samo večno in vedno novo pesem valov, ki so se vzdigovali njemu nasproti. Delfini, svobodni otroci morja, so se igraje zaganjali nad tem' nim Neizmernim, albatrosi in fregatnice so jadrale s prešernim krikom, ali pa so vršale, ostnate peroti pritisnjene tesno ob leskeče telo, bliskovito kakor izstrelki nad valom, ki je šinil, za njimi. Delfini in morske ptice je pozdravljal kakor ljubljene brate in sestre; morda zato, ker so še v polni paradižni prvotnosti, brez greha in strte volje, nosile na sebi sledove ustvarjajoče božje roke in je Bernardovo hrepenenje smerilo na življenje, v katerem grešiti 7 V letih 1840—1860 so take ladje posredovale trgovino med Severno Ameriko in Evropo. ne moremo? Mogoče je ljubil to zemsko pT