112 ZGODOVINA ZA VSE kopravno skupaj z moškimi veljaki upodabljali v bolj ali manj posrečenih prizorih. Največja uganka ostaja pravzaprav Kamila sa- ma - kaj je svetovljanko in intelektualko, žensko z urejeno eksistenco in določenim ugledom pahnilo pred noge Janeza Evangelista Kreka? Kakšno prihodnost si je obetala ustvariti s člove- kom, za katerega je bilo jasno, da svoj poklic ne le opravlja, ampak tudi živi? Ali ni bila cena, ki jo je plačala ob njegovi zavrnitvi, že brez prepira- nja po časopisih dovolj visoka? Iskati odgovor zgolj v ženski samouničevalni ihti kot posledici ljubezenskega razočaranja bi bilo najbrž preveč enostavno. Kakorkoli že, zanimiva epizoda v političnem življenju enega izmed najuglednejših sloven- skih voditeljev je z Globočnikovo knjigo dobila zanimivo in svežo ubeseditev. Avtor je v svojem delu krepko presegel »samo« umetnostnozgo- dovinski vidik afere Theimer. Slabšemu pozna- valcu politične zgodovine so v knjigi na voljo iz- črpne beležke o Kreku, SLS in nasploh o politič- nem ozračju na Kranjskem v začetku 20. stoletja, Kamilo Theimer pa avtor predstavi tudi v širšem kontekstu boja za afirmacijo in družbeno ena- kopravnost žensk. Pozornejšemu bralcu in razi- skovalcu bodo v pomoč obsežne opombe in pravo bogastvo virov, škoda je le, ker se bo mo- ral do informacij prebijati na konec knjige, ka- mor so malo neprijazno do bralca postavljene opombe. Afera Theimer je delo, ki ga avtorjeva zgodovi- narska neobremenjenost kvečjemu bogati in mu daje prepoznavno svežino, ki jo pri »pravo- vernih« zgodovinarjih vse preredko srečamo. Aleksander Žižek CELJE ZA CASA PRVE JUGOSLAVIJE Odsevi preteklosti 3: Iz zgodovine Celja 1918- 1941, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 2001,368 strani. Celjska preteklost je po prvih dveh odsevih doživela še tretjega. Tokratni, ki kronološko sle- di predhodnikoma, obravnava Celje v času Ka- radordevičeve Jugoslavije. Razmeroma kratko, a politično in idejno izjemno pestro obdobje, je v precejšnji meri zaznamovalo zgodovino mesta ob Savinji. Hkrati pa je tedaj tudi Celje samo pre- cej doprineslo k skupni vseslovenski in vsejugo- slovanski politični, kulturni in gospodarski zgo- dovini. Življenje mesta v prvi jugoslovanski dr- žavni skupnosti nam tako, upoštevaje obe ome- njeni gledišči - pojav nove politične stvarnosti na eni strani ter povratni utrip Celja nanjo na drugi, predstavi trinajst besedil enajstih avtoric in avtorjev. Že zgolj pregled naslovov prispev- kov pokaže na namero zbornika, ki skuša pred- staviti zgodovino mesta na kar največ ravneh, torej ob analizi tedanjih političnih razmer ne spregleda celjskega gospodarstva, kulturnega in prosvetnega življenja, zdravstvenih razmer... Prvi prispevek, ki prihaja izpod peresa Jurija Perovška1, obravnava vpetost Celja v politične razmere prve Jugoslavije. Na začetek pisanja po- stavi avtor za razumevanje obdobja nujen oris splošnih političnih razmer v takratni državi, po- kaže pa tudi na specifičen položaj Slovencev v njej. Ob nacionalni problematiki opozori še na nekatere vzporednice v političnem življenju Slovencev v nekdanji Avstro-Ogrski s situacijo v Kraljevini SHS oz. Kraljevini Jugoslaviji, ko ene- ga monarha zamenja drugi. Kljub omenjenemu pa nastopi leta 1918 povsem nova doba. »Različ- ne nove prvine slovenskega političnega življe- nja porojene v času prve jugoslovanske države, so se, tako kot drugje v Sloveniji, odražale tudi v Celju.« Celjski liberalni tabor je na novo dobo odgovoril z izdajanjem glasila s pomenljivim na- slovom - Nova doba. Celje je tudi sicer bilo prizorišče obče sloven- skega klerikalno-liberalnega spopada, mnogih strankarskih shodov, zborov in manifestacij. Ja- nuarja 1926 je v Celjskem domu za unitaristično- centralistične ideje agitiral sam prvak unitari- stične Samostojne demokratske stranke Sveto- zar Pribićević. Očitno je prepričeval prepričane, saj so se Celjani med obema vojnama opredelje- vali liberalno - za JDS oz. SDS, vse do volitev v Narodno skupščino decembra 1938, ko doživijo liberalci težek poraz. Slednjo ugotovitev uteme- lji avtor z analizo domala vseh medvojnih voli- tev na Celjskem; tako skupščinskih, kot tudi ob- lastnih in občinskih. Ob tem ugotavlja, da sta tu- di katoliški in socialistični tabor dosegala solid- ne rezultate, prav tako pa so glasove želi spod- 1 Jurij Perovšek, Celje in politične razmere v jugoslovan- ski državi v letih 1918-1941, str. 5-48. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 113 nještajerski Nemci, ki so se radi povezovali s Slo- vensko ljudsko stranko. In četudi zveni volilna zveza Nemci-SLS še tako neverjetno, je nadvse označujoča za povsem novo politično realnost, ko je bilo treba biti boj na drugih frontah kot za časa rajnke Avstro-Ogrske. Predstavljeno pisanje ne le, da odgovarja na vprašanja političnega značaja, zvezana s Celjem v stari Jugoslaviji, temveč prav tako pomeni ne- kako uverturo k ostalim člankom, saj je povsem naravno, da brez političnega ogrodja ni mogoče spoznati ostalih plasti razvoja mesta. Upravni razvoj mesta nam predstavi Tone Kre- gar.2 Po splošnem uvodu o upravni razdelitvi nove države se podrobneje posveti celjski obči- ni, zgodovini mestne uprave, njeni organizira- nosti in delokrogu. Kot prelomen dogodek poudari komasacijo mestne in okoliške celjske občine, ki jo je zahtevala nova občinska zakono- daja iz let 1933 in 1934. Takratna združitev je us- pela brez zapletov, saj so bila nacionalna nemš- ko-slovenska trenja, ki so bila v Avstro-Ogrski nekakšen porok delovanja dveh občin, z novo državo potisnjena v ozadje. Po opisanem »klasičnem« politično-upravnem bloku zgodovine mesta sledijo razprave, ki po- pisujejo še ostale ravni mestnega utripa. Branko Goropevšek tako oriše prostorski razvoj Celja.3 V popisu prostorskih posegov v mestu, kjer se dotakne dejavnosti stavbnega urada, javnega av- tobusnega prometa, problemov z vodovodom in elektrifikacijo ter cestnim omrežjem, izposta- vi predvsem dejstvo, da ves čas med obema voj- nama v še zmeraj majhnem Celju ni prišlo do funkcionalnih členitev mesta na stanovanjske, poslovne ipd. četrti. Gospodarsko podobo tedanjega mesta odstre trojica avtorjev - Milko Mikola4, Marija Počivav- šek5 in Žarko Lazarevič6. Vsi trije postavijo enot- no oceno, da je Celje med obema vojnama doži- velo gospodarski razmah in to tako v industriji, 3 Tone Kregar, Upravni razvoj Celja v letih 1918-1941, str. 49-74. Branko Goropevšek, Čas, ko sta se mesto in okolica raz- vijala brez regulacijskega načrta. Oris prostorskega razvoja Celja med leti 1918-1941, str. 75-91. 4 Milko Mikola, Industrija v Celju med obema vojnama, str. 93-117. 5 Marija PočivavSek, Obrt in trgovina v Celju tnedsvetov- nima vojnama, str. 119-140. 6 Žarko Lazarevič, Celjski denarni zavodi med obema vojnama, str. 141-190. obrti in trgovini, kot tudi v denarništvu. V celjski industriji je prednjačila predvsem kovinarska panoga, katere paradna konja sta bila Cinkarna in Westnova tovarna emajlirane posode. Vendar so razmah doživele tudi ostale panoge, med nji- mi kemična, tekstilna, lesna in grafična. Posebej uspešna pa je bila v onem času celjska trgovska dejavnost. Trgovski dom Stermecki se je lahko ponašal s častitljivim nazivom največje domače trgovske hiše v Jugoslaviji, ob boku pa mu je sta- la Veletrgovina z železnino D. Rakusch. Enak razmah so beležili celjski denarni zavodi, kjer avtor na podlagi analiz bilančnih postavk posa- meznih zavodov ugotavlja, da je še posebej na- glo rast doživela Ljudska posojilnica, sicer regi- strirana kot kreditna zadruga. Na drugo mesto uvršča prav tako otroka zadružništva - Celjsko posojilnico, ki pa se je kmalu po prevratu (1923) preoblikovala v bančno delniško družbo. Velik povojni razmah je doživela tudi Južnoštajerska hranilnica, ki pa ni mogla slediti prvima dvema. Zgodovino mesta ponese v sfere vsakdanjega življenja in notranjosti meščanskih domov raz- prava Janeza Cvirna7. Pisec uvodoma predstavi družabno življenje v mestu v zadnjih dneh Av- stro-Ogrske. Pri tem poudari predvsem ostre na- cionalne boje med celjskimi Slovenci in Nemci, ki so posledično pripeljali do popolne ločitve družabnega življenja v mestu. Skladno z gesli »Hie Deutsche - hie Slowenen« in »Svoji k svo- jim« so Nemci obiskovali zgolj lastne gostilne, društva, gledališča in celo pokopališča, Slovenci pa spet svoje. Politična moč celjskega nemštva, ki je bila utemeljena na nedemokratičnem av- strijskem volilnem sistemu, je z nastopom nove države seveda propadla. Novi slovenski oblast- niki pa so brž pričeli s »'popravljanjem' starih krivic« ter tako pognali precej celjskega nemške- ga meščanstva čez severno mejo. K dodatnemu decimiranju celjskega meščanstva je pripomo- gla tudi povojna draginja, ki je najbolj prizadela javne nameščence. Slednji so namreč v letih pred svetovno vojno uspešno posnemali meš- čanski življenjski in kulturni slog, od katerega pa so jih drastične povojne razmere oddaljile. Šele normalizacija gospodarskih razmer v drugi polovici dvajsetih let jim je omogočila vnovično uveljavitev. 7 Janez Cvirn, Meščanstvo v Celju po razpadu Avstro- Ogrske, str. 191-216. VSE ZA ZGODOVINO 114 ZGODOVINA ZA VSE O Celju kot pomembnem turističnem središču na kratko spregovori Andreja Rihter8. Avtoričin prispevek obogatijo predvsem številne stare fo- tografije in razglednice Celja, zadevajoče turi- stično tematiko. Slika starojugoslovanskega Celja postane še popolnejša z analizo tedanjega šolstva. Zavoljo že predstavljene dediščine nemško-slovenskih nacionalnih nasprotij posveti avtorica Ivanka Zaje Cizelj9 posebno pozornost nemški manjši- ni in vprašanju učnega jezika. Po vojni so na- mreč vse šole prešle z nemškega na slovenski učni jezik. Za nemške otroke so poskrbeli z uvedbo vzporednic v njihovem materinem jezi- ku. Avtorica ob tem ugotavlja, da je število otrok, ki so obiskovali nemške razrede, naglo padalo. Med področja, ki so v obdobju med obema vojnama doživela precejšen razvoj, moremo po mnenju taiste avtorice Ivanke Zaje Cizelj10 uvrsti- ti tudi zdravstvo. V okviru le-tega je napredovala zlasti zdravstvena preventiva; zanjo je od leta 1935 celo skrbel na občini zaposleni mestni fi- zik, kakor so tedaj imenovali mestnega zdravni- ka. Ta je pri opravljanju svoje dejavnosti v nape- tem celjskem političnem ozračju uspel zakuhati tudi politični Škandal. V prispevku namreč pre- beremo, da je na podlagi zaslišanja mestnega fi- zika celjski mestni magistrat pomladi 1924 pre- povedal večerne šmarnice. Nenavadna zapoved je seveda imela svojo racionalno utemeljitev. V mestu se je pojavila škrlatinka in prebivalstvo se je moralo ogniti shodom in zbiranjem, saj bi bila tedaj velika možnost okužbe in izbruha epide- mije. Katoliški časnik Slovenec je zapoved razu- mel (ali hotel razumeti) drugače. Zlahka jo je iz- koristil za svoje politične namene. Božena Orožen11 se v svojem članku »razgle- da« po celjskem kulturnem dogajanju. Ugotav- lja, da se je mesto tedaj ponašalo predvsem z glasbeno, gledališko in predavateljsko dejav- nostjo. Kljub razmerni številčnosti in zagnanosti celjskih kulturnih ustvarjalcev pa je odziv užival- cev kulture v primerjavi s prejšnjimi desetletji 8 Andreja Rihter, Kopanje na Savinji, posedanje po hotel- skih vrtovih, sprehajanje po gozdnih poteh..., str. 217- 253- 9 Ivanka Zaje Cizelj, Iz zgodovine vzgoje in izobraževa- nja v Celju 1919-1941, str. 255-272. 10 Ivanka Zaje Cizelj, Iz zgodovine zdravstva in socialne- ga varstva v Celju v obdobju 1918-1941, str. 273-294. 11 Božena Orožen, Razgledi po celjskem kulturnem doga- janju v desetletjupo 1. svetovni vojni, str. 295-319. upadal. Avtorica pojasnjuje: »Minila je zavest dolžnosti do naroda, ki je poleg notranje potre- be gnala naše ljudi k sprejemanju slovenske kul- ture v prejšnjih desetletjih.« Na prejšnji prispevek se deloma navezuje no- vo pisanje Ivanke Zaje Cizelj12, ki obravnava celj- ska društva ter njihovo prosvetno poslanstvo. Tu velja izpostaviti predvsem leta 1921 ustanovlje- no Ljudsko vseučilišče. Z organizacijo številnih poljudnoznanstvenih predavanj je uspešno raz- svetljevalo celjsko občestvo vse do druge sve- tovne vojne. Poslednji prispevek, ki s svojo vsebino že na- kazuje bližajoči se konec obdobja in znamenje prihajajočega časa, je posvečen nemški organi- zaciji Kulturbund. Besedilo Mateje Mainar13 nam naslika nastanek, razvoj in organiziranost Kulturbunda s posebnim ozirom na Celje. Prav tako nam predstavi usodo njenih članov po kon- cu drugi svetovne vojne ter s tem skokom iz ča- sovnega okvira zbornika celoviteje oriše organi- zacijo. Pričujoči tretji odsev preteklosti seveda ni po- slednji. Kakor moremo sklepati že iz letnic na naslovnici 1918-1941, bo na celjskem preteklost odsevala še naprej. In sicer dvakrat. Tako se nam obeta še obravnava druge svetovne vojne v Ce- lju in prikaz zgodovine mesta v drugi Jugoslavi- ji. Po končanem projektu se bo lahko Celje po- stavljalo z zaokroženo in celovito obdelano lo- kalno zgodovino. Posebna odlika koncepta pričujočega zborni- ka je tudi vpetost lokalne zgodovine v širši vse- jugoslovanski okvir. Tako denimo analizo pre- težno »celjskih« virov nekaterih avtorjev - gradi- va iz Zgodovinskega arhiva Celje in celjskega ča- snika Nova doba, spremljajo komentarji in pris- pevki, ki mesto umeščajo v vso državo. Po zbor- niku posledično ne bo posegel zgolj nekdo, ki bo želel izvedeti, koliko delavcev je zaposlovala celjska industrija tik pred drugo svetovno vojno, temveč vsakdo, ki bo želel spoznavati zgodovi- no stare Jugoslavije. Jure Gašparič 12 Ivanka Zaje Cizelj, Celjska društva in njihov pris- pevek k splošni izobrazbi v letih 1919-1941, str. 321-333. 13 Mateja Mainar, Kulturbund v Celju, str. 335-348. VSE ZA ZGODOVINO