Slovnica v ,,Začetnici" in ,,Drugem berilu". Ko sem pred par meseci v nUčit. Tov.tt kritikoval novo izislo nDrugo berilo", sem imel terdno nadejo, da bo z ozirom na važen namen, kateremu ima knjiga služiti, eden ali drugi starejših, skušenj bogatejših mi gospodov tovarišev vzel slovniški del v pretres — da bi se knjiga potem po natančnem pregledovanji, kolikor mogoče očistila pomanjkljivosti, ker več oči več vidi, in da bi v drugetn natisu *) prisla v popolnejšej *) Druga izdaja se že razprodaja — nespremenjena. obliki učečej se slovenskej mladini v roke, kajti sa otroke je najboljše komaj dobro; a do sedaj se še niliče o tem vahiem predmetu nij hotel oglasiti. Slišal sem, da je spretno pero uze omočeno, skušeni mož zopet obrisal, meneč, ko bi se njegova kritika utegnila napačno tolmačiti. Tudi o meni bi se lahko ti napačni nazori pri enem ali drugem scimili; a glede nedvomljive važnosti spomenutega predmeta in z ozirom na dvakratni poziv od odlične strani, bom v kratkih potezah načertal svoje osobno mnenje o slovniškem delu v nZačetniciu in nDrugem berilu". Da se oziram tukaj tudi na slovniški del v »Začetnici" prouzročuje to, ker ima nZačetnica" slovniško prilogo, katera se v nDrugem berilu" nadaljuje. Začetnica začenja slovnico se stavkom, kakor se novejši nemški slovniški izdelki tudi tega pota derže; jaz se za to pot podučevanja ne morem ogreti, kar natančnejše omenjam v pervi številki aUč. Vestnika* v predgovoru k svojim slovniškim obravnavam". Nekateri terde, da je nauk, ako se začenja s posameznimi deli stavka — z besednimi plemeni, pregol, suhoparen, predolgočasen, da predolgo ne doseze svojega namena i. t. d. — Odličen, učen gospod, ki se tudi bavi se slovniško sestavo, mi je sicer rekel, da se z otroki, od kterih je učitelj v pervem letu doslednje zahteval odgovora v cclih stavkih, uže v drugem šolskem letu sme pričenjati v slovnici se stavkotn. Priznavam, da je na tem nekoliko resnice, a vendar še ostaja mnogo razlogov, kateri po mojem mnenji zoper ta način začetnega slovniškega poduka govore. Kar se tiče dolgočasnosti in siihoparnosti pri obravnavi posamesnih stavkovih delov, je resnica, ako bi se to hotelo podučevati po načinu, kakor se niz stolice tradira"; ako se pa učitelj med otroke spusti in ž njimi stvar obravnava otroškej zmožnosti primerno, zgubi se vsa golost, suhoparnost in dolgočasnost, na njih mesto stopi šivahnost, veselost, pravo sanimanje — in dober uspeh gotovo ne izostane. Se ve, tukaj je pač tisti notroškej zmožnosti primerno" naj tezje zadeti. Pa tukaj velja, kakor povsod: nUebung macht den Meister". Pa tudi v individualnosti učiteljevej je dostokrat shranjen dober kos uspeha ali nenspeha pri podučevanji mladeži. (Dalje prih.)