TV OKNO Ptuj, petek, =« 15. decembra 2006 li^ letnik LIX • št. 96 odgovorni urednik: =! Jože Šmigoc isf cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: -r^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Letališka 26 Aviornobiliin n j i Kova Mestq.. \ ^ i RjiAo železniških postaj Polo FreeZ. Bodite varni pred nevieînoshni! Ob nakupu Pola^reeZ štiri zimske pnevmatike na aluminijastih platiščih gratis in prihranek do 450.000 SIT pri obveznem in kasko zavarovanju. P.I-F»»Z fit® Dominko d.o.o., Zadniini h^ 8,2251 Pluj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 TRGOVINA, MONTAŽA vodovod ________ ® C ^ ' centralna kurjavo ^■ET TT «plinskeinstalacije • kopalniška opremo ^—• keramične ploščice OBRTNA CONA NOVI JORK. Nova vas pri Markovcih 103. tel.: 754 00 90 ORMOŽ, Ptujska cesta 17. tel.: 741 72 70 Šport Nogomet • Tiganj odslej v avstrijski 2. igi Stran 15 Šport Rokomet • Prvenstvo za čimprejšnjo pozabo Stran 15 RAR je tu ! Že 62 x v Sloveniji! Nagradne igre in pester zabavni program na dan otvoritve! Vabljeni! Po naših občinah Po mestni občini PARADA 2006 ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ torek, 26. 12. 2006, ob 16. uri PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan DriaHr.rr.Hoio r.nir• PoHIr. _ TiaHnlL- Dti li h/lianioIniro I i ino Gorišnica • Hladna vojna med žup-niščem in občino Stran 4 Kidričevo • O zamenjavi predsednika uprave Taluma vlada ne razmišlja Stran 5 Ptuj • Štefan 'ma vas rad - tisoč ali večkrat? Stran 6 Foto: Martin Ozmec Po naših občinah Gorišnica • Kaj lahko svetnik vidi in česa ne?! Stran 8 Moškanjci • Steklena piramida - nova razvojna priložnost? Stran 9 Slovenija • Spremembe v dohodninski napovedi Letos se zadnjic olajšave, obrazce boste dobili domov „Vsekakor je zdaj skrajni čas, da vsak posameznik preveri možnosti koriščenja olajšav za različne namene, in to letos zadnjič, ker jih novi Zakon o dohodnini, ki načeloma prične veljati s 1. 1. 2007, več ne pozna. Znesek, do katerega je upravičen, si pa lahko vsak posameznik tudi preprosto izračuna: sešteje vse v letu 2006 prejete prihodke, odšteje prispevke in od take osnove lahko koristi olajšave za zakonsko določene primere, seveda pa mora imeti na razpolago ustrezno dokumentacijo," pravi direktorica ptujske davčnega urada Stanka Premuš in še opozarja na pravočasno oddajo vseh dohodninskih obrazcev, saj bodo sicer kazni za zamudnike precej visoke. Delno izpolnjene obrazce boste prejeli na dom Pri vlaganju napovedi za odmero dohodnine za leto 2006 bo veliki večini davčnih zavezancev olajšano delo, saj bo tokrat Davčna uprava RS do 31. marca 2007 prvič poslala na domač naslov že predizpolnjene dohodninske napovedi. „Potrebno pa je opozoriti, da morajo vložiti napoved tudi zavezanci, ki sicer pre-dizpolnjene napovedi niso prejeli, če so jo po zakonu dolžni vložiti. Taki primeri so pričakovani pri zavezancih, ki dosegajo dohodke v tujini in med letom niso vlagali napovedi za odmero akontacije dohodnine, čeprav so bili to dolžni storiti, in v primeru, da izplačevalci dohodkov davčnemu organu niso dostavili kontrolnih podatkov." Napovedi za odmero do- Uvodnik V deželi pravljic? hodnine zavezancem (rezidentom) ni treba vložiti v dveh primerih: če njihovi dohodki v letu 2006, od katerih se plačuje dohodnina, niso presegli 604.330 tolarjev ali pa če so poleg pokojnine, od katere ni bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine, in pri akontaciji dohodnine tudi niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, prejeli dohodke, od katerih se plačuje dohodnina, ki ne presegaj 80 evrov (19.171 tolarjev). Prav tako ne bo potrebno vlagati dohodninske napovedi tistim upokojencem, ki so poleg pokojnine imeli še npr. katastrski dohodek ali drugi dohodek do 19.171 tolarjev, če med letom niso plačevali akontacije dohodnine in niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane. Delno izpolnjene oz. pre-dizpolnjene dohodninske obrazce bo po besedah Pre- Ne vem, ali sem samo jaz takšen dvomljivec in gre samo meni ob megalomanskih načrtih, ki se v zadnjem času pojavljajo v našem ožjem in širšem okolju, na smeh? Saj bi bil vesel, če bi prihodnost pokazala, da nisem imel prav - ampak ne verjamem v piramide v Moškanjcih, kosmate pošasti na ptujski Panorami, tudi ne v umetni otok v slovenskem morju, pa v Ptuj kot kulturno prestolnico Evrope, še hajdinska Megalaxia, za katero mi zatrjujejo, da pravzaprav tako rekoč že stoji, mi vzbuja dvome, ker že nekaj let tam ničesar ne vidim. Prevečkrat smo v našem okolju že izpadli naivni, ko smo verjeli, da bo neka zanimiva ideja postala realnost, pa ni bilo potem iz tega nič. Se spomnite, kolikokrat in kje vse smo "gradili"ptujsko kulturno središče, tako rekoč novi "Cankarjev dom" - enkrat z zasebnim, drugič z javnim denarjem? Kako (ni)smo gradili ptujsko jajce na prostoru vojaškega skladišča? Kako (ni) smo izkopali podhoda pod železnico tam nekje pri Borovem? Kako smo sanjali o Kurentlandu? Kako smo uredili velikanski vojaški poligon - pravi Nato center - v Apačah? Najbrž so res slabe izkušnje s propadlimi velikimi načrti razlog, da sedaj dvomim že skoraj o vsem. Zlasti o tistem, kar snovalci na sončni strani Alp naznanjajo pretirano glasno. Kajti tisto, kar pa smo res dobili, je nastajalo dosti tišje, brez poprejšnjega pompa. In še danes marsikaj nastaja. Le redko na očeh vesoljne javnosti - a lepega dneva je tu. Res vesel bom, če bo prihodnost moje današnje besede postavila na laž. In vsem, ki bodo uresničili katerokoli iz današnje množice slovenskih pravljic, bom pomagal zganjati velikanski hrup, ko se bodo uresničile. Ampak bojim se, da je čarobnim paličicam iz dežele pravljic potekel garancijski rok... Toda po drugi strani - marsikateri danes uresničeni načrt je v glavah genijev nastal dosti prej, kot je bil uresničen. Da Vinci si je letalo zamislil v davnem 16. stoletju, brata Wright pa sta poletela v začetku 20. - to je 400 let pozneje. Kako krasni časi čakajo naše potomce leta 2406!!! Jože Šmigoc Tisti, ki so najeli kredit za nakup stanovanja ali gradnjo hiše, bodo lahko letos še uveljavili kot olajšavo obresti od plačila glavnice. muševe davčna uprava poslala vsem zavezancem za plačilo dohodnine na dom do 31. marca naslednje leto. V dokumentu bodo vpisani kontrolni podatki o dohodkih, med njimi tudi morebitni katastrski dohodek zavezanca, zato obvestil o tem dohodku prejemniki ne bodo več dobivali na posebnem izpisu kot doslej. Tako bo torej vpisovanje podatkov v dohodninsko napoved naslednje leto za posameznike precej bolj enostavno, saj bodo praktično le preverili delno izpolnjeno napoved, ki jo bodo dobili domov, in vpisali tiste podatke, ki jih v napovedi še ne bo; predvsem so to podatki o različnih olajšavah oz. koriščenju le-teh, splošne podatke, kot so telefonska številka, TRR, ter dodali svoj podpis in priložili tista dokazila, ki bodo zahtevana. Seveda pa bodo nekateri morali vpisati še druge manjkajoče podatke o doseženih dohodkih, če bodo ti morebiti manjkali, ali pa jih popraviti, če bodo napačni. Rok za oddajo, pravzaprav vračilo dohodninske napovedi bo naslednje leto 30. aprila (2007). Zadnjič možnost uveljaviti olajšave! Še ena novost, ki jo zavezanci morajo vedeti in na katero je Premuševa posebej opozorila, pa je dejstvo, da se v letošnji napovedi zadnjič upoštevajo olajšave za različne namene: „Te olajšave se namreč s spremembo zakona o dohodnini, ki prične veljati prvega januarja naslednje leto, ukinjajo in bodo nadomeščene z višjo splošno olajšavo!" Olajšave za letošnje leto se bodo sicer uveljavljale na enak način kot prej, se pravi v višini do 2 % davčne osnove posameznega davčnega zavezanca za namene pod A osnutka napovedi (od točke 1 do 8), med drugim tudi za plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, vzgoj-no-izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene ter prispevke in darila, plačana invalidskim organizacijam. Iz pojasnil DURS-a izhaja, da se pod oznako 3 vpiše znesek v letu 2006 plačanih prostovoljnih denarnih prispevkov in vrednost daril v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, vzgojno-izobraže-valne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene. Zmanjšanje se prizna le, če so bila sredstva plačana osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi v Sloveniji organizirane za opravljanje tovrstnih dejavnosti in so rezidenti Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo davek od dohodkov pravnih oseb, enako velja za navedene prispevke in darila, izplačana invalidskim organizacijam. Za uveljavljanje zmanjšanja morata biti izpolnjena dva pogoja: to so prostovoljni prispevki, se pravi, da ni povratnega blagovnega ali storitvenega toka, in izplačani so osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje naštetih dejavnosti. Vrednost daril, danih v naravi, se vrednoti po primerljivih tržnih cenah. Povedano pomeni, če morda tega niste vedeli, da vsak svoj prispevek ustrezno registriranemu društvu lahko uporabite za olajšavo, seveda pod pogojem, da imate shranjen račun. Konkretno: če želite ali ste podarili kaj domačemu registriranemu športnemu ali kulturnemu društvu ali RK ali morda invalidskemu društvu, je to za vas že olajšava. Dodatne olajšave za obresti od določenih posojil Prav tako pod olajšavo še vedno spada znesek samoprispevka in to v dejanski višini plačila ne glede na siceršnjo omejitev dveh od- stotkov, davčno osnovo pa lahko zmanjšate še za dodatna dva odstotka za plačane zneske obresti od posojil, ki ste jih pridobili za rešitev stanovanjskega problema. Več o tem si lahko preberete še na spletnih straneh www.sigov. si/dohodnina in sicer pod rubriko Davčne olajšave za različne namene po 5. točki prvega in tretjega odstavka 112. člena in 141.a člena ZDoh-1 Na tej spletni strani so objavljena vsa dana pojasnila glede koriščenja olajšav, ki so veljala že pri dohodnini za leto 2005. „Kot novost letošnjega leta pa bi izpostavila drugačno, ugodnejšo obravnavo posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, uveljavljeno z spremembo zakona o dohodnini (ZDoh-2, Uradni list RS, št. 117/2006). Po 158. členu navedenega zakona se posebna olajšava za duševno in telesno prizadete otroke pri odmeri dohodnine za leto 2005 in leto 2006 ne glede na določila 108. člena ZDoH-1 (predpisana omejitev do 26. leta starosti) prizna za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, ne glede na otrokovo starost," je še povedala Stanka Premuš. Torej, do konca leta je še nekaj dni in v teh dneh lahko še hitro izkoristite zadnje možnosti za uveljavitev olajšav, če jih potrebujete ali želite. Če ne drugače, malo zares in malo za šalo, nakažite nekaj denarja društvom v vaši okolici - brez izjeme so namreč kronično brez denarja. Poleg tega, da vam bodo hvaležni, si boste vi hkrati tudi nekoliko znižali osnovo za obdavčitev. Naslednje leto te možnosti ne bo več. SM Zapomnite si cene! Od 1. januarja 2007 bomo plačevali z evri. Bodite pozorni na cene stvari, ki jih boste kupovali. i« BANKA _ SLOVENIJE KOMISIJA Evro-za vse nas evrofon 080 2002 www.evro.si Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM Lenart • Prva tiskovna konferenca novih županov Kamere so ugasnjene V petek, 8. decembra, je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger sklical tiskovno konferenco v Lenartu. Torej točno po enem tednu, odkar je prevzel funkcijo župana. Mag. Janez Kramberger je najprej predstavil novo celostno podobo občine Lenart, ki je izdelana po celostni podobi družine Kramberger. Povedal je, da bo ta veljala samo v času njegovega županovanja. Povedal je tudi, da je prevzem opravil z delavci občinske uprave, ker se je bivši župan tako odločil. Od torka je na občini pooblaščena revizorka, ki proučuje dejansko finančno stanje in stanje pogodb. Za revizijo se je odločil, ker meni, da je prav, da on, delavci občinske uprave, župana novonastalih občin Sv. Jurij in Sv. Trojica, novoizvoljeni svetniki v vseh treh občinah in tudi občani zvedo, kako in iz česa izhajajo. Kram-berger upa, da bo poročilo končano do 21. decembra, ko se bodo lenarški svetniki sestali na drugi seji. »Zaposlenim sem odvzel pooblastila« Župan Kramberger je tudi povedal, da je s prihodom na občino zaposlenim v občinski upravi do nadaljnjega odvzel pooblastila in do nadaljnjega podpisuje vse sam. Uslužbenci občinske uprave vodijo upravne postopke tako kot do sedaj. Razlika je ta, da sklepov ne podpisuje župan kot do sedaj, ampak je za podpis pooblastil Vero Damjan Bele. O torka je v službi tudi direktor občinske uprave Bojan Mažgon, ki bo do konca leta delal v občinski upravi, potem pa odhaja na drugo delovno mesto. Kramberger je še povedal, da so se vsi trije župani dogovorili in določili tri delavce občinske uprave, ki bodo opravljali dela za novo nastali občini in tem trem lahko naloge nalagata tudi župana Miroslav Breznik in Darko Fras. Novo nastali občini naj bi se ločili od občine Lenart po zaključnem računu, to je v aprilu, zato je prav, da se ta čas lahko župana teh dveh občin poslužujeta delavcev v občinski upravi v Lenartu, je prepričan Kramberger. Župan Kramberger je povedal še, da investicije na občini nadaljujejo, in računa, da bodo pridobili gradbeno dovoljenje za kanalizacijo v Močni še v letošnjem letu in tako izkoristili sredstva iz naslova takse za obremenjevanje okolja. V zemljiški knjigi izbrisan zaznamek spora s podjetjem Landis »V sredo sem umaknil tudi zaznambo spora v zemljiški knjigi v zvezi s podjetjem Landis, ki je kupilo zemljišče v Lenartu, na katerem želi v prvi fazi zgraditi preko 100 stanovanj. Projekt je vreden preko dve milijardi tolarjev. To je pomembna investicija in mi je žal, da je letos poleti zastala. Skupaj z občinsko upravo smo ocenili, da je podpisana pogodba med omenjenim podjetjem in občino dovolj dobra, da bomo lahko preko nje reševali morebitne spore, ki bi nastali po tehničnem prevzemu. Z umikom zaznamka se lahko nadaljuje postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in bo podjetje Landis lahko prodalo zemljišče drugemu investitorju, ki želi investirati v stanovanja,« je pojasnil župan Kramberger na tiskovni konferenci. Župan Kramberger je povedal, da bo podaljšal odpiralni čas gostinskih lokalov. Tako bodo po novem med tednom odprti do 23. ure, med vikendom pa do 2. ure zjutraj. »Ni potrebno, da je Lenart tukaj izjema, ampak da so lokali lahko odprti kot v drugih občinah in drugih mestnih središčih. Odgovornost lastnikov lokalov je, da zagotovijo red v njih. Prepričan sem, da je dovolj drugih zakonov in služb, ki bodo zagotovile javni red in mir. Odgovornost pa je tudi na tistih, ki bodo v lokale zahajali,« je prepričan Kram-berger. Kamere so po Lenartu ugasnjene Župan Kramberger je povedal, da se je v zadnjih dneh v javnosti pojavilo precej netočnih informacij v zvezi s kamerami: »O kamerah želim povedati, da je sistem nadzora z njimi postavljen okoli občinske stavbe, na trgu pred občino in na avtobusni postaji. Sistem je bil v zadnjem času dograjen in ob prihodu sem odredil, da se video sistem ugasne. Tako sedaj kamere snemajo samo občinsko avlo in dvorišče ter rampo pri vhodu na občinsko dvorišče. Ostale kamere so ugasnjene. V ponedeljek pa naj bi Lenart ob- Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger iskala tudi inšpekcija iz urada pooblaščenke, da bodo zadevo proučili. Sistema ne bomo odstranili, želim samo, da se zadeva spravi v pravne okvirje. V najkrajšem možnem času bomo skupaj z ostalimi občinami uvedli občinsko redarstvo in takrat bodo občinski redarji lahko uporabljali takšno vrsto nadzora v skladu z zakonom. V nobenem primeru pa ne more nihče iz občinske uprave nadzirati dogajanja v Lenartu, saj po mojem prepričanju to ni v skladu z zakonom.« Mag. Janez Kramberger je še poudaril, da se z županoma novonastalih občin že usklajujejo glede delitvene bilance. Vsekakor pa mora Lenart postati središče Slovenskih goric in odigrati pomembno vlogo pri povezovanju. Zato se z ostalimi župani že pogovarjajo o povezovanju na nekaterih področjih, najprej pri skupnih projektih za črpanje sredstev iz evropskih razvojnih skladov in kohezijskega sklada. Zmago Šalamun Skrbimo za C^ {Im udobnejše bivanje MCKd.o.o. ' Nova vas pri Markovcih 103, 2281 Markovci Obrtna cona Novi Jork Telefon 02 754 00 90 Ptujska cesta 17, 2270 Ormož Telefon 02 741 72 70 www.informacije.net Vesel božič ter srečno novo leto 2007 Ugodni plačilni pogoji: - kredit na mestu do 24 mesecev z bančno kartico - ugodni krediti do 2, 3, 4 leta brez pologa Twin Kopaln 63.725 SIT 265,92 € ACO/ ri#%4mfivielri t%#%t%iie4 na Kolpa in Gorenje kopalne kadi, masažne bazene, l5% gQtQvinski pQpUst tuš kadi in kabine ter kopalniško pohištvo. Na keramične ploščice iz zaloge 10% gotovinski popust ter 30% gotovinski popust na opuščeni program. Gorišnica • Lastništvo dela športnega igrišča še vedno neznano Hladna vojna med župniščem in občino: kdo bo koga?! Zakon o denacionalizaciji je marsikje povzročil veliko več škode kot koristi - ne glede na to, kako zelo dobro je bil mišljen. Med še vedno nerešene denaciona-lizacijske zadeve spada tako tudi del gorišniškega športnega igrišča oziroma kompleksa in kot kaže sedanja situacija, pametne rešitve še dolgo ni videti. Če povzamemo na kratko: gorišniško športno društvo je na območju za cerkvijo že pred leti uredilo glavno in pomožno nogometno igrišče ter dodatne športne površine, več kot desetletje, če ne dve, pa so na tem področju zgradili tudi prve objekte, slačilnice, ki so jih v preteklih letih še dogradili in obnovili. Potem, pravzaprav že vmes, se je začel izvajati denaciona-lizacijski zakon, ki daje možnost vračila nepremičnin (ali po dogovoru tudi finančne odškodnine) nekdanjim lastnikom. Za precejšen del go-rišniškega športnega parka se je po uvedbi tega zakona pokazalo, da spada pod nekdanje lastništvo tamkajšnjega župnišča sv. Marjete niže Ptuja oziroma pod lastništvo mariborske škofije. Tako se je vsa zgodba v zvezi z nepremičninami tudi začela zapletati. V času županovanja Slavka Visenjaka (v obdobju 1994 do 2002) so dobršen del zemljišča, na katerem je bil sicer že urejen športni park, vrnili župnišču brez posebnih tožarjenj, pač s pojasnilom, da glede na parcelizacijo območja niso niti točno vedeli, da gre za del zemljišča, na katerem so se športno udejstvo-vali tako osnovnošolci kot člani domačih društev. Potem pa se je vsa stvar precej zapletla, o čemer smo pred časom že poročali. Na temo vrnitve ali odkupa dela zemljišča, na katerem je danes pomožno igrišče, je bila pred dvema letoma celo sklicana izredna občinska seja, na kateri so svetniki (sicer z muko, a vendarle) sprejeli sklep, da se del parcele odkupi za vrednost 60.000 evrov - gre za približno 15 arov površine - nekaj parcele pa naj bi bilo zamenjane za drugo. Zupan Jožef Kokot: „Letos septembra smo dobili odločbo MKPG, da glavno igrišče pripada občini, pomožno pa župnišču. Na takšno odločbo se je pritožilo domače župnišče in tudi občina, saj je pomožno igrišče edina zelena športna površina, ki jo za te namene uporabljajo tako učenci kot člani športnega društva!" Tako bi lahko bil volk sit in koza cela, saj bi župnišče, ki ga vodi župnik Ivan Holobar, dobilo nekaj nekdanjega lastništva povrnjenega v naravi, delno pa v denarju. Ko je že kazalo, da bo morda vendarle prišlo do kompromisa med občino in župniščem, pa se je zgodba spet ponovila: župnišče oziroma škofija se s ponudbo ni strinjala in je zahtevala vračilo v naravi. Odločba MKGP ni po meri nobene stranke v postopku Vsa zgodba je mirovala do letošnje jeseni, ko sta obe strani v postopku dobili odločbo ministrstva za kmetijstvo, ki je po številnih pritožbah nastopilo kot organ in institucija razsodbe. Po prejeti odločbi MKGP naj bi bila - po besedah župana Jožefa Kokota - parcela, na kateri je glavno nogometno igrišče, dodeljena občini, druga parcela, na kateri je danes pomožno igrišče, pa župniji. „Odločbo kmetijskega ministrstva je občina prejela 27. septembra letos. Nanjo je bila dana možnost pritožbe, sicer ne na ministrstvo, ampak na, če se ne motim, ustavno sodišče in župnišče se je na tovrstno razsodbo ministrstva v zakonitem roku 30 dni tudi pritožilo! To pa pomeni,da je zadeva spet v 'pat poziciji', da torej tako eni kot drugi moramo počakati na odločitev sodišča, komu kaj pripada in komu ne. Kdaj bo ta odločitev znana, ne morem reči," je na naša vprašanja, kaj se pravzaprav dogaja z določitvijo lastništva spornih športnih površin (in objektov) dogaja dandanes, odgovoril župan Jožef Kokot. Povedal pa je tudi, da se je občina na odločbo ministrstva in pritožbo župnišča odzvala z dopisom, v katerem navaja, da je parcela s pomožnim igriščem, ki naj bi bila po odločitvi kmetijskega minis- Lastništvo športnega parka v Gorišnici tudi po odločbi kmetijskega ministrstva (zaradi obojestranskih pritožb) še vedno ni rešeno; na udaru pa je objekt s slačilnicami, ki bi naj bil porušen, saj po zakonu velja za črno gradnjo ... trstva vrnjena župnišču, edino urejeno travnato igrišče oziroma zelena površina tako za potrebe osnovnošolce kot za potrebe številnih članov športnih društev. „Če naše upravičeno utemeljevanje, da želimo omenjeno parcelo pridobiti v občinsko last oziroma tudi odkupiti za ceno, ki bi jo dogovorili z župniš-čem, saj smo jo navsezadnje do sedanje podobe uredili z občinskim denarjem, ne bo uspešno, potem bomo prisiljeni iskati novo lokacijo in jo tudi urediti, za kar pa se bomo gotovo obrnili po finančno in drugačno pomoč na pristojno ministrstvo za šolstvo in šport," še pravi župan Kokot in ob tem dodaja, da odgovora na njihov dopis in na pritožbo župnišča še niso dobili. Glede na znano prakso in dosedanjo proceduro ga niti ni pričakovati, še najmanj letos, zelo težko pa v naslednjem letu, kar pomeni, da se bo nerešen denaciona-lizacijski gordijski vozel go-rišniškega športnega parka vlekel še lep čas. Posebne škode zaradi zavlačevanja nimata ne občina ne župnišče, saj konkretno od samega igrišča in dejavnosti na njem nimata ne škode ne dobička. Gotovo pa je težava že v tem, da se na spornem območju, kjer v skladu z zakonom do takšne ali drugače rešitve lastništva ne sme spreminjati ničesar, gorišniška športna društva in učenci, ki ta prostor koristijo, ne morejo začeti nobene infrastrukturne posodobitve, niti ne morejo natančno vedeti, komu biti hvaležni za (dovoljeno) uporabo igrišč, kaj šele, komu plačati ali ne plačati morebitno najemnino ... Odločba za rušenje slačilnic zaenkrat ni izvedena Da gre za (ne)majhno in dolgoletno nagajanje tako ene kot druge vpletene strani po tihem priznavajo vsi, ki situacijo dobro poznajo in spremljajo. Pameten dogovor bi namreč že davno lahko rešil delikatno in za marsikoga že smešno dogajanje medsebojnega metanja polen pod noge, ki mu še dolgo ni videti konca; vsaj dokler bosta obe nasprotni strani stali na stališču, da naj lastništvo reši in določi državna institucija ali sodni organ, ki mu je v končni fazi kaj malo mar za nekaj arov travnika v eni od slovenskih občin. Takšna ali drugačna rešitev namreč ne bo ne osiromašila ne obogatila tako občine na eni kot župnije na drugi strani. Torej gre očitno najbolj za načelna stališča, ki se jih oprijemata oba - posvetni in cerkveni lokalni vladar. Da pri tem bolj ali manj odkrito in javno izrabljata različna sredstva, ki so jima na voljo, pa dokazuje tudi zahteva po rušitvi objekta v športnem parku (gre za slačilnice, ki so bile dejansko zgrajene brez gradbenega dovoljenja pred slabima dvema desetletjema, vmes pa še posodobljene), ki jih je občini predočil pristojni inšpektorat: „Res je, da smo oktobra dobili zahtevo gradbenega inšpektorata za rušitev črne gradnje na športnem igrišču in ne morem zanikati, da gre res za objekt, ki je bil za namene rekreativnega športa v občini zgrajen brez ustreznega dovoljenja, vendar je bilo to že precej let pred mojim žu-panovanjem. Konkretno je ta črna gradnja v naravi zgradba s slačilnicami, ki je ves čas v aktivni uporabi. Po prejemu odločbe za rušenje, ki jo je na občino naslovil inšpektor smo tako urgirali in zaprosili za začasni moratorij s pojasnilom, da naj se najprej reši denacionalizacijski postopek v zvezi s celotnim območjem športnega parka oziroma spornimi parcelami, na katerih leži," je informacijo o odločbi za rušenje zgradbe potrdil župan in hkrati še pojasnil stališče občine do takšnega odziva gradbenega inšpektorata. Odgovora do sredine decembra občina Gorišnica še nima, rušenja pa se vsaj doslej tudi še ni zgodilo. Ko bo jasno znano in nepreklicno določeno lastništvo parcele, na kateri črno-gradnja stoji, bo namreč novi lastnik lahko šele začel s postopki urejanja potrebne dokumentacije, pa najsi bo to cerkev ali občina. V interesu občanov in športnikov je, da zgradba, pa četudi danes uradno (še) črna gradnja, ostane in novi lastnik - potencialna in možna sta zaenkrat še oba, torej občina in cerkev - gotovo ne želita uničiti nekaj, kar služi dobrobiti svojih občanov ali pač ovčic, kakor kdor hoče ... in kakor bo pokazalo lastništvo. Foto: SM Kidričevo • Sestal se je nadzorni svet Taluma O zamenjavi predsednika uprave vlada ne razmišlja Novi 5-članski začasni nadzorni svet Taluma je na prvi redni seji v ponedeljek, 11. decembra, v Kidričevem obravnaval osnutek poslovnega načrta družbe za leto 2007. Na podlagi tega bo do naslednje seje 15. januarja pripravljen dokončen plan poslovanja za prihodnje leto. Po podatkih, ki nam jih je posredoval Miro Jakomin iz sekretariata in službe za odnose z javnostmi Elektro Slovenije, so se prve redne seje poleg predsednika nadzornega sveta mag. Vitoslava Turka, direktorja Elektro Slovenije, ki je večinski lastnik Taluma, udeležili še s strani lastnikov imenovana dr. Darinka Fakin in Stanko Simonič iz ptujske podružnice Nove KBM, s strani delovnega kolektiva Taluma pa člana nadzornega sveta Marko Drobnič in Ivan Ogrinc. Na seji so sodelovali tudi strokovni sodelavec iz Elesa za področje interne revizije Vid Pahor in člani uprave Taluma s predsednikom mag. Danilom Toplekom na čelu, ki je nadzornikom predstavil sedanje stanje v kolektivu, poslovanje Taluma od leta 2003, aktualne naložbe ter osnutek poslovnega načrta za prihodnje leto 2007. Mag. Vitoslav Turk, ki je na čelu kidričevskih nadzornikov od novembrske konstitutivne seje, je v pogovoru za Radio Ptuj ocenil, da je dogajanje na nadzornem svetu potekalo korektno z obeh strani, saj se posamezniki med seboj dobro poznajo že vrsto let. Povedal je tudi, da je pogovor potekal sproščeno in v ustvarjalnem vzdušju, o sami vsebini pa pojasnil: "Prva seja nadzornikov je bila namenjena predvsem dvema točkama. V prvi točki smo dobili na mizo predlog poslovnega načrta Taluma. Tokrat smo obravnavali prvo fazo osnutka, da smo spoznali bistvene elemente poslovnega načrta, in nadzorniki smo to poročilo soglasno sprejeli na znanje. Seveda nismo zavzemali nobenih stališč, ker je to le osnutek, ker je to pomenilo le soočenje z elementi poslovanja v Talumu, zato bi bilo neprimerno pričakovati, da se bo ob posameznih elementih razvila razprava. Na osnovi sklepov konstitutivne seje smo upravo zaprosili, da na enakih temeljih, kot je pripravljen osnutek poslov- Foto: M: Ozmec Mag. Vitoslav Turk, predsednik nadzornikov in direktor Eiesa: "Uprava Taluma je pripravila dokumente korektno in profesionalno." nega načrta, zberejo rezultate Taluma v preteklih letih, tako da smo dobili takšno gradivo, ki odslikava poslovne rezultate zadnjih nekaj let. Uprava Taluma ocenjuje, da bo lahko vse relevantne elemente za pripravo poslovnega načrta pripravila do 15. januarja in jih bo lahko takrat predložila nadzornikom v dokončni pregled in potrditev." Na vprašanje, ali morda vlada namerava zamenjati vodstvo Taluma, je Vitoslav Turk odgovoril: "Kolikor je meni znano, vlada ne predvideva nikakršnih zamenjav, ki bi bile posledica spremembe strukture članstva v nadzornem svetu. Tudi jaz kot predsednik nadzornega sveta nisem dobil nikakršne sugestije, da bi bilo potrebno razmišljati v tej smeri. Naša naloga je to, kar je sicer temeljna naloga vseh nadzornikov, to je spremljati poslovanje in delo uprave, nikakor pa ne posegati v kake politično naravnane aktivnosti, ki bi jih morebiti lahko kdo pričakoval. Vlada teh aktivnosti ne izvaja." Na vprašanje, kako ocenjuje sedanje stanje v Talumu in poslovne rezultate podjetja, ki je v večinski (80 %) lasti države oziroma Elesa, pa je Vitoslav Turk odgovoril: "Svoje stališče sem zelo jasno povedal tudi članom uprave. Poslovni rezultati oziroma poslovni načrti za prihodnje leto so prikazani z vzorno strukturo. Tisto, kar nadzorniki iz tega ne vedo, pa je, kako uprava gospodari s pomembnimi vidiki vodenja podjetja. Na eni strani gre za doseganje prodajnih cen in tu bomo želeli natančen pregled, na kak način se produkti prodajajo doma in v tujini, ali se dejansko dosegajo maksimalno dosegljive cene, po drugi strani pa nas zanima, ali uprava varčno nabavlja tiste elemente, ki so za poslovni proces najpomembnejši, predvsem gre za glinico, električno energijo in še nekaj drugih produktov. Se pravi, da nadzornikom ne bo težko ugotoviti, ali je ravnanje dejansko gospodarno, takšno, kot ga lastnik želi, se pravi, ali gre dejansko za doseganje maksimalnih cen pri prodaji produktov in ali gre za nabavo materiala po najnižjih možnih cenah. Šele takrat bomo lahko ocenili, kako uspešno je delo. Uprava ima sicer poslovne rezultate s pozitivnim izkazom, vendar nadzorniki na osnovi teh papirjev zelo težko ocenjujemo, ali je to dejansko maksimum, ki ga lastnik pričakuje od uprave podjetja." Naslednja seja nadzornega sveta družbe Talum bo torej 15. januarja 2007, na njej pa na bi po besedah Vitoslava Turka nadzorniki razpravljali predvsem o dokončni potrditvi plana poslovanja tega podjetja v letu 2007. M. Ozmec Hajdina • 2. seja občinskega sveta Bodo uspeli preseči strankarsko »zadovoljevanje« potreb? V tretjem mandatu občinskega sveta občine Hajdina dogajanje ne bo potekalo več tako gladko, kot je bilo v minulih dveh mandatih, četudi ima župan Radoslav Simonič večino, ki jo sestavlja sedem svetnikov iz stranke SLS, ki ji tudi sam pripada, in DeSUS z eno svetnico. S stranko SDS, s katero so v prejšnjih mandatih sklepali občinsko koalicijo, se je, kot kaže, razšel že kmalu po tem, ko je podžupansko mesto v drugem mandatu zapustil Martin Turk, SDS. Kljub številnim pozivom, da naj bi do konca mandata na njegovo mesto imenoval nekoga iz vrst SDS, ker je bilo tako zapisano v koalicijski pogodbi, do tega ni prišlo. Hajdinska SDS je zato tudi prekinila koalicijsko pogodbo. Tretji županski mandat je Radoslav Simonič dobil z veliko večino, okrog 70 odstotki. SDS-u, ki je druga najmočnejša stranka v občinskem svetu, pa ji, kot kaže, ne zaupa. Po nekem nenapisanem pravilu naj bi vsaj eno podžupansko mesto pripadalo drugi največji stranki v občinskem svetu. Na Hajdini se to ni zgodilo, župan se je odločil, da bo en podžupan iz stranke SLS, to je Karl Sven-šek, drugi podžupanski mandat pa je zaupal Janku Mercu iz LDS. V tem in ker SDS ni dobila podžupanskega mesta, je iskati tudi vzroke za odstop predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franca Mlakarja (SD), ki je sicer v odstopni izjavi navedel, da odstopa zaradi osebnih zadev. Za drugo sejo sveta občine Hajdina sta z gradivom prišla dva predloga sklepa za ime- novanje stalnih delovnih teles občinskega sveta, eden je bil poslan v paketu s celotnim gradivom, drugi je prišel nekaj dni pred sejo. Župan je z dnevnega reda 2. seje občinskega sveta, ki je bila 13. decembra, umaknil sklep o imenovanju stalnih delovnih teles občinskega sveta, v nobenem ni bilo nikogar, ki ga je predlagala SDS, sklep o imenovanju komisij in sklep o imenovanju v svet zavoda OŠ Hajdina. Na novo pa so svetniki sklepali o razrešitvi Franca Mlakarja kot predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in o imenovanju novega. Po novem jo bo vodil Slavko Burjan (LDS). Mag. Stanko Glažar (SDS), ki je bil tudi županski kandidat na Hajdini, je pojasnil, zakaj jih ni nikjer: ker politika še naprej prevladuje, kljub napovedim, da se bo dala prednost stroki. Občina Hajdina razvoj potrebuje, s svojimi kandidati, nekateri so tudi doktorji znanosti, pa v občinske odbore niso uspeli priti. Zdaj naj bi šli v novi krog pogajanj, svetniške skupine naj bi pripravile nove predloge, da bi še v tem mesecu prišli do »pravih« ka- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Janko Merc, podžupan iz vrst LSD Karl Svenšek, podžupan iz vrst SLS drovskih rešitev za stalna telesa občinskega sveta, vendar kot je videti, tudi vnovični poskus ne bo prinesel kvalitetnih rešitev, ki bi presegle že zasidrano občinsko politiko oziroma neke vrste strankarsko »zadovoljevanje« potreb. Hajdinski župan bo župansko funkcijo opravljal poklicno, kar pa zadeva poročilo računskega sodišča o pravilnosti poslovanja občin v delu, ki se nanaša na požarno varnost v letih 2001 do 2005, bo svet o njem razpravljal, ko bo glede na negativno mnenje pripravljeno odzivno poročilo. Tega mora občina pripraviti v 90 dneh. Na drugi seji občinskega sveta je župan svetnike le obvestil o tem, da poročilo obstaja, na predlog mag. Stanka Glažarja so ga svetniki na seji le dobili, »čeprav ga imajo na voljo tudi na internetu«. Prepričan pa je tudi, da niso delali nič narobe, delali so kot dobri gospodarji. Ptuj • Še o 2. seji mestnega sveta Štefan 'ma vas rad - tisoč ali večkrat? Na miklavževo so bili ptujski mestni svetniki izredno delavni. V manj kot šestih urah so oddelali 18 točk dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. V osrednji so razpravljali o delovnih gradivih proračunov za leti 2007 in 2008. Od drugih točk pa je bila ponovno zanimiva tudi točka pobude in vprašanja. Tokrat je ptujski župan ponovno opozoril, da jih je potrebno posredovati v pisni obliki, le izjemoma pa ustno na seji. Marjan Kolarič (SDS) je predlagal, da se cesto med Dorna-vo in Podvinci, ki je bila pred kratkim asfaltirana, uredi kot enosmerno. Konrada Rižnerja (LDS) zanima, kdo je Komunalnemu podjetju "dovolil", da je spremenilo način plačevanja pogrebnih stroškov. Po novem je potrebno vse stroške poravnati pred pogrebom. Še vedno pa tudi vprašuje, kdaj bo deponija v Gajkah začela delovati tako, kot je obljubljala stroka in Skupna občinska uprava, da njeno obratovanje ne bo moteče za Spuhljo in bližnjo okolico. Zdaj še vedno smrdi. Emil Mesa-rič (LDS) pa je svetnike pozval k angažirani razpravi štirih zakonov o pokrajinah, glede na prizadevanja za pokrajino Spodnje Podravje. Peter Pribožič (N.Si) pa je mestno občino pozval, da čim prej pristopi k ustanovitvi LAS-a za razvoj podeželja. Miran Meško (SD) je posredoval pobudo za objavo gradiva v elektronski obliki na spletnih straneh MO Ptuj. Pobuda kaže, da novi svetniki "slabo" ali nič ne brskajo po spletnih straneh mestne občine Ptuj, kjer so že dobro leto na voljo želena gradiva. Morda pa jim je potrebno le podrobneje obrazložiti pot do le-tega? Svetniška skupina SD je tudi pobudnica za enotno ureditev vseh odlokov s področja izobraževanja, ki se nanašajo na spremembe krovnih zakonov, prav tako si prizadevajo za zagotovitev sredstev v novem proračunu za razvoj drobnega gospodarstva in obrti ter spod- bujanja zaposlovanja v drobnem gospodarstvu in obrti. Na prvi decembrski seji so spreminjali samo odlok za OŠ dr. Ljudevita Pivka. Sprememba se nanaša za čas sprejema soglasja k imenovanju ravnateljev, po novem ga morajo sprejeti v 20 dneh. Zato bo v spremembah statuta mestne občine Ptuj, v katerega bodo vgradili tudi ustanovitev novega odbora za lokalno samoupravo, kot to predlaga Miroslav Letonja (SNS), tudi možnost odločanja na korespondenčnih sejah.V SNS ugotavljajo, da bi ustanovitev tega odbora veliko prispevala h kvalitetnejšim odločitvam mestnega sveta s področja lokalne samouprave. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jože Glazer pa je na drugi seji mestnega sveta v novem mandatu pojasnil, da so pri predlogu sestave novega nadzornega odbora MO Ptuj upoštevali vse predloge, ki so jih prejeli do seje komisije, ne glede na to, da je bilo na konstitutivni seji rečeno, da bodo predloge sprejemali do 27. novembra. Kandidate so predlagale vse stranke, ki imajo svetnike v mestnem svetu. V sedemčlanski nadzorni odbor so na predlog komisije izvolili Sama Baumana (LDS), Slavka Brgleza (SLS), Marka Čuša (SMS), Dragico Palčič (SDS), Jakoba Rajha (Zeleni Ptuja), Emila Tomašiča (N.Si) in Jožefa Zelenka (SD). S sestavo novega nadzornega odbora pa ni zadovoljen Miroslav Letonja (SNS), štiri mandate imajo predstavnike v mestnem svetu, niso pa imeli svojega človeka še v nadzornem odboru, v katerem pa so županovi, kako bodo nadzirali sami sebe, je še vprašal. Od strank, ki so ptujskega župana podpirale v predvolilnem obdobju, sta v nadzornem odboru "le" prestavnika LDS in SMS. Je pošiljanje čestitk "primerno" in "potrebno" Kot so napovedali že v predvolilnem času, je svetniška skupina N.Si županskemu uradu MO Ptuj poslala vprašanje glede pošiljanja voščilnic posameznim občanom in občankam MO Ptuj, ki so imeli rojstne dneve v tem času. Pošiljanje rojstnod-nevnih čestitk se nadaljuje še v november in december. "Ker gre za pošiljanje čestitk s kuvertami žigi in podpisi s strani župana MO Ptuj, je potrebno pojasnilo mestnemu svetu. Namreč kuverte se pošiljajo na račun proračuna MO Ptuj oziroma na račun davkoplačevalcev. Drugo vprašanje pa je varovanje osebnih podatkov občanov MO Ptuj. Iz katere proračunske postavke se financira pošiljanje čestitk in kakšen je namen pošiljanja čestitk posameznim občanom? Koliko znašajo stroški do sedaj poslanih čestitk? Iz katere baze podatkov so vzeti podatki o datumu rojstva in o naslovu občanov, ki so jim bile do sedaj poslane čestitke," Foto: Črtomir Goznik Na podatke o tem, koliko rojstnodnevnih čestitk (tisoč ali več) je bilo poslanih iz urada ptujskega župana, bo potrebno počakati, kot tudi na to, koliko proračunskih sredstev je bilo uporabljenih. Glede na to, da so se za te namene "uporabila" proračunska sredstva, bo zanimivo izvedeti, ali jih bo tudi potrebno vračati, ker postavke za to v njem ni oziroma se javna sredstva za te namene ne bi smela uporabljati. Informacijska pooblaščenka "zaključuje", da občina ni upravičena do obdelave (uporabe) rojstnih podatkov svojih občanov za potrebe pošiljanja voščilnic za rojstni dan. je vprašala svetniška skupina N.Si, ki pričakuje, da bo ptujski župan odgovoril na vsa njihova vprašanja v zvezi s pošiljanjem rojstnodnevnih čestitk. Vprašanje o tem je prvič javno dobil že na soočenju županskih kandidatov RTV Slovenija, ki je bilo 18. oktobra v Narodnem domu na Ptuju. Takrat je povedal, da mu ob rojstnem dnevu, ki ga ima 8. decembra, ponavadi pošlje rojstnodnevno čestitko okrog tisoč občanov MO Ptuj. Dan po drugi seji mestnega sveta, 7. decembra, smo ptujskega župana Ptuj • Modna revija Pod krinko Drugačna, a vendarle nosljiva V romanskem palaciju ptujskega gradu je 9. decembra potekal večer glasbe, plesa in mode. Zasnovala ga je Ptujčanka Sanja Veličkovič, ki je svojo ustvarjalnost tokrat izpovedala z modo večernih oblek, sicer nekoliko drugačnih, a vendarle nosljivih. Nadela jih bo vsaka ženska, ki želi biti opažena, hkrati pa izpostaviti vse tisto, kar sam želi, da bi tudi drugi opazili pri njej. Modna revija se je prepletla tudi s srednjeveškimi oblačili, pod katere se je Foto: Črtomir Goznik Maja Tofant, Mihaela Kukovec, Adelina Bombek, Katja Gaiser, Monika Zajšek in Tanja Hauptman, dekleta s Ptujskega, ki so pomembno zaznamovala regionalne predizbore in finale tekmovanja za mis Slovenije, so tudi dekleta, ki uresničujejo sanje kreatorke svečanih oblačil Sanje Veličkovič. prav tako podpisala avtorica. Srednjeveški Ptujčani še kako sodijo na ptujski grad, prav tako morajo biti prisotni vedno, ko se za to pokaže priložnost. V njene kreacije so bile oblečene tudi mlade plesalke OŠ Ljudski vrt. Bolj ali manj so se vsi, ki so se našli v tokratnem projektu Sanje Veličkovič, modni reviji Pod krinko, neke vrste sponzorji dogodka, saj kot je povedala avtorica tudi v 21. stoletju ne gre brez sponzorjev. V večerna oblačila je oblekla ptujska dekleta, uspešne lepotice in manekenke, Majo Tofant, Mihaelo Kukovec, Adelino Bombek, Katjo Gaiser, Moniko Zajšek in Tanjo Hauptman. Za make up in frizure, primerne za nastop pod krinko, je poskrbela Minka Feguš. Zaslužnih za uspelo revijo pa jih je bilo še veliko več. Zahvalila se jim je avtorica in kreatorka, skupaj z njo pa hvaležno občinstvo, ki si bi takšnih in podobnih dogodkov želelo še več. Avtorske modne revije so na Ptuju redkost. MG v uredništvu Štajerskega tednika ponovno zaprosili, da odgovori na vprašanje glede pošiljanja čestitk občanom ob rojstnih dnevih. Odgovoril je, da bodo odgovori, ki nas zanimajo v zvezi s tem, pripravljeni na podlagi vprašanj, ki so jih zastavili v svetniški skupini N.Si. "Upam, da mi bodo (boste) znali pojasniti porabo proračunskega denarja vsi tisti svetniki in svetnice, ki prejemajo proračunski denar za delovanje njihovih društev, v katerih so celo predsedniki," je še v kratkem odgovoru zapisal ptujski župan. Informacijska pooblaščenka je na vprašanje, ali lahko občina uporabi osebne podatke občanov in občank, gre za rojstne podatke in jim ob rojstnih dneh pošilja voščilnice, odgovorila, da občina ni upravičena do obdelave (uporabe) rojstnih podatkov svojih občanov za potrebe pošiljanja voščilnic za rojstni dan. V konkretnem primeru ne gre za nikakršna pogodbena ali predpogodbena razmerja, tretji odstavek 9. člena zakona o varovanju osebnih podatkov ne omogoča utemeljitve dopustnosti obdelave osebnih podatkov v tem primeru. Tudi, če bi šlo za taka razmerja, bi bilo vprašljivo izpolnjevanje kriterija "primernosti in potrebnosti", je še zapisala v precej dolgem odgovoru informacijska poob-laščenka Nataša Pirc Musar. V svetniški skupini N.Si pa še vztrajajo pri odgovorih na vprašanje glede prenove Mestnega gledališča Ptuj in zagotavljanja sredstev za te namene. Vprašujejo, ali ima MO Ptuj soglasje ministrstva za finance za način zadolževanja na osnovi podeljene stavbne pravice in kakšna so zagotovila, da bo ministrstvo pri investiciji prenove gledališča tudi sodelovalo. Prav tako jih zanima, zakaj MO Ptuj v delovnem gradivu proračuna za leto 2007 ne zagotavlja sredstev za dokončanje del na fasadi minoritske cerkve. Svetnika N.Si Janeza Rožmarina in Petra Pribožiča pa tudi zanima, zakaj še ni dokončno urejen pehod za pešce pri gostilni Kuhar, ki je bil prestavljen. Ne deluje svetlobna signalizacija prestavljenega biča, tudi robnik pločnika pri prehodu ni urejen tako kot bi moral biti. Prometni režim ni "kriv" za umiranje starega mestnega jedra Svetnik LDS Milan Čuček, ki je dobil mandat tudi v novem svetu, pa je na zadnji seji starega mandata podal pobudo, da se prepreči nadaljnje siromašenje opravljanja trgovske in drugih dejavnost v starem mestnem jedru, naj bi se preučila varianta, da bi se v tem delu mesta spremenil sistem načina parkiranja v modri coni, tako, da bi bilo prvih 15 oziroma 30 minut parkiranja za kupce brezplačno. "Koncesija za urejanje javnih parkirišč je bila koncesionarju podeljena na podlagi določene prometne ureditve, torej tudi časovnih intervalov v modri coni oziroma pod določenimi pogoji in velja do leta 2010. V koncesijski pogodbi so opredeljena konkretna parkirišča, čas parkiranja in cene za posamezna parkirišča. Ker je bila koncesijska pogodba sklenjena pod določenimi pogoji, je sedaj ni mogoče spreminjati," je na pobudo odgovorila Jožica Težak. Možno pa jo bo spremeniti po letu 2010, torej po njenem preteku. Obenem pa ugotavljajo, da je modra cona sedaj dobro zasedena oziroma da fukncio-nira relativno dobro, v primeru brezplačnega parkiranja pa bi prišlo do gneče oziroma do zastojev. Prometni režim verj'etno tudi ni glavni razlog za izumiranje starega mestnega jedra. V primeru brezplačnega parkiranja pa bi bila parkirišča po vsej verjetnosti zasedena večino časa z vozili stanovalcev, ne pa kupcev. MG Ptuj • Viktorinov adventni večer Pred božičnimi prazniki V nedeljo, 17. decembra, bo ob 17. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju tradicionalni Adventni večer, ki ga organizira Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega v okviru Viktorinovih večerov. Vsebina večera je namenjena praznovanju adventa v naših družinah, kar bomo predstavile družine obeh zakonskih skupin Peter Skala in Pavel, ki delujeta v okviru župnije sv. Peter in Pavel na Ptuju. Decembrski dnevi so kratki, noči dolge in v nas se budijo razna pričakovanja. Krščanstvo je temu letnemu času dalo advent-no pričakovanje, ki je čas pričakovanja na rojstvo odrešenika. Vsak izmed nas v sebi nosi doživetja adventa iz svoje mladosti in jih poskuša v okviru svoje družine prenašati na svoje najbližje. Pomebni običaji v adventu so povezani s svetniki: sv. Miklavžem, sv. Barbaro, sv. Lucijo, sv. Tomažem, in s Svetim večerom, ki se zakluči s praznovanjem božične noči in nadaljuje v božičnem času. Današnji čas ni naklonjen umirjenemu adventnemu vzdušju in pričakovanju. Obdaja nas blišč in hrup ponudbe vseh potrebnih in nepotrebnih artiklov, ki zakrijejo pristno pričakovanje. In ravno tukaj in zdaj je potrebno, da v naših družinah ohranimo in poskrbimo za adventno vzdušje. Pričakovanje rojstva odre-šenika ni običaj in folklora, ampak je skrb, da se prihod odrešenika zgodi v nas in v naših odnosih. Uspeh božiča bo dosežen takrat, če bodo uspeli naši odnosi v družini, med možem in ženo, med starši in otroci, med prijatelji in znanci, med sodelavci in med ljudmi v širši skupnosti. Adventni večer bomo oblikovali skupaj starši in otroci in naši duhovni animatorji. Skozi program nas bo povezovala beseda, pesem, slika, glasba, molitev in prazničnični običaji. Vabimo vas, da se nam v nedeljo, 17. decembra, ob 17. uri pridružite, da skupaj obudimo adventna pričakovanja za prihajajoče božične praznike. Peter Pribožič Juršinci • Seja občinskega sveta Imenovali člane vaških odborov V ponedeljek, 11. decembra, so se svetniki občine Juršinci sestali na tretji redni seji. Najprej so imenovali člane vaških odborov. Vaški odbor Hlaponci sestavljajo Rado Ne-deljko, Boris Podgorelec, Branko Bezjak, Vlado Brenčič in Damjan Šimenko. Vaški odbor Kukava pa Janez Plohl, Ludvik Kokol, Franc Šori, Jože Čeh in Vlado Toš. Vaški odbor Rotman pa Jože Novak, Roman Novak, Franc Kralj, Branko Kovačec in Dragica Šteflič. V vaški odbor Juršinci so bili imenovani Marjan Munda, Simon Toplak, Ana Mari Pučko, Jože Krampelj in Janez Toplak. Vaški odbor Dra-govič sestavljajo Ivan Slaček, Ivan Hrga, Ivan Novak, Vlado Lajh in Alojz Raušl. Člani vaškega odbora Grlinci so Simona Toplak, Roman Drevenšek, Branko Kosec, Albert Horvat in Dragica Toš-Majcen. Vaški odbor Gabr-nik sestavljajo Alojz Herga, Uroš Žohar, Feliks Toš, Janez Rajh in Vlado Novak. Vaški odbor Gradiščak pa sestavljajo Martin Cvetko, Danilo Pukšič, Janko Osterc, Lovrenc Plohl, in Sandi Kukovec. Vaški odbor Mostje sestavljajo Simon Simonič, Matjaž Toplak, Štefka Cvetko, Marija Lebar in Gregor Pihler. Vaški odbor Zagorci sestavljajo Stanislav Holc, Janez Krajnc, Avgust Weingartner, Leopold Žmauc in Franček Čuš. Vaški odbor Saku-šak sestavljajo Branko Starčič, Franc Majerič, Janez Čeh, Darko Bogša in Ivan Čeh. V vaškem odboru Bodkovci pa so naslednji člani Jože Rižnar, Zlatko Kekec, Milan Bedrač, Mirko Meznarič in Martin Slodnjak ml. Vaški odbor Senčak pri Juršincih pa sestavljajo Franc Kump, Jože Žnuderl, Stanko Horvat, Franc Munda in Viljem Kekec st. Na seji so obravnavali tudi osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest. Sprejeli so spremembe in dopolnitve pravilnika o določitvi plač in drugih prejemkov funkcionarjev, članov nadzornega odbora in delovnim telesom občinskega sveta. Sklenili so, da se sejnine svetnikov povišajo za 66,5 odstotka. Tako se je sejnina svetnikom povišala dvignila iz 7.200 na 12.000 tolarjev. Obravnavali so tudi predlog odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo za dodelitev sredstev upravičencem na osnovi razpisa za razvoj in ohranjanje kmetijstva v letu 2006, na katerem se je razdelilo šest milijonov tolarjev sredstev. Obravnavali so tudi predlog odbora za drobno gospodarstvo in turizem za dodelitev sredstev na podlagi razpisa za pospeševanje razvoja turizma, za katerega so po letošnjem razpisu razdelili 500.000 tolarjev. Svetniki so se tudi seznanili s poročilom nadzornega odbora, ki je pregledal poslovanje občine s poudarkom na naročilih male vrednosti, financiranje zimske službe 20052006 in sofinanciranje šolske dejavnosti. Nadzorni odbor pri pregledu ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Župan Alojz Kau-čič pa je svetnike seznanil s sklepom o začasnem financiranju in povedal, da bodo pripravili dvoletni proračun. Na seji so svetniki imenovali še člane inventurne komisije, ki so Vlado Toš, Stanko Holc in Damjan Šimenko. Zmago Šalamun Ptuj • Prednovoletni sprejem ptujskega župana S pokrajino do še uspešnejše zgodbe "Če bi ne znali prestopiti praga individualnosti in zasebnih interesov, bi izostal marsikateri rezultat, ki smo mu priče danes. Sloga je bila tista, ki smo jo uspeli uveljaviti, iz tega naslova lahko danes pokažemo številne rezultate," je na prednovoletnem sprejemu v slavnostni dvorani ptujskega gradu, 11. decembra, še posebej poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na prednovoletni sprejem na ptujski grad povabil predstavnike gospodarskega in družbenega življenja iz Ptuja in širšega okolja. Res pa je tudi, da bi lahko naredili še kaj več, posamezne stvari pa tudi bolje. Na Ptuju se zida toliko, kot že dolgo ne, toliko gradbišč ni bilo odprtih že več desetletij. Več kot o preteklem delu, je ptujski župan govoril o prihodnjih izzivih, o novem štiriletnem obdobju, ki bo še kako pomembno in razvojno zaznamovalo območje Spodnjega Podravja, ki čaka svojo pokrajino, za katero pa bitka še ni v celoti dobljena, kljub temu, da naj bi bilo 14 pokrajin v Sloveniji na nek način že dogovorjenih. "Pokrajina bo naša, če se bomo vsi skupaj znali dobro organizirati. V okviru pokrajine bo razvojna zgodba tega območja še uspešnejša kot doslej," je prepričan ptujski župan, ki še poziva k temu, da naj bodo razmišljanja vseh v novem štiriletnem mandatu lokalne samouprave povezovalna. Ta bo imela v tem času tako rekoč zgodovinski mandat, ker se pokrajine ne delajo vsak dan. Prednovoletni sprejem ptujskega župana, slavnostna dvorana je pokala po šivih, toliko je bilo udeležencev, so s svojimi nastopi obogatili flavtistke Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, pisatelj in igralec Milivoj Miki Roš iz Murske Sobote ter igralka in pevka Lara P. Jankovič. MG Foto: Črtomir Goznik Sprejem so s svojimi nastopi obogatile flavtistke Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, pisatelj in igralec Milivoj Miki Roš iz Murske Sobote ter Lara P. Jankovič, pevka in igralka (na fotografiji), ki je navdušila s songi. Gorišnica • Zanimiva druga občinska seja Kaj lahko svetnik vidi (in prebere) in česa ne?! Glede na dnevni red druge (moške) gorišniške občinske seje ni bilo pričakovati kakšne razburljive scene, pa se je vseeno zapletlo pri sprejemanju občinskega poslovnika. In to zaradi spornega 57. člena, o katerem je bilo nekaj pripomb slišati že na prvi seji. Zdaj so bile pripombe enake, končalo pa se je bolj v stilu „psi lajajo, karavana pa gre dalje" ... In kaj tako hudega piše v tem vročem 57. členu novega poslovnika občine Gorišnica? „Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave, na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta." In tu se je začelo, saj nekaterim nikakor ni bilo jasno, kaj bi lahko bilo tako strogo zaupnega, da kot svetniki tega ne bi mogli ali smeli videti in prebrati. Navsezadnje je vse občinsko poslovanje, s proračunom vred, javno, torej razloga za prikrivanje ali prepovedovanje vpogleda v kakršenkoli dokument ne more biti. Začel je spet Ivan Kelenc, ki mu takšna dikcija Direktor občinske uprave Matevž Cestnik se je med poslušanjem kritike 57. člena občinskega Poslovnika globoko zamislil: „Kako naj jim razložim, kateri občinski dokumenti so zaupne narave?!" Drugič se je zresnil ob poslušanju zahtev Ivana Kelenca .... nikakor ni šla v uho, Srečko Peklar pa ga je na hitro poskušal pomiriti z besedami, da imajo tako spisane zadeve tudi v drugih občinah, kolikor je pač videl in da zato okoli tega pač ne kaže dvigati prahu. Toda tokrat ni šlo tako gladko. Kelenčevo razmišljanje je namreč povzel Andrej Horvat: „Zakaj takšna omejitev vpogleda že s tem, da naj bi dokumente lahko videli svetniki le, če je to potrebno zaradi izvrševanja funkcije?! Že s tem je omejitev velika, saj se to lahko razume, da svetnik lahko vpogleda le določene dokumente!" Odgovoril je direktor občinske uprave Matevž Cestnik: „Poglejte, ta člen se nanaša samo na čisto določene, specifične dokumente, recimo za tajne podatke, povezane s Civilno zaščito ali podobno. V teh specifičnih primerih pač župan lahko prepove vpogled! Sicer pa vsak svetnik lahko vpogleda Občanke in občani mestne občine Ptuj! Ne prezrite »naj ponudbe« Delavske hranilnice, Agencije PTUJ: DELAVSKA HRANILNICA d.d. Ljubljana • V Delavski hranilnici, Agenciji Ptuj, boste odšteli za plačilo položnice samo 150,00 SIT. • Ali veste, da Vam osebni račun v hranilnici strošek položnice zniža že na 80,00 SIT. • Še več, plačilo položnice preko trajnika Vas stane samo 50,00 SIT. • Ampak plačilo položnice preko spletne banke DH-Plus znaša samo 30,00 SIT. • Hranilnica Vam nudi najbolj donosno varčevanje v tolarjih in evrih. • Rentno varčevanje v hranilnici Vam omogoča zagotovitev dostojne dodatne pokojnine. • Ali poznate velik paket ugodnosti, ki jih prinaša Vaš osebni račun v hranilnici? • Nikar ne zamudite brezobrestnega kredita za oddih v slovenskih zdraviliščih. • Imamo izjemno brezobrestno kreditno ponudbo za nakup protivlomnih vrat. • Lahko dobite brezobrestni kredit za nakup računalniške opreme v družbi Liko Pris. • Ne prezrite ugodne ponudbe kreditov do 12 mesecev s samo 4,00 % obrestno mero. • Imamo najugodnejše kredite do 36 mesecev s samo 5,30 % obrestno mero. • Celo 120 mesečni gotovinski krediti so vam na voljo v hranilnici. • Absolutno smo v konkurenci tudi za Vaš stanovanjski hipotekarni kredit do 30 let. Informativni izračun za 36 mesečni kredit: Znesek Obrok Zavarovanje Drugi stroški Vodenje EOM 1.000.000,00 SIT 30.306,00 SIT 10.910,00 SIT 11.000,00 SIT 200,00 SIT 6,96 % 4.172,93 EUR 126,46 EUR 45,53 EUR 45,90 EUR 0,83 EUR 6,96 % Efektivna obrestna mera je obračunana na dan 01. 11. 2006 in se zaradi interkularnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredita. Z veseljem Vas pričakujemo v naši novi Agenciji v Ptuju, v Čučkovi ul. 1, vsak delovni dan od 8.00 do 17.00 ure. Informacije boste dobili v delovnem času tudi na tel. št.: 02 787 70 06 in 787 70 07. ii?Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si, E-pošta: marjan.petrovic@delavska-hranilnica.si. v vse dokumente na občini!" Horvat je nato predlagal, da naj se natančno navedejo tisti dokumenti, ki jih svetniki naj ne bi smeli videti oz. bi jih lahko videli le, če bi to odobril župan, sicer naj bi takšna splošna dikcija tega člena omogočala županu, da po svoje odloča, kaj kdo lahko vidi in kaj ne. Horvat je pravzaprav želel povedati, da, če člen ostane enak, bi lahko župan pač malo „po svoje" odločal o vpogledih v dokumente in določene med njimi označil kot zaupne oziroma takšne, ki niso za „splošno rabo" svetnikov. Cestnik se je ponovno spustil v pojasnjevanje, ki ni bilo ravno najbolj prepričljivo, čeprav do določene mere razumljivo, saj je med primere dokumentov zaupne narave vštel, recimo, tudi višino premije, ki bi jo kakšen občan zadel na loteriji; češ, da naj bi bil to zaupen podatek, Horvat pa ga je prekinil z besedami, da se zdaj pogovarjajo o dokumentih in ne o podatkih. Matevž Cestnik je nato v spominu poskušal najti tovrstno „za-upno dokumentacijo", kjer bi se lahko svetniku zgodila zavrnitev vpogleda in se ustavil pri gradbeni dokumentaciji ter poskušal kot zaupno gradivo označiti recimo cene zasebnih parcel, ki so bile občini prodane preko javnega razpisa (ali pa tudi ne): „Kot svetniki sicer, na primer, lahko vidite rezultate javnega razpisa in tudi cene, vendar pa s temi podatki ne smete operirati zasebno ali jih izkoriščati za slabe namene, v škodo nekomu drugemu ali v smislu nelojalne konkurence. Temu je namenjen ta člen." Debata se je vlekla še kar nekaj časa, nihče od svetnikov pa ni na glas povedal tega, kar so potihoma razmišljali vsi (ali pa tudi ne?!); namreč, da je njim lahko kraten vpogled v dokumentacijo, morda res samo v izrednih primerih, županu in direktorju pa ne, saj za njiju ta člen ne velja oziroma ne potrebujeta dovoljenja za vpogled. Torej naj bi bila v kontekstu Cestnikovega pojasnila oba „nadčlana" občinskega sveta in uprave oziroma nekaj več kot svetniki in za njiju ne velja nevarnost, da bi koristila ali izkoristila karkoli od zaupnih podatkov v kakršnekoli slabe namene ali nelojalno konkurenco. Horvat je nato poskušal še s predlogom, da naj se potem kar apriori prepove vpogled v točno določene dokumente za vse, Cestnik pa mu je vrnil, da je to še dosti slabša varianta, saj si potem svetniki zaprejo vsa vrata in ne morejo koristiti niti možnosti za vpogled v morebiti sporne dokumente. Županu je vsa zadeva presedla, po svoji oceni je dal okoli sedečim možem dovolj časa za demokratič- no besedovanje in je kratko malo zahteval glasovanje o Poslovniku občine v celoti, z navedeno vsebino 57. člena. Rezultat? Večina je poslovnik potrdila ... Ostale točke dnevnega reda so šle skozi brez problemov, svetniki so potrdili še nov statut občine in se strinjali s spremembo vrednosti točke NUSZ iz tolarja v evro. Vrednost točke bo tako od novega leta vnaprej znašala 0,0035 evra za fizične in pravne osebe, kar ne pomeni nobenega dviga cene, oziroma - zaradi zaokroževanja na štiri deci-malke - naj bi to pomenilo približno en odstotek dražjo točko kot je veljala doslej. Zaslužki občinarjev, nerealizirani sklepi, odprte naložbe, Zakon o javnih naročilih ... Malo se je nato zaiskrilo še pri potrjevanju članov in predsednikov devetih občinskih odborov, kjer je bil videti in slišati najbolj nezadovoljen Andrej Horvat: „Sam nisem v nobenem odboru, kjer Na koncu, pod točko Predlogi in vprašanja je ozračje še enkrat razgrel Ivan Kelenc: „Imel bi nekaj predlogov ali želja, kakor pač hočete. Prvič, rad bi, da se javno objavijo zaslužki oziroma nagrade vseh v občini, tako uprave kot nas, svetnikov, in župana. Nadalje me zanima, koliko je nerealiziranih sklepov iz prejšnjega mandata in kje so vzroki za to. Potem me prav tako zanima, koliko faktur že izvedenih naložb zapade v naš mandat oziroma v naslednje leto, kakšen je znesek. In še nekaj; kako je bil v naši občini spoštovan Zakon o javnih naročilih, ali so bile vse investicije izpeljane v skladu z določili tega zakona ter v katerem Uradnem listu so bili objavljeni razpisi za občinske naložbe. Potem bi želel še, da se do naslednje seje, poleg odgovorov na zastavljena vprašanja, pripravi še seznam vseh lokalnih in občinskih cest v občini, da vidimo, če je kje možna še kakšna prekategorizacija!" K vsem tem predlogom, ki so precej zresnile obraz tako direktorju občinske uprave kot županu, se je pridružil še Bojan Purgaj z željo, da naj se Po uradno končani seji sveta sta se v kratek razgovor zapletla župan Jožef Kokot in svetnik Ivan Kelenc. Le koliko odgovorov na Kelenčeva (neprijetna) vprašanja bo slišati na naslednji seji?! ... sem želel biti. Poleg tega pa, poglejte si sestavo: dve komisiji sta 100-odstotno v rokah SLS, vse ostale pa vsaj 80 odstotno! To je vseeno pretiravanje!" Njegova pripomba je padla bolj v prazno; malo je sicer dvignila pritisk županu Kokotu, ki je dal vedeti, da je bilo politično razmerje čisto v redu upoštevano, predlogi strankarskih odborov pa tudi v maksimalni možni meri. To je tudi čista resnica. Vedeti je pa treba, da gorišniški občinski svet sestavljata dva neodvisna kandidata in dva iz vrst LDS, ostalih sedem pa je iz stranke SLS ... Nekoliko tišine in neprijetnega ozračja je potem povzročil le še Alojz Žiher, ki pod nobenim pogojem ni hotel sprejeti predsednikova-nja odboru za gospodarsko dejavnost in infrastrukturo s pojasnilom, da ne čuti konsenza za to funkcijo. seje občinske sveta prenašajo v celoti oziroma direktno preko občinske KTV. Na to pobudo je župan Jožef Kokot odgovoril kar takoj, da so seje snemane v celoti od prve do zadnje minute in da naj bi bile tako tudi predvajane, da pa bo direkten prenos zelo težko realizirati zaradi skupnih programov več občin. Deloma pa je odgovoril tudi Kelencu: „Kar se tiče moje plače, veste, da sem neprofesionalni župan in da je nimam. Sem pa dobival mesečno nagrado, ki je v prejšnjem mandatu, glede na velikost občine, znašala 225.000 tolarjev. Kakšna bo ta nagrad zdaj, ko je občina Gorišnica zaradi odcepitve Cirkulan precej manjša, pa še točno ne vem, boste pa to lahko izvedeli naslednje leto." SM Foto: SM Ptuj • Pobuda za ureditev aeronavtičnega muzeja v Moškanjcih Steklena piramida - nova razvojna priložnost Sp. Podravja S ptujske Bistre je bil na Miklavževo na številne naslove v Sloveniji poslan predlog še ene možne lokacije za postavitev Evropskega aeronavtičnega muzeja Zahodnoevropske unije v Sloveniji. Dve predlagani lokaciji (Maribor in Cerklje) sta bili že izločeni, glede lokacije v Ajdovščini pa so mnenja deljena. Dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra in doc. dr. Aleš Gačnik, sta se podpisala pod predlog, da je lokacija ob športnem letališču v Moškanjcih (občina Gorišnica) daleč najprimernejša z različnih vidikov. Predlog so prejeli predsednik vlade RS, Janez Janša, direktor direktorata za turizem, mag. Marjan Hribar, predsednik Letalske zveze Slovenije, Zmago Jelinčič Plemeniti, član strateškega sveta vlade RS, Ivo Boscarol, državni sektar za reforme, dr. Andrej Horvat, minister za gospodarstvo, mag. Andrej Vizjak, služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Ivan Žagar, minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti, minister za okolje in prostor, Janez Podobnik, Anton Buto-len (Območno razvojno partnerstvo Spodnjega Podravja) ter poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Puk-šič. Projektu evropskega aeronavtičnega muzeja v obliki 148 metrov visoke steklene piramide je naklonjena tudi občina Gorišnica. Z iniciativo ZRS Bistre Ptuj soglašajo tudi v Aeroklubu Ptuj, ki se ponaša z več kot 53-letno tradicijo v vseh panogah letalstva. "Smo solastniki zemljišč na območju letališča in bomo v primeru realizacije projekta evropskega aeronavtičnega muzeja z veseljem sodelovali s svojo infrastrukturo, kot tudi bogatim znanjem s področja letalstva. Naš razvoj je skrbno načrtovan in usklajen z razvojnimi načrti lokalne skupnosti," je med drugim v pismu podpore zapisal predsednik AK Ptuj dr. Zlatko Čuš. Letališče v Moškanjcih je najprimernejša lokacija za postavitev Evropskega aero- Foto: Črtomir Goznik Ob letališču v Moškanjcih naj bi bila najprimernejša lokacija za postavitev evropskega aeronavtičnega muzeja. navtičnega muzeja po mnenju doc. dr. Aleša Gačnika in tudi pomemben identifikacijski element okolja in regije. Leži na ravnici, kjer so živeli in ustvarjali Kelti, Iliri, Rimljani in drugi. Na to opozarjajo zgodovinski viri, arheološke najdbe, dediščina šeg in navad ter številni kulturno zgodovinski spomeniki, kar podpira vseevropsko idejo aeronavtičnega muzeja. Letališče leži v neposredni bližini Ptuja, mesta na križišču evropskih civilizacij, v neposredni bližini so tudi nahajajo številni spomeniki kulturne dediščine evropskih razsežnosti, ki bodo v programskem obdobju 2007-2013 doživeli tudi programsko revitalizacijo v okviru prioritet v regionalnem razvojnem programu (grad Dornava, grad Borl, grad v Muretincih, dvorec Turnišče, Dominko-va domačija, Ptuj z grajskim kompleksom, dediščina inovatorja in izdelovalca motorjev Janeza Pucha). Lokacija v Moškanjcih ima prednosti pred drugimi tudi iz logističnih, prostorskih in krajinskih razlogov ter regionalnih in razvojnih razlogov. 148 metrov visoka steklena piramida kot arhitekturni in predvsem prostorski tujek ne sodi v krajinsko občutljivo Vipavsko dolino, saj močno vpliva na kulturno krajino oziroma na podobo celotne doline. Čisto drugače pa bi ííí HESnU OBČINA PTUJ ^SLAVNOSTNI PRIHOD DEDKA MRAZA, TETE ZIME IN NJUNEGA SPREMSTVA NA PTUJ sobota, 16. decembra 2006, ob 18. uri na Mestnem trgu Sodelujejo: Gimnazija Ptuj, Otroški pevski zbor OŠ Ljudski vrt Ptuj, Plesni center Mambo Kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, petek, 22. decembra, ob 16.30 in 18.30 Studio za ples Celje in Plesni teater Igen: ZGODBICE OD A DO Ž sobota, 23. decembra, ob 16.30 in 18.30 Hiša otrok in umetnosti Ljubljana, Skupina Artizani: ZLATA PTICA Predprodaja vstopnic: pisarna Mestnega gledališča Ptuj lahko piramida delovala v odprtem nižinskem oziroma ravninskem pasu, kjer so vplivi na krajino manjši, monumentalnost pa toliko večja. Izgradnja aeronavtičnega muzeja v demografsko ogroženi in nerazviti regiji bo prispevala k skladnejšemu regionalnemu razvoju v Sloveniji. Omogočila bo odprtje 600 delovnih mest, pojasnjuje doc. dr. Aleš Gačnik. Kraji v Spodnjem Podravju bodo v novi finančni perspektivi 2007-2013 deležni velikih investicij na področju turizma in namestitvenih zmogljivosti, ki so nujno potrebne za delovanje takšnih institucij kot je aeronavtični muzej, ki je lahko tudi sestavni del regionalne kandidature Ptuja za evropsko kulturno prestolnico Evrope 2012. Ker ima Slovenija primeren prostor za omenjeni muzej, priložnosti ne bi smela izpustiti, saj bi jo takoj zgrabili v Italiji in Franciji. "Za Slovenijo predstavlja projekt evropskega aeronavtičnega muzeja novo veliko razvojno priložnost, odličen medij za mednarodno promocijo naše države, naše ustvarjalnosti, inovativnosti in razvojne ambicioznosti, " še posebej poudarja doc. dr. Aleš Gačnik, ki tudi pričakuje, da bodo že omenjeni naslovniki predlog, ki prihaja s Ptujskega vzeli zelo resno tudi zato, ker je celovito podprt z najrazličnejših vidikov, ki so tudi "izločili" lokacijo v Ajdovščini. MG Od tod in tam Kidričevo • Zlata poroka pri Žnidarjevih Foto: Langerholci V soboto, 18. novembra, so v sejni dvorani občine Kidričevo opravili slavnostni obred zlate poroke. Po 50 letih zakonskega življenja sta pred županom Jožetom Murkom svoj zakonski da potrdila Terezija in Viktor Žnidar iz Njiverc. Zlatoporočenca sta se poročila 17. novembra 1956v Zavrču. Nevesta Terezija, z dekliškim priimkom Stranjšak, je bila rojena 26. septembra 1935 v Turškem Vrhu in je kar 20 let službovala v TGA Kidričevo. Zlati ženin Viktor pa je bil rojen 18. aprila 1934 v Spodnjih Jablanah in tudi on je do upokojitve delal v tedanji TGA Kidričevo. Do leta 1968 sta stanovala v bloku 14 v Kidričevem, sedaj pa živita v družinski hiši v Njivercah. V zakonu sta se jima rodila sin Zlatko in hčerka Darja, na jesen življenja pa ju osrečujejo še trije vnuki in dva pravnuka. Župan je zlatoporočencema izročil spominsko darilo. S povabljenimi sorodniki, skupaj je bilo 26 zlatih svatov, pa so visoki jubilej proslavili v prostorih Doma upokojencev v Kidričevem. OM Ptuj • Dobrodelna stojnica Leo kluba Ptuj Foto: Črtomir Goznik V Qlandiji so 9. decembra dobrodelno stojnico postavili člani dobrodelnega društva Leo klub Ptuj, ki ga vodi Marjan Perger. V okviru dneva Leonizma so predstavili poslanstvo kluba, prav tako pa tudi vse dosedanje akcije, ki so jih izvedli. V dveh letih, kolikor delujejo, jim je uspelo uresničiti nekaj želja in sanj otrok in mladostnikov, ki so potrebovali pomoč. Na sobotni stojnici so prodajali božično-novoletne voščilnice, ki so jih izdelali sami, otroci iz vrtca Galjevica v Ljubljani in varovanci Doma starejših Tezno, Maribor. Zbrana sredstva bodo namenili deklici iz Ptuja, ki potrebuje opremo za balet. MG Drenovec • Na barbarino že enajstič trgatev Na izletniško-vinogradniški kmetiji Pungračič v Drenovcu so imeli pred dnevi, na god sv. Barbare, znova pozno jesensko trgatev. Že enajstič so nanjo povabili nekaj prijateljev in z njimi nazdravili ob uspešnem zaključku letošnje dobre in predvsem kvalitetne vinske letine. V vinogradu so letos pustili grozdje sorte laški rizling na 600 trsih in upali, da jim bo tudi vreme pomagalo, da bo trgatev posebna, še bolj posebno pa pozneje barbarino vino. A vreme je letos naredilo po svoje, predvsem visoke temperature so bolj škodile kot koristile grozdju, nam je dejal mladi gospodar Robert Pungračič, svoje pa so naredili še ptiči, a kljub vsemu je nekaj grozdja počakalo. V količinskem pogledu so na-prešali bolj slabo, ampak kvaliteta pa je izredna. TM Foto: TM m Ormož • Nekaj delavnic je še pred nami 1 Hajdina • Nova premiera KPD Stane Petrovič v LJ Veseli čas ustvarjanja Vabi Minister v škripcih V knjižnici Franca Ksavra Meška so tudi letos pripravili decembrske delavnice, v katerih se zbere lepo število otrok, ki skupaj s starši ustvarjajo izdelke za praznično vzdušje. Vsako leto presenetijo tudi s kakšnimi novimi tehnikami, tako da tudi stalnim obiskovalcem ni dolgčas. V dramski sekciji KPD Stane Petrovič Hajdina so 9. decembra premierno uprizorili zabavno komedijo Minister v škripcih angleškega avtorja Raya Cooneya pod vodstvom režiserke Ide Markež, ki jo je tudi priredila za slovenske razmere. Minuli petek so izdelovali voščilnice, v sredo so otrokom namenili pravljično urico in ustvarjalno delavnico, prihodnjo sredo, 20. decembra, pa bodo ob 16. uri ponovno izdelovali zimsko dekoracijo. Delavnice za najmlajše^ pripravlja tudi Muzej Ormož. Že na novembrski delavnici so otroci ustvarili adventni venček, jutri med 8.30 in 11. uro pa bodo v jedilnici centra za starejše občane izdelali topel šal za prihajajo- če mrzle zimske dni. Okrasiti ga nameravajo z volno, kroglicami in poslikati z različnimi motivi. Tudi v Gimnaziji Ormož so ustvarjalni. V minulih dneh sta se zvrstili delavnici ustvarjanja voščilnic in izdelovanja nakita. Za tiste, ki pa še imajo voljo po ustvarjanju, pa je 19. decembra ob 16. uri v jedilnici gimnazije še likovna delavnica Oblike izpod naših rok. Tudi vrtci so se na praznike lepo pripravili. V prihodnjem tednu bo še veliko prireditev po posameznih vrtcih, omeniti pa velja tudi lutkovno predstavo Pujsek in novo leto, ki jo pripravljajo vzgojiteljice vrtca Ormož in bo 22. decembra ob 15.40 v Kulturnem domu v Ormožu. 20. decembra ob isti uri pa bo veselo druženje in prihod dedka Mraza za ormoške otroke v telovadnici OŠ Ormož na Hardeku. vki Komedija je polna nenavadnih zapletov in preobratov, ki nudijo gledalcu obilico smeha in zabave. V njej nastopajo Sebastjan Dobnik, Barbara Radek, Janko Turnšek, Katja Markež, Emil Ogrizek, David Veronek, Matjaž Podhostnik, Nadja Petrovič, Blaž Perič in Barbara Veronek. Kot šepetal-ka pomaga Cvetka Vratič, tonska mojstrica je Sanja Muršec. Režiserka Ida Markež je tudi povedala, da so sceno in ko- stume izdelali člani dramske sekcije sami, pomagali pa so jim tudi številni ljubitelji gledališča. S komedijo obeležujejo tudi deseto leto delovanja KPD Stane Petrovič Hajdina in tudi deseto sezono aktivnega delovanja dramske sekcije, ki vsako leto na oder postavi novo delo. Člani dramske sekcije vabijo v Kulturno-prosvetno dvorano na Hajdini še danes zvečer, 15. decembra, ob 18. uri, v nedeljo, 17. decembra, ob 18. uri in 23. decembra, prav tako ob 18. uri. V začetku leta 2007 bodo komedijo uprizorili na številnih okoliških odrih, v začetku marca pa jih čaka še tekmovalni del. Kvalitetno rast dramske sekcije dokazuje tudi že dvakratna uvrstitev na medobčinsko tekmovanje. Nanjo upajo tudi v novi sezoni. MG December je čas delavnic in ustvarjalnega vzdušja. V deseti, jubilejni sezoni navdušujejo s komedijo Minister v škripcih. December je pri nas čas čarobnih doživetij in obdarovanj. Ker tudi ini želimo obdariti naše zveste kupce, vam v trgovinah TUŠ podarjamo darilo. Vsak nakup nad lo.ooo,- SIT nagradimo z darilnim bonom, ki vam prinaša kar 10% popust pri nakupu v januarju 2007. za jxypolne fraznike in srečno 2007i Popust je unovčljivob enkratnem nakupu vvseh trgovinah in franšizah Tuš od i.i. do 31.1.2007. Popusti se ne seštevajo. Popust ne velja za tobačne izdelke, povratno embalažo, odloženo plačilo ter ni unovčljiv v poslovalnicah Tuš cash&carry. Akcija je predvidena za prodajo v količinah, običajnih za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe. tus Kler dobre stvari stanejo manj Foto: vki Foto: Arhiv Turški Vrh • Po požaru, ki je uničil Škrinjarjevo domačijo Nova hiša je že pod streho Potem ko je popoldanski požar 28. avgusta uničil prek 200 let staro domačijo 12-članske družine Škrinjarjevih v TUrškem Vrhu 14, so mnogi priskočili na pomoč in v slabih štirih mesecih na pogorišču nekdanje zgradili novo, zidano hišo in jo v minulih dneh že tudi prekrili. Ko smo jih minulo soboto obiskali v Turškem Vrhu 14, je bilo že od daleč videti, da na mestu nekdanje pogorele cimprače že ponosno stoji nova, zidana hiša, okrog katere je bilo več ljudi. Ko smo prišli bliže, pa smo opazili, da so Škrinjarjevi ob pomoči prijateljev in sosedov hiteli s pokrivanjem, saj so od daleč že grozili črni oblaki. Kljub temu je gospodar Stanko Škrinjar našel nekaj časa tudi za kratek pogovor: "Kot vidite, nam je hišo s skupnimi močmi uspelo sezidati, prejšnji teden smo postavili ostrešje, včeraj pa smo začeli že tudi polagati opeko. Upam, da bomo še danes končali, čeprav je prekrivanje z bramacom težko delo. Na pomoč so nam priskočili prijatelji in sosedje, v glavnem so to krepki haloški ljudje, ki znajo prijeti za vsako delo, in zelo sem jim hvaležen. Žal pa ravno sedaj vidim, da nam bo zmanjkalo nekaj deset opek, tako da moram takoj v akcijo, kajti sivi strešniki bramac so bolj redki." Kolikor je videti, vam ne bo uspelo, da bi se na božični večer že zbrali ob smrečici v novi hiši, kakor je bila želja vaše številne družine? "Žal ne bo šlo, veste, dela je bilo zelo veliko, od izkopov za nove temelje do betoniranja, pozneje zidanja. To se vleče. Prepričan pa sem, da bomo novo hišo še ta teden uspeli zapreti, saj nam je Mizarstvo Kovač iz Mozirja že dostavilo vsa okna in vrata, razen vhodnih, ki naj bi jih pripeljali ta teden. Še ta teden nameravamo vgraditi vsa okna in vrata, če ne bo prehladno, bomo pri- hodnji teden nadaljevali tudi montažo elektro in vodovodnih inštalacij, če bo šlo morda tudi z izgradnjo podbetonov. Sploh pa, če bo vreme dopuščalo, bi radi čimprej opravili tudi notranje omete, tako da bi se lahko potem morda že lahko vanjo preselili." Boste za vse to imeli dovolj denarja? "Kje pa, če ne bi imeli dobrih prijateljev in dobrih ljudi, ki nam pomagajo z denarjem ali delom, še tega ne bi mogli zgraditi, kar smo že. Hvaležni smo završki Karitas, ki je za Dobrodošli V deželi nakupov QLANDIA Pridružite se nam v Qlandii na Ptuju, deželi prijetnih nakupov in privlačnih trgovin tudi ob nedeljah. Petek, 15. december, ob 16. uri Bomboni - lutkovna predstava in nastop plesne skupine ter ustvarjalna delavnica Snežak. Sobota, 16. december, ob 16. uri Medvedkov! medenjaki - lutkovna predstava in ustvarjalna delavnica. Od 18. do 23. decembra vsak dan med 17. In 19. uro fotografiranje z Božičkom .(foto Tone) Ob nedeljah vabijo prijazno odprta vrata vseh lokalov v centru, (razen lename) HrMnl rru| 1 S Jiatti GffiMA BAGS s MORE An YPSILON TERARD STEN @ TIME- zoornc Foto: M. Ozmec Na pogorišču 200 let stare cimprače že stoji nova hiša, ki so jo te dni tudi prekrili. Foto: M. Ozmec Gospodar Stanko Škrinjar z veseljem kaže, da imajo v novi hiši že vsa okna in vrata. nas zbrala kar nekaj denarja in veliko oblačil, nekaj denarja in opeke smo dobili tudi od Rdečega križa iz Rogoze, pomagali so moji sodelavci iz Hmezada v Dornavi, sorodniki, predvsem ženini iz Zamu-šanov, najini prijatelji in znanci, nekaj denarja so prispevali tudi neznanci dobrega srca. Hvaležni smo gospodu Maj-cenoviču iz Nizkih gradenj, ki je držal obljubo, saj so nam pri gradnji hiše pomagali trije njihovi zidarji. Hvaležni smo dobremu človeku s Pohorja, ki nam je podaril in celo sam dostavil les za celotno ostrešje. Ne vem, ali sem morda koga pozabil ... Vsem, ki so nam priskočili na pomoč in nam pomagali, bi se rad od srca zahvalil." In če ni skrivnost, kje boste za božič in staro leto? "Tam v Turškem Vrhu 102, v hiši, ki smo jo že pred leti Foto. M. Ozmec Okoli 100 let stara haloška hiškica, v kateri že 4 mesece začasno domuje 12-članska družina. dobili od staršev in nam je do požara služila le kot vikend, zdaj pa je že skoraj 4 mesece naš drugi dom. Malo se stiskamo, saj so prostori pač bolj majhni, ampak gre, mora iti, druge izbire nimamo. Važno je, da smo na suhem, da nismo lačni in da nas ne zebe." Kako je pa z družino, ste vsi zdravi? Kar 10 otrok imate, kje so ostali? "Zaenkrat še kar gre, malo tuintam kateri zasmrka ali zakašlja, ampak v glavnem smo še kar zdravi. Od desetih otrok so trije že po svetu, sedem pa jih je doma. Dva starejša sinova sta že odrasla in imata svoji družini na Ptuju, starejša hčerka živi pri fantu pri Ljutomeru, za preostalih sedem mlajših otrok pa skrbiva midva z ženo sama. Moram reči, da je od tega še kar 5 šoloobveznih otrok, tako da gre precej denarja tudi za šolske potrebščine in obveznosti; starejši fant obiskuje 4. letnik gimnazije, najmlajša pa je 7-mesečna Melita." M. Ozmec Foto: M. Ozmec V nadomestnem domu so za tako številno družino prostori skoraj premajhni; mati Slavica z najmlajšo, Melito, v naročju. Sv. Andraž • 111 let dramske sekcije Gledališki večer Člani in članice kulturno-umetniškega društva Vitomarci so v soboto, 9. decembra, ob 111-letnici ljubiteljskega igranja v Vitomarcih organizirali v dvorani gasilskega doma gledališki večer. Začetki kulturnega delovanja v Vitomarcih segajo 115 let v zgodovino, v leto 1891, ko je bilo ustanovljeno bralno društvo, v okviru katerega so kasneje pričeli prirejati igre na prostem. Prva igra Krojač Lipe je bila uprizorjena leta 1895. Nato se je gledališka dejavnost pričela širiti in v vseh teh letih do danes je bilo uprizorjenih okrog 120 predstav. Gledališka dejavnost je nekoliko zamrla le v letih med vojnama, ponovni razcvet pa je doživela v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so imeli letno po štiri premiere. Tudi v zadnjih letih so zelo delovni, saj pripravljajo letno po dve do tri premiere, včasih tudi štiri. V društvo delujejo otroška, mladinska in odrasla skupina. Ob teh v kulturnem društvu Vitomarci deluje še ženski pevski zbor in recita-torska sekcija, občasno tudi plesna skupina. V društvo imajo še tamburaški orkester, ki pa zadnji dve leti počiva. Igre so uprizarjali po raznih začasnih odrih, od leta 1986 pa na novem odru v prizidku k dvorani gasilskega doma. Z gledališko dejavnostjo se v društvo Vitomarcih ukvarja okrog 50 članov in članic. Na sobotnem gledališkem večeru so se vse tri gledališke skupine predstavile z odlomki iz gledaliških predstav, ki so bile v Vitomarcih odigrane v zadnjih letih. Zbrane je Foto: ZS pozdravil in spregovoril o ljubiteljski kulturni dejavnosti v Vitomarcih predsednik KUD Vitomarci Milan Černel. Zmago Šalamun Ptuj • Žižka nasledil Ljubec Zizek odhaja iz KPS-ja V začetku decembra so na rednem občnem zboru Kluba ptujskih študentov izvolili novega predsednika. Od novembra lani je Klub vodil Luka Žižek, sedaj pa je svoje mesto odstopil Sašu Ljubcu. Z Žižkom smo se pogovarjali o tem, zakaj ni želel več kandidirati, v kakšnem stanju je pustil Klub in na katere projekte je najbolj ponosen. Leto dni si vodil Klub ptujskih študentov. Kakšno zapuščino so ti pustili tvoji predhodniki? »Ko sem nastopil funkcijo, situacija ni bila najboljša. Tako KPŠ kot tudi Kolnkišta sta imela veliko neporavnanih računov še iz leta poprej, zato smo tudi imeli težji začetek kot prejšnja leta. Kar se pa tiče samih projektov, so nam iz prejšnjih let ostali dobri temelji, saj so nam predhodne generacije zapustile veliko dobrih idej in že ustvarjeno dobro ime med ljudmi. Na delo preteklih vodstev gledam z veliko mero spoštovanja, saj so nekatere ideje enkratne. Mednje štejem predvsem tradicionalne projekte, kot so Vino ni voda, Kuren-tanc, Bazeni energije, Ptujski triatlon, Kresovanje itd. Delo, informacije in izkušnje prejšnjih let se morajo prenesti na prihodnje generacije, saj bomo le tako lahko zapustili kvaliteten Klub in dobre pogoje za prihodnje delo. Včasih so bili nekateri preveč egoistični in so določene informacije zadržali zase in s tem škodovali le Klubu in njihovim naslednikom.« Katere so poglavitne stvari v delu kluba pod tvojim vodstvom, na kate- Foto:Dženana Bećirović Doslej je KPS vodil Luka Žižek. re si najbolj ponosen? »Ponosen sem, da smo izpeljali vse tradicionalne projekte, razen Filmskega kompasa in Mladosti v prastarem mestu, ki sta bila letos finančno preobširna. Izpeljali smo tudi nekaj vrhunskih koncertov, potopisnih predavanj in literarnih večerov. Najbolj pa sem ponosen na pridobitev novih prostorov, ki pomenijo čisto nove, boljše in večje razsežnosti za razvoj Kluba.« Kdo bo ta projekt izpeljal do konca, staro ali novo vodstvo? »Projekt bomo do konca izpeljali skupaj. Nove prostore bomo tudi skupaj odpirali, tako novi predsednik kot jaz in sedanji upravitelj Kultuma. Zelo veliko je bilo že postorjenega letos, saj so novi prostori zahtevali veliko požrtvovalnosti in odrekanja, seveda pa tudi novo vodstvo čaka veliko dela in pomembnih odločitev.« KPŠ je pred nekaj meseci zabredel v finančne težave, zaradi česar ste zaprli Infotočko in Koln-kišto. V kakšnem finančnem stanju ste novemu vodstvu prepustili KPŠ? »Tisti meseci so bili grozni, saj nismo vedeli, kaj nas čaka. Če še bodo študentski klubi dobivali nakazila, je bilo nejasno. Odločitev o zaprtju je bila zelo težka, a mislim, da pravilna in opravičena, saj smo le tako izognili morebitnemu finančnemu zlomu in omogočili nove prostore, ki so večji, kvalitetnejši in prijaznejši. Trenutno finančno stanje v Klubu je solidno, saj smo sistematično varčevali za nove prostore in se trudili za čimprejšnjo realizacijo. Zaradi dobrega in preudarnega poslovanja in včasih tudi malo odrekanja se je finančno stanje zelo izboljšalo. V tem letu smo gledali predvsem na dolgoročni dobrobit Kluba in ne le za to leto oz. ta mandat.« Kljub temu da bi glede na naklonjenost študentov najverjetneje spet bil izvoljen, si se odločil, da ne boš kandidiral. »Odločitev o zapustitvi Kluba ni bila lahka, saj sem v njem deloval tri leta in mi zelo veliko pomeni. Sem tik pred diplomo in bi rad svoje znanje pokazal tudi na področju, za katerega sem se izobraževal. Tudi moje osebno prepričanje je vedno bilo, da mora takšna organizacija, kot je KPŠ, dobivati nova in mlajša vodstva, saj bodo prinesla novo svežino, nove ideje in le tako se bo naše delo nadgrajevalo in dopolnjevalo.« Dženana Bećirović Tednikova knjigarnica Odeje - ena najboljših knjig minulega leta OJ^e. Pa tudi ena najdebelejših, kar sem jih prebrala v letu, ki se poslavlja. Domala 600 strani (natančneje 582 ) večjega formata ( natančneje 25 cm). Seveda je »najboljše branje« zelo relativna trditev, ki jo pogojujejo številni dejavniki ( npr. literarni okus, bralska kondicija, starost, bralčevo trenutno razpoloženje in druge bralske, književne in knjižne okoliščine, bralsko pričakovanje, motivacija, bralni cilj, morebitne recenzije in knjižni marketing z reklamo ...). Prepričana sem ( bljak, to besedno zvezo tako radi uporabljajo politiki), da bo delilo moje navdušenje nad Odejami veliko bralcev in »nebralcev«. Kajti Odeje so roman v stripu!( bljak, se bodo morda zgražali književni puritanci). In to - kakšen roman! In to- kakšen strip! Čisti leposlovni in likovni užitek! In etični presežek, ki bo morda bralce presenetil, saj je avtor Craig Thompson mladenič (roj. leta 1975) iz ameriške zvezne države Michigan. Roman Odeje so avtobiografsko delo, vsi junaki, z imeni vred, so resnični, zgodba pa je le rahlo spremenjena. Craigova družina je revna, zelo skromna in zelo bogaboječa. Craig (čas prvoosebnega pripovedovalca so gimnazijska leta) si deli posteljo z mlajšim bratom Philom (zgodba med drugim poetično razgrinja odnos med bratoma). Fanta imata zelo bogato domišljijo, ki jo verjetno pogojuje družinski trud za zgolj skromno preživetje. Starejši bratje povsem umetniška duša, samosvoj in samotarski. Kakor cela družina, se tudi on udeležuje cerkvenih obredov, vendar bere in si zastavlja vprašanja. V romanu Craig zaključi šolanje, poklicno svetovanje, odide od doma, odraste ob prvi ljubezni, ostaja zvest svojim načelom, ki jih oblikuje skozi zgodbo .... Njegova prva ljubezen (krasno, ja in dobesedno, krasno je opisano in narisano spolno zorenje in čustvovanje) je Raina, karakterno drugačna vrstnica iz drugega konca dežele. Raina prihaja iz družine, kjer se starša ravnokar ločujeta. Ima starejšo poročeno sestro, je teta in Raina, zelo materinska, skrbi za brata in sestro s posebnimi potrebami. Avtor z besedo in sliko, z likovno kompozicijo, kije večinoma »podrejena stripu v pasicah«, a pogosto preseneča s povsem ilustrator-skim posegom. In tako podkrepljuje vzdušje romana. Bralsko občutje je, kljub stripu, tako celovito in popolno, da pravzaprav na kocu ostane velik roman, čudovita zgodba, ki jo je treba znova prebrati, zaradi moči podob, zaradi moči besed. Časopis Time je zapisal, daje ta knjiga tako lepa, da boli. Zares, pritrjujem. Avtobiografski roman Odeje so izšle v odlični zbirki Odisej založbe Mladinska knjiga. Mojca Krevel je roman prevedla, David Krančan pa seje uspešno namu-čil s kaligrafijo (lepopisje) v stripu. Odeje imajo neko posebno, duhovno mesto v slovenski mladinski literaturi, saj so zadnje uredniško delo zagotovo najboljšega urednika tovrstne literature Vasje Cerarja. Zagotovo pa je izdaja takšnega romana tudi založniški podvig, ki mu je bilo naklonjeno tudi Ministrstvo za kulturo s finančno podporo. In v zadnjem mesecu leta, ob prazničnih dneh, ki bi jih naj preživeli v krogu družine, razmišljujoče in ljubeznivo, je roman Odeje najbolj prikladno branje. Liljana Klemenčič Opravičilo! V članku Pihalni orkestri se predstavljajo, ki je bil objavljen 28. 11. 2006, sem po pomoti zapisala, da orkester Glasbene šole Karol Pahor Ptuj ne deluje. Orkester deluje v skladu s programom glasbene šole. Za napačen podatek se Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj in članom orkestra opravičujem. Mateja Kuharič Ormož • Mali pohodniki v temi S kresničko na poti V vrtcu Ormož svojim varovancem že nekaj let ponujajo tudi pohodniško dejavnost. Zanimiva je tudi zato, ker je namenjena otrokom skupaj z njihovimi starši, nemalokrat pa se zgodi, da na pohode pridejo tudi babice, dedki, bratci in sestrice, je povedala Majda Topličar, vzgojiteljica, ki pohodništvo tudi vodi. Člani pohodniškega krožka vrtca Ormož z vzgojiteljico Majdo Topličar in gostom Mitjem Novakom, vodjem ormoškega policijskega okoliša. Minuli teden so imeli še posebej zanimivo druženje. Najprej so prebrali zgodbico Janeza Bitenca Lučka. Nato jih je obiskal policist Mitja Novak, ki jim je razdelil kresničke in razložil njihov pomen. Že pred časom pa so si na enem izmed druženj ustvarili tudi svetilke, ki so jih ob tej priložnosti prižgali in se v spremstvu policista odpravili na daljši pohod. Zunaj je bila že tema in zato je bilo to druženje za otroke še posebej vznemirljivo. Tako so na tokratnem srečanju združili kar tri cilje - obudili so spomin na to, kako so nekoč živeli dedki in babice, ko še ni bilo ulične razsvetljave, naučili so se premagati strah pred temo in spoznali so se z varnostjo v prometu. Pohodniki se srečujejo enkrat na mesec in za popestritev svojih, kar dolgih pohodov, večkrat povabijo tudi goste, ki jih vodijo po okoliških vaseh. Osvojili so že Hajndl, Pavlovski Vrh, čaka jih še Lešnica, dejavnost pa vsako leto zaključijo na Humu, kjer opravijo krst novih pohodni-kov. vki Ptuj • Srečanje prostovoljcev Podravja Prostovoljstvo kot način življenja V okviru projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma je Pokrajinska zveza društev upokojencev(PZDU) Podravja minuli teden na Ptuju organizirala srečanje prostovoljcev. Približno 140 prostovoljcev je v Domu upokojencev spregovorilo o svojih izkušnjah in izpostavilo uspehe svojega celoletnega delovanja. Junija lani je Zveza društev upokojencev Slovenije na pobudo Slovenske filantropije in z njeno pomočjo začela z ome- njenim projektom. V Spodnjem Podravju je kar 18 društev, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom. Za 4796 starejših od 69 Foto: Dženana Bećirović Silva Gorjup in Franc Koderman let skrbi 138 prostovoljcev, ki jih strokovno vodi osem koordi-natori'ev. V letu 2006 so opravili 3475 obiskov, nudeno je bilo 12 pomoči na domu, opravljene pa so bile tudi analize in posredovane organom društva in občinskim svetom. Prostovoljna pomoč, ki jo nudijo temelji na različnih stvareh, od vzpostavljanja prijateljskih stikov, sproščanja pri komunikaciji do bolj konkretnih načinov pomoči. Eden najhujših problemov, s katerim se srečujejo starejši, je občutek odrinjenosti in osamljenosti. »Značilnost prostovolj-stva je človečnost, ustvarjalnost in pripravljenost dajanja v dobrobit sočloveku in skupnosti. Utekočinjeni naftni plin je energetsi«) učini«3vito in okolju prijazno gorivo za ogrevanje vašega doma. I^troiovi pogoji postavitve plinohrama in dobave piina paso prijazni do vas. Priklop plina do vaše hiše je brezplačen, vsi novi najemniki plinolirama pa dobite še darilo -15.000SFT na predplačilni kartici Magna za nakup goriva ali katerikoli dnjg nakup na vseti Petroloviti bencinskih sen/isih po Sloveniji. Dodatne Informacije na brezplačni številki 080 22 66 In na www.petFol.sl. i 080 22 66 pos^^^vpiii^o^^^^i^^ii^^o^^v^piii^^ PETROL Prostovoljec ne more biti vsak, kajti zanj so značilne socialne veščine, ki omogočajo vzpostavljanje prijateljskih stikov, biti mora zmožen poslušati, razumeti in sprejemati, ne da bi sam podoživljal psihične travme, pripravljen mora biti storiti kaj za sočloveka, mora biti čustveno stabilen, prijazen, zaupen, odgovoren, spoštovati mora osnovne človeške vrednote in še bi lahko naštevali. Prostovoljno delo je torej delo za druge, kjer ne pričakujemo plačila, pač pa nas zadovoljuje dober občutek, ki ga dobimo, ko za druge opravljamo prijetno stvar,« je dejala Silva Gorjup, koordinatorka PZDU. Kot je še poudarila Gorj'upova, vseslovenski projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma uvaja nadzor civilne družbe nad porabo javnih sredstev, zvišujejo kakovost pomoči na domu starejših generacij, izboljšujejo pretok informacij o pomoči potrebnim vladnim in nevladnim sektorjem in izboljšujejo sodelovanje med nevladnimi organizacijami. Med njihove cilje štejejo še prenos informacij o starejših, ki potrebujejo pomoč, v javne zavode, želijo pomagati humanitarnim organizacijam in najti osamljene, onemogle starejše ter jim olajšati stiske. Od štirih županov, kolikor so jih povabili na srečanje, se je sestanka udeležil je ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki ga je predsednik PZDU Franc Koderman še posebej pohvalil. Čelan je ob tej priložnosti svetoval, da se mladi in starejši prostovoljci povežejo in izpeljejo medgeneracijsko sodelovanje. Tudi Gorjupova se je strinjala s tem in poudarila, da tako kot lahko mladi pomagajo starejšim, lahko starejši na mlade prenesejo svoje neprecenljivo znanje in izkušnje. Dženana Bećirović Od tod in tam Destrnik • Nova zgoščenka Urbančank Foto: ZS Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem na predstavitvi nove kasete na Destrniku. V soboto, 2. decembra, so v telovadnici OŠ Destrnik ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem predstavile drugo zgoščenko in kaseto z naslovom Trgatev je jeseni. Na kaseti in zgoščenki je zbranih 20pesmi. Skupino sestavljajo Marija Zver, Nežika Čeh, Lizika Vajt, Marija Voda, Frančiška Brumen, Marija Brumen, Majda Kunčnik, Ana Čeh in harmonikar Stanko Mušič. Na predstavitev nove zgoščenke in kasete so Urbančanke povabile številne goste. Ob gostiteljicah so nastopili še Destrniški oktet, ptujske pevke upokojenke iz DBD Svoboda Ptuj, ljudski pevci DU Grajena, pevci Društva invalidov Kidričevo, ljudski pevci Kopači iz kulturnega društva Podlehnik, skupina Jesensko cvetje od Sv. Trojice v Slovenskih goricah, Ptujski kvintet in starejša folklorna skupina Destrnik. Zmago Šalamun Videm • Pri „Prešernovcih" doma Videmsko kulturno društvo Franceta Prešerna si je minuli sobotni decembrski večer izbralo za pred-novoletno druženje z občani in predstavitev svoje široke dejavnosti, ki so jo uradno poimenovali pred-božično-novoletni koncert. Na odru občinske dvorane so se zvrstili vsi, ki pod okriljem društva kakorkoli skrbijo za ohranitev kulture v tej občini; glavno vlogo so odigrali gostitelji; člani gledališke skupine Videm, ki so tudi tokrat pošteno nasmejali občinstvo, vmes pa so se s svojim nastopi predstavili še: ljudski pevci Vinogradniki, Jurovski fantje, mešani pevski zbor, tamburaši, Veseli Jožeki in pevci, plesalci ter instrumentalisti OŠ Videm. Ob razgibanem dogajanju na odru pa je tokrat potrebno povedati še nekaj; po dolgem času je bila občinska dvorana precej premajhna za vse, ki so prišli pogledat in poslušat domače „kulturne skrbnike". SM Ptuj • Sprejem luči miru iz Betlehema Luč miru iz Betlehema (LMB) je tradicionalna decembrska akcija, ki v sebi nosi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Plamen iz svetega mesta Betlehem prihaja letos med nas že šestnajsto leto zapored. V slovenske domove ga vsako leto ponesemo člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS), Slovenske zamejske skavts-ke organizacije (SZSO) in Mladinski ceh. Predstavniki vseh sodelujočih organizacij bodo 16. decembra na Dunaju, skupaj s skavti iz vse Evrope, prejeli plamen na ekumenskem bogoslužju. V naslednjih dneh se bodo zvrstile prireditve po vsej Sloveniji. Na Ptuju bo sprejem plamena luči miru iz Betlehema v soboto, 23. decembra, ob 17.00 pred Mestno hišo. Letošnje geslo je Razprodaja miru. Poudariti želi dvojnost prazničnega časa, ko se lahko zelo hitro omejimo samo na zunanje praznovanje, pozabimo pa na pravi pomen praznikov in najlepše darilo, ki ga lahko podarimo drugim in samemu sebi: Mir! Če ga sprejmemo, dobimo zraven še veliko svetlobe, prijazen smehljaj, iskro v očeh ... Na nas pa je, da ga širimo naprej. In več kot ga daš, več ga imaš! Namen akcije LMB pa ni samo polepšati praznike vsem, ki pridejo v stik z njo, ampak z njenim izkupičkom pomagati ljudem v stiski. Vsako leto izberemo nevladno organizacijo oziroma skupnost ljudi, ki je v danem trenutku zelo potrebna pomoči. Letos smo v skladu z geslom Razprodaja miru izbrali več naslovnikov, ki jim želimo pomagati z zelo konkretnimi darovi, ki si jih sami ne morejo privoščiti, zdaj pa jih bodo dobili „na razprodaji". Anja Kaisersberger Foto: vki Foto: SM Ptuj • Z Vilijem Samoborom o Komornem zboru Zlato za Ptujčane Na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov, ki je potekalo minuli teden v Ormožu, je Komorni moški zbor Ptuj dosegel 84,3 točke in s tem zlato priznanje. Prejeli so tudi priznanje za najboljši moški zbor, njihov zborovodja Ernest Kokot pa je bil nagrajen za najboljšo izbiro programa. O tem, kako so zadovoljni z uspehom ter kakšne načrte imajo za prihodnost, smo se pogovarjali s predsednikom Vilijem Samoborjem. Zbor je bil ustanovljen leta 1953, v njem pa so se zamenjale že štiri generacije pevcev. Vidno so se uveljavili pod umetniškim vodstvom Jožeta Gregorca in Branka Rajštra. Od leta 1979 pa jih je vodil Franc Lačen, ki je pred letom in pol svoje mesto odstopil Ernestu Kokotu. Po 25 letih delovanja v zboru se je Lačen odločil, da je čas, da mesto prepusti drugim in na njegov predlog je zbor prevzel Kokot. Kot je dejal Samobor, so se z novim zborovodjem hitro ujeli, določeni pevci so z njim že prej sodelovali, tako da večjih težav niso imeli. »Sprejeli smo njegov način dela, že prej smo bili navajeni trdo delati. Potrebovali smo sicer dva, tri mesece, da smo se spoznali in mislim, da smo dokazali, da smo se dobro ujeli,« je dejal Samobor. Cilj Komornega moškega zbora Ptuj je bil udeležiti se na letošnjem regijskem tekmovanju in po rezultatih sodeč so sadovi njihovega dela že obrodili plodove. »Želeli smo videti, kje smo v slovenskem merilu. Na tekmovanje smo šli brez občutka, kako dobri sploh smo. Vsekakor je zlato priznanje dokaz dobrega dela. Mislim, da je bila ocena podeljena realno, videli smo, da smo med moškimi zbori na določen način prerasli večino ostalih. To dokazujejo tudi pohvale, ki smo jih dobivali z vseh strani,« je še poudaril Samobor. Kljub povabilu, da se udeležijo tekmovanja Naša pesem, so se v zboru odločili, da je prekmalu za to in na predlog Kokota so sprejeli odločitev, da bodo zbor najprej še okrepili in se tekmovanja udeležili šele takrat, ko bodo začutili pravo mero pripravljenosti. Ne glede na to pa ne bodo počivali. Prihodnje leto ju- nija se nameravajo udeležiti tekmovanja izven Slovenije, niso pa še prepričani, v katero državo se bodo odpravili. Zaenkrat je možnih več destinacij, med drugim tudi tekmovanji v Italiji in Grčiji, kam pa se bodo odpravili, bo znano konec leta, ko se bo na tekmovanje treba prijaviti. Odločitev bodo sprejeli na podlagi večih dejavnikov. »Na podlagi primernosti tekmovalnega programa in repertoarja smo že kontaktirali z ostalimi zbori, ki so se teh tekmovanj že udeležili, da vidimo, kakšni so njihovi vtisi,« je dejal predsednik Komornega zbora Ptuj. Doslej je zbor že prejel kopico pre- SLOVENSKE DRUŽBE Podjetniki in obrtniki smo inovatorji. Živimo za spremembe. Osebni izziv vidimo v iskanju novih rešitev in pripravljeni smo tvegati. Hitro zaznamo potrebe kupcev, iščemo nove poslovne zamisli, izume in kreativne procese. Ustvarjamo priložnosti in tako pospešujemo razvoj gospodarstva in družbe, imamo velike sanje in jasne vizije, kaj želimo s svojim poslom doseči in uresničiti. To tudi zmoremo, če nam le dopušča okolje. Brez podjetniških inovacij so obrt, gospodarstvo in družba v celoti obsojeni na zastoj v razvoju. Za svoje delovanje potrebujemo okolje, ki ima posluh za naša prizadevanja. Zato smo že pred desetletji sami ustanovili naše območne obrtne zbornice in Obrtno zbornico Slovenije. Ta se v imenu vseh nas zavzema za družbo, v kateri smo podjetniki spoštovani zaradi vzpodbujanja in velikega prispevka h gospodarskemu razvoju. Z aktivnim zastopanjem naših interesov in nenehnim dialogom z državo, dosega ugodnejše okolje za celotno panogo obrti. OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE ZDRUZENI, MOČNI IN USPEŠNI Foto: Dženana Bečirovič Vili Samobor stižnih priznanj, med drugim tudi pet bronastih in eno srebrno priznanje na Naši pesmi, proglasili so jih za Pevske viteze, v Kanadi so prejeli srebro v kategoriji istozvoč-nih zborov in po dveh letih zatišja zlato na regijskem tekmovanju v Ormožu, kar je po točkah, ki so jih prejeli v rangu srebrnega na Naši pesmi. Repertoar zbora se ob prihodu novega dirigenta ni bistveno spreminjal. Pojo tradicionalni pevski program, vseh glasbenih stilskih obdobij, pomembno vlogo pa dajejo tudi slovenski pesmi. Brez vaj so sposobni kvalitetno zapeti 30, z nekaj vaje pa približno 100 pesmi. Po bese- dah Samoborja, se pogovarjajo o tem, da bi se začeli nagibati k tematskih koncertom. Letos bodo aprila ali maja priredili vsakoletni koncert, večjo pozornost pa bodo začeli posvečati koncertnemu programu. Zbor že dela na tem, da bodo najboljše izvedbe pesmi posneli in v kolikor jih bo dovolj, bodo sestavili tudi zgoščenko. V prihodnje eden pomembnejših slovenskih moških komornih zasedb namerava tudi povečati sestavo, zato apelirajo na vse pevce, ki imajo željo po nastopih, petju, druženju in nenazadnje potovanjih, da se jim pridružijo. Dženana Bećirović Hajdoše • Kulturni večer V spomin prvemu zborovodji V spomin na prvega zborovodjo Valentina Žum-ra je Moški pevski zbor PGD Hajdoše v soboto v dvorani gasilskega doma priredil kulturni večer. Foto:Dženana Bećirović Prvi so nastopili organizatorji, Moški pevski zbor PGD Hajdoše. Že 20 let zapored zbor pripravlja kulturne večere v spomin na Valentina Žumra, ki je na njihovo delovanje imel zelo velik vpliv. Kot se spodobi, so svečano prireditev pričeli z nastopom Moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, ki ga sestavlja 18 pevcev. Vse pevce druži kar nekaj skupnih lastnosti, med drugim tudi to, da so vsi gasilci in sovaščani, popolnoma vsi so namreč iz Hajdoš. Pevci so zelo aktivni, kar dokazuje tudi dejstvo, da letno nastopijo na skoraj tridesetih prireditvah. Program so zraven njih popestrili tudi ostali domači pevci in sicer Gmajnarice KD Valentin Žu-mer, duo Simon in Matjaž, Polona Glažar, Olga Vidovič in Štajerski Frajtonarji KD Valentin Žumer. Od gostujočih skupin so se predsta- vili Joškova Banda, Me PZ DU Ivan Rudolf Breg, Trio iz Frankolovega, Glasbena skupina Kvinton in MPZ PD A. Bezenšek Frankolovo. Ob tej priložnosti je polno dvorano nagovoril tudi predsednik PGD Hajdoše Janez Vidovič, ki je izrazil zadovoljstvo nad tako številnim obiskom prireditve. Kot je dejal sin prvega zborovodje Jelko Žumer, ki je nadaljeval očetovo tradicijo in še danes poje v zboru, želijo na ta način počastiti spomin na njegovega očeta, ki ga je opisal kot marljivega, skromnega, samoukega zborovodjo, katerega pesmi še danes vsi radi pojo. Prireditev so pevci izpeljali pod pokroviteljstvom občine Hajdina in župana Radoslava Simoniča, ki pa se kulturnega večera ni mogel udeležiti. Dženana Bećirović Rokomet Pričakovan poraz v Zlatorogu Stran 16 Damjan Fras »Želim se uvrstiti na EP« Stran 16 Košarka Desetletnica lige PARKL Stran 17 Tenis Nuša Lisjak do finala turnirja v Domžalah Stran 17 MNZ Ptuj Uspešno izpeljali 474 tekem Stran 18 Mali nogomet Belcont, Bar Saš, AS Bau Stran 18 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak Nogomet Milanič ne bo selektor tednik iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu! RADIOPTUJ tut ú^tíeiu www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V Izoli sta se včeraj sestala predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Rudi Zavrl in kandidat za naslednika Braneta Oblaka na reprezentančnem selektorskem stolčku Darko Milanič. Pogovori so bili neuspešni, tako da je član zlate slovenske generacije selektorsko ponudbo zavrnil. Glavni razlog za to je po besedah obeh dejstvo, da si predsednik ne želi sodelovanja z Zlatkom Zahovi-čem, kar je bil Milaničev glavni pogoj. Pogovori z drugimi kandidati se bodo tako nadaljevali, novi selektor pa naj bi bil znan do 20. januarja. Razgovori med Milaničem in Zavrlom so imeli svojo predigro že v ponedeljek, ko je predsednik NZS sedel za mizo z Zahovičem. Čeprav sta po srečanju oba trdila, da je bil sestanek uspešen in v dobrobit slovenskega nogometa, pa temu očitno ni bilo tako. Nekdanji zvezdnik je namreč nerazumljivo pozval Zavrla k odstopu (mesto naj bi prepustil Zoranu Jankoviču), čeprav je ta pred slabim mesecem dobil podporo skupščine NZS. »Z Milaničem nisva našla skupnega jezika. Zahteval je, da Zahovič prevzame funkcijo športnega direktorja reprezentance, kar pa je za nas nesprejemljivo. Te funkcije pri nas niti nimamo,« je za radio Slovenija dejal Zavrl in dodal, da je predlog Milaniča, da se sestane z Zahovičem sprejel, ker se je pripravljen pogovarjati z vsemi, ki slovenskemu nogometu želijo dobro. A častnega odstopa, kot mu ga je predlagal nekdanji reprezentant, ni pripravljen sprejeti. Milanič tako ne bo selektor, a kot potrjujejo njegove besede, to ni nič nepričakovanega: »Od vsega začetka sem se zavedal, da bodo pogajanja težka. Na koncu sva se s predsednikom razšla, ker si ne želel sodelovanja z Zlatkom, ki sem ga predlagal sam, ker menim, da ima samozaupanje in ideje. To je bil moj edini pogoj, s predsednikom se o drugih zadevah še nisva pogovarjala.« sta Športnik leta 2006 Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. januarja 2007 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic. Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj, izbrali naj- popularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konku-rencah. Štajerski RADIOPTUJ 89,8«98,Soljši sosed Mali oglasi STORITVE GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. DO 45 % ZNIŽANJE avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkanizer-stvo Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77. TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si. f ROMAN ZEMLJARIC, s. p., Dornava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električnih ključavnic, menjava starih varovalk z avtomatskimi. PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006. S RACUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26, 2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040 141 262 S RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. ZA DVORIŠCA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj. 34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si. ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. IZVAJAMO vsa slikopleskarka dela, manjša zidarska popravila, mansarde in predelne stene po sistemu Knauf. Tel. 745 36 41; 041 895 504, D. Ivančič s. p., Žabjak 61. KMETIJSTVO PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 713 60 33. PRODAM suha drva. Telefon 041 783 224. JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold, zlati delišes, idaret prodajamo Sadjarstvo BER, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 679 937. V najem vzamem kmetijska zemljišča - njive v občinah: Hajdina, Videm, Kidričevo. Ponudbe na telefon 041 561 893. PRODAM odojke težke od 25 do 30 kg. Tel. 757 03 91. PRODAM dve breji telici, trosilec hlevskega gnoja, hribovski in nakla-dalko SIP 15. Tel. 040 657 751. PRODAM okrog 200-kg prašiča, domače reje. Tel. 764 78 41. PRODAM nakladalko, trosilec hlevskega gnoja, rotacijsko koso in škropilnico 200-l. Tel. 751 03 81. PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356. KUPIM tekoči trak, dolg 6 m za spravilo koruznih storžev in dvo-redno sejalnico za koruzo znamke OLT. Tel. 041 261 676. PRODAM odojke od 30 do 60 kg. Tel. 755 17 01. PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270 ali 03 582 72 12. PRODAMO prašiča domače reje, težkega okrog 160 kg. Tel. 757 11 41. prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil TIP VOZILA LETNIK SIT CENA EUR BARVA JEEP GRAND CHEROKEE 2,7 CRD 2002 4.490.000 18.736,44 ČRNA MITSUBISHI PAJERO 2,8 GLX 2000 2.590.000 10.807,88 RDEČA LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TDI 1996 1.590.000 6.634,95 RDEČA MERCEDES BENZ E220 CDI AVT. 2002 4.990.000 20.822,90 KOV. MODRA MERCEDES BENZ CLK 200 SPORT 1998 2.590.000 10.807,88 KOV. SREBRNA MERCEDES BENZ C200 CDI 1998/99 1.899.000 7.924,39 BELA MERCEDES BENZ ML400 CDI 2004 7.990.000 33.341,68 ČRNA VW SHARAN 1,9 TDI 2003 2.990.000 12.477,05 ČRNA SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI 1998 1.590.000 6.634,95 BELA RENAULT LAGUNA 1,9 DCI 2001/02 1.990.000 8.304,12 MODRA OPEL CORSA 1,2 16V 2000 780.000 3.254,88 KOV. ZELENA FORD MONDEO 2,0 TDCI 2003 2.190.000 9.138,71 SREBRNA PORSCHE 924 1988 599.000 2.499,58 KOV. ČRNA PRODAM dva prašiča domače reje, težka okrog 200 kg. tel. 02 793 6711. PRODAM štiri prašiče težke 200 kg, pet prašičev od 100 do 120 kg. Inf. na tel. 031 422 067. PRODAM 3 svinje domače reje - 180 kg. Tel. 041 802 427. PRODAM SILAŽNE okrogle bale in kvadratne bale in nakladalko SIP 25. Tel. 751 39 31. PRODAM telico simentalko, staro 15 mesecev ali menjam za teleta. Tel. 041 825 057. NEPREMIČNINE PRODAM 150 m2 poslopja s 45 a zemlje na mirnem kraju v bližini gozda, 5 km od Ptuja. GSM 041 561 893. V PTUJU - desni breg prodam zemljišče za industrijsko gradnjo. Tel. 041 561 893. V NAJEM oddam 100 m2 poslovnih prostorov v bližini toplic z možnostjo kasnejšega odkupa. Tel. 041 631 781. PRODAM ali dam v najem poslovni prostor, Osojnikova 9, tel. 782 14 91. KUPIM stanovanje na Ptuju ali v Kidričevem. Telefon 051 429 383. MOTORNA VOZILA ODKUPUJEM VOZILA jugo, zastava. lada, renault, opel. tel. 040 723 067. VW polo 1,0, letnik 1999, servisna knjiga, oprema, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 040 658 848. ZAPOSLIMO avtokleparja. Avtoser-vis Alojz Turnšek, s. p., Brstje 27 a, Ptuj, telefon 041 684 904. IŠCEMO šoferja z vozniškim izpitom C, E kategorije. Transport Frangež, d. o. o, Zgornje Jablane 11, 2326 Cirkovce. Tel. 02 795 35 00. TAKOJ ZAPOSLIMO večje število delavcev v skladišču, elektro-monterjev in voznikov za delo na Ptuju in Mariboru. Za vse informacije smo dosegljivi na: Manpower, d. o. o., Slovenska 17, Maribor, tel.: 02 234 82 92 ali na 031 702 329. TAKOJ zaposlimo mesarja prodajalca, lahko je tudi priučen. Delo je za nedoločen čas v poslovalnici v Slov. Bistrici. Nedelje in prazniki prosto. Inf. na tel. 041 333 356, Domače mesnine, d. o. o, Gradišče 2, Slovenska Bistrica. Zaposlimo KV slikopleskarje in NK delavce. Telefon: 02 234 12 10. RAZNO Razpored dežurstev zobozdravnikov petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Liljana Kekec, dr.dent.med Ptuj, na Tratah AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31 eR!0 IkZAVi® DDSO MLQD Prireditvenih ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 KREDITI! Do 7 let na osebni doliodi POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let ) ( tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT ) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI QIMilillMJiMiWIIliP C02/2280n0 ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsal< dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 OPTIKA Pogled na svet skozi umetniški dotik je možen samo z Art optiko na Slomškovi 24 na Ptuju. Imajo novo ponudbo in nov prodajni tim. Na vse modele so pripravili do 30 % popust. Okulist Vas bo pregledal vsako sredo. Za informacije odtipkajte 771 59 80. www.radio-tednik.si SERVIS TER PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL Znamka VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI FIAT BRAVA 1,6 KIA PRIDE RENAULT THALIA 1,5 DCI LANCIA LYBRA 2,4 JTD KAR. FIAT PANDA 4 X 4 FORD MONDEO 1,8 Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 MPrstec Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Oprema Letnih Cena T. MODRA SREBRNA SREBR SRE DECA BELA 8.304,12 3.000,00 1.373,00 5.633,00 7.886,83 2.045,00 1.627,44 Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 2000 1999 .360.000 2000 1.890.000 1996 490.000 1996 390.000 GRANDE PUNTO POPUST ^ NAJbolje prodajani model v Evropi v svojem segmentu MAJprú&ti>rnĚjši v SvOjëiTl £e$iTl«ntu rtAJugodnejši pogoji nakupa MESARSTVO%VVALENKO DORNAVA 32/A, DORNAVA, (02) 755-03-01 Prodaja svežega mesa, izključno slovenskega porekla 15 LET VAŠEGA ZAUPANJA, 15 LET NAŠIH USPEHOV! Iz lastne predelave ponujamo kmečko tunko, suhe salame, domače krvavice, domače narezke, tatarski biftek, domače klobase, hrenovke in ostale kvalitetne izdelke. BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO! Pričela se je TRADICIONALNA NOVOLETNA AKCIJA opekarne Opte Ptuj, d.o.o. Še zadnjič pred uvedbo €>l Tudi letos so za vas pripravili izjemne popuste do -30^^ za izbrane izdelke: Vinogradniški stebri Opečne preklade Opečne tuljave P od 8^|00siTzdDV Popu.^ od 2.845,20 SIT z DDV za m2 « ^^^^ ^ .íř Popust .Ji. Popust ^^^ ^^^^ ^ Popust Popust Opte Ptuj, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj Telefon: 02/745 9000, Faks: 02/745 9020 www.opte-ptuj.si e-mail: opte@siol.net AKCIJA TRAJA SAMO SE DO 23.12. 2006! POHITITE, DA NE ZAMUDITE! Zaloge so omejene Nagradni vprašanji Kdo podarja avtomobil? Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©. QLANDIA? Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju. Ime in priimek: Naslov, pošta: Telefon: Podpis: V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov: Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie mar^kt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj. V Štajerski in ^emicnci ùLâtUtiLcct OflicLi^ibo^z: podarjata čiste petke v mesecu decembru. Ne prezrite tokratne akcije od petka do ponedeljka. Štajerski tednik znova preseneča. Svojim zvestim bralcem podarja kupon, s katerim boste lahko vse do vključno ponedeljka, 18. 12. 2006, očistili dve svoji srajci brezplačno. Prijazne uslužbenke vas pričakujejo v poslovalnici Kemične čistilnice Maribor v Trstenjakovi ulici 5 na Ptuju, telefon 02 771 13 31. Ob čiščenju je potrebno predložiti izvod Štajerskega tednika s tem kuponom. Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil ZNAMKA LETNIK SIT CENA EUR BARVA AUDI A4 AVANT 1,9 TDI 2003 3.360.000 14.021,03 KOV. ČRNA BMW 3 318 D 2004 3.790.000 15.815,39 KOV. ČRNA CHRYSLER PT CRUISER 2,2 CRD 2002 2.990.000 12.477,05 KOV. MODRA CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD 2003 3.490.000 14.563,51 KOV. SREBRNA DAEWOO NUBIRA 1,6 1998 450.000 1.877,82 MODRA DAEWOO TACUMA 2,0 AVTOMATIK 2001 1.460.000 6.092,47 KOV. ZLATA FIAT MAREA WEEKEND 1,9 JTD 2001 1.290.000 5.383,07 KOV. MODRA FORD ESCORT 1,6 ICLX 1995 290.000 1.210,15 KOV. SIVA FORD GALAXY 1,9 TDI 2002 2.990.000 12.477,05 ČRNA MERCEDES A 170CDI 2003 2.690.000 11.225,17 KOV. ZELENA OPEL ZAFIRA 2,0 DTI 2004 2.890.000 12.059,76 RDEČA RENAULT CLIO 1,5 DCI 2002 1.390.000 5.800,37 BELA RENAULT CLIO 1,4 RT 1999 990.000 4.131,20 KOV. SREBRNA RENAULT KANGOO 1,6 2002 1.590.000 6.634,95 RDEČA VW PASSAT 1,9 TDI 2006 5.090.000 21.240,19 KOV. SREBRNA Cena v EUR je obraču A(/éi O/HckUi^zi. Ů.Ů. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA SIT € BARVA BMW 318 I LIMUZINA 2002 2.890.000 12.059,75 RDEČA CHRYSLER VOYAGER 2,4 SE 1996 840.000 3.505,25 RDEČA CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD 2001 2.770.000 12.018,02 SREBRNA FORD FOCUS 1,6 I 1999 1.250.000 5.216,15 KOV. ZELENA FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN 2003 2.430.000 10.140,21 KOV. MODRA OPEL CORSA C 1,0 2001 1.080.000 4.506,76 ČRNA OPEL ASTRA 2,0 DI LIMUZINA 2000 1.250.000 5.216,15 MODRA OPEL ASTRA 2,2 DTI CABRIOLET 2003 2.890.000 12.059,75 SREBRNA PEUGEOT 206 1,4 2003 1.530.000 6.384,57 KOV. RDEČA RENAULT MEGANE SCENIC 1,6 1997 960.000 4.006,00 BELA R MEGANE 1,5 DCI GRANDTOUR 2004 2.350.000 9.806,37 KOV. SIVA RENAULT ESPACE 2,2 DT GRAND 2000 1.990.000 8.304,12 SREBRNA SEAT CORDOBA 1,4 KARAVAN 2002 1.390.000 5.800,36 BELA VW GOLF 1,6 LIMUZINA GENERATION 1999 1.240.000 5.174,42 MODRA VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN 2003 2.890.000 12.059,75 SREBRNA Na zalogi preko 40 vozil. Cena v EUR je ob fiksnem te jračunana po čaju 239,640 CENTRALNA KURJAVA VODOVOD strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! Komunalno podjetje Ptuj d. d. Puhova ulica 10 Telefon :(02) 787 51 11 Telefax: (02) 771 36 01 Na podlagi 14. člena Pravilnika o odstranitvi zapuščenih vozil (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/1997) izdajamo naslednje Obvestilo Obveščamo, da smo na podlagi odločb komunalne inšpektorice Mestne občine Ptuj iz javnih prometnih površin odstranili naslednja zapuščena vozila: Znamka in tip vozila Barva Reg. št. Lokacija odstranitve 1 BMW riava neregistrirano Volkmejeva ulica 22 2 Citroen 7X zlata neregistrirano Ulica 5. prekomorske 3. Citroen C 15D svetlo modra neregistrirano Ulica 5. prekomorske Lastnike vozil prosimo, da avtomobile prevzamejo na sedežu našega podjetja v roku 45 dni po objavi tega obvestila. Če lastniki vozil ne prevzamejo v roku 45 dni od dneva objave se šteje, da so vozila opustili, s čimer pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico nad opuščenimi vozili. Komunalno podjetje Ptuj d. d. www.radio-tednik.si Ne morem izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine. V mojem srcu naprej živita, zato me pot vodi tja, kjer v tišini spita. Tam lučka hvaležnosti vedno gori in vajin nasmeh med menoj živi. SPOMIN 12. decembra je minilo eno leto, 13. decembra pa pet let, odkar sta me zapustila Jože Petek in Anton Belšak IZ PODVINCEV 76 Ces mineva, žalost in bolečina ostajata. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetom počastite spomin nanju. Vajini najdražji Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Zdaj pa spočij svoje izmučeno srce, zdaj si spočij svoje zdelane roke. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, sestre, tete in botre Neže Pepelnik IZ ŽUPEČJE VASI 10 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše, darove za cerkev in nam izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku, govornici, pevcem, godbeniku ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi tvoji Ti si odšel, tvoja dela ostajajo. SPOMIN Anton Druzovič ZG. VELOVLEK 14, PTUJ (16. 12. 2001 - 16. 12. 2006) Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu, mu prižigate svečke in se ga spomnite z lepo mislijo. Vsi njegovi Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Julijane Zebec IZ HRASTOVCA 26 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala sodelavcem in sindikatu Perutnine Ptuj. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku in zastavonošema. Hvala pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano melodijo. Iskrena hvala družini Strelec iz Placerovcev. Vsem in vsakomur še enkrat hvala. Žalujoči hčerka Milena z možem Janezom, vnuka Boštjan in Mateja z družinama ter pravnuki Denis, Nina, Teo in Tim Brez slovesa si odšel in tiho si zaspal, odšel si v tihi svet, kjer ni gorja in bolečin, na tvoje pridne roke ostal je le spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Stanka Juriča IZ BOROVEV 56 B 31. 8. 1947 + 8. 12. 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Mariji Sok za poslovilni govor, posebej še nečakinji Zdenki Vršič za neizmerno pomoč, sosedom in prijateljem, vsem, ki so darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Francu Obranu za pogrebno sv. mašo in g. župniku Janezu Maučecu, cerkvenim pevcem, govorniku Martinu Zamuda, govorniku in kolektivu KZ Ptuj, pogrebnemu zavodu Mir za odigrano Tišino in pogrebne storitve. Zahvala PGD Borovci in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Silva, sin Stanko in sin Ljubo z družino Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika ...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. z brezplačno prilogo AER^IKE www.aerobika.net Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov:____ Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naro~ila: Podpis:____ RADIOTEDNIKPtuj do.o. Rai~eva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AER^IKE nnove napoânoke šta Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek: Štefka Bauman naslov: Partizanska ul. 13, 2277 Središče ob Dravi, S&rJ Nagrajenko prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilates: O.Š. Olge Meglič, Presernova 31, Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peršonova 50, Ptuj Korenjak • Pomagajmo skupaj Sedem let življenja v kleti Pred natanko sedmimi leti je družina Hohnjec iz Korenjaka 29 a ostala brez strehe nad glavo. Stara butana hiša je dotrajala, stene so razpokale, začelo je zatekati in za bivanje ni bila več primerna. Edini izhod iz težav, ki so družino takrat doletele, je bil, da se preselijo v klet ob hiši, kjer živijo še danes. Stara, zatohla, vlažna in veliko premajhna klet je tako postala edini dom petčlanske družine, v katerem bodo preživeli še eno mrzlo zimo. Mati Marija, oče Josip ter sinovi Martin, Andrej in Jožek skupaj živijo v kleti, vseh pet spi v eni sobi, na eni postelji. Dotrajala klet na osamljenem bregu je tako edini dom, ki ga Hohnjeci poznajo, v staro hišo, kjer so nekoč živeli pa so se naselile podgane in miši, ki jih ne moti dejstvo, da se hiša podira. Tik ob meji s Hrvaško so postavljene samo vikend hiše, čisto na koncu brega, pred tablo »Pozor, državna meja« pa še klet petčlanske družine. Marija je končala osnovno šolo in je brezposelna, dela ne najde. Denarnega nadomestila za brezposelne osebe ne prejema, ker ni prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, pa tudi, če bi bila v evidenci prijavljena kot iskalka zaposlitve, redne pomoči ne bi dobivala, saj moževa plača presega cenzus. Na Centru za socialno delo (CSD) Ptuj na primeru Hohnjecev dela socialna delavka Tatjana Matjašič, ki skupaj z direktorjem mag. Miranom Kerinom na vse načine poskuša pomagati družini. Kljub temu da takšne akcije ne sodijo v delokrog CSD, so se odločili, da ponudijo dodatno organizacijsko pomoč. V začetku marca je CSD začel tudi z zelo smelo akcijo, saj so videli, da družina sama ne bo mogla postaviti nove hiše, ki jim je še kako potrebna. »Vedno se po- javljajo vprašanja, zakaj smo se odločili ravno za to družino in zakaj ne za katero drugo. Nobeden ni pozabljen, a smo se odločili, da ta hip pomagamo tej družini. V družini so trije otroci, na njihovo situacijo nas je opozorila tudi Osnovna šola v Zavrču,« je dejala Matjašičeva. Kljub temu da takšne akcije ne sodijo v sklop nalog CSD Kerin pravi, da se trudijo izpeljati vsaj dve ali tri takšne akcije letno in na ta način pomagati. Iskanju donatorjev, ki bi družini pomagali, se je na povabilo Kerina odzval tudi Nedeljski dnevnik, preko katerega so doslej zbrali veliko sredstev. Kasneje pa tudi Pe Tv in novinarka Saša Magdalenc, ki je prav tako pomagala iskati donatorje. Jože je doslej delal na Koroškem, pred mesecem dni pa mu je končno uspelo delo dobiti v kidričev-skem Talumu. Kakšna bo plača na novem delovnem mestu, ne ve. Vsekakor premajhna za preživljanje petčlanske družine, ki komajda preživi iz meseca v mesec. Družina sicer prejema otroške doklade, a jih namenijo za šolanje otrok. Desetletni Martin in dvanajstletni Andrej obiskujeta Osnovno šolo v Zavr-ču, Jožek pa je letos postal srednješolec. Od septembra je tako čez teden nastanjen v Dijaškem domu na Ptuju, za katerega mesečno odštejejo nekaj več kot tako še eno mrzlo zimo preživeli v vlažni kleti, upajo pa, da bodo vsaj prihodnje leto zbrali toliko, da se bodo lahko vselili v nove prostore. Vsi, ki bi želeli družini pomagati postaviti streho nad glavo, lahko pokličete na CSD socialno delavko Tatjano Matjašič. Najbolj so seveda dobrodošla finančna sredstva, ki jih lahko nakažete na TRR, ki je odprt pri Rdečem križu: 01000-0000400014. Sklic na št. 05 1202464192090-2628522 in tako pomagate, da bo petčlanska družina dobila novi dom. Doslej so družini že pomagali: Branko Goričan, Kella po-robeton Si, d. o. o, Opte Ptuj, Gradis, Tames, Betonarna Kuhar, Mizarstvo Žlahtič, Bramac, AJM, Mariborske livarne, Mizarstvo Zamuda, Rado Škrjanec in PGD Zavrč, obutev Tamara (Vlado Berger), Marjan Varvoda (pohištvo) in Branko Mari-nič (pomoč Halozam). Dženana Bećirović ^ĚtATKOf Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata daljinski pogoni ključavničarska dela - manjša gradbena dela Fntn-n7Pnana Rpćirnvlć Družini je Vladimir Berger, lastnik Tamare, podaril tople zimske čevlje za vse člane. 44 tisočakov. Cela štipendija, ki jo dobi in del očetove plače tako namenijo za njegovo bivanje. Izhoda iz začaranega kroga družina ne vidi. Iz meseca v mesec komaj preživijo, o tem, da bi si začeli kaj graditi, niso mogli niti sanjati, ker je, kot pravijo od teh dohodkov nemogoče. Matjašičeva je pošiljala dopise na različna podjetja in z vsemi močmi iskala koga, ki bi bil pripravljen pomagati. Takrat so se stvari začela za Hohnjece obračati na bolje. Donatorji so jim podarili material za izgradnjo hiše, dobili so opeko in kritino, Branko Goričan pa jim je hišo brezplačno tudi sezidal. Sedaj pa se je gradnja ustavila. Hiša Petčlanska družina spi v kleti, v eni sobi, na eni postelii. Napoved vremena za Slovenijo Lucija (13.) krajša dan- rpL-vspm liiiHpm ip rtiiin Danes bo pretežno jasno. Le po nižinah bo ponoči in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki bo ponekod vztrajala tudi ves dan. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -6, najvišje dnevne v krajih s celodnevno meglo malo nad 0, drugod od 7 do 13 stopinj C. V soboto se bo krepil jugozahodni veter. V zahodni Sloveniji se bo pooblačilo, na severu in vzhodu pa bo več sonca. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah še megla. V nedeljo bo pretežno oblačno, le v severnih in vzhodnih krajih delno jasno. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rah- še sicer ni pokrita, a jim bodo na pomoč priskočili gasilci. Problem je, ker nimajo nikogar, ki bi jim uredil vodovodno in električno napeljavo. Treba je poiskati izvajalce notranjih del, potrebujejo okna, vrata, dimnik, kuhinjo, keramiko in stopnice. »Nisem imel nikakršnega upanja, da se bomo kdaj preselili v novo hišo, da ne bomo več živeli v kleti. Finančna sredstva so iz meseca v mesec slabša, rednega dela ni, tako si tudi kredita ne moreš vzeti. Vsem, ki so doslej pomagali se zahvaljujem,« je dejal Jože. Upanja, da bi se do zime lahko vselili v novo hišo, sicer ni več. Hohnjeci bodo ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA SilÈ BoStianArnušs.d. Štuki 26a I SmerGrajenay Tel.: 02 787-86-70. 041 716-251 TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o Puhova ulica 15, 2250 PTUJ, Slovenija Upravo in trgovino smo preselili v industrijsko Tel:+ 386 (0)2 78 79 610 Fax:+ 386 (0)2 78 79 615 e-pošta: info@tehcenter.si spletna stran: wr^^iww tehcenter si PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Jeklene konstrukcije in industrijske armature • Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrije • Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo • Oprema in deli za železarne • Izdelava orodij in priprav • Izdelava zobnikov in reduktorjev • Izdelava valjev in gredi • Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov • Storitve razreza, žagania in upogibania materiala TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnikć • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje • Stroji in naprave • Vijačni material in okovje • ležaji • Verige in bremenske vrvi PARADA 2006 Mesečni zmagovalci MODRIJANI Ans. ŠTIRJE KOVAČI ŠTRK NAVIHANKE Ans. DINAMIKA POGUM ZREŠKA POMLAD VESELE ŠTAJERKE MARJAN ZGONC BRIGITA ŠULER MIRNA REYNOLDS BOŠTJAN KONEČNIK TANJA ŽAGAR DOMEN KUMER TURBO ANGELS Gostje: MANCA ŠPIK VAGABUNDI BRENDI KORADO PTUJSKIH 5 Ans. EKART Ans. RUBIN Ans. BRATOV GAŠPERIČ TAMBURAŠI IZ CIRKULAN LUKA IN PEPI In še kakšno DDEOEKIE^EKI IE ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ torek, 26. 12. 2006, ob 16. uri PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan ^PP RESTAVRACIJA qosmo AAARJAN SKOK s.p. Mestna občina Ptuj "'VDIOPTUJ 89,8*98,e»l04T3