SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 32 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 24 de agosto - 24. avgusta 2006 VSE SE SPREMIN A Kardinal dr. Franc Rode v Prekmurju JOŽE HORN VPEČ mi je bilo geslo lanskega 35. zveznega mladinskega dne: ,,Spreminjamo se, a duh ostane isti". Tisti, ki so si to geslo zamislili, so gotovo vedeli, kaj hočejo povedati, tako mlajPim kot tudi starejpim. Zavedamo se, da odrasli živimo že 60 let izven Slovenije po vsem svetu. V tej življenjski dobi se je na svetu marsikaj spremenilo. To moramo priznati vsi, tudi tisti, ki so pripli preko oceana, pa niso napravili enega koraka naprej. Še vedno živijo v takratni Sloveniji, mislijo kot v tistih časih in delajo, kot bi pe danes tam živeli. A to ni mogoče. Na svetu se vse spreminja. V tem času je marsikaj drugače. Tudi mi sami in vsi smo v tem vrtečem se krogu. Spremembe moramo priznati in jih tudi v dobro sprejeti in uporabiti. Ne smemo in me moremo mimo tega. Še v Svetem pismu Stare zaveze so zapisane besede Boga Očeta Adamu in Evi: Podvrzita si zemljo. In Bog je dal človeku tudi sposobnosti, da more to naročilo izpolniti. A vedno samo v dobro. Če človek drugače postopa in naravo zlorablja v nečloveške namene, Bog tega ne odobrava in tudi s Svojimi besedami tega ni hotel. Človek je sicer svoboden in to odliko lahko zlorablja in Boga ne uboga, a to je zanj vedno poraz. Dobro je zanj samo takrat, če zakone narave in Boga samega uboga. Vsi se spreminjamo, a smo vedno isti. Odrasli smo isti, kot smo bili kot otroci in mladi naj vedo, da bodo v zrelih letih in v zrelosti isti, kot so danes. V nekaterih stvareh, kot na primer v letih, v izkušnjah, v sposobnosti in drugih, se morda spreminjamo, ne dogaja pa se isto v duhovnih dobrinah. Prav so imeli tisti, ki so lani za 53. mladinski dan povedali, da duh ostaja isti. V tem ni nobenih sprememb, kot jih ni v načelih, v božjih zapovedih in v božjem nauku. Kar je dobro, je dobo vedno in povsod. Dobro nikdar ne more biti slabo in obratno. Resnica je vedno samo ena. Slabo nikdar ne more biti dobro, pa četudi danes množice mislijo drugače. Tako kot se Bog ne spreminja, prav zato, ker je Bog in v Njem ni nobene spremembe, enako ne moremo drugače pričakovati od duhovnih dobrin, ki naj vodijo nape življenje. NaPih idealov in principov ne bomo nikdar spremenili in se napega početja ne kesali, v kolikor je to bilo pravilno, dobro in po božji volji. Dobrega nam nikdar ni treba biti žal. Obsojamo in kesamo pa se vsega, kar smo tudi kot Domobranci napačnega storili. Božjih zapovedi nihče ne more spremeniti. Lahko se jih držimo in jih izpolnjujemo, če nočemo pa ne. Noben svetni pa vladar ne more spremeniti ne pete, ne peste, ne nobene od ostalih božjih zapovedi. Vse so proizvod Svetega Duha in so dane ljudem za pravilno življenje na tem svetu in za srečo tu in v večnosti. Umor in uboj človeka (splav in evtana-zija), je vedno proti božji volji, pa naj bo to pe nerojeni otrok ali bolan človek v visoki starosti. Bog je tisti, ki s svojimi zapovedi in svojim naukom brani človekovo življenje in njegovo srečo. Zato sprejmimo vse dobro, kar nam časi prinesejo, načela in duh pa naj ostanejo isti. Pred prvo uradno državno proslavo ob obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, je v beltinpki župniji Sv. Ladislava pred cerkvijo potekala slovesna mapa za domovino, ki jo je vodil slovenski kardinal Franc Rode skupaj z drugimi slovenskimi pkofi in duhovniki. V svojem nagovoru je dejal, da smo Slovenci lahko kljub nepopolni uresničitvi idealov Zedinjene Slovenije veseli, saj so nekateri narodi na slabpem, zahvala za pridružitev Prekmurcem pa gre po njegovem tudi tamkajpnjim duhovnikom. Rode je poudaril, da mora povsem nov položaj, v katerem živi slovenski narod od svoje osamosvojitve, pospepevati utrjevanje narodne zavesti. ,,Država, rojena pred 15 leti, je napa skupna naloga. Zanjo smo vsi odgovorni. Vsi moramo delati za njen ugled, se truditi, da postaja prostor pravičnosti, solidarnosti in bratstva," je dejal sloven- ski kardinal. Po njegovih besedah je država izredna zgodovinska priložnost naroda, saj ima ta po dolgih stoletjih možnost, ustvariti svojo zgodovino. Slovenci smo namreč po njegovih besedah postali subjekt zgodovine in ne le objekt v tujih rokah, kot se je dogajalo v glavnem v nap preteklosti. Kot je dejal Rode, lastna država omogoča razcvet vseh narah potencialov, saj lahko le v tem okviru oblikujemo svojo zgodovino, izgovarjamo besedo, ki je položena v nape narodno bistvo, zavzamemo svoje mesto v svetu in živimo v svobodi in časti. ,,Vsi smo poklicani k sodelovanju pri tej veliki nalogi, vsi smo odgovorni za njeno uresničevanje, nihče ne sme biti izključen. Samo tako bo država stvar nas vseh. To pa ni samo po sebi umevno, kajti težnja vsake politične skupine je, da raje streže sebi in svojim interesom, kot pa da gleda na skupno dobro," je dejal Franc Rode. Kardinal je zato opomnil, da moder politik v svojem nasprotniku ne vidi sovražne sile, ki jo je treba onemogočiti, pač pa kot svoje možno dopolnilo. Politik, ki res hoče graditi državo, je po njegovem mnenju pripravljen sprejemati predloge in pobude nasprotne strani, ker se tudi v njej izraža volja ljudstva, je pe dejal kardinal Rode. Sicer pa so slovesnost ob prazniku združitve Prekmurcev z matičnim narodom pripravili tudi predstavniki Evangeličanske cerkve na slovenskem. Sveto bogoslužje je potekalo v Murski Soboti, ob pomoči sodelavcev pa ga je vodil evangeličanski pkof Geza Ernipa. Tako kot mape v Beltincih se je tudi evangeličanskega bogoslužja udeležil predsednik slovenske vlade Janez Janpa. Križnarju ne kaže dobro Odvetnik Toma Križnarja, ki ga je sudansko sodipče obsodilo na dve leti zapora, Mohamed Mahdžub, je vložil pritožbo na sodbo, na poti v El Faper pa je že tudi konzul s slovenskega veleposlaništva v Kairu, je izjavilo ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Ob tem je ponovno zavrnilo očitke, da je v Križnarjevem primeru premalo dejavno. Čeprav na ministrstvu ne poznajo ,,vseh podrobnosti v zvezi s potovanjem, delovanjem, aretacijo in zaporom" Križnarja, si po lastnih navedbah ne glede na vse prizadevajo za njegovo osvoboditev. Po navedbah MZZ naj bi se sam Križnar pritožil, da je MZZ pri svojih uslugah preveč ,,skopo". ,,Dejstvo je, da Križnarja ni poslal na pot MZZ. V MZZ mu nismo ničesar svetovali, ker nas ni prosil za to. V uradu predsednika sicer pravijo, da ljudje Križnarjevega kova ne ipčejo nasvetov državnih uradov, kar sprejemamo kot dejstvo in svobodno odločitev vsakega državljana. Sprapujemo se le, ali urad predsednika države ni državni urad," so zapisali na spletnih straneh. Med drugim je MZZ Križnarju zagotovil odvetnika, ki mu ga tudi plačuje. Zunanje ministrstvo nadaljuje z razvejanimi mednarodnimi stiki v pomoč Tomu Križnarju. Na ministrstvu so tudi ponovno poudarili, da optimističnih navedb o skorajpnji odločitvi sudanske-ga sodipča na pritožbo, ki jo je v primeru Križnar vložil odvetnik Mohamed Mahdžub, na osnovi informacij, ki jih dobivajo iz Sudana, ni mogoče potrditi. Pri iskanju čimprejpnje repitve potekajo aktivnosti zlasti na ravni Evropske komisije in držav članic Evropske unije, katerih predstavniptva v tej zadevi usklajeno sodelujejo tudi v Kartumu. Zunanje ministrstvo se je po lastnih navedbah povezalo tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot sta Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in Mednarodni odbor Rdečega križa, ki so dobre poznavalke sudanskih razmer in so v regiji prisotne oziroma jo pokrivajo. Na MZZ sicer poudarjajo, da ne morejo potrditi optimističnih navedb Križnarjevega odvetnika Halila Tukrasa o skorajpnji odločitvi sudanskega sodipča na pritožbo. Kot poudarjajo, je takpne vesti sicer že vse od Križnarjevega pripora dalje, predvsem pa v zadnjih dneh, mogoče zaslediti v „osebnih ocenah različnih predstavnikov sudanskega javnega življenja", vendar pa tovrstne informacije žal ne temeljijo na podatkih, ki jih ministrstvo dobiva od slovenskega diplomata v Sudanu. Vesti o skorajpnji izpustitvi Križnarja iz zapora oziroma o odločitvi glede pritožbe, ki naj bi že bila sprejeta, ni potrdil niti odvetnik, ki v sodnem postopku vodi Križnarjevo obrambo, pe dodajajo na MzZ. Skof Stres razlaga Drnov pka Predsednik komisije Pravičnost in mir pri Slovenski pkofovski konferenci in celjski pkof Anton Stres je komentiral pisanje predsednika republike Janeza Drnovpka pred praznikom Marijinega vnebovzetja, da Cerkev ne stori dovolj za ljudi in da smo v minulih letih na Brezjah slipali marsikatero politično pridigo. Stres pravi, da Drnovpkove besede zanj niso napad na Cerkev, saj si tudi ta prizadeva, da bi imel kapital manj vpliva na življenje ljudi, je poročala Televizija Slovenija. A hkrati se Stres sprapuje, kako naj si Cerkev pe bolj prizadeva za mir, k čemur jo poziva Drnovpek, in pri tem ne vpliva na politiko. Drnovpek je namreč na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj med drugim zapisal, da smo v preteklih letih na dan Marijinega vnebovzetja s prižnice slipali marsikatero politično pridigo, videli pa bomo, kakpna bo letos. Po njegovem bi Cerkev lahko najbolj vplivala na zavest ljudi, saj zato sploh obstaja. Cerkev bi se morala postaviti na čelo prizadevanj za drugačen, boljpi svet, je pe zapisal. Številni duhovniki in cerkveni dostojanstveniki delajo tisto, kar je v njihovi moči, a napočil je čas, ko se je začelo zavedanje človeptva dvigovati. Vedno več ljudem postaja jasno, da svet na dosedanji način ne bo mogel dolgo naprej, ugotavlja Drnovpek. Tudi Cerkev lahko veliko stori za zavedanje, da lahko nasilje in trpljenje, ki se dogajata po svetu, sežeta do vsakogar, in to zavedanje lahko po Drnovpkovem prepričanju pomeni začetek drugačnega sveta. Predsednik se zaveda, da bo za to potreben čas, vendar meni, da ,,veliko ljudi lahko korak za korakom marsikaj naredi. Tudi tisto, kar danes zgleda nemogoče. In več kot nas bo, hitreje bo po". Haider predlaga izstop Avstrije iz EU Koropki deželni glavar in nekdanji prvi mož avstrijske skrajne desnice Jo-erg Haider je predlagal referendum, na katerem bi Avstrijci glasovali o tem, ali želijo izstopiti iz Evropske unije. Predlog, ki ga je Haider predstavil v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA, je konservativna ljudska stranka (OeVP) avstrijskega kanclerja Wolfganga Schu-essla že označila za „nerealističen", poročajo tuje tiskovne agencije. ,,Avstrijci bi morali dobiti novo priložnost, da odločijo, ali resnično želijo biti v EU ali želijo ponovno postati suverena in nevtralna država," je dejal Haider za APA. Referendum bi bilo treba izvesti pe pred morebitnim sprejetjem evropske ustavne pogodbe, ki sta jo ,,k sreči zavrnili Francija in Nizozemska", kajti po sprejetju bi bilo to nemo- goče, je pojasnil Haider. Avstrija je postala članica EU leta 1995, potem ko se je za vstop v povezavo na referendumu izreklo približno 66 odstotkov Avstrijcev. Po najnovejph javnomnenjskih raziskavah pa je Evropi naklonjenih le pe kakpnih 34 odstotkov državljanov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kopičenje populističnih izjav v Avstriji je po besedah političnih komentatorjev posledica bližajočih se parlamentarnih volitev, ki bodo v Avstriji potekale 1. oktobra. Haiderjevi stranki Zavezniptvo za prihodnost Avstrije (BZOe), ki se je od svobodnjapke stranke (FPOe) odcepila aprila lani, politični analitiki napovedujejo tri- ali ptiriodstot-no podporo, FPOe pa pet ali pest odstotkov volilnih glasov, poroča AFP. BERI_ MINISTER BAJUK NA OBISKU V MENDOZI 2 MLADINSKI DAN V CARAPACHAYU............3 KAKO JE DOPOTOVALA RAST XXXV.......................4 SLOVENSKA KOŠARKA NA SVETOVNEM PRVENSTVU 6 Obisk dr. Andreja Bajuka v Mendozi IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Predsednik Nove Slovenije in finančni minister, dr. Andrej Bajuk in gospa soproga Kati, sta bila na obisku v Mendozi. PriPa sta na družinski obisk in na kratek oddih. Srečanje slovensko skupnostjo je bilo v napem Domu v torek 8. avgusta ob pol devetih zvečer. V imenu slovenske skupnosti je podala dobrodoPico gostoma predsednica Druptva Slovencev v Mendozi gospa Marjana Smon Žumer. Med drugim je rekla: ,,Danes je za nas velik praznik, saj nas po dolgem času obiskujeta rojaka, ki sta zrasla med nami in danes predstavljata mendopke Slovence na visokem nivoju v domovini. Ponosni smo na delo, ki ga Andrej vrP v Sloveniji. Ker je v naP skupnosti z nami delil svoja mladostna leta ga dobro poznamo in vemo, da posveča za dobro vseh Slovencev vso svojo sposobnost in razumnost ter versko in moralno prepričanje, ki je že od otropkih let pridobil od svojih starpev. Vemo, da je to delo zelo naporno, težko in večkrat s trnjem postlano, vendar tudi vemo, da če Bog koga postavi na tako visoko mesto ga nikdar ne pusti samega in TONE MIZERIT Mendopki krajevni odbor Nove Slovenija s predsednikom stranke mu bo dal razsvetljenja in potrebne moči. Zato mu želimo za naprej pe mnogo uspeha." Mendopki slovenski oktet je pozdravil gosta s tremi pesmimi, prvo ,,Triglav" (Jakob Aljaž), sledila je ,,Cueca de la vina nueva" (Cueca cuyana, Felix Dardo Palorma, priredba za zbor Marcelo R. Fernandez) in pe za konec ,,Na Vipavskem" (Ludvik Zorzut, Rado Simoniti). Z odlično izvedbo so fantje pokazali kako živahno klije slovensko petje med nami. Nato je spregovoril predsednik Krajevnega odbora Nove Slovenije gospod Stane Grebenc, takole: ,,Po več letih se vračata v domači kraj, da obipčeta svoje sorodnike, pokojne starpe in tudi slovensko skupnost v Mendozi v kateri sta v letih odrapčanja in priprave na življenje uspepno delovala. Dr. Andrej Bajuk se je po osvoboditvi Slovenije z družino vrnil v domovino. Slovenija ga je potrebovala in se ji je odzval. Več let je deloval v političnih strankah in potom njih na odgovornih položajih. Končno so pred petimi leti s somipjeniki ustanovili novo politično stranko, Novo Slovenijo, ki v teh časih najuspepneje zastopa mipjenje in čutenje slovenskega krpčanskega Stane Grebenc pozdravlja ministra človeka v domovini in po svetu. Od ustanovitve naprej je dr Andrej Bajuk predsednik te stranke. Od zadnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji, je dr Andrej Bajuk minister za finance v slovenski vladi. Za uspepno izpeljavo javnih financ je dobil priznanje „minister leta v Evropi" Nastop Medopkega okteta Dr. Bajuk med predavanjem Kako ne bi bili mendopki Slovenci ponosni na izredne uspehe dr. Andreja Bajuka! K uspepnemu političnemu delovanju mu veseli čestitamo in želimo naj vztraja v tem delu za obnovo domovine in uspepno bodočnost Slovenije v Evropski Uniji. Hvala ti Andrej! Hvala gospe Kati, ki ga pri delu vedno spremlja in podpira! Bog naj vaju varuje pe mnogo let!" Nato je pa sledil govor dr. Bajuka, ki so ga ptevilni navzoči pozorno poslupali. V obrarni razpravi se je dotaknil vseh glavnih niti slovenskega sodobnega političnega življenja, ki je razvil lepo urejeno in pestro osnovano na njegovi bogati izkupnji. Omenil je temeljne prelomnice, ko je slovenski narod dosegel neizmerno pomembne odločitve za katere se je boril v vsej svoji zgodovini. V tem smislu je predvsem podčrtal tri zgodovinske korake. Prva je bila odločitev za osamosvojitev, za katero se je slovenski narod brezhibno odločil na plebiscitu decembra 1990. S tem je zaključil stoletja podjarmljenja tujih oblasti in slednjič tudi jugoslovanski poizkus. To je danes zaključeno vprapanje. Slovenija je proglasila svojo samostojnost, priznali so jo vsi narodi sveta in si uspepno vlada v lastni državi. Drugi prelomni korak je bila odločitev za demokracijo in ukinitev enoumja. Vse to je zapisano v Ustavi in temeljni zakonodaji vendar je potrebno demokratično ureditev stalno graditi in izpolnjevati, smer, za katero se je slovenski narod odločil pa je jasno začrtana. Tretji temeljni korak pa je odločitev za vstop v Evropsko Unijo. Enakopravno pridruženje Republike Slovenije je danes dejstvo in dosežek, ki si ga nap starp niti sanjali niso. Pot v Evropo je začela takoj osamosvojena Slovenija, vendar je bil pridruževalni proces glavna naloga, ki si jo je začrtala vlada pomladne koalicije v letu 2000. Ta vlada je uspepno dosegla v veliki meri popraviti zaostanek in preprečiti negativno oceno evropskih oblasti ter neposredno zavlačevanje procesa ali sploh prekinitev. Od ustanovitve naprej si je stranka Nova Slovenija prvenstveno prizadevala za neizbežno dosego tega cilja. Prvega maja 2004 je Republika Slovenija postala enakopravna članica Evropske Unije. Zavedati se moramo neizmernega in globokega pomena tega dejstva. Omenil je skoraj anekdotno posledico za slovenski jezik. Ko so pe nap starp trpeli preganjanje in zatiranje slovenskega jezika je ta danes eden uradnih evropskih jezikov in slovenski predstavniki in funkcionarji na uradnih zborovanjih in zasedanjih govorijo slovensko. Velik izziv za Slovenijo pa je tudi dejstvo, da se Evropska Unija sploh pe gradi in oblikuje in Slovenija ni bila samo sprejeta v ta krog ampak ima dandanes tudi enakopravno odgovornost pri graditvi in oblikovanju te združitve v kateri se bo odločala bodočnost ter duhovna in gmotna blaginja slovenskega naroda. Končno je pe omenil sprejem evra. Vstop v enotno valuto je ocenil kot neke vrste dokončen pečat pridružitve. Ker je Republika Slovenija prva in edina država od desetih novih članic Unije, ki je celo predčasno izpolnila zahtevne maastrichtske kriterije je ta dosežek pe toliko bolj pomemben in je Slovenija ogromno pridobila na svojem ugledu in spoptovanju. To je tudi zelo pomembno sedaj ko se pripravlja na predsedovanje v letu 2008. Pojasnil je, da imajo zaslugo za ta uspeh enotnost, sodelovanje in prepričanje vseh socialnih partnerjev, vlade in odgovornih funkcionarjev. Orisal je pe nekatere značilnosti slovenskega gospodarstva in državno finančnega položaja Slovenije ter izglede in izzive v tem pogledu za bodočnost. Poslupalci so nato stavili ptevilna vprapanja in dobili odgovore. Vse je potekalo v prijaznem in domačem vzdupu. Srečanje se je zaključilo z izvrstnimi ,,empanada-mi", ki jih je pripravila gospa Olga Čad, seveda z dobrim vinom, ki je pridelek predsednika Krajevnega odbora Nove Slovenije, gospoda Staneta Grebenca. Čeprav razvoj dogodkov na argentinskem političnem odru ni nikdar dolgočasen, pride včasih do izrednih dogodkov, ki pe bolj popestrijo sliko in pokažejo mnogo dupevne revpčine, ki se skriva za kulisami. Zgodovina se ponavlja, a se tudi vrača. Nenadoma je popolnoma nepoznano ime Sandra Constanzo postalo slavno. Polni naslovne strani dnevnikov in njen obraz izstopa na televizijskih zaslonih. Kaj se skriva za to medijsko mapkarado? Če hočemo stvar razumeti se moramo povrniti v leto 2000. Tedaj je bila na vladi Povezava (Alianza), soglasje radikalov in tako imenovane Fronte. Ti dve levičarski skupini sta stopili skupaj z edinim ciljem, da na volitvah premagata peroniste, ki jih je pe vodil tedanji predsednik Menem. Po zmagi je postal predsednik De la Rua in podpredsednik Chacho Alvarez. V vrsti sprememb, ki jih je vlada zastavila, da bi utrdila slabotno gospodarstvo (ne pozabimo: 1=1 peso in dolar). Med temi ukrepi je bil zakonski osnutek delavske fleksibilizacije (odprava določenih delavskih pravic). Ahilova peta vlade je bila peronistična večina v senatu (kot pod Alfonsinom; se spomnite?). Kljub temu je bil zakon potrjen. Kar nekaj peronističnih senatorjev je dvignilo roko. In že tedaj se je govorilo, koliko naj bi vlado stal tisti neznatni gib posameznega senatorja. Začetek konca. Od tedaj je usoda vlade (in Povezave) nastopila pot po klancu dol. Že avgusta 2000 je anonimno pismo krožilo po senatu in obtoževalo koliko da so nekateri prejeli za svoj glas. Govorilo se je o visokih zneskih, do 600.000 dolarjev na glavo (ali na roko). Spočetka je vse izgledalo pala, a ker se govorice niso polegle in so se obtožbe množile, je nastala kriza. Predsednik je vse zanikal, a podpredsednik je sumil in se bal, da so ga izigrali. Chacho Alvarez je enostavno je odstopil in zapustil aktivno politiko. Stvar je pripa pred sodipče in kot je navada v Argentini — zaspala. Vlada pa je nadaljevala svojo pot navzdol do decembra 2000, ko jo je kriza strmoglavila. ... žal mi je, da sem grepil. Leta 2003 pa se je pojavil Mario Pontaquarto, parlamentarni tajnik za časa Povezve. Skesano je priznal, da je bilo vse tisto o podkupovanju res in celo opisal podatke, kje in kako so dobili denar (pri državni obvepčevalni službi), kako so ga prepeljali in razdelili. Pontaquarto je postal znan pod oznako ,,skesanec" (ar-repentido). Zopet pkandal, zanikanja, opravičevanja in nov zagon sodnemu postopku. A tradicija je tradicija, in kot smo pričako- vali je vse skupaj je ponovno zaspalo, vse do pred tednom, ko se je pojavila Sandra Montero. Tudi ona se je skesala in sedaj priznava. V času afere leta 2000 je bila namreč tajnica peronističnega senatorja (Remo Constanzo), ki je bil domnevno ključna oseba celotne zarote. Sedaj gospa priznava korupcijo in prispeva sodnemu postopku nove podatke, ki lahko (pod sedanjo vlado, ki ji vse to prav pride) pripelje do sodbe in obsodbe. Vprapanja in odgovori. Bistveno vprapanje ob tem je, če je res tedanja vlada kupila glasove nekaterih senatorjev. Odgovor mora dati sodipče. Ljudje pa so prepričani, da se je to zgodilo. Že pred leti so ankete kazale, da je večina naroda prepričana o korupciji. A so pe druga vprapanja. Zakaj niso ,,skesanci" takoj pričali, ko je bila stvar lažje dokazljiva? Trdijo, da so se bali. Sandra Montero se je odločila da bo pričala, potem ko so ji zagotovili varstvo. Je pa čudno, da namiguje na obstoj video posnetkov, ki naj bi jih že tedaj snemali. Ona? Kdo sicer? Po naročilu koga? Bivp predsednik De la Rua trdi, da je vse to politična zarota pred volitvami. V prid vladi? On sam skupa vplesti v postopek tudi bivpega podpredsednika Al-vareza, zaradi česar je nastala med njima huda polemika. Prvotno je De la Rua trdil, da korupcije ni bilo. Sedaj se bolj nagiba k argumentu, da če je bila, on zanjo ni vedel. Bo vendar enkrat pripa na dan vsa resnica? Težko, zelo težko. Ubogi radikali. Zadeva ,,skesancev" je eksplodirala sredi priprav radikalne stranke na svojo konvencijo. Položaj je vse prej kot rožnat. Kot smo že poročali je kar pet od pestih guvernerjev in večje ptevilo poslancev iz vrst radikaliz-ma obljubilo podporo vladi na splopnih volitvah prihodnje leto. Vodstvo stranke, ki se zavzema za položaj opozicije, ima sicer večino med delegati v konvencijo, a to lahko pripelje do razkola. Se bo stranka sploh obdržala in ohranila svoj položaj bistvenega dejavnika v argentinski politiki? Težko, zelo težko. Tudi Alicia se vrača. Da je komedija popolna, je predsednikova sestra Alicia Kirchner te dni prosila za dopust na svojem položaju senatorke in se vrnila na prejpnje mesto ministra za socialno skrbstvo. Razlaga za to je ena sama: bližajo se volitve in pri tem je socialno ministrstvo bistvene važnosti za ugled vlade. Komu bolj zaupati kot lastni sestri? Na vprapanje, zakaj je torej ob prejpnjih volitvah pustila to mesto in prevzela senatorsko kandidaturo, naj si pa vsak bralec sam odgovori. SLOVENCI V ARGENTINI NASA SKUPNOST ZIVI carapachay 45. mladinski dan Nedelja 13. avgusta, druga nedelja meseca. Kot običajno Mladinski dan v Cara-pachayu. Zgodaj zjutraj so se začele igre, a tokrat ni bilo odbojke pač pa nogomet in sicer za fante in za dekleta. Malo smo se bali kako bo to sprejeto, a bilo je enkratno doživetje in res nekaj posebnega. Okoli 11. ure se je pričela mapa, ki jo je daroval g. Franci Cukjati, ob spremljavi mladinske skupine doma, ki je vodila petje. Igre so sledile ena drugi, iz kuhinje je začelo dipati in odpi smo v dvorano, kjer je bilo že vse pripravljeno za kosilo. Pripravo tega je imela na skrbi Ani Klemen in sodelavke. Po dobri hrani smo imeli priložnost, da smo si ogledali igre skozi ves popoldan ... in končno je pripa ura 19.30, ko se je začel kulturni program. Po uspepnem programu na lanskem mladinskem dnevu, se je mladina odločila nadaljevati TV program v živo. Kot da bi gledali televizijo, je voditelj napovedal, da bo oddaja mirno potekala. A to ni bilo res, saj so se nenadoma pojavili mali pkrati in vile (kot piqueteros), ki so protestirali, razgrajali in ploskali za svoje pravice, saj so povedali, da otroci nič več ne berejo, starp jim sploh ne pripovedujejo pravljic in na slovenskih odrih jih bolj malokrat potrebujejo, na televiziji so jih nadomestili s Power Rangers, Simpsoni, telebajski in drugimi risankami. V programu je bil odmor in slipale so se duhovite reklame. Ko so pkrati in vile odpi, se je napovedovalec oddahnil in napovedal intervju z res imenitnimi gosti. Najprej je pripel „hu- dič" iz pekla, ki je pripovedoval, kako se jim tam godi ter obljubil, da se bo proti koncu leta vrnil na zemljo. Nato se je pojavil ,,Carlos Tevez" a ker ni razumel slovenskega jezika je potreboval prevajalko. Ona pa tudi ni razumela njegove ppanpčine. Naslednji gost je bil ,,Mutec Osojski" in ker tudi njega niso razumeli je prevajalka skupala povedati, kar je on z rokami dopovedoval. Žal je pa vse napačno razumela, končno se je Mutec razburil in od jeze spregovoril, čep da ničesar ne razume in tega ni mogel več mirno prenapati. Zadnji gost večera je pa bil 54. letni ,,Kekec", v spremljavi dveh deklet (,,club de fans"), kj je tudi pripovedoval, kaj se mu je v teh letih dogajalo. Še vedno je obžaloval smrt svojega prijatelja Rožleta; a čakalo ga je presenečenje: Rožle pač ni umrl ampak je bil 40 let zaprt zaradi slabega vedenja. Vrnil se je, a v drugačni, rockerski obliki. Zelo sta bila srečna, ko sta se srečala in skupaj odpa vandrat ... Nato so pokazali kaj se je medtem dogajalo v hira ,,Desetega brata" (,,Gran Hermano"), kjer so od deset slovenskih pisateljev in pesnikov ostali samo ptirje: Josip Jurčič, Ivan Cankar, France Preperen in Anton Tomaž Linhart. Pogovarjali so se in vsak je dodal delček humorja v zvezi s svojimi pesmimi ali spisi. Oddaja je bila zaključena s podelitvijo pokalov zmagovalcem v nogometu, in sicer dekletom in fantom iz San Justa, ter zahvalo vsem, ki so pomagali pri pripravi tega dne. Treba je pripomniti, da je bil celoten program prepleten tako imenitno in duhovito, da že dolgo ni bilo slipati toliko smeha v karapačajski dvorani. Poudariti je treba delo in vztrajnost mladine; pozna se, da se dobro razumejo, da hočejo nadaljevati s poslanstvom. Precej časa so se pripravljali, veliko vaj je bilo, veliko iznajdljivosti in truda je bilo vloženega in res, iz srca jim veljajo čestitke za uspeh tega mladinskega dne. Kar korajžno naprej!!! Marjana Pirc Za prvi petek v avgustu so bile po narah krajevnih domovih svete ure. V soboto, 5. avgusta je bila v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hira molitvena ura. Isto soboto je bilo v mali dvorani Slovenske hipe predavanje dr. Marka Kremžarja z naslovom: ,,Globalizacija in identiteta". Namenjeno je bilo visokopolcem. Prav tako isto soboto je bil v Slompkovem domu družabni večer za mlade. Priredil ga je odbor doma. V nedeljo, 6 avgusta je bila v Hladnikovem domu 54. obletnica druptva Slovenska vas. Pričela se je s sveto mapo, sledil je kulturni program. Nato je bilo kosilo ter pportne igre mladenk, mladcev in starejpih. V petek, 11. avgusta je območni odbor za Argentino stranke Nova Slovenija za Argentino in Južno Ameriko priredil predavanje ministra dr. Andreja Bajuka. Naslov je bil ,,Slovenija danes in jutri". V soboto, 12. avgusta je bil sestanek star pev dijakov srednjepolskega tečaja ravn. Marka Baju-ka. Po predavanju delegata prelata dr. Jureta Rodeta je bila razdelitev spričeval. Isti večer so v Slovenskem domu v San Martinu imeli prireditev ,,Ob taktu barv IV" z razstavo slik in reliefov Tilke Močnik. Sledil je koncert s sodelovanjem Martina in Tomaža Supnik, folklorne skupine Maribor iz Carapachaya ter pevskega zbora San Martin. V nedeljo, 13. avgusta je bil 45. mladinski dan v Carapachaju. Spored je obsegal sv. mapo, tekmovanja v nogometu, kosilo, kulturni program in prosto zabavo. Isti da je bila v Slompkovem domu družinska nedelja, s sv. mapo, kosilom in tombolo. Prav tako isti dan je bila tudi v Napem domu v San Justu družinska nedelja, s sv. mapo, skupnim kosilom in srečolov-om. V četrtek, 1 7. avgusta je imela Zveza mater in žena San Martin svoj redni sestanek, katerega je vodila ga. Polona Ma-kek. Predaval je novinar Tone Mizerit o temi ,,Pred strupeno poplavo medijev", namenjeno tudi možem. V soboto, 19. avgusta je bil 37. pevsko glasbeni večer v Slovenski hira. Priredila sta ga centralna odbora SDO in SFZ. V nedeljo, 20. avgusta je bilo romanje v Lourdes. Na sporedu so bili rožni venec, pete li-tanije in blagoslov z Najsvetejram. Med sv. mapo je pridigal dr. Mirko Gogala. V ponedeljek, 21. avgusta je bilo srečanje za mladino 1. letnika srednje pole ali mladine, ki je v tej starosti. Vodila sta ga gg. Franci Cukjati in Pavle Novak CM s sodelavci. Priredila D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^ V območju Soče I Mangart — ali Mangrt — 2679 m, geolopko pestra gora, skale so različnih barv, izstopajo Rdeča glava in Rdeča skala. Pod to skalo vodi pot do Mangartske jame. Ob gori je mejni prehod, Mangartsko sedlo — 2072 m, cesta, ki pelje čezenj se vzpne najvipje na Slovenskem in je izredno razgledna. Log pod Mangartom. Vas sestavljata Spodnji in Gornji Log in je nekak naselbinski spomenik v Triglavskem narodnem parku (TnP). v župnijski cerkvi sv. Štefana sta zanimivi stropna slika Ivana Groharja (18671811, slikar impresionistične upodobitve slovenskih pokrajin in kmeta = Sejalec, 1907), in gotska Madona — ok. 1490. Najdemo tudi urejeno vojapko pokopalipče iz Prve svetovne vojne, s kipom avstrijskih braniteljev Rombona. Nad Logom je mejni prehod Predel — 1156 m, na prelazu je spomenik iz obdelanega kamna s figuro umirajočega leva, posvečen padlim avstrijskim branilcem prelaza, ki so maja 1809 zaustavljali Francoze. Bovpko, pokrajina ki obsega Bovpko kotlino in okolipke doline. Včasih so tu, tudi na najvipjih planinah pasli ovce. Tu se je razvila domača pasma, ,,bovpka ovca". Kaninsko pogorje: gorska skupina nad severnim robom Bovpke skupine, s strmimi pobočji, ki med 1800 in 2300 m preidejo v obsežne krapke planote — pode. Najvipji vrh je Visoki Kanin — 2587, v Prestreljeniku — 2499 m je slovito naravno okno, Rombon — 2208, je posebno znan zaradi bitk iz I. svetovne vojne. Na teh visokogorskih podih — krapkih planotah iz apnenca in zaradi množice padavin — največ v Sloveniji, sneg tudi do 5 m — se nahaja eden najpomembnejph speleolopkih (jamarskih) območij s tudi čez 1500 m globokimi jamami in v breznu Vrtoglavica s 643 metrsko navpičnico, najglobljo znano na svetu. Najpomembnejpe naselje te pokrajine je mesto Bovec — 1700 prebivalcev. V rimskih časih je tod vodila cesta čez Predel v Norik (= v starem veku rimska provinca, obsegajoča dežele med Donavo, Innom, Karnskimi Alpami in Dunajskim gozdom. Naselje obsega, poleg starega jedra, pe Malo vas, Brdo, Dvor in Kaninsko vas. V starem jedru prevladuje bovpki tip enonads-tropne hipe. Župnijsko gotsko cerkev so zidali že po I. sv. vojni, na mestu starejpe. Ob cesti v Čezsočo stoji majhna poznogot-ska cerkev Marijinega vnebovzetja — Marija na Polju, z ostanki fresk Jerneja iz Loke. V kraju so manjp industrijski obrati, a razvoj gre v turizem. Na Kaninske pode vodi žičnica, tam je več smučipč. Okolica je primerna za sprehode, veslanje po divjih vodah, rafting, ribolov v Soči, kjer živi znana sopka postrv. V bližini je pportno letalipče za jadralna in motorna pportna letala, ki nudijo turistom panoramske polete. Na razpolago so hoteli, zasebne turistične sobe, počitnipka stanovanja in avto-kampi. Nekaj km od Bovca je slap Boka, eden najlepph in najvipjih slapov v Sloveniji, ki pada prosto čez 100 m, potem je pa pe 25 m popevnega padca. Kobarid — 1300 prebivalcev, lezi na križipču cest proti Bovcu, Tolminu in mejnemu prehodu Robič, od koder je povezava v Čedad in Benepko Slovenijo. Kraj je bil naseljen že v prazgodovini, tu je bila rimska vojapka postojanka. Naselbina ,,Tonovčov grad" je iz 4 — 6 stol. Kobarid je bil pod Oglejskimi patriarhi, leta 1688 je pogorel, 1797 so ga zasedli Francozi. Prvič je omenjen 1184 kot Canoretum. Mesto je postalo znano v prvi svetovni vojni, ko so po 12. italijanski ofenzivi 24. 10 . 1917 — največja gorska bitka v zgodovini sodobnega vojskovanja — Avstrijci, s pomočjo Nemcev, prebili italijansko fronto in pri Kobaridu zaprli obroč okoli italijanskih enot v Krnskem pogorju. To ofenzivo opisuje E. Hemingway v romanu ,,Zbogom orožje". Po I. svetovni vojni je kraj pripel pod Italijo in prebivalci so bili izpostavljeni pritiskom. Leta 1922 so italijanski povinisti posekali staro lipo na trgu — simbol slovenstva, sežgali slovenske knjige iz prosvetnega druptva in razbili spomenik skladatelju Hrabroslavu Volariču. V osrednjem delu Kobarida je večina stavb iz 18. in 19. stol., hipe kažejo tako mediteranske kot alpske vplive. Na glavnem trgu je župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, v njej je kip Marije z Jezusom iz ok. 1490 in kamniti veliki oltar iz 1716. Tam stojita tudi spomenika Simonu Gregorčiču in H. Volariču. V mestu so manjp industrijski obrati: predelava mleka, elektro- in kovinska industrija. Leta 1976 je mesto močno prizadel potres. V prenovljeni Maperovi hira, iz 1739 so leta 1990 odprli Kobaridski muzej s predstavitvijo sopke fronte in prikazom kobaridske-ga preboja 1917. Leta 1993 ga je Svet Evrope razglasil za Evropski muzej. Na griču Gradič nad mestom so Italijani 1935 - 38 okrog cerkve sv. Antona zgradili monumentalno kostnico 7014 padlim italijanskim vojakom v tem okolju. V okolju Kobarida je Krnsko pogorje, s Krnskim jezerom, ki je več kot 6 mesecev zmrznjeno. Na zahodnem pobočju je vas Drežnica, v njej je pe živa tradicija izvirnih pustnih mask — ,,psti". Na j.z. sta vrhova Matajur — 1 642 m in Kuk — 1242 m. Tam je tudi Kobaripka soteska reke Soče, s čez 100 m visokimi stenami. Vrsno, rojstni kraj S. Gregorčiča, s spominskim muzejem. Pokopan je v cerkvi sv. Lovrenca. Iz roba vasi je razgled na 88 m visok Gregorčičev (Simonov) slap, težko dostopen. Reka Nadiža izvira kot Črni potok, in teče skozi 3 km dolgo in več kot 1000 m globoko sotesko med gorama Matajur in Mija, potem gre proti Italiji. Naselje Breginj, prej znan po značilnih hipah iz 18. in 19. stol. z mostovži — ganki — stopnipči in kmečkimi freskami. Potres leta 1976 je vas porupl. Zbral in priredil Franci Markež rast xxxv POTOVANJE V SLOVENIJO (Danes objavljamo zaključek opisa potovanja letopnjih abiturientov na pega srednjepolskega tečaja) Po zaključku pouka na Poletni poli smo se res oddahnili. Ne le, zaradi konec obveznosti, pač pa ker je uspeh bil dosežen, diplome v napih rokah, čestitke voditeljice mladinske poletne pole slovenskega jezika so se zvenele v napih upesih in čakali so na nas prelepi izleti in pričakovano srečanje s sorodniki. Sobota, nedelja15./16. julija: Obisk k rojakom na Koropkem. Krpčanska kulturna zveza je pripravila atraktiven program. Sprejeli so nas predstavniki Narodnega sveta Koropkih Slovence, prof. Jože Wakounig in to v Vetrinju. Slipali smo, kako so nap predniki, starp in stari starp prebivali po taboripčih, molili in peli v tragični pomladi leta 1945 in si težko predstavljali, kako naj bi taboripče takrat izgledalo, saj je danes Vetrinjsko polje moderno poljedelsko območje. Po kosilu smo odpi v Minimundus. To je tematični park, kjer so do najmanjpe podrobnosti poustvarjene svetovne gradbene zanimivosti v zmanjpanem merilu. Od Narodne univerzitetne knjižnice, delo arh. Jožeta Plečnika, ki se nahaja v Ljubljani, do cerkve in trga sv. Petra v Rimu, preko svetovno znanih palač, gradov, cerkva do ameripke NASE z raketo Challenger, vse zgrajeno z izvirnimi materiali originalov. V Železni Kapli smo oblikovali sv. mapo; tam nam je krajevni župnik, g. Polde Zunder, izrekel dobrodoplico. Prespali smo v mladinskem domu na Rebrci. V nedeljo smo bili pri mapi v domu v Tinjah, kjer nas je sprejel rektor hipe, g. Jože Kopeinig. Podali smo se na Ostrovico, kjer smo si ogledali grad, eden izmed redkih, ki je že 9 stoletij v privatnih rokah in ga iz roda v rod deduje najstarejpi sin. Popoldan smo se kopali v toplem Klopipkem jezeru in s tem zaključili obisk Koropke. Andrej Lampichler in Manfred Tolmajer sta skrbno pripravila in vodila nap obisk. Ponedeljek, torek, sreda 16./17.18 julija: Pohod na Triglav. Ob spremstvu strokovnega vodstva Planinske zveze se je skupina podala zgodaj na pot. Vzpon se je pričel ob bohinjskem jezeru, kjer smo pred začetkom tudi dobili osnovna navodila. Po krasni poti med gozdovi in s pogledom na bohinjsko jezero smo prispeli do prve postaje, koča na Komnem. Mislili smo, da smo že kam pripli. Nasmeh voditeljev nam je dal vedeti, da je pe mnogo ur hoje pred nami. In tako smo se napotili do prvega prenočipča, v koči pri Sedmerih triglavskih jezerih, kamor smo pripli po kakih ptiri urah hoje. Po večerji smo morali zelo zgodaj spat, saj je bila rano zjutraj določena ura za nadaljevanje pohoda. Fotografiranje narave in igranje s snegom je pe dočakalo preden smo se spravili k počitku. Nadaljevali smo zgodaj zjutraj: ob 5,30 nas je že čakal zajtrk. Na Kredarico smo prispeli ob načrtovani uri utrujeni, lačni in žejni a z velikim nasmehom na obrazu. Oči niso mogle dojeti lepote narave: srne, gorske živali, sončno, jasno vreme, brez oblačka, kakor ga ne pomnijo v zadnjih letih, je bil magični okvir, ki nas je spremljal skozi celoten pohod. Sklenili smo, da tu prespimo in naslednji dan, že spočiti, krenemo proti triglavskem vrhu. Vzpon na vrh zahteva pripravo, posebno pa slediti navodilom vodičev. Med počitkom smo za kratek čas spremenili Kredarico v lepotni salon, kjer smo skupali malo urediti napo zunanjost. Pogovor je potekal o tem ali gremo vsi na vrh ali bo kdo ostal na Kredarici. Kakpno vprapanje! Vsi gremo na vrh Triglava, razen dveh deklic, ki sta se odpovedali. Po večerji, obveznem fotografiranju in občasnem kvartanju, zopet k zgodnjemu počitku. Tretji dan, sreda, je že tu. Točno ob sedmih zjutraj začnemo hojo. V skupini nas je nekaj več, čez petdeset ljudi (z nami je tudi skupina kanadskih dijakov), ki se kot dolga kača vije ob prepadu, da bi dosegli cilj: pred nami je že Aljažev stolp! Pozabili smo na utrujenost, na pomanjkanje spanca, žulji in udarci nas niso nič več trli. V prečudoviti okolici po-zabip na vse in takrat začutip božjo navzočnost: jasno nebo, gorske verige, ki jih gledap kakor na zemljevidu, razgled veličastne narave. Peli, smejali smo se, nismo vedeli kaj naj bi naprej posneli na fotoaparate! Težko je v besedah popisali kar smo v tistem trenutku občutili in doživljali. Ob 11. smo se pripravili za vrnitev s Kredarici v dolino. Do Vodnikovega doma smo hodili dve uri. Tam nas je čakalo kosilo in pe tri ure hoje do doline, v Staro Fužino na Pokljuki. Srečni, zdravi, utrujeni in zadovoljni smo pripli nazaj z mislijo, da bi se pe kdaj podali v planine. Četrtek 20. julija: Prespali smo v domu na Ljubelju in prvič malo kasneje kot običajno začeli z izleti. Tokrat je bila Štajerska izbrana točka ogledov. Najprej smo obiskali Teharje in zaključili del zgodovine, ki se je pričel v Kočevskem rogu. Spremljal nas je neposredna priča grozot brezbožne komunistične revolucije, g. Ivan Koropec. Opisal nam je kaj je tam doživel, slipal in z lastnimi očmi videl. Po molitvi v kapeli, smo se odpeljali proti Mariboru, kjer sta nas pričakovala stolni župnik mariborske katedrale, msgr. Stanko Lipovpek in mariborski nadpkof, msgr. Franc Kramberger, ki nas je s prisrčnim nagovorom sprejel na sedežu pkofije. Hvala! Rast XXXV, Ljudmila Ahlin, Maki Ayerbe Rant, Luci Dimnik, Tomi Dre-nik, Mili Fantini, Martin Godec, Marjana Grohar, Damjan Jerman, Juli Kaste-lic, Monika Kinkel, Vero Kocmur, Dani Leber, Ani Lenarčič, Andreja Loboda, Vero Marinčič, Tina Mehle, Nati Mele, Sonja Modic, Lucijana Oberžan Jarc, Neži Papež, Martin Pav per, Leli Podržaj, Vale Pograjc, Gabi Qualizza, Niko Rezelj, Marjanka Rožanec, Jožko Senk, Ceci Skubic, Nadja Sterle, Blaž Truden, Erika Urbančič in Martin Zar-nik ter spremljevalci Karel Groznik, Pavel Novak in Ivana Tekavec se hvaležno spominjamo vseh, ki so omogočili potovanje: v prvi vrsti zahvala star pem in srednjepolskemu tečaju; potem pa vsem dobrotnikom, ki so nas gostili, skrbeli za na pe dobro počutje in bili pozorni na vsako napo potrebo. Podaril nam je rožni venec, katerega je sam papež blagoslovil. Ogledali smo si katedralo, katero je pokojni Janez Pavel II obiskal ob priliki proglasitve Slompkove beatifikacije, slikali smo se ob Slompkovem spomeniku, povzpeli smo se na zvonik katedrale, prehodili staro jedro mesta in že smo morali nazaj. Petek 21. julija: Kar nismo mogli verjeti, da je to zadnji dan skupnega potovanja! A dan je bil pe poln presenečenj. Že zjutraj smo se podali na hojo v planine in pripli smo do koče na Prevaljah: razgled nam je sapo zajel! Gotovo se je kovorski župnik, g. Vlado Pečnik, nap gostitelj in vodič, veselil napih vzklikov odobravanja in pirokih odprtih ust in oči, saj nismo mogli na enkrat dojeti toliko lepote! Zvečer smo imeli poslovilni večer prav v Kovorju. Oblikovali smo sv. mapo s petjem in zbrano molitvijo, nato pa v farni dvorani (lepo urejen skedenj), imeli zadnjo predstavo pred navdupeno publiko. Imeli smo se res lepo, domačini so nas izredno lepo sprejeli in nam tudi postregli z domačimi pridelki. Radi bi bili pe malo postali a morali smo nazaj na Ljubelj, saj smo morali kovčke pripraviti za odhod v Ljubljano, kjer so nas že naslednji dan pričakovali sorodniki. Sobota, 22. julija: sorodniki so nas nestrpno pričakovali. Srečanje je bilo živo in pestro: želeli so takoj zvedeti, kako je z nami, kje smo vse bili, kaj bi pe želeli obiskati ... Razpli smo se z mepanimi občutki: težko je zapustiti prijatelje, s katerimi si soživljal zadnje tri tedne in s katerimi te veže marsikatera dogodivpčina, a obenem smo pričakovali srečanje s sorodniki, da nas popeljejo v rodni kraj starpev in starih starpev. Z obljubo, da se točno čez teden dni srečamo, smo se razpli. Petek, 28. julija: Kot pravijo, vsaka dobra stvar ima svoj konec. Nam se je bližal konec potovanja. Saj je tudi prav tako, po malem vsi pogrepamo lastno družino in Buenos Aires nas tudi že kliče nazaj. Naporna vožnja je pred nami. Iz Ljubljane v Benetke, preko Milana pa v Argentino. Ivana Tekavec in m zast topa nem ali r kov. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI POZNOGOTSKE FRESKE Poznogotske freske, ki so jih med postavljanjem električne napeljave v podružnični cerkvi sv. Mihaela v Selu v Vipavski dolini odkrili lani, so pred dnevi dobile novo podobo. Novogoripka enota zavoda za varstvo naravne in kulturne dedipčine je namreč v petek zaključila z enomesečnim restavriranjem fresk, ki so jih po besedah vodje del Mirana Cenciča okoli leta 1520 izdelali mojstri iz lokalne delavnice. POČASNO UPADANJE V Sloveniji je stopnja registrirane brezposelnosti junija znapala 9,3 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot maja, so sporočili iz državnega urada za statistiko. V prvih pestih mesecih je stopnja registrirane brezposelnosti v povprečju znapala 9,9 odstotka. Junija je bilo registriranih 84.875 brezposelnih oseb, medtem ko jih je bilo maja 87.111. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila junija pri mopkih 7,5-, pri ženskah pa 11,4-odstotna. ZAENKRAT ŠE PEŠ ALI Z AVTOM Poletje se bliža koncu in vedno bližje je datum, za katerega na Festivalu Ljubljana (FL) napovedujejo dokončanje tirne vzpenjače na Ljubljanski grad. Ali bodo vzpenjačo vsaj poskusno res zagnali pe v koledarskem poletju, na FL ne morejo natančno povedati, za STA pa so pojasnili, da bo kabina za vzpenjačo dostavljena predvidoma 30. avgusta. V zadnjem tednu pa mora koncesionar za vzpenjačo odgovarjati pe na očitke, da so v Avstriji primerljivo vzpenjačo zgradili za tretjino cene. PREDJAMO SO ZAVZELI VITEZI Predjama se je preselila v 16. stoletje, saj je bil tamkajpnji grad prizoripče 11. Erazmovega vitepkega turnirja. Osrednji del prireditve, ki naj bi po besedah organizatorjev privabila do 7000 obiskovalcev, je vitepki turnir, na katerem so se med drugimi predstavili vitezi konjeniki in mečevalci. PO SVETU KRHKO PREMIRJE Potem ko je v Libanonu začelo veljati premirje, je izraelska vojska že začela umik svojih sil z juga Libanona. Libanonska vojska pa je začela prevzemati nadzor nad območjem. Izraelski umik naj bi bil končan prihodnji teden. Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je obe strani že opozoril pred zasedbo dodatnega ozemlja. Libanonski obrambni minister Elias Mur pa je napovedal, da libanonska vojska ne bo poskupala razorožiti libanonskega skrajnega gibanja Hezbolah. V prihodnjem tednu bo pridružila prva ekipa mednarodnih sil v okviru misije uNiFIL. O njeni sestavi se bodo države, ki naj bi vanjo prispevale svoje vojake, pe dogovarjajo. Slovenija možnost napotitve svojih vojakov v Libanon pe preučuje, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. Medtem je pripo do raznih krptev premirja in medsebojnih obtožb. Namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov Brown je v New Yorku predstavnikom okrog 50 držav sporočil, da je potrebno enote v Libanonu hitro okrepiti, ker vsako čakanje povečuje tveganje za obnovitev spopadov. Predstavniki držav so izrazili načelno pripravljenost na sodelovanje in ga pozvali k natančni razjasnitvi pravil delovanja te misije. Resolucija o napotitvi sil v Libanon namreč ni jasna glede podrobnosti. Italijanska vlada je že odobrila napotitev pripadnikov italijanske vojske v Libanon. Misijo mora potrditi pe parlament. Italijanski premier Romano Prodi je ob tem izpostavil, da gre za mirovno misijo in da bodo o ptevilu vojakov odločali v prihodnjih dneh v posvetu z drugimi državami. Slovenska vlada pa pe preučuje morebitno sodelovanje v mirovnih silah. Na splopno pa nikjer ni najti velikega navdupenja za sestavo teh mirovnih oddelkov. SOJENJE V HAAGU Na Haapkem sodipču se nadaljuje sojenje sedmim bosanskim Srbom, obtoženim genocida in etničnega čipčenja med pokolom v Srebrenici leta 1995. Glavna haapka tožilka Carla Del Ponte je v nagovoru obtožene označila kot ene najbolj odgovornih za pokol. Dejstvo, da Srbija bivpega poveljnika bosanskih Srbov, generala Ratka Mladiča, pe ni prijela, pa označila za neopravičljivo. ZGODBA BREZ KONCA Glavni iranski pogajalec za iransko jedrsko vprapanje Ali Laridžani je veleposlanikom stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčije izročil pisni odgovor Irana na njihov predlog, v katerem zahtevajo ustavitev bogatenja urana. Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo neuradno že ve, da se Teheran ne namerava odpovedati bogatenju urana. Kljub temu pa je Iran pripravljen nadaljevati pogovore in ne zapreti vrat popolnoma. CIUDADELSKI ŽUPNIK A. B. ELIZALDE UMRL Ciudadela je prvo mesto v vrsti večjih krajev, ki leži ob Avdi. Gral. Paz tesno naslonjeno na prestolnico. Je pretežno mesto srednjih slojev. In v tem mestu je neumorno deloval od leta 1931 kot župnik Avguptin B. Elizalde, Francoz po rodu. Njegovo vsestransko delo, zlasti na socialnem in kulturnem polju je prestopilo meje njegove župnije, se raztegnilo ne samo na vso provinco Bs. Aires, ampak tudi na vso republiko in končno prestopilo tudi njene meje. Bil je resnično oče ubogih. Bil je to, kar je bil pri nas doma dr. Krek. Pokojni župnik je bil tudi velik prijatelj Slovencev. V njegovi župnijski dvorani so bili vsako leto Slovenski socialni dnevi, v isti dvorani so igralske družine slov. protikomunističnih naseljencev postavile doslej na oder toliko slovenskih iger. Zelo naklonjen je bil tudi pevskemu zboru Gallus. Svojo naklonjenost Slovencem je kazal kjerkoli je mogel. Zato je njegova smrt zadela tudi te in bodo dobrega ter plemenitega moža ohranili v najleppem in hvaležnem spominu kot svojega velikega dobrotnika . Naj počiva v miru! SLOVENCI V ARGENTINI ROMANJE SLOVENCEV V LOURDES Na Rokovo nedeljo dne 19. avgusta so imeli slovenski rojaki tradicionalno romanje k lurpki Materi božji v Lourdes. Udeležilo se ga je zelo veliko rojakov. Starih in novih naseljencev. Sodijo, da jih je bilo blizu tisoč. S to pobožnostjo so rojaki tako, kot pred 25 leti v domovini na Brezjah, prosili nebepko Mater, da bi izprosila pri svojemu Sinu proglasitev pkofa Barage za svetnika kat. Cerkve. MIRAMAR V družini g. Lojzeta Trpina in njegove žene ge. Nežke, roj. Gornik se je julija meseca rodila hčerka. Čestitamo! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na predavanje s skioptičnimi slikami, ki bo dne 9. septembra ob 18. uri v dvorani Dekleva, JORGE NEWBERY 3568. Predavajo: G. Sergio Domicelj o vzponu na Ojos del Salado in gg. Hafner-Petriček o Bariločah. Ples Slovenskega planinskega druptva bo dne 6. oktobra. Svobodna Slovenija, 23. avgusta 1956 - pt. 34. SLOVENCI IN ©PORT SUŠA NA KITAJSKEM Vroče vreme in supa sta na Kitajskem povzročila pomanjkanje vode. Okrog 18 milijonom Kitajcem v 15 provincah in območjih tako že primanjkuje pitne vode, uničen pa je tudi kmetijski pridelek. Supa je prizadela okrog 130 milijonov hektarov obdelovalnih povrpn, vode pa primanjkuje tudi za napajanje okrog 17 milijonov glav živine. Meteorologi napovedujejo, da vročina tudi v prihodnjih tednih ne bo popustila. Temperature namreč v zadnjih mesecih vztrajajo nad 35 stopinj Celzija, dež pa ni padal že 70 dni. ZAOSTRITEV NA KOREJI Severnokorejska vojska je sporočila, da so trenutne vojapke vaje Južne Koreje in Združenih držav Amerike vojno dejanje. Hkrati naj bi izničevale premirje, s katerim se je leta 1953 zaključila vojna med obema Korejama. Severna Koreja pe pravi, da ima pravico do preventivne akcije za samoobrambo pred sovražnikom, ko se ji bo zdelo, da se mora braniti. Že večkrat je namreč opozorila, da bo vojapke vaje obravnavala kot vojno napoved. NEKAJ NOGOMETNIH Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Celju igrala z Izraelom neodločeno 1:1. Za goste je edini zadetek na tekmi v 81. minuti dosegel Benyoun, izenačil pa je Goran Šukalo v 83. minuti. Igra je služila za pripravo na kvalifikacije za evropsko prvenstvo leta 2008. Slovenija začne igrati 6. septembra in sicer v Bolgariji. Morda je trenerju igra kaj pomenila; gledalcem prav nič. Mlada slovenska nogometna reprezentanca je v prvi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo do 21 let v Murski Soboti premagala Škotsko z 1:0. Igrali so: Handanovič, Brečko, Jokič, Božič, Kelhar, Pahor (od 65. Travner), Semler, Vrpč (od 80. Pečnik), Burgič, Stevanovič, Birsa (od 90. Kronaveter). Strelec: Burgič. - Varovanci Branka Zupana so Škote premagali z 1:0, mnogi pa so pričakovali, da bo obetavna slovenska vrsta imela lažje delo. A gosti so se predstavili kot trd tekmec, z nekaj več sreče bi lahko iztržili tudi ugodnejp izid. Tega so zapravili v prvem polčasu, v katerem niso znali izkoristiti nekaj lepih priložnosti. Za to so bili kaznovani v 58. minuti, ko je v polno zadel lani najboljp strelec slovenske lige Miran Burgič: Stevanovič je z desne strani močno sprožil, vratar je žogo odbil, spretni Burgič pa je iz težkega položaja poslal žogo v nebranjeni del gola. Zupanove varovance je vodstvo sprostilo in zaigrali so mnogo bolje. Nekdanji slovenski nogometni selektor Srečko Katanec je z Makedonijo uspepno začel kvalifikacije. Makedonci so v Tallinnu z 1:0 premagali Estonijo. SREČEN PADEC Najboljpa slovenska padalka in v zadnjih letih tudi najbolj popolna na svetu v klasičnih padalskih disciplinah, Irena Avbelj, je na 29. svetovnem padalskem prvenstvu v Moskvi vnovič poskrbela za veselje v slovenskem taboru. V petih serijah figurativnih skokov je pometla z vso konkurenco in ponovila svoj uspeh izpred dveh let ter spet osvojila zlato medaljo. SREBRO NA KITAJSKEM Tina Šutej je osvojila srebrno medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki v Pekingu na Kitajskem. V skoku s palico je preskočila 4,25 metra in le za pet centimetrov zaostala za članskim slovenskim rekordom Teje Melink (4,30 m). SREBRO TUDI NA MADŽARSKEM Slovenska kajakaraca na mirnih vodah Špela Ponoma-renko je zadnji dan 35. svetovnega prvenstvu v Szegedu osvojila srebrno odličje na 200-metrski progi. S tem je poskrbela za največji slovenski uspeh v tem pportu ter več kot izpolnila zadane cilje pred prvenstvom. Ponomarenko-va je v finalu zaostala le za domačinko in evropsko podprvakinjo Timeo Paksy. OSEBNE NOVICE Krsta V cerkvi San Juan Bosco v San Isidro je bil 22. julija krpčen Matjaž Andrej Javor pek sin Jureta in Barbare Kobi. Botrovala sta Daniela Gölitz in Tone Javorpek. V cerkvi Svetega Duha v Buenos Airesu je bil krpčen Ignacij Tomaž Bengoechea; očka je Federjco, mamica pa Sonia Cimato Šenk. Botra sta bila Milena Šenk in Rodrigo Villarino. Srečnim star pem iskreno čestitamo! Nova diplomantka 20. julija je na državni univerzi v Buenos Airesu (UBA) dokončala ptudije Marjana Urbančič, ^ter prejela naslov Licenciada en Relaciones del Trabajo. Čestitamo in želimo mnogo uspehov! Smrt V Floridi je umrla ga. Marija Prelog roj. Petrik (94). Slovenska kulturna akcija sporoča, da je 6. avgusta v Avstriji nenadoma umrla pisateljica in članica SKA Milena Merlak Detela. Naj počivata v miru! SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marko Bajuk, Pavlina Dobovpek, Ivana TekavEc, Marjana Pirc, Franci Žnidar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popiljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Dva spotika, in sedaj? ROŽMANOV DOM MALI OGLASI ZEM A GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure. TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437. ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK » asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 23. avgusta 2006 1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 185,9 SIT Slovenska koparkarska reprezentanca je v uvodni tekmi svetovnega prvenstva na Japonskem v pred-tekmovalni skupini D v Saporu prepričljivo premagala Senegal s 96:79. Igrali so: La-kovič, Udrih, Ožbolt, Beči-rovič, Milič, Nachbar, Slo-kar, Jurak, Zagorac, Brezec, Nesterovič. Premoč Slovenije je bila vidna v vseh segmentih igre, na dan pa je pripo tudi največje bogastvo te reprezentance -prok izbor igralcev. Bečiro-viča in Nachbarja, ki sta blestela v prvem polčasu, v drugem pa prvi sploh ni stopil na parket, sta v drugem delu nadomestila Sapo Ožbolt (11 točk v tretji četrtini) ter Beno Udrih (7 točk v 3/4). Žal si je Slovenija zapravila veliko priložnost, da bi si že po dveh tekmah zagotovila uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Tekmo proti Italiji, ki jo je odlično začela, je v zadnjih minutah izgubila 76:80 in si tako močno poslabpala položaj v skupini. Slovenska reprezentanca z izjemno agresivno obrambo Italiji ni pustila dihati, kaj pele nemoteno metati proti obroču. Obramba je delovala tako VABI STAREJŠE IN MLAJŠE, DOLGOLETNE IN NOVE PRIJATELJE NAŠE USTANOVE NA PRAZNOVANJE I pčem osebo za varstvo ptirimesečne deklice Javite se na tel.: 4484-2866 URADNE URE Uradne uredniptva ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ptevajo! Slovenija gre naprej. Do kje? brezhibno, da Italijani v vsej prvi četrtini niso pripi niti do enega meta iz izdelane akcije. Žal peterka Goran Jurak, Sani Bečiro-vič, Radoslav Nesterovič, Beno Udrih in Boptjan Nachbar ni mogla večno ostati na parketu, sledile so menjave in posledično padec v igri. Kapetan Slovenije Radoslav Nesterovič je bil tako besen zaradi nemoči Slovenije, da si je v navalu jeze strgal dres v stilu filmskega junaka Hul-ka. Po minuti odmora se je vrnil na teren in ob prvem stiku z žogo zadel zanj nenavaden poskus izza črte 6,25. Bil je to pomemben trenutek tekme, ki je opogumil ostale. Dve minuti kasneje je Slovenija znova vodila (71:66) in vse je izgledalo, da bo vendarle strla odpor Italije. Imela je več napadov za povipanje rezultata, toda igralcem so se roke skrajpale, žoga pa ni hotela skozi obroč. Na drugi strani je bilo Italijanov "več v hlačah" in čeprav je Lakovič 15 sekund pred zaključkom znižal na 76:78, je bila slovenska barka potopljena. V tretjem nastopu pa so Slovenci po pričakovanjih izgubila proti zDa (114:95). Kljub pe kar dobri tekmi je bila „sanjska ekipa" za napo reprezentanco nedosegljiva. Pot do osmine finala Pi-panova četa ipče v dvobojih s Portorikom in Kitajsko. OBVESTILA SOBOTA, 26. avgusta: Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hip. NEDELJA, 27. avgusta: 34. Obletnica Rožmanovega doma. V Slompkovem domu mladinski dan. Občni zbor Mutuala Sloga, ob 11. uri v Slovenmski hip. SREDA, 30. avgusta: Učiteljska seja voditeljic ob 20. uri v Slovenski hip. SOBOTA, 2. septembra: Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hip. Domače koline na Pristavi od 19. uri. NEDELJA, 3. septembra: 40. obletnica Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v Slovenski hip. Sv. mapa za Rupnika, Hacina in sodelavce. SOBOTA, 9. septembra: Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hip. Premiera otro pke igre v Slom pkovem domu. NEDELJA, 10. septembra: Mladinski dan v Napem domu v San Justo SOBOTA, 16. septembra: Pomladanski ples v San Martinu NEDELJA, 17. septembra: 45. obletnica Slompkovega doma 34. OBLETNICE 27. avgusta v prostorih doma, na ulici Martin Fierro 4262, San Justo ob 11:30: sv. mapa ob 12:30: prijateljsko kosilo (cena za starejpe $10.- in za otroke $5.-) KAR HOČEMO, DA BI LJUDJE STORILI NAM, STORIMO TUDI MI NJIM. STOPIMO SKUPAJ. PRIBLIŽAJMO SE NAŠIM STAREJŠIM. Prijave za kosilo sprejemamo na tel.: 4669-1684 ali 4485-4519 Skupaj bomo praznovali kot ena dupa in eno srce 40. obletnica Zveze slovenskih mater in žena v nedeljo, 3. septembra Ob 16. sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj Nato slavnostna akademija v dvorani pkofa Rožmana - Pozdravi - Psalmska kantata Žena-Mati Spisal Alojz Rebula, uglasbil Jože Ropitz Režija: Miha Gaser Po akademiji žrebanje in zakuska Znova a Svetih Vi parjah Vsi lepo vabljeni! V StärttikQV dcrnjs pripfa^^ -OJF ARmiA Otroci iz vseln domov! Pridite in pripeljite seboj (ir starše in prijatelje! ^ Igra bo v sobtito, 9, seiptembPa, v Slomškovem domu ob 19 urf. vabisiomskovs šola argentinci v sloveniji Ropade in premestitve V mesecu avgustu se po slovenskih župnijah izvedejo razne spremembe. Za preseljence iz Argentine je letopnja najpomembnejša ,,ropadna" premestitev župnika Tonija Burja CM iz župnije sv. Jakoba ob Savi. Svoje mesto je zamenjal z Vladom Bizantom CM, dosedanjim urednikom revije Prijatelj in duhovnim skrbn^^kom bolnih, prizadetih in njihovih prijateljev. Kljub temu pa je na veliko veselje vseh Šentjakob ob Savi pe naprej ,,sedež" argentinske mape na tretjo nedeljo v mesecu in popoldanskega nedeljskega nogometnega srečanja. ■ Tudi ihanska župnija je dobila novega župnika. To je dr. Andrej M. Poznič, ki je svoje dosedanje delo pri druptvu SKaM (Slovenska katolipka akademska mladina) prepustil Gregorju Kuneju. GB Na Svetih Viparjah blizu tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo so se v želji po utrjevanju sožitja in prijateljstva med sosednjimi narodi 19. avgusta zbrali verniki treh dežel. Kot je poročal Radio Slovenija, se je že tradicionalnega srečanja udeležilo okoli 2000 italijanskih, furlanskih, koropkih in slovenskih romarjev. Mapo v treh jezikih je darovalo več pkofov, med katerimi je bil tudi ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran. ,,Mislim, da je danes kljub mejam, ki se nekako izgubljajo, pe vedno veliko meja v naph glavah, zato je potrebno, da delamo in tudi molimo za mir in za sožitje med različnimi narodi," je v izjavi povedal nadpkof Uran. Letopnji gostitelj srečanja je bil sicer videmski nadpkof Pietro Brollo, ki se mu je poleg pkofa Urana pridružil pe celovpki pkof Alois Schwarz, somapevali pa so tudi drugi pkofje in duhovniki. Med romarji na tromeji je bil prisoten tudi pobudnik že tradicionalnega srečanja, nekdanji videmski nadpkof Alfredo Battista, ki je ob tem med drugim dejal: ,,Veseli smo, da so se uresničile sanje in da je tudi Slovenija del združene Evrope. Zato smo pripi prosit, naj nova Evropa v svoji ustavi ne zavrže krpčanskih korenin." Na pobudo nekdanjega pkofa Battiste se verniki iz videmske, ljubljanske in celovpke pkofije že od leta 1981 naprej vsako leto zberejo v drugi deželi. Po navedbah Slovenske pkofovske konference (SŠK) so tovrstna romanja namenjena poglobitvi vere in odkrivanju krčanskih korenin, krepitvi sodelovanja med različnimi narodi in kulturami, prispevati pa želijo tudi k sožitju narodov, solidarnosti in miru v Evropi. Slovenci najbolj računalni p