List 2.
Oklic kmetijske šole v Ljubljani.
Odbor krajnske kmetijske dražbe daje na znanje, da se bo kmetijska šola v Ljubljani 1. suš ca t. I. začela.
Šola ta terpi po novi osnovi le dve leti in zapopada sledeče nauke: V pervem letu: natoroznanstvo sploh, kmetijsko kemijo in poznanje različnih zemelj, poznanje naše domače živine in njeno rejo, poznanje vsega rastlinstva, rejo sadja, murb in zidnih červičev; — v drugem letu pa: ponavljanje nekterih teh naukov in pa djansko vaj o v poljodel-stvu in vertnarstvu na nekterih višjih kmetijah poleg Ljubljane, kamor bojo učenci včasih se podajali. Zraven vsega tega imajo učenci, ki so posebno pridni, tudi priložnost se učiti, kako se najnavadniše živinske bolezni umno ozdravljajo, kar je vsakemu gospodarju velika pripomoč.
Ves nauk se učencom daje zastonj in ni treba nobenega šolskega dnarja odrajtovati. Vse se uči v domačem jeziku, da vsak vse lahko razume; zakaj ta šola ni zato, da bi se človek martral z učenjem ptujega jezika, ampak je le za to, da se veliko dobrega in potrebnega za življenje nauči. Kakor se Nemec uči mnogoverstne vednosti v nemškem, Lah v laškem, Francoz v francozkem in vsak narod v svojem jeziku, (ako se moramo tudi mi učiti, ako hočemo kaj znati, v svojem domačem jeziku, kterega je Bog ustvaril kakor vsakega druzega in ni nič manj vreden kakor vsak drug, in v kterem imamo večidel že vse bukve spisane, ki so za to šolo potrebne, in so tako dobre kakor vsake   druge in morebiti še bolje.
Da pa more fant v to šolo vzet biti, je treba: i) da je saj 16 let star, 2) da zna slovensko (kranjsko) brati in pisati, 3) da je močen in zdrav, in 4) lepega obnašanja.
Vse to mora spričati s pričali, ki mu jih najlože njegov gospod fajmošter dajo.
Kdor je posebno reven in more to z veljavnimi spričali spričati, prejme v podporo vsaki mesec 10 gold., in, ako bo mogoče, tudi stanovanje brez plačila. Te darila je pa si. ministerstvo proti temu dovolilo, da se oglasi še tudi več dragih učencev, ki pridejo v šolo na svoje lastne stroške. Zakaj če pridejo le taki, da bi milodar (štif-tengoj dobili, je to znamenje, da naši ljudje po kmetih se ne spoznajo potrebe in dobička kmetijskih šol in da so še v v i ca h neumnosti, iz kterih jih še ni rešil nebeški dar: „umu imenovan. Dokler naši ljudje ne bojo spoznali, kar spoznajo drugi omikani narodi, da se je treba kmetijstva in gospodarstva ravno tako in še bolj učiti kakor čevljarstva, mizarstva, klobučarstva, štacunarstva in vsakega druzega rokodelstva, in dokler bojo mislili, da od neumnega hlapca se pride naravnost na stopnjo umnega gospodarja, ne bo kaj dobra za naše kmetije.
Sedanji čas nam vpije od vseh strani »Naprej, naprej!" — in napredek je tudi poglavitna pripomoč, da ne zaostanejo naše kmetije, ampak da zboljšujejo vse, kakor druge dežele, ki so nas že prehitele v tolikih rečeh, da ne moremo za njimi.   Le prebrisana in pod-
učena glava najde še pot,   da zverta to in uno, kar človeku več dobička daje.
Ko ste desetina in tlaka padle, je treba tudi nekdanjim grajšinam, da same obdelujejo svojo zemljo, — za to pa potrebujejo bistrih vavptov, majarjev in družin pametnih ljudi, ki so se kaj učili. Lahko je tedaj izurjenim in poštenim kmetovavcom zdaj službo dobiti.
Lejte dobiček na vse strani, ki nam ga kmetijske šole odperajo!
Zato se oberne odbor kmetijske družbe do Vas očetov in mater po vsem Slovenskem, da bi spoznali korist kmetijskih šol in bi svoje, za to pripravne fante poslali v šolo, — do Vas vseh, ki ste udi kmetijske družbe in tedaj njeni pripomočniki v vseh zadevah, in zlasti do Vas, ki ste predstojniki kmetijskih poddružnic po deželi in vseskozi družbi desna roka, — posebno tudi do Vas, duhovn i gospodje, ki imate veliko zaupanja pri svojih faranih in se v vseh domačih rečeh radi skazujete prave domorodce, in do Vas domoljubov vseh, ki Vam je sreča naše domovine pri sercu: prigovarjajte in nagovarjajte z gorko besedo stariše in oskerbnike (irofe), naj naklonijo svojim otrokom in izročencom dobroto pravega kmetijskega podu-čenja in jih pošljejo v šolo, kjer se bojo v dveh letih neizrečeno veliko naučili, kar jim bo vse njih žive dni v pomoč in podporo umnega kmetovanja in po tem srečnejšega življenja. Z malimi stroški, ki jih bo fant potreboval, da se skozi 2 leti preživi v Ljubljani (kamor mn že od doma lahko pošiljate marsiktero reč za živež), mu bote naložili velik kapital za doto v vednostih, ki so dan današnji dostikrat več vredne kot debela mošnja dnarjev. Posebno pa taki kmečki fantje, ki so v Ljubljani ali blizo Ljubljane, s celo majhnimi stroški lahko v to šolo hodijo, ker zvečer domu grejo in zjutraj spet pridejo. Posebno pridnim učencom bo kmetijska družba še konec leta delila po 10 tolarjev premije, ki jih ji je v ta namen kranjska hranilnica (šparkasa) miloserčno izročila.
Zunašaje se tako na krepko podporo od vseh strani je kmetijska družba veselega upa, da ta njeni oklic ne bo klic vpijočega v pušavi! Ce pa bi vendar utegnil biti, si bo družba, ki je že toliko dnarja darovala za občnokoristne naprave v deželi, in ki po domoljubnih možeh, ki se brez vsega plačila z naukom njenih šol ubijajo, kmetiški mladini ponuja zaklade potrebnih vednost, z dobro vestjo mogla reči, da ona ni kriva, ako naši ljudje se nečejo udeležiti velikih dobrot, ki izvirajo iz pravega podučenja v kmetijstvu.
Kdor hoče v omenjeno kmetijsko šolo vzet biti, naj se do 20. svečana oglasi v p is ar niči kmetijske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah Nr. 105, ki so blizo Brega. Revni naj pa svojo prošnjo za štiftengo položijo z gori omenjenimi spričali ravno tu, toda zadnji čas do 10. svečana tega leta.
Glavni odbor  kmetijske   družbe   v Ljubljani   na   sv. S kraljev dan 1860.