Cerkvene zadeve. V spoinin vlc. g. Maitina Sevnika, župnika ŠentPeterskega. II. Še kot sivi starček so se č. g. Sevnik svoje prve kaplanije v Šmariju radi spominjali. Leta 1838. so se preselili k Sv. Križu pri Slatini. Tukaj so se ogrevali posebno za godbo in petje, V razveseljevanjc goslov kopališčnikov svira namreč na Hlatini izbrana godčevska družba vsako jutro in pa o večernem hladu. Med tem se pa oglaša petjo slovenskih deklot, ki nalivajo zdravilno vodo v steklenice, ki so razpošiljajo daleč po svetu, (iospod feevnik so si omislili majhcn glasovir in pa flavtopiščalko, ter so posnemali doma, kar so na Slatini čuli, bodi-si godba, bodi-si petje. Porabljali so pa svojo umetnost se ve, da najraje v ta namen, da so povsod cerkveno petje in orgljanje boljše uredili. Leta 1844. so dobili Sevnik novo službo odkazano in sicer v prijaznib Konjicah. Pri obiskovanju bolnikov so se propričali, da se kmečki ljudje zdravnika lu in tam še huje bojijo, kakor bolezni same, to pa zavoljo stroškov, katere ubožček težko prenaša, če so tudi saini na sebi le zmerna odškodnina za zdravnikove skrbi in Irudne hoje. Za to so se Sevnik poprijeli hoineopatije, to je onega zdravljenja, po katerem je rajni dr. Štefan Kočevar daleč na okrog lepo slovel. Le malo čistih kapljic ali pa par drobnih krogljic so bolniku podali, in premnogim so pomagali — zastonj, brez povračila v denarjih, ker so vedeli, da to Bog povrne, kar smo ubožčeku dobrega storili. Štiri leta so opravljali potom Sevnik po raznib krajih službo farnega oskrbnika ali provizorja. SlabejSe službo od provizorske svoje dni ni bilo. Provizor imajo vsc dolžnosti župnikove opravljati, plačila pa svoje dni niso iineli določenega. S svojimi denarji so zemljo obdelovali in so morali potein včasi več lct so za to potezali, da sc jim je vsaj nckoliko povrnilo, kar so prej sami v gotovini odšleli. Ker si pa provizor vsakega kopača in groša ne morejo proti zapisovati in jn bilo zgubljcno, kar so s pismom spričali ni dalo, jo bila zguba skorej, da golova. Za plačilo so dobili 1. 1852. župnijo v Artičab, kjer so se noinudoma lolili cerkvenib popravil, ki so bila prepotrebna; zvonik so povzdignili in mu oskrbeli primerno visoko strešjo. Tukaj so tudi svojo Ijubezen do mladine s tem jasno pokazali, da ho se ponudili sairii za neplačanega učitelja tudi za vse posvetne predmote. Ena najslarejSih pa tudi najimenilnejših župnij za Sotljo je Sv. Peter pod slavnimi Sv. gorami. Če pa kdo tamoSnjo farno cerkev pogleda, se nebote začudi, čeS, kako se pa zamore v tej majhni cerkvici za blizo 3000 duš božja služba opravljati. Za to so inil. knezoSkof .1. M. Stepišnik k Sv. Petru za župnika poslali našoga podjetnega g. Sevnika z naročilom, naj skrbijo, da se bode tam pozidala primerno prostorna hiša božja. Hajni gospod so si na vse moči prizadevali, da bi izvrSili naročilo svojega višega pastirja, ali ni so dalo. Za to so pa globoko užaljeni vse svoje prernoženje v svojej oporoki sporočili farni cerkvi Šentpeterski, naj bi tako svojemu nasledniku omogočili delo dognati, katerega oni niti pričeti niso mogli, dasiravno so 30 let pri Sv. Potru pastirovali. Kaj da so rajni za corkev na Sv. gorah slorili, to ve samo on vrodno precenili, ki je videl cerkev prej vso zapuščeno, med tem ko je zdaj krasna in vsa v lepotičju, kakor so spodobi za nevesto Gospodovo. Tisoč goldinarjev so rajni za mi.sijone ined pagani Łsporočili, 500 gld. pa za dijaško semoniščc v Mariboru. 'w. manjšib zncskov so odkazali eerkvam in ubožcein Pišecah in v Artičah. Bajni moj dobrotnik in prijatelj! Veliko sle se nu lein svetu bojevali in trudili za sv. vero in pa za pravo, krfičan.sko omiko ljubljenega naroda svojega! Veliko stc se trudili in marsikateremu sle solzt; z lica olrli, pa žalibog nialo zabvale našli za svoja dobra dcla. Naj Vam bo lorej Bog plačnik, o katerem uči sv. aposlcl Pavel (I. Kor. 3, 8), da bode vsakoniu povrnil, kakor si je zaslužil. Bog Vam večni pokoj daj, Večna luč Vain sveti naj, Počivajte v miru! I)r. Jožef Pajek.