[K n« j *! NO. IG. _ ŠTEV. 16. ’ob! ibil i i d» it ali* ref Naslov — Addrfss: “NOVA DOBA” 6517 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Te!. Randolph 3889) =!* j (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. Pomlad je ias dtl.i v naravi; naj bo Uidi čas tlela in rt.r,!i za našo J. S. K. Jednolo! •yczr. Entered As Second Clans Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland. O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for. mailing at apecial rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 15)17, authorized Mr.rch 18th. 1925. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 20TH, 1927. — SREDA, 20. APRILA, 1927. VOLUME III. LETNIK III. VREMENSKE NESREČE si A )0S! y( noči 12. aprila je zadel pesteče Rock Springs v drža-1 ^exas tornado, ki je skoro 'Sa Poslopja porušil. Življenje Je Pri tej priliki izgubilo 73 sfk’ pa i'anjenih. 'upno prebivalstvo mesta ** eJe okoli osem tisoč oseb. Mazalna škoda se ceni nad Poldrugi, milijon dolarjev. Me-8 ece Rock Springs, Tex., je ?*ecej oddaljeno od železniš-,e 2veze;; bilo je pred*desetlet-1 središče ovčarstva dotičnf ? °lice in je tako ostalo. Po-oč p0 tornadu prizadetim je 'a Zakasnjena vsled oddalje- 0 i °d železnice in tudi vsled Poplav. Reka Mississippi s svojimi toki je pretečeni teden \ ^n°gih krajih prestopila bre-^ Ve *n povzročila mnogo ško v državah Tennessee, Ken-*n Arkansas. V mestu 1 Rock, Ark. so se vozil? s čoln; „ , 1 Po ulicah in istotako a ^katerih Url delih mesta Nev, ]j ?.ans» Louisiana. V mnogih aJih je voda podrla nasipe in P avila na milijone akrov rodov tudi ^nega polja; utonilo jf ^nogo živine. -.el* VESTI IZ CLEVELANDA l)|.frl0V.enskft Narodna Čitalnica K(i> zakl jučno predavanje te > v četrtek 21. aprila zve- ZDRAVSTVO TEDEN POGOZDOVANJA teden je dobilo dr- j Janške papirje v Clevelandu V s ,J,5 Slovencev in Slovenk. •)ega Williamsa in žina ° kakega pokopali. Dru- w. Po lLlcb primerno žalovala ^ rJa j/?1' Zc|aJ se je izkazalo, “o L žalovanje posveče Pravi osebi. Magnet v industriji. Znana je lastnost magnetne rude, ki privlačuje železo in nekatere druge kovine. To lastnost so izrabili v železni industriji, kjer z magnetnimi vzdigalniki prenašajo velika bremena železa in jekla. Za to so porabni le takozvani elek-tro-magneti, pri katerih se lahko magnetno privlačno silo poljubno vpostavi in prepreči, to je, da magnet prime ali popusti, kadar operator stroja hoče. em ;if 1 M. & °st preko zaliva. Pfj 'i° ;Zr an Franciscu so nedav-' Prometu takozvani st° j, most, ki veže me- žaliva X '0c^n^m zalivom preko ciseo nIrnenovanega San Fran čevljevay' Most -ie dolg 6,305 m0v ,‘n Se v sredi odpira, krtino GJr ^a^ie pluti skozi od-l^°sta - ^gradba omenjenega e^e stala dva milijona Koliko je gobavcev. Neki statistik je izračunal, da je na svetu blizu dva milijona gobavcev. Največ jih je v Indiji, na drugem mestu pa je Kitajska. V Ameriki je primeroma zelo malo gobavih ljudi, vendar so v Združenih državah štiri bolnišnice, oziroma izolacijske postaje za gobavce, namreč ena na Penikese otoku v Massachusetts, druga v Los Angelesu, tretja v San Franci-.scu, četrta največja pa v Car-ville, La. V Združenih državah in Canadi je določen teden od 24. do 30. aprila kot teden pogozdovanja. Najvišji uradnik države je apeliral na vse sodržavljane, da pomagajo vzdržati naše zaloge lesa, naše gozdove. Kjer je bilo vsled enega ali druzega vzroka posekano odraslo drevo, naj se v bližini posadi mlado drevesce, če le mogoče. Zemljišča, ki niso porabna za poljedeljstvo ali v druge koristne svrhe, naj se obsade z drevjem. Drevje raste brez posebne oskrbe in obdelovanja in nam daje les, ki je današnji človeški družbi potreben v tisočere svrhe. Poleg tega pa gozdovi tudi hladijo hudo poletno vročino, zadržujejo vetrove, pridržujejo vodo hitrih poletnih ploh, da ne zdrvi v nižine in ne povzroči povodnji, in sploh blagodejno vplivajo na vremenske razmere velikih okrožij. Še pred par desetletji se je v tej deželi uničevalo gozdove tako lahkomišljeno, kot da bi jih ne moglo nikdar zmanjkati. In takrat so se začeli oglaševati resni možje, ki so gledali v bodočnost, in svarili 'pred takim nesmiselnim uničevanjem narodnega bogastva, ki ga tvorijo gozdovi. Pred dvajsetimi leti so ljubitelji gozdov napovedali, da bodo leta 1927 naši lesovi tako iztrebljeni, da ne bo mogoče več računati na kakšno korist od njih. Prerokovanje pa se k sreči ni izpolnilo, ker je ljudstvo pravočasno izpregledalo. Najprej so se za ohranitev lesa in pogozdovanje opustošenih krajev zavzele različne organizacije, katere so osnovali ljubitelji gozdov. Kmalu za njimi pa so prišle k pameti tudi velike lesne družbe in se domislile, da morajo skrbeti za mlado rast, če hočejo, da v doglednem času lesa ne zmanjka. Pogozdovanje posekanih pokrajin je na prvi pogled nehvaležno delo ker ne nudi dobička ali “žetve” v letu ali dveh, ampak šele čez več desetletij. V to svr-ho porabljen kapital se torej ne povrne kmalu. Toda lesne družbe so prišle do prepričanja, da ni druzega izhoda, in tako so se lotile pogozdovanja. Danes je v Združenih državah 470 milijonov akrov gozdov in 350 milijonov akrov obdelanega sveta. Z gozdovi so obraščeni večinoma kraji, ki niso dosti prida za kmetijstvo, tako da poljedeljstvo ni oškodovano. Ni še dolgo tega, ko smo dobivali večino potrebnega lesa iz naših južnih držav. Zdaj prihaja od tam le trdi les, mehkega pa dobimo večinoma iz krajev zapadno od Rocky Mountains. Posebno sloveči so gozdovi v državah Washington, Oregon in California. Na pacifičnem obrežju, in sicer večinoma v Calif orni ji, se nahajajo gozdovi znanega rdečega lesa (redwood), ki je naj starejše drevje sveta. Veličast-nejšega drevja se ne najde v vsej Severni Ameriki, mnoga drevesa so stara po par tisoč let. Precejšen del teh gozdov je določen za narodne parke, kjer bodo ostali ponosni drevesni velikani še za bodoče rodove. Ostale gozdove redwood drevja pa se izkorišča po pametnem načrtu. Posekane parcele se vsako leto točno pogozdijo. Lesne družbe imajo velikanske drevesnice, kjer goje (Dalje na 2. strani) KOLIKO NAS STANEJO MRCESI —1 Učenjaki v službi zveznega poljedelskega dfepartmenta v Washingtonu so ^preračunali, da napravijo različni mrčesi nad dva tisoč milijbnov dolarjev škode letno samb v Združenih državah. To bi|se povedalo z drugimi besedami, da se en milijon delavcev trudi vse leto za mrčese, oziroma fea hrano istih. Med najbolj škodljive mrčese spada mali hroščtek, ki nosi ime ‘boll weevil,” lateri povzroči vsako leto ogromno škodo na nasadih bombama. Omenjeni hrošček se je prjklatil iz Mehike in se izredno hitro širi po naših južnih državah, kjer se prideluje bombaž. Zanesljive metode za uničevanje tega škodljivca dozdaf še ne poznamo. V zveznem • laboratoriju v Tallulah, Louisiana, se učenjaki bavijo s poskusi, kako bi bilo mogoče najbolj uspešno nastopiti proti širjenju tega mrčesa. Na sadnem drevju povzroča ogromno škodo takozvani “japonski hrošč,” k; je bil prine-šen iz Japonskega. Prizadete so najbolj naše Vzhodne države, a mrčes se stalno širi proti jugu in zahodu. Zelo nevaren je tudi koruzni črv, ki je bil zahešen iz Evrope. Koruzna polja vzhodnih držav in Canade so že občutno prizadeta in v teku par let je koruzni črv dosegel že vzhodni del države Ohio. Za uničevanje tega škodljivca so učenjaki prinesli iz Evrope neko muho, ki jo označujejo z latinskim imenom “exeristes roborator.” Prvi poskusi so pokazali, da utegne postati ta muha prava dobrotnica za koruzna polja, ker leže svoja jajčeca v koruzne črve. Iz jajčec se izležejo ličinke in koruznega črva dobesedno požro. Zanimivo je, da Le muhe ležejo svoja jajčeca kar skozi trda stebla koruze, ir da natančno vedo, na katerem prostoru v steblu vrta koruzni črv. Skoro vsi rastlinski škodljivci so bili zanešeni v to deželo iz inozemstva na en ali drugi način. Ker v tej deželi niso naleteli na svoje naravne sovražnike, množijo in širijo se s strahovito naglico. Delo ekspertov poljedelskega departmenta je, da najde naravne sovražnike teh škodljivcev v njihovih domovinskih deželah in jih prenese na naša polja. To ni majhna naloga, kei je treba delo teh živalic mesece in leta proučevati v njih domovini. Razne rastlinske škodljivce je mogoče uničevati tudi z gotovimi kemikalijami. Prej pa je treba natančno poznati vse življenske navade različnih škodljivcev, njih občutljivost za razne strupe, in najti je treba tudi najprimernejši način, da se jim pride do živega. Poljedelski department ima torej v službi, poleg kemistov, tudi učenjake številnih drugih strok. Velike armade najrazličnejših ekspertov so vedno za-posl jene v boju proti malim rastlinskim škodljivcem, ki bi v kratkem času opustošili obširne pokrajine, če bi se jim pustila prosta pot. o------------- Preveč blagoslova. Blizu mesteca Osorno v republiki Chile je 221etna Angelina Alvarado porodila petorč-ke, in sicer pet deklic. Vseh pet detet pa je v teku 18 ur pomrlo. KADAR GORIJO OLJNI VRELCI Olje je dandanes prav tako velikega pomena kot premog, v nekaterih ozirih pa še večjega. Znano je, da nekatere železnice. rabijo izključno olje za lokomotive, istotako tudi mnogi moderni parniki. Pred vsem pa rabijo neizmerne količine olja avtomobili, katerih je okoli dvajset milijonov v Združenih državah. Tudi za letala se rabi olje, dalje za motorne čolne in stotere druge stroje. Na milijone sodov olja se porabi vsaki dan samo v tej deželi. V naših južnih in za-padnih državah pa vrtajo nove oljne vrelce dan za dnem. Nad vsakim aktivnim oljnim vrelcem je postavljen nekak železen stolp, s potrebnimi pripravami za odvajanje olja v čistilnice, oziroma rezervar-je. Tak stolp, ki je navadno najvišji predmet daleč na okoli, zelo rad privabi iz oblakov strelo, ki zažge oljni vrelec. Včasi nastane požar vsled goreče trave v okolici, toda največkrat je blisk povzročitelj oljnega požara. Iz zemlje brizgajoče olje, katero je blisk zažgal, tvori v trenotku velikanski ognjeni steber in takšen požar pogasiti ni igrača. Pravzaprav se tak ogenj ne more pogasiti, ampak samo “upihniti”. V vsakem večjem oljnem okrožju se nahaja po 50 ali več ognjegascev, ki se, vajeni svojega pošla. Včasi morajo ognjegasci prifrČati \ letalu, da se ne zamudi prevej časa, kajti požar uniči vsake minuto mnogo dragocenega olja ali plina. Požar oljnega vrelca razširja strašno vročino in gasilci, ki se mu hočejo količkaj približati, oblečeni morajo biti v obleko iz asbesta, kakor nekaki potapljači. V luknjah za oči je vdelana prozorna tvarina “mica”, ker steklo bi se v silni vročini zdrobilo. Gasilca, ki se približuje požaru, oblivajo iz daljave z močnimi curki vode, kar nekoliko zmanjša vročino. Ognjegasec nese h kraju ognja, in sicer kar naj bližje more, veliko, v asbest vdelano bombo, ki vsebuje kakšnih petnajst kvortov močnih raz-strel.jiv. Ta bomba je zvezana z žico in jo gasilec električnim potom zažge iz varne daljave. Nastane silna eksplozija, ki steber gorečega olja naravnosi pretrga pri tleh. V višinah se ognjeni plameni še obdržijo za trenotek, toda predno jih more doseči novi curek olja, ugasne jo. Včasi Ijjrva l^azstrelba ni dovolj močna in treba je predstavo ponoviti z večjo bombo, da napravi dovolj “sape”. IZ URADA VRH. ZDRAVNIKA Vsled poprave mojega urada na 600 Grant St., Pittsburgh. Pa., bom imel, začenši z 20. aprilom 1927, začasne uradne prostore na 612 Grant St., to je samo par vrat severno od sedanjega urada. Vsa pošta pa se lahko pošilja kar na moj stari naslov, to je na 600 Grant St., Pittsburgh, Pa. DR. JOS. V. GRAHEK, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote. o-------------------- Umna žabjereja. Žabjerejec Emil Hendrich v Washingtonu, Mo., namerava povečati svojo čredo dolgokra-kic na 18,000. Dozdaj jih ima samo par sto. Proda jih lahko po $3.75 do $12 ducat. IZ NAŠIH KRAJEV I ONSTRAN MORJA V Linču je dne 27. marca umrl nemški pesnik Edvard Samhaber, ki je zelo ljubil Prešernove pesnitve in jih večje število prevel v nemščino. Leta 1880 je z LevČevo pomočjo ustvaril znamenite “Preširen-klaenge,” katera knjiga je bila pri Nemcih zelo prijazno sprejeta. Med drugimi je ljubko prevodena tudi “Luna sije.” Pesnik Samhaber je bil rojen v Freistadtu na Gornjem Avstrijskem leta 1846. Od leta 1878 do 1890 je služboval kot profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Samhaberju, ki je v dovršeni obliki presadil našega Prešerna v nemški Parnas, ohranimo tudi Slovenci prijazen spomin. Nedavno je bil otvorjen tretji kinematograf v Trbovljah, in sicer v Društvenem domu. Ker obstoji en kino tudi v Hrastniku, so v občini skupno štiri kinematografi, torej že eden več ! kakor v Ljubljani. i O Dalmaciji je napisal Robert Misch v “Neue Freie Presse” navdušen slavospev. ■ Imenuje jo “evropski paradiž,’ ki nima primere. Dubrovnik je piscu, pravi pokrajinski bi-; ser, električna železnica iz Gru-ža v Dubrovnik pa “najlepše le-1 žeču cestna železnica, ki jo je kdaj poznal.” O Boki Kotorski pravi, da se da primerjati samo s čudovitimi zalivi na Norveškem, samo da je bolj plamteča in bolj slikovita, o Dalmaciji vobče pa je mnenja, da se “Italijanska riviera jedva da j primerjati s to čudovito pokra-j:”~, ki nima primere in ki jo I Mi a ljubiti vsak, ki jo je kdaj i videl.” ----- Po 14 letih se je oglasil iz Amerike 29-letni Vinko Arko. rodom iz Sodražice na Dolenjskem. Arko je odšel leta 1913 v Ameriko v 15. letu svoje starosti ; od takrat ni bilo nobenega sledu več o njem. Te dni pa j je pisal svojim staršem, da je v Chicagu v policijski službi kar je seveda zelo razveselile starše in vso družino Arkotovo. tem bolj, ker so ga že od leta 1914 pogrešali. Na seji poslanske zbornice v Rimu dne 23. marca, na kateri so razpravljali o proračunu prosvetnega ministrstva, je povzel besedo tudi poslanec dr. Besednjak, ki je v svojem govoru nastopal proti šolski politiki ministra Fedeleja, ki se je lani posebno izkazal z odpuščanjem slovanskega učiteljstva iz službe. Dr. Besednjak je naglašal, da je v odpustitvenih odlokih naučnega ministra, ki jih pošilja slovanskim učiteljskim močem, naveden vzrok, da so odpuščeni iz službe zaradi njihovih čuvstev, češ da so nasprotna Italiji. Prosvetni minister postopa pri tem na podlagi informacij, ki jih dobiva od ene ali druge strani. Učitelji smejo samo zanikati obdolžitev, rednih disciplinarnih preiskav pa minister noče odrediti, čeprav so nekateri učitelji za to prosili. Dr. Besednjak, ki so ga nekateri poslanci med go-\ vorom neprestano prekinjali z medklici, je odločno nastopil tudi proti raznarodovalni poli-■ tiki, ki jo vodi minister Fedele 1 do jugoslovenske narodne manjšine v Italiji. VSAK PO SVOJE V deželo prihaja general Zeleni Jurij na čelu zmagovite južne armade. Severne čete, katerim poveljuje general Burja, se umikajo v divjem neredu. * V nekem ameriškem listu sem čital, da se je madžarski ministrski predsednik, grof Bethlen, nedavno mudil pri Mussoliniju, kateremu je svečano obljubil, da ne bo zahteval obnovitve avstro-ogerske monarhije. To je zelo verjetno, Ce bi madžarski grof zahteva' od Mussa, da mora vrniti južne Tirole, Reko, Trst in Julijsko Krajino, zletel bi bil iz palače na kraju, kjer ni vrat. * Na predvečer županskih voli-litev v Chicagu je bil tam ustreljen od nekega policista lnitle-gar Drucci. Njegovi stanovski tovariši so ga pokopali v krsti, ki je stala $10,000, katero so obložili z venci, vrednimi $30,-000. Kdo bi -si bil mislil, da je butlegarski stan tako častitljiv in spoštovan! Avtomobilisti pripovedujejo, da so pred velikonočnimi prazniki videli na neki farmi v okolici Clevelanda sledeči napis: “For Sale Horse Eggs.” Bogve ali se iz takih jajee izležejo žrebeta ali zajci! ♦ Nemčija se rada postavlja pred svetom, da je dežela iz-obraabe in strahu božjega. Pa so na Westfalskem nedavno neko gospo Lande do smrti pretepli, češ. da je čarovnica, ki je povzročila kugo med živino. Nesrečnica je bila šele tri tedne poročena in pretepati jo je pomagal tudi njen ljubeznjiv’* možiček. * Naši stavci postanejo včasi neprostovoljni humoristi. Pretečeni teden je eden teh stavil kratko črtico o močvirskih ribah Alaske, pa je pri tem pre-j skočil vrstico in čitalo se je sledeče: “Močvirja Alaske mrgo- lijo neke vrste črnih rib, ki vo ' zijo sani . . .” $ Nemcem se mora priznati, da znajo v denar spraviti vse, od strojev do umetnega gnoja. Pa j še dosti slabejše stvari grede ;v denar. Vojvoda Coburg-Go-i tha začel je zadnje čase bogatim Švedom prodajati plemiške | naslove in si s tem “prislužil” lepo premoženje. Še v Ameriko naj jih nekaj eksportira. | Bogati butlegarji, ki žrtvujejo $30,000 za nagrobne vence, bO-do tudi radi plačali par tisoča kov za plemiški naslov. ■H I Vsaka stvar, ki je prepoved«. ; na, stokrat bolj diši kot se spo-idobi. To se je začelo že pri j Adamu in njegovemu jabolku in se nadaljuje v ameriški prohibiciji. V Italiji so gotovi ple-'si prepovedani, drugi pa strogo regulirani; zato se pleše po skritih krajih bolj kot kdaj poprej. Tako imajo v Makaroniji j olesno butlegarstvo. * 1 “Slovenci, kje so naše meje?” vprašuje neka pesem. Ni jih. ■ Slovence najdete od Canade do Brazilije, od Sibirije do Egipta, v ameriški armadi, v francoski * tujski legiji in v italijanskih ' polkih v Libiji. Zadnje čase so pričele italijanske vojaške ob-: lasti pošiljati slovenske Krašev- * ce celo na Kitajsko, da tam branijo čast solnčne Polentarije. 5 Toda Italija se moti, če misli na tak način zatreti slovenski (Dalje na 2. ctrani) 'JVotJa. Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTB Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru 'Naročnina sa člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, z a inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Ovtmed and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. NO. 16. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) živelj. Pokojna Avstrija je začetkom svetovne vojne poslala po večini slovenski tretji vojni kor v najhujši vojni metež v Karpate, toda Slovenija še danes stoji, stare Avstrije pa ni več. * V mestu Manistee, Mich., je nedavno umrl neki R. G. Peters, star 95 let. Mož je dvakrat napravil nad milijon dolarjev premoženja, in ga obakrat zgubil, tako da je umrl skoro v revščini. Jaz sem k sreči še od vseh treh reči oddaljen za več kot pol stoletja, namreč od obeh milijonov in od 95 let. O profesorjih se pripoveduje, da so najbolj razmišljeni in pozabljivi ljudje na svetu. Eden takih je nedvomno neki poljedelski profesor v Kansasu. Neki dan je kupil mož nove hlače in jih prinesel domov, drugo jutro pa jih je pozabil na stolu. Žena, ki je po njegovem odhodu našla hlače doma na stolu, je takoj telefonično vprašala vodstvo šole, če je njen mož prišel v šulo s hlačami . . . * Pred velikonočnimi prazniki se je iz New Yorka odpeljalo na otok Bermudo nad tisoč ameriških bogatašev. Bermuda ima krasno južno podnebje, najlepše velikonočne lilije in ogromne množine dragocenih kapljic, ki vsebujejo nad pol procenta alkohola, ker spada otok pod angleško zastavo. Sicer ni nikjer zapisano po kakšnih opravkih so se podali ameriški izletniki na Bermudo, toda stavil bi vsebino uredniškega koša, mojo izgubljeno mare-lo in še moj lanski slamnik po vrhu, da niso šli tja gledat velikonočne lilije . . . A.J.T. -0- TEDEN POGOZDOVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) milijone mladih redwood dreves; od tam jih presadijo v go zdne goličave. Upravitelji teh družb računajo, da se jim bo to pogozdovanje izplačalo. Redwood drevje raste izredno hitro in dasi je na pacifičnem obrežju mnogo tisočletnih ali večtisočletnih dreves, s tem ni rečeno, da rabijo toliko časa za dorast. Redwood drevo do-raste namreč že v štiridesetih letih, da je porabno v lesni trgovini. Lesne družbe posadt vsako leto velike gozdne komplekse z mladim redwood drevjem. Gozd, ki je bil posajen na primer lani, bo goden za posekati čez 39 let, letos posajeno drevje se bo sekalo čez 40 let, prihodnje leto posajeno drevje čez 4.1 let itd. Sistematično pogozdovanje se vrši tudi v nekaterih državah na atlantskem obrežju, kakor tudi v južnih državah in Rocky Mountains okrožju. Zdrav ra zum in hladna preračunljivost Američanov je končno zmagala nad lahkomiselnostjo prej-šne generacije, ki je gozdove samo izkoriščevala, dorast pa je prepuščala slučaju. D O P SVETI JURIJ Sveti Jurij konja belca prek poljane jaha; sveti Jurij z zlatim mečem v solncu krepko maha. Sveti Jurij tisoč živih ptičkov s sabo pelje, sveti Jurij tisoč živih rož prek polja stelje. Sveti Jurij čilo jezdi čez polje, čez njivo, sveti Jurij deklicam mežika nagajivo: - Deve moje, kdaj pa, kdaj pa bomo svato-vali ? — “Sveti Jurij, o da bi že vendar kmali, kmali!” (France Zbašnik) Pomen prijateljstva. Teško si je predstavljati, kako bi človeštvo eksistiralo in napredovalo, da ga ne veže nit medsebojnega prijateljstva. Če bi vladalo na svetu samo nezaupanje in sovraštvo, življenje pač ne bi bilo vredno svojega imena. Sreča, da je menda vsakemu človeku prirojen čut za prijateljstvo, in da si vsakdo želi prijateljstva. Da obstaja ta prirojen čut prijateljstva, se najlepše pokaže o priliki kakšne velike nesreče ali katastrofe. Popolnoma tujim in nepoznanim ljudem, katere je zadela nesreča, pomagamo takrat, žrtvujemo se zanje in jih skušamo tolažiti. Ta prirojen čut prijateljstva se kaže tudi v tem, da je primeroma le malo ljudi tako hudobnih, da bi namenoma hoteli škodovati svojim bližnjim. Za večino ljudi velja pravilo: če že ne morem pomagati svojemu sočloveku, mu tudi škodovati nočem! In ravno splošnemu pripoznavanju tega pravila se moramo zahvaliti, da je življenje na svetu vsaj tako, kakoršno je. Seveda pogazi to pravilo mnogokrat naša naravna sebičnost. 'Kljub vsej sebičnosti pa najdemo v življenju prijatelje, ki nam ne bi hoteli škodovati, četudi bi imeli sami dobiček od tega. In takih prijateljev imamo mnogo več, kakor si navadno predstavljamo. Najdemo jih v vseh slojih in na vseh naših potih. Čim več pridemo z ljudmi v dotiko, tem več jih spoznamo. Morda so ljudje, s katerimi se shajamo, povsem drugačnih nazorov kot srno mi, pa nas vsled tega vendar ne sovražijo in bi nam pod nobenim pogojem ne hoteli škodovati, četudi bi imeli sami dobiček od tega. V splošnem je pa svet neke vrste ogledalo, ki nam vrača našo lastno sliko. Ako zaupamo ljudem, s katerimi se shajamo, zaupali nam bodo tudi oni; ako jih sumničimo, nas bodo tudi oni sumničili. Zaupanje vzbuja zaupanje, prijateljstvo vzbuja prijateljstvo. Ni pa zlepa kaj gršega kot zloraba zaupanja in prijateljstva. Vse na svetu se more odpustiti, zloraba zaupanja in prijateljstva pa nikoli. Vsakdo si želi mnogo dobrih in odkritosrčnih prijateljev; našel pa jih ho le, če je sam tak, da jih je vreden. Koristne čebelice se zbirajo na.cvetju, ostudne muhe in govno-brbci pa na gnojiščih; slavci pojo v cvetečem jazminu, vrane in jastrebi pa se zbirajo ob mrhovini. Kdor ve o vsakem človeku povedati kaj slabega, bo imel malo prijateljev. Vsak pameten in dostojen človek se zaveda, da ima dovolj lastnih napak, in če pride do pometanja, bo začel pometati pred svojim lastnim pragom. Kdor pripoveduje danes meni o tvojih napakah, pripovedoval bo jutri tebi ali drugim 1110-j.e napake. In ne gleda se, če so te napake resnične ali pa izmišljene. Sicer pa, kdo more povsem pravično soditi kaj je napaka in kaj ni? Kar se nam zdi napaka v enem slučaju, je morda čednost v drugem. Pri presojevanju napak svojega bližnjega, bi morali vedno pomisliti, da ne poznamo in ne bomo nikdar popolnoma poznali njegovih razmer, in da bi mi sami na njegovem mestu morda streljali še večje kozle. Niso vsi ljudje enake narave, niso imeli enakih prilik za izobrazbo in enakih živijenskih izkušenj. Pravilno je, če prilika nanese, da povemo o svojih znancih, kar vemo dobrega in lepega o njih, in če nič dobrega ne vemo, je najboljše da molčimo. Izjema naj velja le tedaj, če hočemo prijatelja obvarovati morebitne škode. • Nedostojno in pametnega človeka nevredno je tudi sovražiti, prezirati ali žaliti ljudi, ki niso našega mišljenja v enem ali drugem oziru. Če glede vere, politike ali drugih zadev niso takih nazorov kot smo mi, s tem še ni rečeno, da niso vredni našega spoštovanja in prijateljstva. Morda so v zmoti, toda zmota ni greh. Tudi mi smo se že mnogokrat motili in se še bomo. S tem seveda ni rečeno, da ne bi smeli zagovarjati svojih nazorov, če nanese prilika in prostor. Take debate pa bi morale biti kar najbolj prijateljske, dostojne in stvarne. Kogar ne moremo pridobiti z mirno in stvarno besedo, ga tudi z zmerjanjem ne bomo. Pomnimo, da za zmerjanje ni treba dosti inteligence. Končno tudi ne bi smeli pozabiti, da imamo kljub nekaterim različnim osebnim nazorom, mnogo skupnega kot ljudje, kot Američani, kot Slovani in Slovenci, in da v teh ozirih lahko delamo roko v roki. Jugoslovanska Kat. Jednota, ta trdna in vzorna jugoslovanska podporna organizacija, nam ne jamči samo svoje pomoči v boleznih in nesrečah, ampak nas uči tudi prave tolerance, prijateljstva in bratstva. Širimo njene ideje, pa bomo v ožjem smislu koristili sebi, v širšem pomenu pa tudi vsemu narodu in vsemu človeštvu! Gowanda, N. Y. Nad 35 let živi slovenski rod v tem malem, a jako prijaznem mestecu Gowanda. Toda slavnosti kakoršna je bila prvi dan tekočega leta, poprej za tu živeče Slovence še nikoli ni bilo. Dan novega leta 1927, ostal nam bo v trajnem spominu, kajti na ta dan bila je slovesno otvorjena naša Slovenska dvorana. Podrobnosti sedaj ne bom opisoval, ker je že pozno, rečem le toliko, da so v prvi vrsti vse hvale vredne naše vrle gospodinje in dekleta, ki so tako izvrstno okrasile prostore, ter priredile okusno večerjo, katere se je vdeležilo nad 200 gostov, večina tukajšnjih domačinov, kateri vsi so se jako pohvalno izrazili o našem tako vzajemnem delu in prireditvi. V drugi vrsti so naši fantje godbeniki in drugi, ki so nam voditeljem pomagali pri tem za nas dokaj trudapol-nem delu. Obenem pa prosim posebno fante • godbenike, da naj bi ne vzeli tako za zlo, ker se j« Girardčan v žarkometu malo pošalil, da bi radi tega godbo opustili, kakor sem čul. Mi voditelji in z nami večina, katera je bila zato, da se je ta potrebna dvorana postavila, morali smo tudi že nekatero pogoltniti, toda kljub temu vztrajamo in bodemo vztrajali. Kajti zadoščenje nam je bilo takoj na otvoritvi, kjer se je napravilo tako nepričakovano lep dobiček, in tako tudi na drugih dveh veselicah, ki smo jih _ priredili v predpustnem času. V postu smo si pa privoščili malo počitka, in na voditeljski seji dne 8. aprila se je sklenilo, da se takoj po Veliki noči zopet prične. Prva plesna veselica bila je določena za prvo soboto po Veliki noči, to je dne 23. aprna, pričetek veselice ob 8. uri zvečer. Radi godbe in drugih podrobnosti še ni bilo določeno, toda skrbelo se bo, da bo v prvi vrsti Slovencem, kar najbolj mogoče ustreženo. Končno naj še omenim, da je bil naturalizacijski termin na Supreme Court v Little Valley dne 4. aprila, o kateri priliki je tukajšnjih 15 rojakov in rojakinj izvrstno prestalo tozadevne izkušnje, ter so vsi dobili zaželjene državljanske papirje. Ako se ne motim, je sedaj nas Slovencev tukaj okoli 52 družin, od katerih kakih 40 lastuje svoje domove. Z malo izjemo smo vsi državljani te velike nove domovine. Vsem novim državljanom kar najiskreneje častitam. Pa na zdravo in veselo svidenje dne 23. aprila, v naši krasni Slovenski dvorani! Karl Strnisha. S pola. Nedavno sem poročal v Novi Dobi, katero redno dobivam za seboj, da se poslavljam bd Californije. Ko to pišem sem na vlaku, 3903 čevlje nad morsko gladino, nekako na meji med Californijo in Oregonom. 'Pu povsod je letošnja pomlad skoro za en mesec zapoznela; lansko leto je bilo tu že začetkom marca toliko sadja v cvetju, kot se letos vidi začetkom aprila. Deževno, mrzlo vreme napravilo je mnogo škode. Kakih deset nr sc že vozim iz mesta Sacramento, ob reki istega imena vedno navzgor in navzgor. Pri mestu Sacramento je reka široka in mogočna, da plovejo po njej parniki, tu ob meji Oregona, kjer je njen rojstni kraj, pa je še mala, toda precej deroča. Poteka v ovinkih in preko nje vodi 18 železniških mostov, tako, da j'o potniki vidi zdaj na tej, zdaj na drugi strani proge. Vse te soteske je nekdaj pokrival gozd, toda zdaj je vide- ti večinoma le skalovje in ob-žgane parobke. Kar ni uničila sekira, je uničil ogenj. Privozimo do znamenitega mineralnega vrelca, ki izvira izpod gore Shasta, katera se vzdiguje 14,380 čevljev visoko-. Tam vlak postoji, da se potniki lahko napijejo sveže mineralne vode. Potem vozimo še nekoliko navzgor, nakar se obrne vlak navzdol proti nižinam Portlanda v Oregonu. V vznožju Mount Shasta se nahaja znamenita farma lisic, katere gojijo tam zaradi drage kožuhovine. Mineralna voda izpod gore Shasta, se dobi tudi na prodaj v raznih krajih Californije. Malokomu je znano, da v visokih californijskih gorah zapade več snega kot v mnogih severnih državah; seveda gorkih nižin ne doseže. Ta sneg se potem topi in voda se steka v velike rezervarje, iz katerih jo irigacijski sistemi napeljavajo tja, kjer je potrebna za poljedlstvo. Ta voda potem namaka kraje, ki bi bili drugače pustinje, kar so v resnici bili pred napeljanjem iri-gacije. In zdaj raste tam najfinejše grozdje, sadje, ki ga ves svet pozna, zelenjava, sploh vse kar hočete. California je zanimiva dežela, kjer morete videti na gorah sneg, nižini pod njimi pa cveteča drevesa in zoreče oranže in le-mone. Matija Pogorelc. Claridge, Pa. Društvo sv. Mihaela, št. 40, J. S. K. Jednote je na seji meseca marca sklenilo, da priredi prvo . pomladno veselico na belo soboto, to je 23 aprila. To je prva veselica v Slovenskem Narodnem Domu od pustne sobote, in vem, da je marsikateri že teško prenašal dolgi postnT čas. Avditorij Slovenskega Narodnega Doma je dobro znan vsem zabave željnim v Claridge in okolici. Pri tej priliki naj še omenim, da je bila plesna dvorana Slovenskega Narodnega Doma v postnem času moderno izboljšana in olepšana, tako da bo nam vsem v ponos, ker bo ena najbolj moderno urejenih dvoran v tej okolici. Vabim vse člane in članice društva št. 40 J. S. K. Jednote iz Claridge in drugih naselbin, kakor tudi druge Slovence in Slovenke in člane drugih bratskih podpornih organizacij, da nas obiščejo 23. aprila zvečer in si ogledajo naše preurejeno narodno svetišče. Veselica se bo vršila v korist društvene blagajne. Za dobro postrežbo bo skrbel v to svrho izvoljeni odbor. Z bratskim pozdravom, Anton Kosoglav, tajnik društva št. 40 J. S. K. J. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 w Katol. Jednota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URA1) V ELY, JMLNN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNJK, 4905 Butler St., Pittsbugrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Eail Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 101.3 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clafr Ave., Cleveland, O, Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor, tudi denarne pošiljatve 1 C nn^iKoi a nlnirnann i nilrn \ fr rt nuiiA'tkA n 1 n n M «X! 1 ! „ _ _ lil #Y 1C ; l ‘ h ! G i it bdi ID X itir frn eoi PO; l Jry N N: jhi; e: en, Ptc h led naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre* membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P* obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani sli članicami. Pg K‘ Ib] IV,- kojni je vstopil v naše društvo, oziroma Jednoto dne 10. septembra, 1926. Potem ga je zadela sušica, na kateri je bolehal samo tri mesece. Star je bil 48 let, in kolikor je meni znano, nima v Ameriki nikakih sorodnikov, v stari domovini pa dva sestri. Pokojnik je spadal k našemu društvu, to je št. 84 J. S. K. J. in k društvu št. 201 S. N. P. J. v Ludlowu, Colo. Obe društvi skupno ste mu priredili lep pogreb. Pozdrav vsem članom ih članicam J. S. K. Jednote! Matt Karcich, tajnik društva št. 84, J. S. K. J. Detroit, Mich. Članom in članicam društva Triglav, št. 144 J. S, K. Jednote je znano, da je bilo sklenjeno, da priredimo veselico na 23. aprila zvečer. Ta veselica se NE BO vršila radi razmerja glede dvorane. Pod pogoji, katere so nam nudili lastniki dvorane, ne bi bilo mogoče napraviti nikakega dobička, ampak raj še izgubo. Zato se je društveni odbor sestal z veseličnim odborom in veselico preklical. Prosim torej, da člani to upoštevajo. Dalje so vabljeni vsi člani in članice na prihodnjo sejo, katera se bo vršila 1. maja ob 9:30 dopoldne v navadnih prostorih. Na dotični seji bomo razmotri-vali, kaj se bo dalo napraviti v bodoče. John D. Judnich, tajnik dr. št. 144 JSKJ. Trinidad, Colo. Tem potom mi je sporočati žalostno novico, namreč, da je dne 6. aprila tu preminil član društva sv. Andreja, št. 84 J. S. K. Jednote, John Rus. Po- Finleyville, Pa. Pri vsaki organizaciji, naj bo te ali one vrste, je treba, da se člani udeležujejo sej in po potrebi primejo tudi za kakšno delo, kajti drugače se ne more računati na napredek. Pri našem društvu sv. Frančiška, št. 148 J. S. K. Jednote bi bili morali že predzadnjo sejo voliti društvenega blagajnika, kar pa se ni zgodilo, ker ni bilo članov na sejo. Podobno je bilo 10. aprila. Bila je seja in treba bi bilo voliti odbor, pa ni bilo koga voliti. Tako je skoraj pri vsaki seji. Zato apeliram tem potom na člane in članice društva št. 148 J. S. K. Jednote, da se bolj za nimajo za društveno poslovanje. Poživljam jih, da. se zanesljivo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 8. maja ob eni uri popoldne v S. D. v Hackettu, Pa. Z vsakim, ki se prihodnje seje ne bo udeležil, se bo postopalo kot določajo pravila. Frank Pernishek, tajnik, Box 56, Finleyville, Pa. Reading, Pa Naznanjam članstvu društva sv. Jurija, št. 61, J. S. K. Jednote, da je bilo na redni seji dne 9. aprila sklenjeno, da plača vsaki član in članica 75 centov v društveno blagajno. To naj vpoštevajo člani, ki pošiljajo svoj asesment po otrocih, da priložijo k običajnemu ases mentu še 75 centov za društveno naklado. Isto velja za od- • v daljene člane, ki pošiljajo asesment po pošti. Toliko v obve stilo vsem. Anton Jaklič, tajnik društva št. 61 J. S. K. J. PREKLIC Podpisani tukaj prekličem vse, kar sem govoril čez naše društvo in kar sem pisal na predsednika porotnega odbora, sobrata Antona Kočevarja. Obljubim tudi našemu* društvu, da od zdaj zanaprej ne bom več kaj nečastnega govoril čez društvo sv. Feliksa, št. 101, J. S. K. J. v Walsenburgu, Colo. V aši potrdilo se lastnoročno podP > A šem. Mike Medved, 1st član društva št. 101 J. S. K. % : |> Cleveland, ^ £ Bilo je že enkrat poročai%~~ da društvo Marije Vnebovzewoi št. 103 J. S. K. Jednote pMr®T : plesno veselico v nedeljo ^|° < aprila. Danes hočem podati kaj natančnejših podatkov. ^tV; selica se bo vršila v nedel/fut 24. aprila, 1927 v zgornji d' ^e rani Slovenskega Doma nK Holmes Ave. Pričetek ob mi uri zvečer. Vstopnice T' bodo prodajale po 35 centn'r^> kar je zelo malo za tako zabilo vo kot jo boste deležni, če Mlnlife. Za * bo na programu še nekaj Pf0v sebnega. Plesale bomo namr za piruhe in tista dekle, ki { bi največ piruhov, imela X, 1 prednost za “solo-dance” s stim fantom, katerega si bo ■ ma izbrala. f’ 1 Za lačne in žejne bomo poskrbele, tako da ne bo ti^T1 it [!!i 17 nikomur lačnemu domov žejnemu pa še manj. Izvrf1# 11 godbo za ples bodo preskf^ Resnick bratje; kdor ne bo Pj[’ sal po tistih melodijah, nii> Srn 0] več pomoči.. Vstopnice se ^'r11 ko kupijo pri društvenih u** nicah in članicah. • Na veselico so vabljeni prijatelji dobre zabave, pos' no pa še članice društva št. . J. S. K. Jednote, ki naj sc trudijo, da pripeljejo seboj 111 svoje prijateljice. Torej svidenje v nedeljo 24. apr’'*1 Anna Kovach lir ;re< '• Ji J. ^ jte Ma Mi u Its] Cleveland- On March 7th, 1927 Ti( George Washington Lodge fTv 180 S. S. C. U. held its f»T tleč the - Organizing Committee civ- meeting. It was through ardent work and cooperation *11 eeL the Sv. Janeza Krstnika No. 37 S. S. C. U. composed f the following members: L Frank Kačar, Mr. Frank rich, Mrs. Evstahy Brezo^j Mr. John Ausec, Mr. Joe ^ le, Mr. John Zalar, Mr. W Zakrajšek. , Twenty-seven new menll, were initiated into this \ 0V ep iii’fta] 9 S; I ft); h lodge, a large number foi’ time. Eleven members of Janeza Krstnika Lodge, tr** ferred to the George Wash1 I11 ton Lodge, making a tot^ thirty-eight members. i’ll. The following officers elected and sworn in: ' j.f) Mary Kalcic, president; ^ t ž 1 Julia Sprajc, vice presid^i J Mr. Joseph Smole, secret^ Miss Mary Janezie, recordj secretary; Mr. August ^, treasurer, and the BoardI trustees consists of Christine Hren, Miss Jennie (Dalje n4 3. strani). er t ie. .s’ Ui DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) : and Mr. Frank Zori h. short meeting was held 1 the new officers acting. Ueorge Washington Lodge *;s meeting every second ay of every month in No- 4 in the Old Sloven-ational Home. All our ln&s are held in the well 'n American language. ■0r&e Washington Lodge is 10sed of young ladies and lg men and anyone seeking e>ship should see the Sec-'y Mr. Joseph Smole, 6112 ,^ve. This Lodge is cam-to increase its mem-'P- Application and doc-exPense are paid by the on'y during the cam- |e n. If ter i each meeting, the Pe Washington Lodge in-| to have refreshments [ ( u či‘ m . nJskim preduzečima inujrv° našeg sveta, ko ji 11 neposrednoj bližini se žavi Missouri. U n joj su naši odlični ljudi, čija je sposobnost; sprema i karakter podigla ovu institucij u na tako zavidnom položaju i ko ji od početka ru-kovode poslovima. Ovo je i po izgledu i u suštini jedan moderni pribor jednog savreme-nog i modernog novčanog zavoda. Nefali tu aman baš ništa. Na drugom spratu, sa lica zgrade, poredjane su, sedam na broju čistih, lepih i vidnih pro-storija za ured (offices), koji su lako pristupačni. Iza ovih, s jedne strane nalaze se pro-storije za društvene sednice i slično — sa druge sti'ane nalazi se veoma čista i vidna blago-vaonica (trpezarija, “Dining room”) u ko jo j se mogu komot-no smestiti 300 osoba. Uz ovu se nalazi moderno opremljena kuhinja sa svim priborima i prinadležnostima. Malo dublje iza ovih, ulazi se u veliku, im-pozanstnu dvoranu, u kojoj če se obdržavati velike narodne skupštine, zabave i drugo. Tu je podignuta velika pozornica na prostor od 60 prema 25 stopa, i odgovara svim potrebam? moderne pozornice. Na prvom katu, pored kino-pozorišta, nalazi se sokolana ili vežbaona, veoma visoka i prostrana. Tu su blizu i klut prostorije, kao i kupaonice, iza kojih se nalazi veliki uredjaj za entralno grejanje čitave zgrade. Osvetljenje i ostale instalacije po celoj zgradi, su naj praktični ji i naj moderni ji. Ova zgrada, ovaj Sokolski Dom ima stvarnu vrednost od $200,000, i ta činjenica služi našem narodu na čast i diku. Strani narodi ove zemlje, akc nam baš i ne pozavide, ono sigurno da če nas više ceniti i poštovati — dok se ovim uvere o našoj kulturnoj vrednosti Treba samo da vide pa da narr to odmah i priznaj u. U ovaj mesec, 23. i 24. aprik (travnja) biče 'svečano otvore-nje ovog Sokolskog Doma, i ta. veliki dogadjaj ostače ervenin slovima zabeležen u analima ov dašnje naše naseobine. Cine s< velike pripreme u tom pogledu jer izvesno je več da če vc broj sokola sa strane, doči prisustvuje ovoj svečanosti, je program ogromno velik i-za- li °uteau S * ni1’ Prema Ave. Louis rdim i .ose' J« e P* tu' t** ril*1 ich- id, fiP»i se proteze u u jednoj pra-zapadu, skoro i po njemu moguči aparat sa- grada 'GrJnr/j'1 U''c’’ * skoro u nebi ^ lizini trgovačkog i4ju ’ Louis, i na važnom "'»ki »toil ovi 11 ko- °.Iski Dom “ zgra’ t«k(j J°J '*e sretno spojeno Hje Praktičnim. Bez nje i duševne Roko Brnčič slasti. i Tomo Kelam. -o---------- 0v ičnii. 'Ie OVo najlepša i naj- “ja z!*-*-..,)., i. ■ ... t.. ■'eni Ograda, ko ju su Ju- • kon+ podigli pa Ifeca 'lnentu — i možda , „ oa u ?°kolant 10 1 °Pst ee I H d v te. ia Jugosloven- Jod^08t0l..Plat'na ograda zauzi-150 ’ stopa duž uli-°kUs * °Pa dubine, i svo-Nno§'.0m ^ jednostavnom e^ijy.CU Uvi'štava se medju Ogradama iw na ovoj 2era|i°St * rentabilnost ove fcacJrgj e Sast°ji se u tome ,Uz cel°g prednjeg ^ Se ’’kovinske lokale u lotl{i (,!‘.alaze trgovine prvo-°si wL?rivlačnost samo Tu OVog Sokolskog ei-no u ,']?. smešten i jedan slika vdjen teater pomič-/ ^oJ1;11 Je ^aPacitet od P * Sedi®ta sa još do- ]\^vih i0, Prostora. Od svi naj lepše je iu se na of1 tr» shi' ,t»' OP di’1' l0rn' V trd -nie ie. PREDAVANJE SLOVENSKE NARODNE Cl TALNICE V CLEVELANDU, V četrtek, na večer 21. apr la, ob pol deveti uri, v sokolsl dvorani Slovenskega Narodneg Doma v Clevelandu, prirei Slovenska Narodna Čitalnica i šesto predavanje. Predavate je dobro poznana osebnost m< ameriškimi Slovenci, povsod j poznajo in ga imajo radi, bodi radi zdravega in originalne* humorja, ki je tako dobro d šel našim slovenskim časor som, bodisi radi njegovej smeha in možate prijaznos Kot večletni potnik in dopis valeč, polegtega pa še vrtnar prijatelj rastlinstva, je on zt dober poznavalec cvetlic, kai rih ne manjka pri naši slove ski hiši. Ta večer predava n g. A. J. Terbovec, urednik No Dobe, o naravnem sorodstvu, obstaja med rastlinami, o p denju in negovanju vrtnih cvi lic, kakor tudi o domačem v narstvu. Predavanje mora 5 nimati vsako Slovenko, kate si želi imeti lep vrtič, kakor 1 di vsakega Slovenca, ako h( biti poučen o skrivnosti nars nega razvoja, ki obstoja v ra linstvu. Pri zadnjem predavanju, sta govorila g. Frank Ker urednik Casa in naš umetnik H. G. Perušek, je bilo nav: čih do tristo oseb. To kaže, je zanimanje do predavanj liko, da ljudje hočejb imeti v je obzorje na vseh poljih v< in razuma. Vstopnina je prosta, vsak je vabljen, da obogati njegovo znanje v svojo lastno korist. Pripeljite vaše prijatelje in prijateljice, dajte jim priliko, da se učijo in veselijc Su °enu o-Amerikanska Sa-Dr * druga “Balkan,” Ovu°s 8ia-in° ure- _ Ush, Xeoma odlična i so-^ ^ sVoir°Va na trečem a reda u čitavoj dr- IZ URADA GL. TAJNIKA 1 > lui RAČUNI MED DRUŠTVI S! IN JEDNOTO 1 ODRASLI ODDELEK za mesec marc, 1927 Št. dr. Dohodki Izdatki .. . 1 $ 876.44 $ 464.62 14! 2 553,48 231.50 . 3 158.01 84.oo 4 144.24 67.00 ; 5 222.38 190.00 6 578.06 1,107.00 9 509.31 1,444.00 11 150.66 298.00 12 285.58 85.3? 13 105.87 JL 'J 15 14 67.10 15 15 310.11 340.00 16 297.23 152.00 18 20 455.57 409.46 96.50 218.00 21 364.82 1,271.00 22 232.35 128.00 25 437.71 1,187.00 \ 26 679.79 273.00 27 123.97 111.00 28 94.31 i3i.oo fr 29 224.56 140.00 30 602.41 745.00 ’ 31 266.79 86.00 32 90.19 302.00 33 286.31 170.00 35 221.67 102.00 fg 36 693.61 288.00 37 1,140.95 729.00 39 392.17 233.00 1? 40 364.13 266.00 „ 41 91.83 31.00 42 285.88 35.00 1? 43 122.02 56.00 44 358.64 198.00 17 45 470.34 220.50 „ 47 147.38 46.00 17 49 283.64 262.00 ' 50 157.94 135.60 51 40.54 45.00 lg 52 64.06 36.00 53 307.13 227.00 „ 54 99.46 194.98 13.00 , 55 168.50 ^ 57 230.87 157.00 " 58 178.35 26.00 J 60 96.51 i 61 201.06 28.00 j. 64 45.33 r 66 368.93 ioi -i -i 802.00 68 li 69 85.85 i5.oo : 70 331.37 17.00 ‘ : 7i 464.37 176.00 ‘ 72 30.75 1* 75 173.63 323.00 ; ' 76 88.62 48.00 ' ' 77 191.24 142.00 ' 78 189.77 55.00 1 79 30.36 J. 1 81 90.73 47.00 J 82 184.43 83 83.04 108.00 J 84 85 107.69 235.30 456.00 : 1 99.50 : '. 86 1 87 a 88 100.97 121.35 151.04 1 54.00 } 15.00 h 89 177.10 99.00 e 90 70.27 i 92 141.40 d 94 368.51 58.00 a 99 147.70 51 100 13.14 a 101 132.83 103 278.36 162.00 e 1_ L04 135.79 ►v a 105 190.94 241.00 L 106 142.15 93.00 J‘ 107 90.26 51.00 11 108 181.60 10 109 138.34 24.00 e' 110 169.28 50.00 a: m 103.89 10.00 iS 112 91.82 / /e 114 360.47 254.00 kl 116 128.47 180.00 o- nl 52.2Q 90.00 118 81.66 15.00 t_ 119 56.49 a' 120 287.30 455.00 ra*121 38.75 28.00 122 316.04 453.00 ce 123 70.32 v‘ 124 96.16 5t' 125 89.14 122.00 126 56.17 133.00 ko 127 33.66 32.00 že, 12g 203.88 129.50 g' 129 164.55 1,030.00 !°- 130 43.93 32.00 da 131 114.73 104.00 /e- 132 217.05 230.00 BC' 133 rlf> 164.26 t 5 feb. 86.48 99.10 102.47 186.21 126.28 71.83 125.55 83.03 45.29 92.66 192.93 121.85 63.40 54.97 68.66 206.02 140.89 54.15 93.73 17.24 179.66 47.96 51.87 36.00 89.55 79.83 103.73 25.80 154.50 57.48 48.54 70.75 78.82 57.50 49.26 44.62 12.28 273.15 46.23 41.76 66.55 54.08 117.95 31.67 39.46 58.03 28.58 228.07 428.18 268.45 295.80 1,176.53 363.06 447.89 228.87 328.34 234.78 62.17 85.42 78.56 99.09 211.03 202.05 129.12 184.43 129.95 52.68 202.06 130.54 42.39 105.11 65.47 243.88 40.29 118.00 15.00 181.00 54.00 75.00 98.00 80.00 47.00 148.00 54.00 17.00 194.50 101.00 24.00 17.00 39.00 75.00 26.00 71.00 19.00 207.00 23.00 533.00 10.00 56.00 74.00 52.00 Skupaj $33,067.01 $21,466.05 Joseph Pishler, glav. tajnik. AČUNI MED DRUŠTVI IN JEDNOTO. MLADINSKI ODDELEK za mesec marc, 1927. Izdatki Št. dr. Dohodki 1 $ 36.45 2 25.95 3 3.90 • 4 4.65 5 4.80 6 19.95 9 5.70 11 4.05 12 8.40 13 11.65 15 4.35 16 12.15 18 13.50 20 21.00 21 6.90 22 6.65 25 19.80 26 36.60 27 1.80 28 1.95 29 18.90 30 17.40 31 6.90 32 2.25 33 12.30 35 8.40 36 27.90 37 25.20 39 13.80 40 10.95 41 6.30 42 9.60 43 • 3.45 44 9.60 $380.00 45 47 49 50 51 52 53 54 55 57 58 60 61 64 66 68 69 70 71 72 75 76 77 78 79 81 82 83 84 85 86 87 88 89 92 94 99 101 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 114 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168- 169 170 171 172 173 174 175 5 25 31 33 37 44 45 57 70 85 24.00 1.95 9.90 1.80 1.80 10.35 2.55 9.15 9.15 6.15 3.00 11.40 .45 17.25 7.65 4.35 8.25 13.65 .30 7.50 3.00 3.90 8.40 1.20 4.60 1.35 1.20 1.35 5.70 4.95 2.85 1.95 5.55 9.45 17.10 8.70 3.45 3.90 5.10 4.20 5.25 .90 10.05 3.15 10.60 2.70 .90 15.75 10.05 2.40 1.80 3.00 10.50 3.60 13.95 3.75 4.75 1.50 3.30 .30 3.15 8.70 3.15 2.25 9.30 2.25 3.15 3.75 4.86 4.05 3.75 1.05 2.85 1.20 2.10 2.25 1.65 3.15 .90 1.50 1.80 6.90 3.60 .75 2.55 .15 4.05 .90 .45 2.85 4.35 1.35 5.55 1.05 t .60 1.65 4.65 1.50 1.95 1.50 .90 5.40 1.05 1.35 3.90 .60 4.80 6.90 6.90 12.30 25.80 9.60 24.15 9.15 8.40 5.85 Jack London: KITOV ZOB (Za N. D. — V. J. V.) (Nadaljevanje) “Je že prepozno,” pripomni Erirola. “Cuješ li? Misijonar prihaja.” Bližno grmovje se je razdvojilo in iz odprtine sta stopala John Starhurst in njegov tova-iš Narau. Slavni škornji, v j iznašel je zanimiv način krm-* Ijenja. Tri palce nad vodo rib £inika je napeljal rešto elek-| tričnih žarnic, katere prižge t \ ko se zmrači. Luč privabi cele j roje komarjev in drugih ponočnih žuželk nad ribnik in ribe pridno hlastajo po njih. Dovolj gibanja. V Chicagu je bil nedavno vpokojen pismonoša Petei Perkett po 281etnem službova nju. Mož je tekom svoje službe raztrgal 228 parov čevljev in prehodil 142,728 milj, zato ni čudno, če je sit trdih mestnih hodnikov in se je podal na svojo malo farmo v Michigan. Jezersko dno se vzdiguje. Dno jezera Erie se, po izjavah učenjakov, polagoma vzdiguje, in sicer se zviša za približno pol čevlja v sto letih. Geologist Taylor pravi, da se bo površina jezera Erie v 1,600 letih vzdignila do višine jezera Huron kot je bila nekdaj in vode Velikih jezer se bodo izlivale v smeri proti Chicagu, vodopad Niagara pa se bo posušil. ------o------- KITOV ZOI5 (Nadaljevanje iz 3. strani) Kurenkovi so bili bogata hiša in starec je imel spravljen denar, toda nič na svetu ga ni moglo omečiti, da bi se doteknil prihranka. Zdaj, ko je starka slišala, da omenja mlajšega sina, ga je sklenila iznova prositi, naj mu pošlje vsaj rubeljček od izkupička za oves. Tako je tudi storila. Ko so odšli mladi na tlako in sta ostala z možem sama, ga je pregovorila, da je obljubil poslati Petruhi rubelj iz “ovsenega denarja.” In ko so namerili s prevejanih- kupov dvanajst četrtink ovsa in ga naložili na trpje sani, je dala staremu pismo, ki ga je spisal cerkovnik po njenih besedah, in stari je obljubil, da v mestu priloži pisa-[ nju rubelj ter ga odpošlje sinu. Starec, v novem kožuhu in kaftanu. s toplimi obojki od bele volne na nogah, je vzel pismo, vteknil ga v mošnjo, priporočil se Bogu, sedal na sprednje sani in se 'odpeljal v mesto. Na zadnjih saneh se je vozil vnuk. V mestu je starec rekel hišniku, naj mu prečita pismo, in ga je poslušal z zanimanjem in odobravanjem. Petruhova mati je pošiljala sinu v svojem pisanju prvič J svoj blagoslov, drugič pozdrave vseh, tretjič novico o smrti krstnega kuma in končno vest, da Aksinja (Pjotrova žena) ‘‘ni hotela živeti z nami in je odšla v svet. Slišati je, da živi dobro in pošteno.” Omenila je tudi podarjeni rubelj in dodala prav od srca, narekujoč cerkovniku s solzami v očeh besedo za besedo: “In še to, ljubo detece moje, golobček ti moj Petrušenjka. da sem si izplakala oči, ko žalujem po tebi. Solnčece moje ne-nagledno, zakaj si me ostavil . . Tu je stara zatulila in zajokala, rekoč: “Naj bo dovolj.” In tako je ostalo v pismu; toda Petruhi ni bilo usojeno dobiti ne sporočila, da mu je šla žena v svet, ne rublja niti ne zadnjih materinih besed. Pismo in denar sta se vrnila s pripombo, da je Petruha poginil na vojni, braneč carja, domovino in pravoslavno vero. Tako je zapisal polkovni pisar. Ko je starka prejela to sporočilo, je tulila, dokler je utegnila, potem pa se je lotila dela. Tisto nedeljo je šla v cerkev, opravila posmrtnino, vpisala Pjotra za spominsko i molitev in razdelila koščke blagoslovljenega kruha dobrim ljudem, da bi se spominjali “božjega hlapca Pjotra.” Tudi vojnikova žena Aksinja je jokala, ko je zvedela o smrti ljubljenega moža, s katerim sta preživela jedva leto dni. Žalovala je za možem in za svojim lastnim izgubljenim življenjem in se spominjala v svojem narekanju plavih kodrov Pjotra Mi-hajloviča, njegove ljubezni in grenke usode, ki jo čaka s sirotkom Vanjko, ter bridko očitala Petruši, zakaj se je usmilil brata, nje pa se ni usmilil, nesrečnice, ki se mora zdaj potikait okrog tujih ljudi. V dnu duše pa je bila Aksinja vesela Pjetrove smrti. Bila je namreč spet noseča s trgovskim pomočnikom, pri katerem je živela; zdaj je ni mogel nihče več zmerjati in nič ni branilo pomočniku, da je ne bi poročil, kakor je obljubljal, ko jo je nagovarjal k ljubezni. IX. Mihail Simjonovič Voroncov je bil vzgojen na Angleškem kot sin ruskega poslanika. Sredi ruskih višjih činovnikov ga je odlikovala evropska naobrazba, kakršno si našel redkokje v tistih dneh. Bil je častiljuben, toda mehak, prijazen v občevanju ž nižjimi in fin diplomat v svojih odnošajih z višjimi. Ni si mogel misliti življenja brez oblasti in brez pokorščine. Imel je vsa dostojanstva in redove ter je slovel za odličnega vojnika, da, celo za zmagalca Napoleonovega pod Krasnim. Leta 1852 mu je bilo že sedemdeset let, a vendar je bil še čisto svež in se je gibal živahno, zlasti pa je razpolagal z vso spretnostjo finega in prijetnega uma, stremečega po ohranitvi svoje moči ter po utrjenju in povečanju svoje priljubljenosti. Bil je zelo bogat, z doma in po ženi, rojeni grofici Branicki, ne glede na ogromno namestniško plačo; večino dohodkov je trosi1 za uredbo svojega dvorca in vrta na južni obali Krima. Zvečer dne 4. decembra, 1852 se je ustavila pred njegovim dvorcem v Tiflisu kurirska trojka. Utrujeni, od praha počrnel; oficir, ki je prinesel poročilo generala Kozlovskega o prestopu Hadžija-Murata k Rusom, -si je najprej razhodil otrple noge ir krenil nato mimo straže po širokih stopnicah, ki so držale v na-mestniški dvorec. Bilo je ob šestih zvečer in Voroncov je bi’ baš na poti k obedu, ko so mu javili, da je dospel kurir. Voroncov je sprejel kurirja brez odlašanja in je prišel zaradi tega nekaj minut prepozno k obedu. Ko je stopil v gostinsko sobo, so vsi povabljenci — kakih trideset ljudi, ki so dotlej sedeli okrog kneginje Jelizavete Ksaverjevne ali družno stali pri oknih — vstali in se obrnili z obrazi proti njemu. Voroncov je bil \ svoji običajni črni vojniški suknji brez epolet, z malimi naramnicami in belim križem za vratom. Njegovo obrito lisjaško lice se je prijetno smehljalo in oči so mežikale, ogledujoč zbrano družbo. Z mehkimi, naglimi koraki je stopil bliže, opravičil se damam zaradi poznega prihoda, pozdravil se z moškimi in krenil 1 gruzinski kneginji, 45-letni Manani Orbeliani ter ji ponudil roko da bi jo peljal k mizi. Kneginja Jelizaveta Ksaverjevna je podala roko potujočemu rdečkastolasemu generalu s ščetinastimi brki. Gruzinski knez je ponudil roko grofici Choiseulski, prijateljici Jelizavete Ksaverjevne. Doktor Andrejevski, pribočniki in ostali, ta z damo, oni brez nje, so sledili odličnim dvojicam Lakaji v nogavicah in šolnih so odmikali in primikali seda.jočim stole, dvornik pa je svečano nalival kadečo se juho iz srebrnega lonca. Voroncov je sedel pri sredi dolge mize. Njemu nasproti je sedla kneginja, njegova žena, z generalom. Na desnici je imel svojo damo, krasotico Orbeliani, na levici vitko, črno, rdečelično gruzinsko knežnjo v bleščečem nakitu, ki se je neprestano smeh ljala. “Excellentes, chere amie,” (Izvrstne, draga) je odgovori) kneginji na vprašanje, kakšne vesti je dobil s kurirjem. “Simon a eu de la chance,” (Semjon je imel srečo). In jel je pripovedovati tako glasno, da so morali vsi gostje slišati veliko novico, ki zanj ni bila več povsem nova: da se je Hadži-Murat, slavni in hrabri pomočnik Šamila, predal Rusom in ga pripeljejo jutri k njemu v Tiflis. moje orožje je le neznaten kol, ki kakor praviš, tebi ne more škodovati.” Bojevniki so misijonarja ostavili, tako da je ostal sam pred Bulijem, ki je slonel na velikanskem," grčavem bojnem kolu. Pridi k meni misijonski mož, in me premagaj,” pozval ga je Buli. “Takoj pridem in te premagam,” odvrne John Starhurst, Ler si pri tem obriše svoja očala, nakar počasi odide proti glavarju. Buli povzdigne svoj kol in čaka. “Pred vsem ti moram povedati, da od moje smrti ne boš imel niti najmanjšega dobička.” “Na to bo moj kol odgovoril.” glasil se je Bulijev odgovor. In na vsako misijonarjevo očitanje odgovoril je glavar jednako ter pri tem skrbno opazoval njegove okrete, da mu tako prepreči njegov skok pod povzdignjenim kolom. Sedaj, in sicer v prvič, je John Starhurst vedel, da smrt ni več daleč. Vsled tega tudi ni poskusil, da bi skočil na glavarja pod dvignjenim kolom. Stal je gologlav prav mirno pod pripekajočim solncem in glasno moli) — prava slika belega človeka, kateri prihaja med iznenadene divjake s svetim pismom, krog-Ijami ali pa žganjem v roki. Baš tako je stal tudi John Starhurst v skalni trdnjavi Bulija od Gatoke. “Odpusti jim, ker ne vedo kaj delajo,” pričel je moliti. “O moj bog! usmili se otočja Fidži in pomiluj otočje Fidži. O Jehova, usliši me v njega prid, usliši me v imenu tvojega sina, katerega si žrtvoval, da zamo-rejo tako potom njega vsi ljudje postati tvoji otroci. Vsi prihajamo od tebe — in vsi se vračamo k tebi. Dežela je v temi, o Gospod, dežela tava v temi. Toda ti si vsemogočen v voj e j rešitvi. Podaj tvojo roko, o Gospod, in reši Fidži, ubo-j?o kanibalsko otočje Fidži.” Buli je postal nestrpen. “In sedaj moram jaz odgovoriti,” dejal je glavar ter pričel vihteti svoj kol z obema rokama. Narau, ki se je skrival med ženskami in preprogami, je slišal udarec bojnega kola in se pri tem stresel. In potem je tudi slišal smrtno pesem in je vedel, da divjaki vlečejo truplo njegovega priljubljenega misijonarja k peči, ko je čul bese- de pesmi: “Vlecite me mirno; vlecite me mirno.” “Hvala, hvala, hvala.” In potem je tudi čul vpraša nje nekega bojevnika: “Kje je junaški človek?” In sto glasov je odgovorilo: “Odšel je, da ga odvlečemo v peč in skuhamo.” “In kje je strahopetnež?” vprašal je zopet nek glas. “Odšel je, da nas prijavi!” odgovorilo je sto glasov. “Odšel je, da nas prijavi! Odšel je, da nas prijavi!” Narau je zopet zastokal žalostnim glasom, kajti besede stare pesmi so bile resnične. Bil je strahopetnež — in tako mu ni preostalo nič drugega, nego da je zadevo prijavil . . . (KONEC) NAZNANILO IN ZAHVALA Pred dobrim letom je smrt iztrgala iz našega kroga dobrega soproga in očeta Josip Gillacha. dne 30. marca, 1927 pa je odšla za njim ljubljena hčerka, oziroma sestra Tillie Gil.ach v najlepši dobi cveta, stara šele 19 let. Po kratki in mučni bolezni pobrala jo je plučnica v Northwestern bolnišnici v Min-neapolisu, Minn. Pokojna Tillie je bila rojena 27. septembra. 1907 v Mesaba, Minn. Zadnjih 17 let je preživela na Pineville, Minn. Višjo šolo je dovršila \ Biwabiku, Minn., leta 1925 in pred smrtjo je študirala na University of Minnesota. Bila je zelo priljubljena med vsemi, ki so jo poznali. Soba, kjer je prerano ovenela cvetka ležala na mrtvaškem odru, bila je napolnjena z venci in cvetlicami, katere so poklonili prijatelji in sorodniki v zadnji pozdrav. Pokopali smo jo dne 4. aprila po zadušnici, ' katero je daroval Rev. J er s he, Aurora, Minn. Tem potom se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki so nas tolažili v žalostnih urah. Najprisrčnejša hvala za vse krasne vence, spiritual bouquets in splošno pomoč, katere smo bili deležni. Hvala za avtomobile za priliko pogreba in hvala vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ti pa, ljubljena hčerka in sestra, počivaj’ sladko v Tvoji rojstni deželi, zeleni gozdovi in sinja jezera našega severa naj Ti šepečejo Večno uspavanje. Ljubila si življenje in upala si na srečno prihodnost, toda oso-da je prekrižala Tvoje načrte, ob enem pa Te je tudi obvarovala razočaranj življenja. Zaspala si pokojno in mirno, kot zaspi cvetka na poljani, in za Teboj je ostal leji, tožno-sladek spomin. Žalujoči ostali: Theresa Gil-lach, mati; Joseph Gillach, brat; Theresa, Nellie, Anna, Mary in Josephine, sestre. Pineville, Minn., dne 8. aprila, 1927. Herman JUNGNITZ- JAG0DŽINSKU PROMINOL; Hawthorne, N. Y., 10. aprila 1927. Vječnaja pamjat. Victor J. Valjavec, svak. Mrs. Victor J. Valjavec Jagodžinskaja, sestra. Izšel je Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1927 CENA 50c s poštnino vred. Z nai'očilom pošljite znamke ali pa moneyorder na GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporok vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amen!® stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Največja in naj.starejša sldvenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseli vrst, gramofone, piane in radio vseh in izdelkov dobile pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Avb. in 930 E. 79th St., Cleveland, O. " — - - ..................... VABLJENI STE, da se pridružite našemu drugem« letošnjemu skupnemu potovanju v stari kra katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske lin^ “Paris-u” 4. junija t To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike *pa do danes. Knjiga ni samo .poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri “Ameriška Domovina” Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave. Kakor na drugih potovanjih te vrste bodo tudi ob tej P1'1'1 pripravljene za potnike posebne uirodnosti. Razume se, da I*01 imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane. .. Pišite nam po okrožnico o naših skupnih potovanjih. V nJ dobite pojasnjeno glede cen in drugih zadev. V Vašo korist ie, da se čim prej priglasite in rezervirate Pr stor, zlasti ako niste ameriški državljan. PRIHODNJE NAŠE SKUPNO POTOVANJE BO NA 16.3,1 LIJA, 1STOTAKO NA PREISKUŠENEM IN PRILJUBLJEN “PARIS-U.” Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopamo ^ večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hot®) naj že bo na Havre, Cherbourg, Hamburg, Bremen ali na Trst-Ako ste torej namenjeni v stari kraj, se obrnite na nas točna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena. ,, Kavno tako se obrnite na nas, kadar pošiljate denar v/1.3,, kraj, — kadar želite dobiti denar iz starega kraja, — kadar žf'.!, dobili kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite poobh*1^ izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino. Slovenska banka Zakrajšek & Češark, 45.r> West 12nd St. (med 9. in 10. Ave.) New York, N. =2^ ELC0 THEATER - ELY, MINNES0! V NEDELJO IN PONDELJEK, 24. IN 25. APR^‘ CORRINE GRIFFITH V SLIKI “TRI URE” (zgodba materinske ljubezni). \£.f X tt T* v MATIJA SKENDER, javni notar ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA. Telefon: CEDAR 3472 .;. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in ',fC T %* %« •I* VV druge v notarsko stroko spadajoče spise. Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. JOSEPH PALČER in LOUIS GORNIK lastnika trgovine American Clothing Co., Ely, Minn. Našemu slovenskemu občinstvu v Ely naznanjava, da sva otvorila trgovino z manufak-turnim blagom. V zalogi imava moške obleke, klobuke in čevlje. Nova zaloga ženskih oblek, klobukov in čevljev, kakor tudi druge drobnarije, spadajoče v to stroko. Priporočava se za obilen po-set naše trgovine, in zagotavljava vse odjemalce, da bodo zadovoljni s cenami in blagom. Trgovina se nahaja na vogalu Sheridan Street in Central Ave. Čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom! •r.r Imam na zalogi že nad 14 let UJBASOVE HARMONIKE" vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah Sl Q P 8( Zl ž 0| h H: <1: Oi tn <1 P n, sl r< d t( C d d Ci v Pi v ji p v n RUDOLF PERDAN ‘ SLOVENSKI JAVNI NOTAR Nazna'nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland. Oh«5 i M OŽKE in ženske krasne DRUGI SKUPNI IZLET V JUGOSLAV!) s parnikom “PARIS” dne 14. maja 1927. Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in kabinami v sredini parnika; kabine imajo po 2 in 4 postelje jih je tudi s 6 posteljami za družine. ^ Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane, prtu^K čekirana že tu v New Yorku skozi do Ljubljane in Trsta, bodo potniki tem brezskrbneje potovali. _ . M Vozni list III. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojni" kom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stan. J ni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek; nedržavlj®n ? čajo tudi head tax. elij| Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju in kdor je 'ia ■ ; otovati, naj se čimpreje prijavi. potov: TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom “ILE DE FRANCE” se vrši na 2. julija 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, ~ naj novejše ure, ^ prstane, diamante, verižice X\ in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in regali j e za društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata: IVAN PAJK 24 Main St., Conemaugh, Pennsylvania. I THE CENTRAL CO, ELY, MINN. t . JL £ se toplo priporoča vsem rojakom. Imamo na izbiro moških 'n5]liirf X oblek, srajc, klobukov, oxford čevljev, kakor tudi drugih mos v deških potrebščin. Ž Pri nas kupite lahko obleko, bodisi moško ali deško, na •j* odplačila. Mi jamčimo blago in naše cene so zmerne. THE CENTRAL CO. JE EDINA SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBI EK V *** ib & V zalogi imamo tudi vsakovrstno žensko blago po zmerni ter obleke in obuvala za otroke. Rojaki, tržite v Narodnem domu!