Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only Slovenk daily"
in the United States, Issued every* day* except Sundays and Holidays.
T

OLEFON PISARNE: 4687 OOfcTLAJTDT.	ias *eeeaA-Cla« Matter, September KI. It«S, at tke pert Office at New Tork. K. T., andtr tke Act nI Oongress of March 3, 1879.	XELEPON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 283. — ŠTEV. 283.	NSW YOKK, THURSDAY, DECEMBER 3, 1908. — ČETRTEK, 3. GRUDNA, 1303.	VOLUME XVL — LETNIK XVL
11 t i		
Taft in Cannon
sta sklenila mir,
MED NOVIM PREDSEDNIKOM TAFTOM IN ZBORNIČNIM PREDSEDNIKOM JE ZAVLADAL MIR.
Po raznih posredovanjih in prizadevanjih politikov, sta se sporazumela.
SESTANEK. -o-
Washington, 2. dec. Iz Hut Springs, Va., se poroča, da >ta novi preds. Taft in zbornični predsednik Cannon oklenila medsebojni mir. Za to se imata olba v prve j vrsti zahvaliti predsedniku zvezi nt?ga republikanskega odbora Frank Hitcfoeocku, kteri se je tukaj mudil vet" dni :n potem potoval k predsedniku Taftu ▼ Hot Springs, kjer je ukrenil vse potrebno, da je prišlo med neprijate-Ijima do končnega sporazuma. Hitcheoek je počasi razvil v pravega politika. ki doseže tudi ono, kar se zdi človeku na prvi pogled ■einouroče. Tukaj se je mudil več dni iu posloval v pri«! sprave, no da bi ♦ni, ki imajo pri t v m tudi nekoliko aa?la!?e, o tc:n pravzaprav vedeli.
Iz Hot Spring* se sedaj poroča, da je Taft že izjavil, da zopet ne j Can-
■onovej kandidaturi za predsedniško mes o v zastopniškej zbornici ne bode nasprotoval, kajti Cannon je že se d ij svečano obljubil, da reviziji tarifa na nikak način ne bode nasprotoval in da bode skrbel, da bode tarif tako spremenjen, kakor želi novi predsednik. Ysled teira je končno tudi Taf« sklenil da o-tane v zbornici se v nadalje vse v takem redu. kakor je bilo dosedaj.
Povodnji na zapadu. V Oklahemi in drugo;!,
V DRŽAVI OKLAHOMI JE PRIČELA VODA PADATI IN POLOŽAJ SE IZBOLJŠUJE.
Reka Arkansas, Caney in Verdi padajo; promet je te oviran.
—o—
V ARKANSA3U.
tiuilirit . < Va.. "J. dec. Kritičen pi i/aj, 'iii je ii«st;d v-le.l povodnji v množili krajih dr/.ave Oklahoma, se je pri'•< 1 hitro boljšati. R.-ke Arkansas. Caney in Verdi redno padajo in v„ kolikor je dosedaj znano, sta pri -i-i'a.nji povodnji utonili le dve \'i da je pokvar'la napeljavo nar.ivi.i p i n > i « —tli (luihrie in OklrJii ma, C'.:v, tak ', tla iimra delo \ v i i t \a.ri,;iii p.»či^"ati in da iju-dji* :n i ;ie ti: n jo kuhati, ker nimajo mi kurjavi ne luči. Tudi ulični pr< et je hi! nekoliko ča-a ustavljen. dokler liiso plinovo kurjavo v elektrarnah nadomestili z preinogo-vo. —
Pine Bluff. Ark.. 2. dee. Arkansas K'. r š< vedno narašča in med pre-valstvom je zavladala prava panika-Na tisoče delaveev je 1 > i I •» vso nočna delu. tla so gradili nasipe, proti votli. Ako voda prodere nasipe, potem napravi za j»et milijonov dolarjev škode.
Taftov tajnik zvezinega zaklada.
Cleveland, O., 3. dee. Tukaj se zatrjuje, da bode novi predsednik Taft imenoval tajnikom zvezinega zaklada Theodore Burtona iz Clevelanda.
Cena vožnja.
Parniki od Avstro - Americana
črte na dva vijaka
MARTHA WASHINGTON odpluje dne 19. decembra.
OCEANIA odpluje dne 9. decembra.
Parniki voze 14 dni v Trst. Vožnji listek velja iz New Torka:
do Trsta ali Keke ........#88.0«,
do Ljubi j a n« ..............$2840,
4» Cepeta ..............
Južne republike.
Zmagoviti ustaši.
USTAJA V REPUBLIKI HAYTI SE HITRO BLIŽA SVOJEMU KONCU.
Ustaši so napadli mesto Jacmel in Port au Prince.
MINISTRI ODSTOPILI.
Port au Prince. Havti. 2. dec. Prebivalstvo mesta Port au Prince se je vladi uprlo in pridružilo ustašem. Mesto je prešlo v roke revolucionarjem brez prolivanja krvi. Revoluci-jonarji so ustanovili provizorično vlado in predsedništvo je prevzel general Legitime. Predsednik Nord Alexis je šo vedno v vladinej palači, ('lani njegovega kabineta so pribeža-li v razna poslaništva, da se rešijo ljudske osvete. Meščani skrbe sami za rrir in red v mestu.
l'ort au Prince-, Havti, 2. dec. Do bitke med revolucionarnimi četami in vladinim vojaštvom, koje je zase-d.o važne pozicije pred tuk. mestom, pride že v par dnevih. Vodja revolucionarjev Simon, bode še preje napadel me~to Jacmel, ki je od tukaj oddaljeno .10 milj. kajti to je jedino mesto, ki je ostalo še lojalno. Takoj •na to bodo nstaši napadli glavno mesto.
V ostalem je pa že sedaj znano, da j' položaj za sedanjo vlado zgubljen. Ministerski predsednik Louis Barno je podal ostavko in bežal v nemško poslaništvo. V uradu so ostali le še trije glavni uradniki, ali nun i stri in sieer minister notranjih zadev general Leeonte. pravosodni minister Laleau ti-r finančni in trgovinski mi-nister. eeneral Mareelin. Vsi drugi ministri so odstopili in bežali na varno v inozemska pislaniStva.
Predsednik Alexis je .-klical kon-•*re~ k iKi-ebnemu zasedanju in sieer radi teira. da si določi naslednika. Vendar je pa dvomljivo, bode li kongres zan.ogel kaj določiti, kajti večina ljudskih zastopnikov iz juga u-publike ne pride v glavno mesto, ■ Vklii revolucija ni končana.
Vladino vojaštvo, koje straži sedaj na važnih pozicijah krog mesta, pota ia vedno bolj maloštevilno, kajti •au za dnevom beže vojaki v velikem številu k revi lucijonarjem. Vlada sicer >iori vse, da obdrži vojake p d «-r..žje:n, vendar je jia ed nji-iiii t pa ati ved;:o vei je nezadovoljstvo. Vojaki jHirabijo vsako priliko za ilezc(tac: jo. <!i-ueral Simon, oziro-i: j vodja u-tašev bo le glavno mesto zasedel brezdvomno ne da bi pri tem prišlo do boja. Ako bode tudi predsednik Nord Aleksis bežal predno pridejo ustaši, se bode v.se mirno za vršilo. Položaj bode pa postal brezdvomno kritičen, ako >klene predsednik ;e v na lalje ostati v glavnem mestu. Dasiravno mu vsi 111:: i i ~ t i-i >vetuji,jo. :iaj ostavi svoje mesti , tega dosedaj še ni hotel storili. On trdi. da je vojni minister Celestin Cyriaque, ki je bežal v nerr.ško poslaništvo. izdajalec in preti, da bode pognal pala"-o, v kte-rej -tan-uje in kjer je nastanjena tudi vlada, v zrak. ako bi prišli ustaši v mesto. Vsakdo je prepričan, da bode prišlo tudi v Port au Prince do ustaje, kakor hitro se pojavijo ustaši v mestu.
Prednje straže ustašev so zasedle mirno mesto Leoganp, ne da bi prišlo do kakega boja. To mesto je le 20 milj oddaljeno od Port au Prince.
Iz Port de Paix prihajajo že več dni vznemirljive vesti in tudi tamo-šnje prebivalstvo -e bode najbrže pridružilo ustašem.
Semkaj je dospela križarka Zjed. držav Des Moines, tako, da je varstvo inozemc-ev sedaj nekoliko večje. Tudi tri druge vojne ladije -o v luki. it t ! temi five francoski.
La Paz, Bolivia, 2. dee. Predsednik Montes je podpisal danes zakon, ko-jeira je bolivijski kongres nedavno sprejel, in ki določa, da se spremeni koncesija za neko newyorsko družbo, ki bode gradila železnico iz Chile v Bolivijo.
I
Fran Josipov jubilej v Ameriki in Evropi.:
V PROSLAVO FRAN JOSIPOVE ŠESTDESETLETNICE SE JE VRŠILA V NEW YORKU SLAVNOSTNA MAŠA.
Na Dunaju so šestdesetletnico proslavili kljub političnim viharjem.
VOJNO STANJE NA ČEŠKEM, j
Kaznovani tihotapci s Kitajci.
Buffalo, N. Y., 2. dee. Zvezino o-krožno sodišče je kaznovalo štiri tihotapce s Kitajci, in sicer v sedemmesečno ječo ter primerno denarno
V proslavo šestdesetletnice vladanja avstrijskega cesarja Fran Josipa, je včeraj v New Yorku priredila avstrijska družba zajedno z nemškimi društvi razne slavnosti, med kterimi je bila najsijajnejša gotovo slavnostna maša v katedrali sv. Patricka, kjer je maševal nadškof Farley.
Pri maši je pelo ne miško društvo " Katollscher Saengerbund", ki je zapelo med drugim tudi avstrijsko himno v nemškem jeziku. K slavno-stnej masi so prišli skoraj vti konzuli, ki zastopajo inozemstvo, veliko število Nemcev iz Nemčije in Avstrije, kakor tudi zastopniki našega mesta. državne in zvezine vlade. Avstrijski slovanski narodi niso bili zastopani.
Tudi v Washingtonu se je tem povodom vršila slavnostna maša, kterej je prisostvoval predsednik Roosevelt v spremstvu zvezinega nadsodišča in druzih dostojanstvenikov.
r C *
Dunaj. 2. dec. Včerajšnji dan so proslavili Duuajčanje kot praznik, kajti slavili so šestdesetletnico vladanje cesarja Fran Josipa. Mesto je bilo zvečer krasno razsvetljeno, llavno to velja tudi o druzih nemških mestih Avstrije, dočim priha-jaj'i iz slovanskih me.-1 drugačne vesti.
Tako se javlja i/. Prage, kakor tudi iz vseh čeških mest na Češkem in na M -travi o velikanskih demonstracijah in velikih nemirih. V Pragi so proslavljali cesarjevo še-tdesetleni-eo s tem, da so sežigali in trgali ee-sarske zastave, kjerkoli se je koja pojavila.
Žalostna so tudi poročila, ki prihajajo iz Italije, kjer se je v pola iskej zbornici na vse mojroče ua-■ ii!t napa lalo avstrijsko politiko na Balkanu in kjer >o p:i.-!auci skoraj jediloglasno pozvali vlado, naj se Italija takoj odreče trozvez". Poleg tega je ..a Balkanu sedaj zavladala akutna kriza.
Velikanske vrednosti je pa poročilo, da je cesar Fran Josip sklenil pozvati avstrijskega ministra ino-stramh del Aehrenthala, naj nemudoma odstopi, ker on je kriv, da je sedaj vsa Evropa proti Avstriji in ker je Aehrenthal odgovoren' za vse, kar mora Avstrija sedaj prestati radi nepremišljene in nepotrjene a-neksije Kerce^ - Eosne. Cesar je to zatraiib sklenil in sicer tudi ako o-Ftane Avstrija pred vssm svetom o-sramočena, samo da se sklene z Turčijo in Srbijo ter Črno Goro mir, in da se sedaj ne proliva po nepotrebnem kri.
Mesto Dunaj je lepo okrašeno, vsi stolpi in hiše so v zastavah in tudi preko ulic vise venci. Skoraj ves dan so zvonili zvonovi in pokali topovi v proslavo šestdesetletnice vladanja Fran Josipa.
Veselje, ki vlada tukaj radi cesarjevega jubileja, so seveda izdatno pomanjšale vesti, ki prihajajo iz Itaiije: še hujše so pa delovala poročila. ki prihajajo vsako minuto iz Češke. kjer so pe izgredi spremenili v pravo revolucijo, tako. da je vlada danrs — na jubilejni dan cesarja — proglasila v Prairi obsedno stanje. Kakor hitro se je obsedno stanje razglasilo, pričeli so pa češki dijaki z revolto in v Kraljevih Vinohradih je nrišlo do velikega prolivanja krvi; vse polno dijakov je bilo ranjenih in mnogo jih bode vsled zadob-1 jenih poškodb umrlo.
Iz Rima prihaja poročilo, da je pri debati glede Balkana prišlo v italijanskem parlamentu do Avstriji skrajno sovražnih govorov. Govorniki so morali večkrat s svojim govorom prekinit', kajti množica na galeriji je neprestano kričala: "Doli z Avstrijo!" Vsi poslanici brez izjeme strank so kar najodločneje obsojali Tittonija in Aehrenthalovo inozemsko politiko. Oba ministra, tako av-
strijski. kakor italijanski bodeta morala odstopiti.
Dur.aj, 3. dec. Iz Olom-ouca in Brna v Moravi se poroT-a o velikih pro-tinemških in protiavstrijskih izgredih. V obeh mestih .->o se vršili-krvavi potili ni boji. v kterih je bilo mnogo ljudi nevarno ranjenih. V Pragi se položaj še vedno bolj poslabšuje, posebno še radi tega, ker je vlada proglasila obsedno stanje. Vojno stanje so razglasili po vsem meslu potoni lepakov, ki naznanjajo za vsak prestopek kazen s smrtjo. Dunajski krvnik je odpotoval v Prago, iz česar je sklepati, da bodo pričeli na Češkem rodoljube obešati. Čehi protestujejo proti proglasitvi vojnega stanja, ker je to protiu-tavno. Danes je pričakovati burne seje v
av-strijskem državnem z1x>ru. * # »
Tako jbnajal starček 'Fran Josip svojo šestdesetletnico vladanja brez pravega veselja, kajti časi za Avstrijo nikakor niso ugodni. Pred šestdesetimi leti je prišel na prestol, ko je med avstrijskimi narodnostmi vladalo skrajno nezadovoljstvo in ko se je prolivala kri. Včeraj, ko je obhajal šestdesetletnico svojega vladanja, prelivala se je zopet kri. Na Dunaju je doseglo patrijotično navdušenje in veselje svoj vrhunec, toda na Češkem so se jele pojavljati revo-lueijonarne prikazni. In taka je bila skoraj vsa doba vladanja inače dobrega cesarja: 1859 je bila Lom-bardija za Avstrijo za vedno izgubljena; leta 18tHJ je šla Benečanska po pori Loiobardije in istodobno se je vzelo v Sadovi avstrijsko prvenstvo v Nemčiji. Potem je vladal na zunaj mir, toda notranji nemiri so se nadaljevali, dokler letos, v letu 1!J<H Avstrija ni skušala še enkrat pokazati svojo moč na Balkanu. In kakor se iz Dunaja poroča, se je ta moč. ki je bila v rokah neprevidnega Aehrenthala, že zdrobila, kajti stari cesar je sklenil, da se na Balkanu ne sme prolivati kri in izjavil, da raje žrtvrje Aehrenthala zajedno z Her-t-eg - Bosno, samo. da za more mirno zaključiti zadnje dneve svojega življenja.
Aio je temn tako, potem so danes brezdvomno simpatije vsega sveta na njegovej strani in tudi ves slovanski jug ga bode blagodarjal
Položaj na Balkana. Avstrija odneha.
AVSTPUSKI CESAR JE BIL NAPAČNO PODUČEN O EAL-KANU IN ANEKSIJA HERCEG-BOSNE IZOSTANE.
Bojkot proti Avstriji se nadaljuje po vsem Balkanu; položaj postaja težavne j i.
GIBANJE AVSTRIJSKIH ČET.
PRICETEK ZIME.
Na severu države New York je včeraj snežilo.
Syracuse, X. Y., o. dec. Včeraj je zavladala tukaj in po vsem severnem New Yorku prava zima in padlo je obilo snega, ki leži v nekterih pokrajinah po 2 čevlja na debelo, tako da je tudi železničru promet nekoliko oviran.
V New Yorku imamo sicer še vedno lepo vreme, toda severni veter je ozračje popolnoma ohladil, tako da je zavladal pravi zimski mraz, kajti toplomer kaže jedva 25 stopinj, nad ničlo.
Iz Colorada se javlja, da je tam poginilo na tisoče ovac vsled lakote, kajti zima se je izredno liitro in nepričakovano pričela. Sneg je pokril pašnike in uboga žival mora stradati. Ivnna se je izredno podražila, tako da velja tona sena v nekterih krajih po $25 do $-1>0. V nekterih pokrajinah v Coloradu je včeraj kazal toplomer pod ničlo.
Caruso morilec.
Antonio Caruso je na Utica Ave. Brooklyn Borough v New Yorku v prepiru s svojim rojakom Michele Brigandi pričel na slednjega streljati in ga je tako nevarno ranil, da je nesrečnik v ambulančnem vozu umrl, predno so ga prepeljali v bolnico. Po umoru je Caruso bežal in dosedaj ga niso mogli najti. Policija tudi ne ve, kje je stanoval.
15letni deček požigalec.
Baker City, Ore., 1. dec. Petnajstletni deček Golden Ormond je priznal, da je v mestu zanetil več požarov, ki so se pripetili tekom zadnjih dni in ki so napravili nad $400.000 škode. Deček se nikakor ni zamogel razumeti z učitelji in radi tega je pred vsem zažgal šolsko poslopje, ktero je neko noč do tal zgorelo. Ker se mu je to dobro posrečilo, je pričel požigati še druge hiše, dokler ga končno niso prijeli
Dunaj, 2. dec. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da bode Avstrija pričela te dni pošiljati velike čete v Herceg-Bosno. Cesar Fran Josip je pričel na politike vplivati in jih prositi, naj skrbe za to, da se na Balkanu ne bode kalil mir. Tudi je Avstrija sklenila storiti vse, da Turčijo pomiri.
Dunaj, 2. dec. Tukaj se zatrjuje, da se je Avstrija udala ruskim zahtevam glede prireditve konference radi Balkana. Avstrija bode dopustila, da se pri konferenci natančno razpravlja o položaju, kteri naj v naprej zavlada v Herceg-Bosni in tako se bode konferenca vršila natančno po angleškem in ruskem programu. Politična atmosfera se je pričela vsled tega jasniti in z zadovoljstvom se že sedaj v inozemstvu konštatuje, da se je pričela Avstrija umikati iz svojega prvotnega samozavestnega stališča. Avstrijski poslanik Palla-vicini ostane še v nadalje v Carigradu. Vsled tega so pričele vrednosti na dunajskej borzi zopet rasti. To velja tudi o berolinskej borzi.
Rim. 2. dec. V poslauskej zbornici se je včeraj na uolgo in široko razpravljalo o sedanjem položaju na Balkanu. Slišati je bilo navdušene govore poslancev v prid Srbiji in Črni < »ori. Galerije so bile natlačene z občinstvom. Tudi vsi poslanci so bili navzoči. Poslanec Fusinato jc govoril, da že ustava, kojo je dobila Turčija, jamči za mirni razvoj na Balkanu.
1'oslanec Barzilai je čital stare listine. iz kterih je razvidno, da so se pred ustanovitvijo t rozveze vršila med Kiniom in Dunajem pogajanja, pri kterih je avstrijska vlada svečano ohljuliila. da za more Avstrija svoj te-ri torij povečati in Herceg-Bosno anektirali le tedaj, ako zajedno odstopi južno Tirolsko Italiji. Ivo je potem Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, je ponovno obljubila, da lxtde odstopila južno Tirolsko Ita-liji. česar pa dosedaj še ni storila. Poslanec je radi tega pozval ministra inostranih del Tittonija. naj navede svoje vzroke, vsled kterih dosedaj od Avstrije še ni zahteval, naj izpolni svoie obljube glede južne Tirolske.
London. 3. dec. Avstrija je svoje politično stališče tekom zadnjih ur popolnoma spremenila, kajti cesar Fran Josip je še pravočasno spregledal pravi položaj in sprevidel, da je bil po svojih svetovalcih in ministrih popolnoma napačno podueen. Poleg tega je zelo vznemirjen, ker postaja protiavstrijsko gibanje p« vsej Evropi vedno večje in poleg tega tudi, ker se je pričelo po vsej Češki revo-lucijonarno gibanje. Te dni se je cesar posvetoval z ogrskim ministrom Andrassyjem, kteri mu je razložil vse podrobnosti o položaju tako, ka-koršen je položaj v resnici. Tako je cesar šele sedaj zvedel, da je A%T-strija popolnoma osamljena, in da aneksijo Herceg-Bosne ne bode nihče pripoznal. Stališče avstrijskega ministra inostranih del, Aehrenthala, je zelo omajano in bode moral že te dni iti iz kabineta. Cesar Fran Josip je'sam izjavil, da ^je bil prevaren glede položaja na Balkanu, in sieer po svojih lastnih svetovalcih, kteri vsi so mu zatrjevali, da se Evropa ne bode pro t i vila aneksiji Herceg-Bosne po Avstriji. Vsled tega je sedaj sklenil, da žrtvuje raje ministra, zajedno s Herceg-Bosno, samo da se izogne vojni.
Carigrad, 3. dec. Včeraj je prišel v Carigrad nek parnik avstrijskega Llovda, toda delavci niso hoteli blaga izkrcati, niti avstrijske pošte, in čolnarji niso hoteli prepeljati potnikov na kopno. Bojkot vodijo Mlado-turki, ki imajo sedaj tudi vlado v svojih rokah in tako postaja bojkot vedno večji in nevarnejii.
Avstrijski poslanik Pallavieini izjavlja, da bode sicer odpotoval na Dunaj, da pa še ni določil dneva od-j potovanja. Ko so ga časniški poro- j čevalei včeraj vprašali o položaju, je ! odk rito priznal, da postaja položaj vedno slabši.
N. Buxton, predsednik angležke komisije za Balkan, je včeraj uradoma naznanil, da je zveza med Turčijo,' Jugoslavjani in Rušijo zagotovljena in da bode storila vse, da prepreči nadaljno prodiranje Nemčije po Avstriji na evropskem jugu. On tudi izjavlja, da pride med Rusijo in Turčijo do zveze, kojej pristopi naravno ! tudi Anglija.
Položaj med Rusijo in Avstrijo se je pričel izboljševati, kajti Avstrija je privolila v ruske zahteve glede mednarodne konference.
Dunaj, 3. dec. Dasiravno se tukaj ; zatrjuje, da se je pričel položaj na Balkanu izboljševati, je vlada odredila. da se mora vse polno vojaštva poslati na jug. Avstrijski Lloyd je dobil danes brzojavno naročilo, naj pripravi parnike za prevoz 8000 vojakov iz Trsta v Dubrovnik. Nadalje so vojaške oblasti odredile, da morajo biti njim na razpolago vse železnice v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji za transport vojaštva v Herceg-Bosno. Tukaj se zatrjuje, da je pričela Avstrija sedaj zatrjevati o miroljubnosti le radi tega. da pridobi javnost za mir in da medtem lahko prične z vojno proti Črni Gori, ker inače bi bila finančna panika neizogibna.
--o-
Razne novosti
iz inozemstva.
PAPEŽ JE ŠE VEDNO BOLAN IN ZDRAVNIKI SO V SKRBEH.
Velik šclski škandal na Ogrskem;
prodaja spričeval v gimnazijah.
RAZNOTEROSTI. -o-
Him. 2. dee. Papeževi zlravniki so izdili po-eben bnletin. v kterem na-| znanja jo. da papež, ki se je zelo ■ preliladil, £e nikakor ni okreval in da je postal tako slab. da so pričeli [ skrbeti za njegovo zdravje. Inače se pa papeževa b- lezen razvija nor-; malno.
"Budimpešta. 2. dec. Tukaj je obudilo veliko senzacijo zatrdilo, da so profesorji tuk. gimnazij, kakor tudi v druzih me-tih. izdajali ponarejena nrifm-ka spričevala. ICompromit i ranih je vse polno ravnateljev in profesorjev, tako da je pričakovati ve-; likih senzacij.
Tangier. Maroko. 2. dec. Novi ma-rokat>ki sultan Mulaj Ilafid in njegov odstavljeni brat Mulaj Abd ul Azis sta se dogovorila, da bode Ha-fid > nadalje svojemu odstavljenemu bratu dajal vsako leto po $3-1.000 in da bode za mogel v/d vati tudi ono, kar mu je njegov oče ostavil. Abd ul A/.i- je pripravljen odstopiti svoj harem bratu, toda najlepše ženske bi rad obdržal zase, s čemur se pa njegov brat ne strinja.
Berolin. 2. dec. Iz Londona se br-zojavlja. da je angleški kralj odpovedal svoj obisk pri nemškem cesarju v Beroliini. kamor je nameraval priti zajedno z kraljico Aleksandro prihodnjo spomlad.
DRZNI ROPARJI.
Roparji so oplenili neko zlatarsko tvrdko v Pittsburgu, Pa.
Pittsburg, Pa^. 3. dec. Na sever-nej strani mesta (preje Allegheny) je včeraj nek ropar zajedno s svojimi tovariši zaprl neko trgovino z zlatnino blizo Pennsylvania železnice, tako da lastnik trgovine in njegovi klerki niso mogli priti na ulico. Nato je lopov razbil veliko izložbeno okno in si prilastil škatljo polno najlepših draguljev v vrednosti $12,000 in ušel. Nek deček je pa roparja k sreči obdržal v vidu in ga pokazal policajem, ki so ga kmalo prijeli. Ne-ktere komade draguljev je lopov na begu vrgel proč. toda večino ukradenega blaga so še pri njemu našli.
KO JAKI. TAEOOAJTE Bil 'GLAS NARODA." NAJVEČJI IX JTAJOENBJftl PHBVIUI
Slovenska - Ameitkanski Ko i bi!i
Z današnjim dnevom smo pričeli razpošiljati
SLOVENSKO - AMERIKANSKE KOLEDAR za leto 1909
vsem onim rojakom, ki so že preje poslali naročnino, tako da ga v par dnevih dobe tudi v oddaljene kraje republike.
Potrudili smo se, da smo preskrbeli za Koledar kar najrazličnejšo ia najzanimivejšo vsebino, koja je obširnejša. nego je bila v prejšnjih letnikih našega Koledarja. Tako obse-za letošnji letnik Koledarja sledečo vsebino:
Pesem "Ob novem letu"; kalenda-rij z mnogimi zanimivostmi; zgodovinske dobe; letni časi; delitev časa; spremenitev koledarja; dobe naša zemlje; velika noč do leta 1950; mra-kovi v letu 1909; zakoniti prazniki v Zjed. državah; solnce in njegova privlačna sila; kometi; antarktične pokrajine; bombaž na našem jugu; humoreska "Težaven slučaj"; površje naše zemlje; povest "»Stari parnik in njegov kapitan"; Tolstojeva osemdesetletnica; povest "Gostilna pri Severnej zvezdi"; kitajsko novo let o v Californiji; Agentovo pripovedovanje, humoreska; Ispravnik, povest; Bančna tatvina, povest; Iuila v Red Valley, povest; Rudeči kali-ko, humoreska; Uničevanje ameriških gozdov; Moja finančna karije-ra; članek o septemberskih dogodkih na Slovenskem; pesem, posvečena ljubljanskim žrtvam; popis katastrofe v Colinwoodu, O.; Henry Hudson in odkritje reke Hudson; Robert Fulton, o priliki stoletnice parobrod-stva; Pošteni Boštjan, humoreska; Trije klobuki, humoreska; Arktične pokrajine in obširna svetovna kronika o vseh važnejših svetovnih dogodkih v letošnjem letu. Koledarje bogato ilustrovan. Poleg tega je v Ko-leda r iu še mnogo druzih zanimivosti in smešnie ter obilo oglasov, kteri jamčijo o priljubljenosti, kojo je do-
-eire! SIoveji-ko-Ai-erikanski Koledar tako med rojaki v Ameriki, kaki.r tudi v sta rej domovini.
Koledar velja 3f» centov s poštnino vre l in ga priporočamo zlasti kot prirrerno boži-no in novo!etnu darilo svojcem v siari domovini. Naročila naj re pnšilja/o TJpravniStžu "Glas Na reda", 82 Cortlanat St., New York, N. Y.
-ru--
SOUTHERN PACIFIC ŽELEZNICA TOŽENA.
Država Kentucky zahteva od imenovane železnice plačanje 6 milijonov dolarjev na zaostalih davkih.
Frankfort. Ky., 2. dec. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču je izdal sodnik Stout odlok, s kterim naroča ustanovitev posebne cenilne komisije, koja bode cenila premoženje Southern Pacific železnice, kakor to določa zakon. Železnica ima v Ken-tuckvju za ,$250,000.000 premoženja, za koje že pet let ni plačala nikakih davkov, tako da dolguje vladi na ta čin $6.000,000.
-o-
Obilo dela. Olaseo. Conn.. 3. dee. V tovarni American Thread Co. so pričeli delati po 5S ur na teden, dočim se je dosedaj delalo le po i dni v tednu. Tovarna je dobila toliko naročil, da jih bode jedva v jednem letu izvršila.
Isnarje v s^d ^irovin
pošiljamo
<a 9 10.35.......... 50 kroa,
:a 20 50................100 krči
i 41.00................j00 kroi
t» 102.50..............500 kr»m
a 204.50................1000 kr««
z f? 018.50....... 5060 kiti«
roštarina j®	pri teb v*otalL
?oma se nakazane r»cta popolnoma ur plačaj o brez vinarja odbdtk*
Haša denarne poHljatv« ispla£«fy i. ki. pt&tni hran' { nr&d v 11. ia i. dneh.
Denarje nam poslati je uijprilič-4 o S25.80 v jfotovini v pri po rosea em ali registrira* ea pismo, večje ceeske po Domestic Pm**I Kan«? Order ali pa Hesr York Bank Draft
FRANK SAKS EE. CO.. iS Oertlandt It.. Mew Ter k. K. T. blM 81. Glair At*., X. JL CIfrslaad. Okla
"GLAS NARODA"
Diovenk Daily.)
_ «*ned tod pabiiriied b7 the
•LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corj-oration.) KR\NK i-AKSKB, President. /11 TOK VA1JAVEC, 8ei reUry. LOUIS BKNEi>IK, Treasurer.
težko poškodovanih mucencev, dočim so doma jokali stariši, jokale žene, ihteli otroci in stradali, ker jim je oče in red ni k jecal na bolniški po-steli...
Ali posegla je vmes pravica!
Zgrabila je s svojo železno roko ubogega petnajstletnega otroka Ka-dunca, ki je vrgel kamenček za dra-
Place of Business of the corporation and	,	.	, ,. . , , .
»ddr;**** shove o dicer?: Cortlan.lt gonsko patruljo, ne da bi jo zadel in
fttreet, Bor.-ntrh of Manhattan. New York ile da bi ta le opazila to, in ga po-ttu- jg v
__ sadila v temnico za mesece.
ječe neštevilo rodbin-
U vt.»4,	iifct sa Ameriko in
Canado.......
tt ®o» ImU.......
,t leto m mesto New York .
pol leta sa mwto New York Evropo sa vse leto . . . . „ M pol tete ... . četrt leta
Tirala je
škili očetov in jih obsodila radi liu-4.tu.) dobne poškodbe tuje lastnine, dasi
se jim ni moglo druzega dokazati, ne-
2I50 jedino to, da so bili dne 18. sep-
tembra 1908 zvečer na ljubljanskih * Evropo pošiljamo eknpno tri številke. uj;t.ajj
"uLAb NAiiOl'A" uhaja wak dan iz- In mladi državni pravdnik je pri v—m« nedelj in praznikov.	| dotični. tri dni trajajoči razpravi iz-
da
«QLA8 NARODA1
("Voice of the People")
rt kcl naravnost grozno grožnjo, bode obtožil vsakega, ki je na ulicah
Ruhecription yearly $3.00.
oAdvertisemtni on'«$recmeot
bned every day, except Sundays and zavpil le nedolžni "Zivio".
Holidays. --------y par dneh b(>do proglašale
nove krute sodbe proti onim, ki so dne 21. septembra 1908 z mirnimi Dopiiri brez podpisa in oeobnoeti se ne besedami dajali svet nemžkutarskim »tirneio.	trgovcem in obrtnikom, da naj po
ri?ey"or^eJr. " ^^ ^^ ^ grozodejstvih prejšnjega dne ne ža-^T spremembi kraja naročnikov lijo več slovenskega naroda z neslo-
tmo, da 3e nam tudi prurjAnje venskiini napisi. 'EttldCo naznani, da hitreje naj- ,	, , . .
dentp naslovnik*.	In »>pet ^ ,,0<'° odpirale na ste-
Dopiaom in pošiljatvam nare lite naslov: £aj na;e je£e jn metalo se bode vanje nove "hudodelce"!
Rodbine teh ''hudodelcev'* ostaja-
le bodo pa brez očeta, brez rednika, brez strehe, brez vsakdanjega kruha!
Komu ne stopi solza v oko, ako se mu misel obrne na te uboge stradajoče družine I
Vsakomur, kdor ima še kaj clove-
"OLAii NAKODA'
82]Cortlandt Street, New Yoi* City. Telefon: 4687 Cortland t
Slovenskim Američanom.
Iz Ljubljane smo sprejeli od "Zadružnega narodnega odbora*' sledečo jt0£ra srca!
V kratkih potezah sem Vam tukaj narisal vse ono brezmejno gorje, kte-
sahvalo in poziv:
Ljubljana, 17. nov. 3908.
Slav no uredništvo
"Glas Naroda" (Frank Sakser Co.)
ro tlači danes ubogi in teptani slovenski narod.
Ako pomislite to naše gorje, bode-te prišli takoj do prepričanja, da New York. naE1 je v teh težkih časih v posebno V svoji lastnosti kot blagajnik tolažbo, da Vi kot prosti državljani "Združenega narodnega odbora" iz- proste države sočustvujete z nami in rekam Vam za doposlani znatni pri- da nam, ko se potrebe dan na dan Bpevek 165 K za spomenik naših na- množe in ko nam odprte ječe dan na rodnih mučenikov svcjo najiskrenej- dan skrbe za nove žrtve, nudite s Šo zahvalo.	svojo bratsko roko tudi dejansko po-
Vaša blagodušna zbirka 165 K in moč. Vaše prisrčno pismo sta bila tudi Naj Vam Bog to poplača sto-obelodanjena v obeh ljubljanskih tero!
slovenskih dnevnikih pod zaglav- Z bratskim slovenskim pozdravom
jem: "Amerika Slovencem" in s primernim uvodom.
Ta uvod Vam dokazuje, kako nas je razveselil prispevek slovenskih Amerikancev in v kako tolažbo nam je bilo dejstvo, da nas naši mili bratje v svoji novi in boljši domovini v teh težkih časih niso pozabili.
In te tolažbe smo potrebni, ker so po 6eptemberskih dogodkih nastopili za uboge Slovence v stari domovini res težki časi.
Znano Vam je iz naših časnikar-
Vam udani
1 >r. Alojzij Kokalj,
blagajnik "Združenega narodnega odbora".
Zgoraj objavljeni članek "Združenega narodnega odbora" priobeuje-ino dobesedno v trdnem prepričanju, da slovenski Američani ne bodo pozabili nesrečnih žrtev, ki so padle dne 20. septembra v slovenski Ljubljani in da IhkIo še v nadalje zbirali prispevke za spomenik padlim žrtvam. kakor tudi za opdporo onim,
ekih glasil, znano Vam je iz zasebnih koji m()raj0 v	raji svojega na-
poročil, da se je dne 18. septembra 3908 pobilo nemškutarjem j»o Ljubljani samo nekoliko šip.
Znano Vam je nadalje, da so v ponedeljek dne 21. septembra 1908 Vaši bratje z zahtevo, da naj se odstranijo nepotrebni nemški in dvojezični napisi raz trgovine in obrtovalnice, vrnili naši slovenski beli Ljubljani i 200 kron koje bodemo" v kratkem njeno narodno lice.	odposlali na Slovensko.
Znano Vam je pa tudi, da se usod- Vsem plemenitim slovenskim Ame-nega dne 20. septembra 1908 ni ro- ri,-.an„m> kakor tudi Američankam, palo po hišah ljubljanskih nemšku- ki se Posedaj odzvali našemu po-tarjev, da se ni morilo in obešalo na zivu gleJe nabiranja prispevkov, ka svetilke naših narodnih nasprotnikov, kor tudi onim^ ki	to storiii v
temveč da se je le z mirnimi klici "Živio" demonstriralo proti
rodnega prepričanja in nastopa.
S iznosom konštatujemo, da smo zamotrli v minolem tednu poslati v to svrho "Združenemu narodnemu odboru" v Ljubljano zopet nadalj-uili 500 kron in z veseljem naznanjamo, da nam je do danes prišlo v isto svrho od naših rojakov zopet
naprej, pa izrekamo tem potom naj-nem- < jskrenejšo zahvalo.
fikutarski vladi, ki je brez vsake potrebe poklicala iz vojašnic nemško vojaštvo in ga brez vsake potrebe razpostavila po ljubljanskih cestah in nlicah.
Znano Vam je tudi. da je sodna J preiskava dognala, da to brez vsake potrebe poklicano vojaštvo ni bilo obmetavano s kamenjem in sploh nič dejansko napadeno. Vse to Vam je znano. Znano Vam je pa tudi grozno dejstvo, da je vojaštvo usodnega dne vojni s Francijo skoraj prvo mesto 20. septembra 1908 brez potrebe stre- v Evropi.
ljalo na slovenske ljudi, ubilo pet- Vse to se je letos spremenilo in najstletnega gimnazijca Ivana Ada- že davno smo v "Glasu Naroda" miča in dvaindvajsetletnega strojni-, pisali, da sta Nemčija in njena za-ka Rudolfa I.undra in veliko drugih veznica Avstrija popolnoma osam-težko ranilo in za celo življenje o- 1 ljeni. Kljub temu je pa nemško ča-kvarilo in pohabilo.	sopisje še vedno povdarjalo, da tro-
In to je storilo ono vojaštvo, kte- zveza obstoji, da Nemčija ni osam-
Fredništvo "(Ilasa Naroda".
Nemško priznanje.
Vsakomur je znano, kako ošabno je nastopalo vse nemštvo in njemu na čelu nemška vlada tekom zadnjih tridesetih let, kajti Nemčijo se je moralo v mednarodnej politiki priznavati kot silo, ki je zavzemala po
blamažo pri konferenci v Algeciras in temu je sledila zadnja nesmrtna blamaža Nemčije, ki je nastala radi afere Casablanca, v kterej se je Nemčija morala nehote udati francoskim zahtevam. Temu je sledila angleško-ruska zveza in posledica tega je bila, da se je Italija počasi, toda gotovo vedno bolj odtujevala trozvezi. Sedaj, ko je prišlo do viharnih dogodkov na Balkanu, je vsa Evropa jedi-na proti Avstriji, koja je jedina zaveznica Nemčije; in ta koalieija je pred vsem naperjena proti Nemčiji, nego proti Avstriji, koja ie na Balkanu nastopila po navodilin iz Bero-lina. Koncem konca pa prihaja še zveza Zjedinjenih držav z Japonsko, ki je tudi naperjena proti Nemčiji, ktera sedaj ne more več stopiti v do-tiko z Zjedinjenimi državami, koje so v zvezi z zaveznico one Anglije, koja stori vse, da izolira Nemčijo. Zadnji udarec je morala Nemčija prestati s tem, da sta tudi Anglija in Nizozemska sklenili protinemško zvezo v svrho čuvanja integritete Nizozemske. In vrhu tega je ugled nemškega cesarja padel na najnižji nivo, tako da si v inozemstvu ne bo več opomogel.
"Žalost mora navdati sree vsakega Nemca, ki opazuje, kako žalostno se razvija nemška politika napram inozemstvu. Prvič tekom zadnjih desetletij moramo priznati, da je Nemčija poj»olnoma osamljena in da je obdana od vseh strani od sovražnikov."
Tako piše nemški list, in sicer popolnoma pravilno, dasiravno ne pristavlja, da so sami Nemci zakrivili, da igra nemštvo tako žalostno in klavrno mednarodno nlogo.
je vas silijo, da letate po cestah kakor bčračice in ne čujejo nad vami. Silijo vas sprejemati v lastni hiši njihove prijatelje, da hodite včasih iz hiše razkrite čez ramena in prsi dostikrat prav do pasu in se morate vrteti <tako v objemu popolnoma neznanih vam mož. O, koliko skrbi, kako drzno se igrajo z vašo sramežljivostjo, koliko nevarnosti za vaše krepostno življenje! Glej, kako srečno in mirno živimo me! Zidovje naših brezokenskih hiš nas varuje pred tujci in iz hiše hodimo samo v vozu in zagrnjene. Razpravimo se samo pred našim gospodom in nihče nas ne sili k strašnim preizkušnjam v družbi več mož."
Tako, kakor ta Harryna prijate-
v socijalnem življenja prizna popolna enakovrednost z možem.
V Kairu (Egipt) izhajajoči arabski list "Leva" (Prapor) je dal celo inicijafivo (kakor je poročala pred kratkim "Frankfurter Zeitung") za muselmanski ženski kongres, ki naj bi se vršil v prihodnji zimi v Kairu in bi se tako na javnem mestu razpravljali o socijalnem dviženju islamske žene.
Slovensko katoliška
porip, društvo

svete Barim

LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zjedlnjene države Severna AmeiHigacv
Sedež: Forest City, P&o
Qnkwfiaf&rsnodfwau lanuarjo I9CU vr	UilfH
Mr. J. R., St. Louis, Mo. Ne raz- i umemo!
Mr. T. A., Houston, Tex. Ne, ko osoba zahteva dovoljenje za ženitev, ljiea, sicer ne mislijo vse mohame- ji ni treba imeti poročnega prstana.
ro vzdržujemo s svojimi davki, da bi nam 2.a slučaj potrebe branilo domovino pred sovražniki!
In kaj so posledice vseh teh, na aebi precej nedolžnih dogodkov in kaj posledice vojaških grozodejstev T
Vojaškosodna preiskava radi nepotrebnega in neupravičljivega streljanja se je ustavila in danes se sprehaja po ljubljanskih cestah in ulicah še vedno svobodno in s ponosno glavo oni poročnik Maver, ki je poveljeval usodnega dne 20. septembra 1908 oni četi, ki je v slovenska srca pognala smrtonosne svinčenke in ki ima na vesti dvojni umor...
Na ljubljanskem polji, na pokopališču 8v. Križa pa »pjta večno spa nje dve nedolžni žrtvi in v deželni bolnici m je s smrtjo borilo sedem
ljena in da se jej ni bati ničesar. Toda končno so morali Nemci sami spremeniti svoje šovinistično mišljenje in z zadovoljstvom konštatujemo, da priznavajo sedaj sami, da Nemčija nima več na svetu prijatelja.
Tako piše newyorsfci nemški "He-rold" v svojem uvodnem članku z dne 1. decembra sledeče:
"Nemčija je postala velika in prebivalstvo je ponekoliko bogato; kma-lo nas bodo nazivali kramarje, toda čim bolj se množe naše marke in fe-nigi, tembolj se pomanjšuje ugled in moč nemštva napram inozemstvu.
"Odkar je Edward prevzel vladanje, mora Nemčija zadobivati jeden dipiomatični udarec za drugim. Tako je prišlo do francosko-angleške zveze, ki je naperjena proti Nemčiji. Vsled te zveze je doživela Nemčija
Ženstvo v Turčiji.
Kadar čujemo pri nas besedo "harem", si mislimo pod tem skrivnosten del turškega bivališča, obdan z visokim zidovjem, okna gosto zamrežena, kjer leži po mehkih svilenih blazinah vse polno vitkih in gracijoz-nih žensk, kakor čitamo o njih v raznih orijentalskih povestih in pravljicah, kamor ne stopa nobena druga možka noga. nego hišni gospodar in tolsto zaliti zamorski evnuhi. Če pa prihaja kdo in nam pripoveduje, da sedi za tem visokim zidovjem in zastrtimi okni le ena ženska, da ima v Turčiji danes silno redko kdo več nego eno ženo. da so ti haremi v svoji notranjosti mnogokrat popolnoma moderno v evropskem smislu opremljeni, da sede tam francoske in an-gležke guvernante, ki uče turške deklice o vseh stvareh, ki jih goje šole na zapadu, da leže na mizieah poleg splošno priljubljenega Zola tudi Bourget in izlasti Marcel Prevost, iz kterega hoče spoznati moderna turška žena psihologijo svoje francoske sestre — potem se nam zdi to čudno in v nobenem razmerju s tem, kar je napravila pri nas tradicija in hajka o turškem haremu.
fiotovo je res, da je razmerje med možem in ženo na Jutrovem popolnoma drugačno, nego pri nas. V Indiji /.aroče vsako deklico takoj ob porodu in če umre njeni zaročenec, preden je dosegla ona enajsto leto, ki velja kakor predpisana doba, v kteri je ženska godna za možitev, potem se ne sme poročiti z nikomur drugim in ostaja vdova vse svoje življenje. V Turčiji velja kakor zakonita doba za deklice, da se smejo poročiti, dvanajsto leto in možki se ženijo tu navadno med sedemnajstim in osemnajstim letom svoje dobe.
Turško sveto pismo "koran" določuje, da sme imeti vsak vernik največ čeTvero legitimnih žen pri sebi. Danes je dobiti v Turčiji le prav malo slučajev, da si jemlje mož kve-čemu dve ženi, kajti za vsako ženo je treba napraviti nov dom, treba je drugo služinČad in vsi hišni izdatki se podvojujejo, kajti v koranu stoji sveta zapoved, da vernik ne sme nobeni svojih žen izkazavati posebno pozornost, ampak mora biti za vse enaka skrb in enako merilo. Z desetim letom pričenja nositi deklica "jašmak", s kterim si zagrinja svoje lice, kadar stopa iz hiše. Le v višini oči je toliko prostora, da je pogled možen. Telo je zagrnjeno z velikim ohlapnim plaščem, ki skrL.io zakriva vsako formo ženskega telesa. V zadnjem času se oprijemlje sicer ta plašč, vsaj po mestih, vedno bolj telesa in zagrinjalo na licu postaja vedno proso j ne je, v vročih dneh si mnoge ženske razkrijejo svoje lice tudi na cesti, ali vzlic temu ne smemo misliti, da je ta nošnja Turki-njam v posebno muko.
Znana pisateljica Myriam Harry, ki se je mudila zadnja leta v Orijen-tu, je priobčila pred tedni kratko študijo v pariškem "Matinu" o svojem stiku z mohamedanskimi ženami, in tam navaja iz pogovora z neko svojo arabsko prijateljico sledeče:
"Koliko moraš ti trpeti, če hodiš po cestah v obleki kakor možki, ki kaže vsakomur oblike svojega telesa in brez zagrnjenega liea! Vaši mož-
danke. Po starih turških navadah se ženin in nevesta prej ne vidita, moderne mohamedanke pa se odločno branijo poročiti se z možkimi, ki jih ne poznajo že od prej.
Zgodilo se je namreč pred približno dvajsetimi leti, da so nekteri turški diplomatje in podobni odlienjaki poklicali nekaj francoskih vzgojiteljic v Stambul in par let kasneje so podjetne Amerikanke in Angležinje ob Bosporu, kjer leži najbogateji del Carigrada, ustanovil«' posebne šole za mohamedanske deklice. Ta evropski duh pa je postal nepričakovanega vpliva na vse ženstvo, ki je prihajalo s temi učenkami v stike. Razvijati se je pričela polagoma samostojnost in čut družabne enakopravnosti z možem. In to gibanje je raslo tako hitro in tako mogočno, da je ženstvo saj v večih mestih že na tem, da se mu priznava tudi z možke strani poseben ugled. Izlasti je mnogo pripomoglo k temu prodiranje mladoturškega gibanja, pri kterem je ženstvo, če tudi na skrivnem, pa zato tembolj zaudeleženo.
Doslej je veljalo kakor popolnoma nedostojno, če bi govoril Turčin s svojim drugom o svoji ženi; kaj šele, če bi se z njo skupaj sprehajal saj še pri obedu ne sedita pri isti mizi! Zadnji čas pa smo ponovno čitali, da so hodili Turki ob demonstracijah roko v roki s svojimi ženami, ki so bile vrhu tega še razkritega lica.
Da imajo ženske pri mohamedanih svoje lice zastrto, je iskati temu vzroka v dobesedni razlagi koranovih besed: "Ne govori z možkim nikdar drugače, nego pod zastorom devi-štva!" Mnogim pa mora biti ta noša celo prijetna. Mi ne mislimo na Harryno prijateljico. Pisatelj teh vrstic je bil seznanjen nekoč v Nemčiji z misijonarjem, ki je prišel ravno od mohamedanskih Kurdov v Perziji. Beseda je dala besedo in ko sem mu povedal, da sem Slovenec, se je začudil na ves glas. Na moje vprašanje je povedal, da se je neka štajerska Slovenka poročila v Carigradu z nekim Turkom, ki trguje zdaj v Perziji, in kar je bilo zelo čudno, prestopila je celo k moliamedanski veri in se oblačila docela po turško. Na ponovno misijonarjevo nagovarjanje mu je dejala: "Pustite me; mene Mohamed v moji veri ne moti in kar se obleke tiče, pa znajte, da imam predvsem rada zagrinjalo čez obraz. Nič se mi ni bolj gnjusilo, nego izzivajoči pogled, s kterim so me včasih možki zasledovali." Pod svojim zagrinjalom pa je nosila moderne naočnike!
Kar se tiče haremov v viših turških krogih, naj omenjamo, da igrajo ti kakor saloni žen evropskih politikov veliko ulogo izlasti pri oddaji višjih uradniških mest in raznih notranjih in zunanjih političnih vprašanjih. (Pred kratkem umrli italijanski minister Prinetti je imel skoro vso svojo karijero zahvaliti salonu svoje žene.)
Dote v našem smislu mohamedanci ne poznajo. Ko so se možki por6-čili, se priseljajo navadno k starišem svoje žene, da prevzamejo nekoč mesto le-teh.
V splošnem moramo priznati, da mohamedan s svojo ženo ne ravna slabo, mnogo bolje, nego marsikdo izmed evropskih kulturnih narodov. Znano je na primer, da ni žena nikjer toliko tepena, kakor v nižjih slojih na Angležkem; ruska prislovi-ea pravi: "Če tepeš svojo ženo za zajutrk, ne pozabi, da za kosilo še enkrat pričneš." Kako nasprotujoča je pa zopet prislovica indijskih mohamedanov: "Ne pretepaj svoje žene, niti ne z bilko cvetlice!" Islam ne pozna nobene stroge ločitve po stanovih, zato je tam življenje mnogo bolj demokratično, ali ženo' smatra kakor možu podložen del, ki nima druge naloge in dolžnosti, nego zabavati svojega gospoda. Od večernega mraka do zgodnje zore mora prebiti Turek čas v haremu in če te svoje dolžnosti ne opravlja zvesto, ga ima žena pravico zatožiti pri sodniji. Surov s svojo ženo ne postaja, kakor ima sploh zelo velik in fino razvit čut za družinsko življenje in malokdo je tako dober oče svojim otrokom, kakor mohamedan.
Vzlic temu je postalo ženstvo v Turčiji zadnji čas nezadovoljno s svojo usodo in zahteva, da se mu vaaj£
pozdravljeni!
Mr. S. V., Riverton, 111. Sedajni čas je najbolj neprimeren v nakup farm. Posebno, če z deli na tukajšnjih farmah niste dobro poučeni. Bolje je, če počakate do spomladi. Pozdrav!
Mr. Valentin Eltz, Murray, Utah, j Z Vašim rokopisom se je po Vaši želji zgodilo. Kar se tiče glede Va-! še konet-ne opazke v pismu, nam bo-. ste morali že priznati, da baš one no-! vice ljudstvo najraje čita. Dokaz: številni darovi, ki prihajajo vsak dan 1 v naše uredništvo od vseh krajev: Zjedinjenih držav, številni dopisi, ki j ji!i pišejo ameriški Slovenci, ogorčeni radi dogodkov v stari, teptani domovini. Stvar je danes merodajna, in j iz tega vzroka se o njej tudi piše v i izvanredni meri! Da bi bili naročni-I ki v Murray, Utah, tako zelo nevolj- j ni, pa tudi ne vrjamemo! Pozdravljeni!
Mr. L. Zupančič, Coalville, Mont. Če je bil natisnjen Vaš dopis v Glasu Naroda, in sicer že pred dvema meseci, je nam nemogoče povedati, ker nam ne poveste, kdaj ste ga poslali. Vsak dopis pride v list, ki je količkaj vreden, da zagleda bel dan na papirju; če pa se ga odkloni, se vzrok vedno pove v "Listnici uredništva", da pisatelj dopisa ve, kakšna usoda je njegov dopis zadela. Pozdravljeni!
Mr. Andrej Šprogar, St. Clara's Hospital, Lincoln, 111. Vas zelo prosimo, da nam pišete, od kje ste doma. oziroma iz kterega kraja ste pri-
ODBORNTKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Percct Oily, 1 Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, p. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTUt, 1143 E. 60th St., Cleveland, OU*. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Pm.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega edboxa, Wefa KAROL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest Oity, P*. FRAN KNAFEItJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avsnae, 1 dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Min St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Wedr, Ki JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock. Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 6Z2, Forest City, P*. Dopixi naj ae pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, Pk O. Forest City, Fa.
Druitvsno fWdlo je "GLAS NARODA.'
šli iz stare domovine. Potem Vaši j prošnji prav radi ustrežemo in stavimo zaželjeno v list.
Mr. M. Lavtar, Kenosha, Wis. Kakor ste menda čitali v listu, je bil Vaš dopis priobčen dne 20. novembra. Blagovolite še enkrat citati. Na tem mestu izrekamo še enkrat prisrčno zahvalo za poslane darove. Ali bi mogli še kaj učiniti za dobro stvar? Srčen pozdrav!
Mr. Andrej Slokar, Wilkes-Barre, Pa Je zelo težavna stvar, res, kakor nam slikate ves položaj. Ker nam postave države Pennsylvanije niso znane, Vam tudi ne moremo podati druzega sveta, kot da se obrnete na odvetnika, ki se bode za Vašo stvar zavzel. Krivi ste pač Vi; zakaj ste pa šli zidat, ne da bi prej imeli v rokah denar, kakor ste se pogodili Torej edina pot, da pridete iz zagate, je, da stvar še enkrat predložite civilnemu sodišču ter s sodnjim poveljem prisilite goljufa, da plača. Seveda če je pobegnil, tedaj pač ne bode plačal. Vprašajte odvetnika za podrobnosti! Pozdrav!
Mr. Jernej Kajžar, Reilly, Pa. Naslovi nekterih tovarn za u^e so: Knickerbocker Watch Co., New York, N. Y.; Elgin Watch Co., Elgin, 111. (Ena najboljših tovaren za ure je Elgin.) Tudi Waltham Watch Co., Waltham, Mass. Trije naslovi bodo menda zadostovali. Imenovane tvrdke so najboljše v deželi. K večjem če' omenimo še Ingersoll Watch Co. v državi Illinois, ki prodaja in izdeluje najboljše ure jo dolarju. Pozdrav!
Mr. A. Ž., Akron, Mich. Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker je — prekratek. Saj je skoro naslov daljši kot ves dopis. In poleg tega je kljub svoji kratkosti suhopareu in vsakdanji. Prihodnjič kaj boljšega !
Mr. A. A., Aldridge, Mont. Vaše poslano smo postavili v list, in sicer 2. decembra, da Vam na ta način ugodimo. Taki "žegni" so res redki, ker z "božjim gnezdecem" se da težko "požegnati". Pozdrav!
Mr. Martin Boben, Coventery, Col. Vam ne zamerimo, ker nas sami prosite oprostila. Če se ga človek malo naleze, postane včasih jluhpvito smešen. Da se pa z Vami strinjamo, naj bo po Vašem: Živila republika! Pozdravljeni!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom naročnikom naznanjamo a tem, da sa nahaja sedaj na potovanju nai pooblaščeni sastop-nik Mr. MATEVŽ PEČJAK. Obiskal bode rojake ▼ nekterih mestih in krajih države West Virginije In PennsylTanije. Dotičnik ja pooblaščen sa pobiranje naročnina "Glas Naroda" in naročbe knjig, vsled čs-aar sa vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda".

MARKO KOFALT,
844 & 846jSo. 2nd Street, STEELTON, PENNA.
Priporoča se S'ovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomofi (Vollmacht* in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in poceni
izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in paro-bradne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.

Mr. MA^KO KOFALT je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.	"GLAS NARODA".
SLOVENCEM NA ZNANJE.
Cenjeni rojaki:—
Ako potrebujete zdravniške pomoči v kakoršnikoli bolezni, obrnite se na zdravnika od Collins New York Medical Instituta v New Yorku. Jaz sem se sam prepričal, da je on res učen in izkušen zdravnik; samo enkrat sem prejel od njega zdravila, pa sem popolnoma ozdravil od želodčne bolezni, za kar se mu prav srčno zahvaljujem ter ga vsakemu- priporočam.
John Mazgan, Box 82, Silverbell, Ariz.
Kje sta FRAN in JOSIP KEBNf Zvedel bi rad sa njun naslov is sato prosim, da se mi sglasita. — Math. Sira, K. F. D. 2, Box 3, Irwin, Pa. (30-11, 3 * 4nU)
Za pevce !!
V zalogi Imamo lepo veaans
Pesmarice
Glasbena Matica sa itiri moška gta-tove. V tej pesmarici bo priljahljsas slovenske pesmi s sekiricami (nato-mi) t partituri sa rnk pevski abas, kvartet ali oktat Valjaja • 1.M 1 pa-što vred.
SLOVENEC PUBLISHING CO , 83 Cortland* St., New York. M. ▼.
Kje je PETER DEBELAK t Pred tremi leti je delal v Whitsett, Fa-yfette Co., Pa., in od onega časa na vem, kje se nahaja. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Frank Tušek, 040 West 19th St., Chicago, 111. (3-4—12)
—

lygoslovanska
"•nkorporirana dne 24. j&nuaija 1901 ▼ državi Minnesota.
Sedež v ELY. MINNESOTA.
--o—o-
URADNIKI:
FRANK MEDOŠ, predsednik, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, EL IVAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 57, Bradjook, Pa. GEO. L. BR0Z1CH. glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. MAKS KERŽIŠNIK. pomo/.ai tajnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. IVAN GOYZE, blagajnik, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega, odbora, Cor. 10th Ave. 4k Globe bt., So. Lorain, O.
IVAN PRIMOŽIČ, drngi nadzornik, P. O. Box 641 Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, Jtfieh.
POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bnrdiw. Pa.
IVAN N. GOS AR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn.
Vrhovni sdravnik, DR. MARTIN J. IVE C, 711. N. Chicago St. Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov šsi drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 106, Ely, M3nn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo dnplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov saj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNIK, Box 138, Bimline, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno gi«*"^ je "GLAS NAHODA.''
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Potres. Dne 18. nov. zjutraj ob 5. je bil v Novem mestu precej močan potres. Smer je šla od jugovzhoda proti severozapadu. Culo se je 6 seli un i trajajoče podzemeljsko bobnenje. Tet rt ure pozneje je bil drugi /slabši potres. Škode ni nobene.
Nesreča. Jakličev hlapce iz Črnomlja je tako nesrečno padel z vo-.za. da ga konji vlekli š*- nekaj ea-■sa naprej. Ker so ceste ravno nasute 7. ostrim kamenjem, se je tako poškodoval, da so na morali odpeljati v bolnišnico, ker ima na hrbtu take ran«, da mu sapa ven uhaja. Več previdnosti pri vožnji, fantje. Vselej so člpvek ne p«)nesreči, toda enkrat zadostuje za vselej.
Potres. Od Sv. O/bal t a pišejo: 18. nov. zjutraj ob tri četrt na 5. uro je bilo čuti močan pot revni sunek. Smer mu je bila od severja proti jugu.
Silen mraz na Dolenjskem. Krka je pri Novem mestu in Št. Petru pri Novem me.-tu skoziinskozi premrz-njena. To je sredi novembra za ta kraj pač izvanredno.
PRIMORSKE NOVICE.
Za preiskovalnega sodnika se je izdajal v Trstu 211etni črkostavec Jožef fiiraldi in napravil pri nekem urarju zapisnik o tožbi, ki jo je vložil ta zaradi razžaljenja časti. Giral-dija so zaprli.
Mrtvo pod oknom domače hiše so
bili našli pred kratkim v Reneah na
Goriškem 271etno poročeno Ivano Plahuto. Ker nista živela z možem v harmoniji, se je marsikaj erovorilo radi te smrti. Sodnozdravniška komisija je dala truplo izkopati ter konštatovala po raztelesenju. da je umrla Plahuta, ker si je zlomila vrat. Ker se je pokojnici poznalo, da je včasih zmešana, se sodi. da je najbrže sama skočila skozi okno, ki je i isoko od tal kakih 8 metrov.
Novo vino. Andrej Lukežič iz Rene ni poznal moči novega vina, zato se ga je preveč nasrkal. Ker je bil goreč in osmjen, pokazal je tudi svoji ženi ljubezen s pestjo. Žena je utekla z enim otrokom ponoči iz hi-h' k sorodnikom. Andrej Lukežič pa je hotel imeti drugega otroka 3 mesece staro Marijo. To je nosil — ne vesekod — ter prinesel slednjič zjutraj na vse zgodaj mrtvo k sosedu. Ko mu je soseda povedala, da je otrok mrtev, je jokal, a kmalu potem bežal proti Gorici, kjer so ga menda že drugi dan aretirali. — Komisija, ki je prišla, je dognala, da je otrok umrl radi prebite lobanje. Splošno se sodi, da je Lukežič to storil v pijanosti.
Poskusen samomor vojska. V Gorici na Gradu se je vrgel iz drugega nadstropja pionir Stark baje radi tega, ker ga je neki korporai vedno trpinčil. Vsega pobitega so prenesli takoj v vojaško bolnišnico. Ni upanja, da bi okreval.
Is dimnika je padal 471etni dimnikar Tvan Korte v Gorica. Padel je
kalit tri n,erre globoko ter se nevarno poškodoval.
V krvi so našli ležečega v Gorici v ulici Morelli 491etnega 'regnicola' Angela Riga. Na glavi je imel dve rani. Pasantje -so ga prepeljali v bolnišnico. 'Regnicolo' je bil r.atrkan pa je padel ter se močno pobil po kanieniti ulici, vendar pa hitro priti kr./o. «la ura je morda kdo napadel.
Pet goriških Slovencev je jxmesre-eilo v premogokopu Radbod pri IIaH:niu na Vestfalskem. Ti so: Andre'. Tomaž, Anton in Ivan Krava-nja iz Soče št. 104 pri Bovcu. 70 let stari t»če je izgubil hkratu vse svoje odrasle sinove. Ponesrečil je tudi Jožvf Cuder iz Soče pri Bovcu.
Pomanjkanje krme zelo čutijo v Istri. Listi poročajo, da je na bu-zeškem Krasu poginilo šest glav goveje živine, ker je primanjkovalo krnte. To se je zgodilo še pred snegom in burjo, ko je še uboga žival ujela kako betve krme po golih hribih. Sedaj je seveda še hujše.
Napad in uboj. V nedeljo 15. nov. zvečer ob 7. uri je bil napaden v Don žalah, na cesti med hišami, ože-njer.i Tomaž Erjavšek, doma iz Ro-dice. Smrtno je bil zadet z nožem na de^no stran ^lave. Sunek je bil tako močan, da napadalec ni mogel izdre-ti r.oža. Erjavšek je padci takoj v nezavest. Napadalci, kakor se govori. jih je bilo več, so takoj stekli. Orožniki jih zasledujejo. Erjavšek je druiri dan zvečer umrl.
131etni deček pijan do nezavesti. V Trstu so našli v ulici Stella .ia tleh 131etnega dečka Virgilija B. ne-za vestnega v sled zaužitega žganja. Prenesli so ga v bolnico, kjer je o-stal dolgo časa nezavesten kljub vsej zdravniški pomoči. Žganjarja, ki Je dal fantiču toliko pijače, so naznanili sodniji.
Nova slovenska banka v Trstu. V srcu mesta, na Borznem trgu prav v istih prostorih, kjer se je nahajala sko/i nekoliio let menjalnica Man-del, odpre ta teden svojo tržaško podružnico Ljubljanska kreditna banka. V pritličju, popolnoma na novo urejenem, bo menjalnica, v I. nadstropju pa uradi.
Štajerske novice.
Celjska nemška hranilnica ali 1 šparkasa, ki ima svoje prostore v velik en poslopju pred železnično postajo. vedno bolj nazaduje. Meseca oktobra t. 1. so hranilne vloge tega zavoda zopet padle za 169.736 K 95 vin. Ta mesec se je namreč v celem vziignilo pri tej hranilnici 353.214 K 25 vin., vložilo pa samo 183.477 K 30 vin. Od 1. januarja 1908 do 1. oktobra 1908 pa so padle hranilne vloge tega zavoda, kakor smo že enkrat poročaii, za ogromno svoto 564.752 K 22 vin. Vsega skupaj je torej izgubila celjska nemška šparkasa v prvih 10. mesecih tekočega leta na hranilnih vlogah 738.229 k 52 vin., ali: bkoraj en milijon kron, Leta 1907. pa tudi skoraj en milijon kron, namreč: 809.533 k 22 vin.
HRVATSKE KOVICE.
Dr. David 8tarčevič nmrL Zagreb. 19. nov. Včeraj ob 5. popoldne je v
Jaški umrl znani hrvaški politik dr. David Stareevie. Pokopali -so ga v Sest'nah p«leg njegovega velikega strica dr. Aute Starceviča. Pokojnik je ~tal v osemdesetih letih na čelu narodne l>orbe proti Khuenovemu ti- i ranstvu. Khuen ga je dal zapreti in: vreči v ječo, iz ktere je prišel strt na duši in t?!esu. David Starčevič se je lani >kupno s svojim bratom dr. • Mile Starčevicem ločil o-l dr. Franka
Torej umre v 30 letih 1500 milijonov ljudi, ali na leto 50 milijonov, vsak dan 137.000, vsako uro 5700, vsako minuto 95 in vsake 2 sekunde 3 ljudje. —
RAVNO IZDANI
Severov SLOVENSKI ALMANAH za leto 1909 je sedaj pripravljen za razpošiljatev. Ta koledarček ima 64 strani, na kterih so opisana s čimer si je med hrvaškim narodom zdravila in kako je ista rabiti v slu-zoo-n pridobil svojo preje že izgub- čajih bolezni. Vsaka hiša bi morala Ijeno popularnost.	j imeti enega teh koledarjev pri roki.
Tovarna zgorela. Na Sušaku je po- : Vprašajte za istega pri Vaših gro-ir^rela tovarna za ter. last tvrdke cerjih ali lekarnarjih. Dobite ga Derenčin. Škoda je velikanska, a še brezplačno, ako ga pa nimajo, pišite ne dognana.	naravnost na nas: W. F. Severa Co.,
Zagrebu primanjkuje vode. Kakor Cedar Rapids, Iowa. Pošljemo ga na Dunaju, tako je tudi v Zagrebu zast;onj-veliko pomanjkanje vode in med pre- ]
bivalstvom se že širi strah, da bo j	POZIV. ^
nekega dne Zagreb čisto brez vode, ! Prosim GABRE BASTASIČA, do-
Če ne bo dragega vremena.	; ma iz Ju£orja< okra3 Metlika, da naj
v <r. i	- , j,	mi piše svoj naslov. On je bil pri
Samomor, v Zagrebu se te zabodla . __._ ,	.,, . *
e- ■ ■	j	csmrti Niko Belopavloviea iz Skem-
oticirjeva vdova Sidomia Stanič z	, ,
, j ,	, . .	ljevea st. lo, ko ie isti umrl dne 27.
zarjavelim bodalom v vrat m umri«. .	„„.
na zastrupljenju krvi	190° v Sheboyganu, Wis., in
bil potem tudi pri njegovem pogrebu. Treba je dokazati smrt Niko' Belopavloviea. Prosim tudi druge ro-Prostovoljci za Srbijo. Petrograd. jake, da bi mi naznanili zdajšno sta-18. nov. Srbsko poslaništvo nabira novanje Gabre Baštašiča, če jim je javno prostovoljce za slučaj vojne s 1 znano.
Srbiji. Včeraj je bilo sprejetih G00	Dr. Karol Slane, advokat,
do-iuženih vojakov. Tudi v Moskvi1 Austria. Novo mesto, Kranjsko, se je ustanovila pisarna, kjer se vpisujejo prostovoljci za Srbijo.
Jugoslovansko kraljestvo? Budimpešta, 18. nov. "Budapest Naplo" poroča, da je prišel sekcijski načelnik zunanjega minist-erstva. Jettel. v Budimpešto ter konferiral z We-kerl«-jem in Kos-smthom. Jettel je ba-
BAT.KANSKE NOVICE.
ŽENITNA PONUDBA.
Podpisani želim se oženiti s Slovenko, bodisi dekle ali pa vdova brez otrok v starosti od 25 do 35 let. Jaz sem star 31 let in imam 2 otroka, žena mi je letos umrla, radi tega potrebujem gospodinjo in pa mater o-je prinesel ogrskim politikom v odo- \ trokom. Delam v premogokopu in brenje načrt ministra bar. Aehren- še dosti dobro zaslužim. Ktero ve-thala. ki se tiče trijnlizma. ker pod | seli, naj se pismeno pri meni javi. dur.lizmom ni mogoče več zdrževati ;	John Bahčič,
celokupnosti monarhije. Z Bosno ne I Box 33,	Cumberland, "Wyo.
vedo kaj početi, ker bi zaradi nje moglo priti do konflikta med obema državnima polovicama. Dalmatinsko vprašanje mora priti kmalo na vrsto. Aehrentlial hoče odcepiti Hrvaško in Slavonijo od Ogrske ter s to deželo ter Dalmacijo in Bosno ustvariti jugoslovansko kraljestvo.
Srbske naročbe v Rusiji Sirska vlada je naročila pri nekem ruskem industrijalcu 6 milijonov metrov platna in 3 milijone metrov sukna za vo.jiie namene. Doslej je naročala srbska vlada take reči na Češkem in Moravskem. ali sedaj se boji. da bi bile take v Avstriji izgotovljene reči zaplenjene na meji.
RAZNOTEROSTI.
(2-3—12)
NAZNANILO.
Članom društva sv.. Jožefa št. 74 v Tyre, Pa., se naznanja, da bode v nedeljo 6. grudna glavna društvena seja ob 1. uri popoldne v dvorani g. J. Katek. Pregledavali bodemo društvena pravila ter volili novi odbor za bodoče leto. Dolžnost vsacega člana je, da se te seje gotovo udeleži. Upati je na obilo udeležbo.
Leopold Vesel, P. O. Box 65,	Tyre, Pa.
(28-11—3-12)
Smrtnonevarno se je pobil češki državni {>o-lanec Spaček, ker so se mu konji splašili ter se je voz zvrnil.
Dva rumunska spomenika so razstrelili z dinamitom v Blasendorfu na Ogrskem in sicer spomenik ru-niunfke svobode in kameniti križ na grobu rumu'v-keniu voditelju Janku Nove titulature v armadi. Pri pehoti se bodo imenovali zanaprej j feldc ajgmajstri generali pehote, j častniški na-nestniki pa praporšča-j ki. —
Kje je moj brat JURIJ KRASO-| VICH? Pred 12. leti je prišel v Zjed. države in pred 4. leti je bil v Pittsburgu, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov. — John Krasovich, P. O. Box 122, Fork City, Utah.
(2-4—12)
Pozor pofniki Miooesote!
KTERA pot je najkrajša iz DU-'LUTHA, MINN., v NEW YORK? PREKO mesta CHICAGO, ILL. KTERA železnica je najboljša iz DULUTHA na CHICAGO? Vrednost zlata. Jeden kubični pa- j WISCONSIN CENTRAL železnica lec čistega zlata je vreden približno je direktni train na CHICAGO, $210. 1 kubični čevelj $362.380, 1 ; ILL.
kub. yard $9,707.762 na podlagi cene j ZAKAJ bi radi tega potnik ne upo-
po 18 dolarjev 1 unča.
Vrednost- 1 tone čistega zlata znašala bi torej po tem računu nič manj kot $602.799.210.
Začetkom kristijanske doibe bilo je za $427.000.0f0 zlata v prometn ali v vrednosti na svetu. Za časa odkritja Amerike 1. 1492 je ista znašala samo — $57.000.000 a dandanes se jo pa ceni na $12.000,000.000.
Prvi tiskarski stroj se je v Zjed. državah vpeljal za uporabo 1. 1629; prvi oglas v časniku je bil pri občen 1. 1652. prvi poštni urad pa že leta 1464 (?)
Največja dvorana na svetu. Največja dvorana na svetu je v Petrogra-du na Ruskem. Dolga je 620 čevljev in 150 čevljev široka, ter je namenjena za vojaško uporabo, kjer se lahko jeden cel bataljon vojakov vežba. Po noči gori v tej dvorani 2 tisoč sveč: streha njena je iz želez-nate ploščevine.
Bela hiša v Washingtonu je 170 čevljev dolga in 86 čevljev široka. Najiepša dvorana v nji je: "iztočna" v velikosti 80X40 čevljev in 22 čevljev višine: Poleg nje je tako-zvana "modra dvorana"; slikana v krasnej modrej barvi in zlatu. Vpo-rablja se samo za sprejeme diplomatov in znanih političnih oseb. 11 Zelena dvorana" je prostrana 30X20 čevljev v obsegu.
V sobah n. nadstropja stanuje predsednik Zjed. držav se -svojo rodbino in nekaj državnih tajnikov.
Koliko ljudi umre na dan na celem svetu? Neki zdravniški strokovnjak na Dunaju je sestavil velezani-rrriv seznamek in sicer kskor sledi: Na celem svetu živi okoli 1500 milijonov ljudi. Računa se dandanes le 30 let na povprečno 6tsrost človeka
rabljal kratko pot in si prihranil šest ur vožnje? Vse naše brate SLOVENCE tlačijo zastopniki in zakotni agenti preko CANADE,
koder ima večina potnikov velike sitnosti radi prtljage, kajti na meji je revizija in revizorji raz-mečejo prtljage potujočih. Nadalje imajo potniki trikrat prestopati mesto iz DULUTHA preko CHICAGE samo enkrat. Torej ZA ENO IN ISTO CENO se naši Slovenci puste siliti preko CANADE in dospe v NEW YORK po 9. uri zvečer mesto ob 3. popo-dne preko CHICAGE. Ne kupujte železniške listke na majhnih mestih in to na Ranchu, temveč kupuite iste v DULUTHU in to ali l/tAbepot ali v glavnem uradu WISCONSIN CENTRAL ŽELEZNICE^! coder se govori tudi naš jezik. Če kupite na Depot ticket, zahtevajte odločno na train Wisconsin Central, ker drugače dobite ticket na C AN ADO. Vsa pojasnila daje v slovenskem jeziku naša pisarna radovoljno in brezplačno. Office:
WISCONSIN CENTRAL RY., 2 Lyceum Bldg., Dulnth, Min«
(2 & 5 dec) Juž. republike. bV etaoi ioat
Kje je MIHA JEREB T Doma je iz
Žirovskega vrha na Gorenjskem. Prišel je v Ameriko pred 8. leti in pred par leti bival v Palestini, O. Sedaj ne slišim nič več o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovolijo naznaniti. — Liza Jereb, Žirovski vrh št. 22, pošta Žiri, Kranjsko, Austria.	(1-3—12)
NAZNANILO.
Društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa., naznanja svojim članom in članicam ter sploh vsem rojakom in rojakinjam v okolici, da priredi dne 26. decembra
VELIKO PLESNO VESELICO v lastnej dvorani v Conemaugh, Pa., in so prošeni se iste udeležiti Vstop za gospode $1.00, dame proste, pivo brezplačno; dobi se tudi dober prigrizek.
Prijazno vabi	ODBOR.
(1, 3. & 5. dec.
V pališaM senci
(Ponatis iz "Glas Naroda").
I.	knjiga;
Po puščavi.
II.	knjiga:
Po divjem Kurdistanu
je dobiti in sicer :
vsak zvezek po 60c. s pošto vred.
Obadva zvezka $1.
Prvi zvezek obseza 302 strani, drugi pa 300 strani.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Državne farme zastonj!
Slovenska knjiga, ki poduči kako dobiti
kmetijo, 160 akrov državne zemlje zastonj, stane 75 centov po Money Order. Prodajam tudi farme. Wm. BRUNSMID, 708 So. to. St., Minneapolis, Minn.
NOVO! NOVO! NOVO!
Štiri krajcarje velja doma pakelja avstrij-
■kega tobaka, tukaj pa 4 cente. Bala (50
pakeljcev) $2.00. Za 10c. v poštnih znamkah pošljem dva pakeljca za poskušnjo
poštnine prosto. LV Importirane pipe iz porcelana po najnižjih cenah. Sole agent:
ANTON LOGAR. 26 E. 119th St., NewYork, N.Y.
Nikdar več enake prilike.
Uro, ki Je prej veljala $9.85 CQ QQ lahko kupite sedaj samo za____pOiOO
1.	Ura in verižica najnovejše vrste krasno delo, garantirano za deset let ima 3 trde pokrove in je platirana s pravim zlatom, ima najboljše in očno idočo kolesje s sedmimi kamni.
2.	Lste vrste ure se prodajajo tudi za gospe, samo da je verižica dvakrat toliko dolga kot moška; dolga je48inchov.
Kadar naročite uro in verižico nam pošljite samo $1.00 in mi vam pošljemo uro in verižico z desetletno garancijo. Ostanek $2.98 plačate takrat, ko stvari prejmete. Vsa pisma in naročila naslovite na: NEW YORK AUCTION COMPANY. 436 E. 67th St., New York City.

Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke~ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnast v sFol«em občevanju, polucijo, poslediceonanije, šumenje v osesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. i.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko In sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno,—
2ATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi jj ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi d'mar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jezikn in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu'pri-ložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma nasiavlajte točno na sledeči naslov:

THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,
NEW YORK N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
L E 1 3 V F> IVO «#>«&>
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I<adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Kdor ie prijatelj
dobrega žganja
naj nam piše in od nas dobi zaatonj on poln kvort
najboljšega Straight žganja. Sacaritj Ca. 2B Sa. Water St. CMcaga, IL Ima: Naslov:
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-as Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Mabtha Washington".	^
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKCc
VatipogaJuredenliOTipaiobnil na dn vfjekftteajo bnattfcri , bno$ra
Cm vtisih listtw iz NEW YORKAIza III. razred so ds :
TBSTA.......
LJUBLJAJETB.
KABLOTCJL...
ali
do
SfiO.Kt $00.06 Im ffiOM
Parobrod "OCEANIA* (na Aim vi**a)	9. decembra.
Parobrod MABTHA WASHINGTON (na dra vijaka) odpluje 1®. decembra.
Phelps Bros. St Co., Gen. Agents, 2 wm^iM street, new york
Km—l Maj; aa "G1m Narod*" priredil L. P.
TRETJA KNJ1QA.
IZ BAGDADA V STAMBUL.
(Nadaljevanje.)
Tu som ira j>a že zgrabil 7. levico za prsa in mu z desnico pripilil tako zaušnico, da se takoj zvrne na tla.
Izdajalec! Kaj delaš na tem mestu?" zakričim nad njim. Govoriti seveda ni mogel, in gla-ovi. ki >o prihajali iz njegovega grla. so bili bolj izrazi strahu kot začadenosti.
"Ali vidiA puško?" mu rečena "le takoj ne spolneš nn>j etra povelja, te na mestu ustrelim. Vzemi >voje pokrivalo. napolni tra z votlo iu polij travo, ktero si prej poteptal. da se zopet vzravna."
t>aduk se nekoliko obotavlja. toda ko vzamem puško z rame. me ubo-fra. koraka k vodi in polije travo.
"l:i -edaj z n:e):oj." mu re«-em. ko je bil gotov; "zvedeti hočem, zakaj ti je trava ob vtnli toliko na iKitu!"
Kmalu pridejo jezdeci do vode na nasprotnem bregu. Bili so nama tako blizu, da sva labko opazovala njih obraze.
"Gorje!" zašepeta Perzijanee, '1 jJerzijanski vojaki so!"
"Na turškem ozemlju?" vprašam začuden.
"Saj vendar vidiš, da so oblečeni kot Arabci."
"Ali so rezervniki ali redni vojaki?"
"Redni. Načelnika poznam, ker je bil moj podložnik.*'
"Kaj je načelnik?"
"Susbaši ali stotnik Maktib aga. predrzni sin Ejub kana."
Načelnik |>ozorno ogleduje zvite odrastke divje trte; nato spregovori s svojimi vojaki nekaj besed in jnižene konja v vodo. Ostali mu sledijo.
"Gospod." zašepeta Perzijanee vznemirjen, "imel si prav. Ljudi je poslala perzijska vlada, da me preganjajo :n ulove. Tam vidim tudi poročnika Omrana. ki je strijčnik Saduka. Alah. če naju zalotijo na tem me-^tu! Tvoj pes naju vendar ne bo izdal?"
"Ne."
Trideset preganjalcev sem naštel. Načelnik je bil divje, predrzne postave. Vstavi konja pri brezi in se zasmeje.
" (Dalje prihodnjič. >
firapajBie Generale iiaosaiiaoiipt
(Francoska parobrodna družba.)

N ■" ' ■ . 1	* f &'AL. .
VAŽNO ZA ROJAKE
ki nameravajo potovati v staro^domovino z do-^ brimi in brzimi poštnimi parniki. Vsakdo naj si izbere jednega od zdolaj navedenih in
Pred o m- napotiva v talmr. pa opazim na dveh grmih odtrgano bil- naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan
ko; k-- odstranim -e Mednje z grmov, odideva proti taboru.	odhoda, da mu zamoremo zagotoviti prostor.
Mo .- >lut:ije me torej niso varale: Saduk je bil izdajalec, da-d sem ,
mu j>odrtdnu >ti moral šele dokazati. Ivo pridemo v tabor, pokličem k sebi ! Perzijanca.
"Kaj je?" me vpraša. "Zakaj držiš Saduka za obleko?"
"Ker je moj ujetnik. On te hoče uničiti. Tebe preganjajo, in Saduk daje t\ojim preuanjaicem >krivna znamenja, kjer se nahaja naš tabor. [ D"bil -eni ^a ol> vodi. ko je travo teptal in opazil sem tudi, da je obesil na i»nnt* bilke. ki sovražniku naznanjajo, jhi kteri poti mora prodirati, da pride do našega tabora."
"Nemogoče!"
"Vendar. Izprašaj mu vest, če ira razumeš!"
Perzijanee res -tavi Saduku več vprašanj, vendar do/.ene iz vseh njegovih znamenj, da Saduk ne ve. zakaj ga sprašujejo.
"Ali vidiš, da je nedolžen, emir," reče mirca.
"Dobro, torej hočem jaz mesto tebe govoriti." rečem. "Upam. da te, pregovorim in ti dokažem, da je mož izdajalec. Poišči svojo puško in poj- j di za menoj. Poprej pa povej svojim ljudem, da bodo moji tovariši vsakega imiorli. kdor )*• >ku.~al Saduka oprostiti. Z mojimi tovariši se ni šaliti "
"Ali jahava ali greva peš?"
"Kje ste talnirili, predno ste prišli v to okolico?"
•'Jahali smo več kot šest ur."
"Torej dane- ne moreva več tja. Idiva peš!"
Perzijanee |>oišče svoji» puško. Halefu in Angležu naročim vse potrebno. Oba zvežeta Saduka in ^ra posadita v svojo sredo. Bil je v varnih rokah, da sem lahko brez skrbi odšel.	j
S Perzijanci-m jo udariva najprvo proti reki. Sredi pota pa prestra- ' šen obstanetn. ker na n laderi hra-tiču opazim znamenje, kot ga je Saduk že prej naredil na grmovju.
"Stoj. mirca. kaj je to?"' rečem.
"Trava." odvrne.
"Ali trava raste na drevesih?" "Alahu hu! Kdo jo je sem obesil?"
"Saduk. Pojdi dva;-et korakov na <Ie>no in videl boš drugo znamenje."
Perzijanee mi sledi, in moja slutnja se je ]»otrdila.
"Toda ali ni bilo znamenje že prej tukaj?" vpraša mirca.
"Ah. Hasan Ardšir. kako dobro, da samo jaz slišim tvoje besede! Ali
ne vidiš. «ia je trava še zelena in -veža? Pojdiva prav navzdol k reki. kjer sem ■!• prva /namenja. Izdajalski človek je zaznamoval celo pot. ki vodi k talKQu. Tan bi bili napadeni in pobiti prav tako kot tvoj oče. lekarnar, veliki duhoven i:t njegova hči."
"Gospod, kaj če gov« ri£ resnico!"
"Na vsak način. ,\!i -i dober pešec in labko najdeš pot do me-ta. j kjer ste zadnjič taborili
Ko mi p« d rdi. napotiva -e db reki nazaj po onem potu. po kterem smo prišli, še predno se je vnela bitka z Bebeji. Kmalu pridemo do mesta, kjer smo taborili, predno smo š]i na pomoč Perzijanctt. Baš je reka precej zavila. ko opazim dve brezi, :ia kterih je bila koža precej poškodovana.
"V kakšnem redu ste potovali?" vprašam mireo.
"Ženske nosilniee so bile v sredi, in ljudje, razdeljeni v dva oddelka, so šli pred in za nosilnleo."
"Pri kterem oddelku je bil Saduk?"
"Pri ženski nosilnk-i v sredini. Večkrat pa je zaostal, ker je opazoval cvet.ice in zelišča, ;*i -o n u zelo pri srcu."
»•'Zaostajal je. ker je dajal skrivna znamenja tvojim preganjalcem. On je zelo z\ita buča."
"Kje so znamenja?"	•
"Tu na brezah: pojdi z menoj!"
< ez četrt ure prideva do mesta, kjer je bila voda skoro trikrat bolj široka in radittga tudi -eveda liolj nizka. Lahko poiščeva mesto, kjer skleneva vodo pregaziti. Tu opazi mirca mlado drevesce, kteremu je bil precepi jen vrli.
"Morebiti je tudi to skrivno znamenje?" reče mirca smehljaje.
Takoj skrbno {»ogledam drevo.
••Seveda je znamenje. Le piglej drevesce in radi mene tudi druga drevesa v bližini: poglej -i nadalje jror-ke vrhove v okolici; v tem kraju umore nastati samo hud zapadni veter; južni, severni in vzhodni veter ne more biti tako močan, da prelomi vrh drevesa. In vendar je prelomljen in sicer v smeri proti zapadu. Ali ni to sumljivo?"
"Seveda, emir!"
"In poirlej še l>o]j natančno drevesce. Drevo je precepil nekdo šele pred kratkim časom. Tudi ni vladal zadnje dni jak vihar, ki bi drevesom morda škodoval. Vrh drevesa kaže proti zapadu. torej proti smeri, v kteri ste vi potovali. Pojdi še naprej!"
"Ali hočeva plavati?"
"Plavati t Zakaj?"
"Ker .-1110 prišli mi tudi čez vodo."
"Mo'toiV :iari niti plavati ne bo treba, ker je "voda zelo nizka. Prepričan sem. da dobiva na istem mestu, kjer ste stopili v vodo, zopet znamenja."
Obleko povijeva v svitek. kterega deneva na glavo. Voda nam je dose-•rala kmalu <io kolen, kmalu višje. Ko prebrodiva vodo, se mirca takoj pre pri-a. da sem prav govoril; več odra.-tkov divje trte je bilo tako zvezanih -kupaj. da so tv< rili nekak prelioa ali portal.
"Ali je imel Saduk čas se muditi s takim delom?" vprašam.
"Da. Spominjam -<. da kanele niso hotele v vodo; mnogo truda smo imeli z živalmi. Saduk je ostavil svojega konja na nasprotnem bregu, da je gnal kamele čez vodo, nato se je pa vrnil sam po konja ter precej časa zao>tal."
"Adut je zelo zvit! Ali mi veruješ, da je on morilec in izdajalec?"
"Ktnir. na v>ak način imaš prav. Toda kakšna znamenja je dajal po ravnini, kjer raste samo trava?"
"Tudi to zvemo kmalu. Od ktere strani ste prišli k vodi?"
"Od vzhoda. Tam je---ah. emir, kaj je to?"
Perzijanee pokaže proti vzhodu — in ko pogledam tja, zapazim temno črto, ki se je nam približevala."
"Ali so jezdeci?" vpraša mirca.
"Seveda. Hitro čez vodo, ker na tej strani se ne moremo skriti; na drugem bregu je pa dovolj skal in grmovja."
Hitro se umakneva čez vodo in poiščeva varen prostorček, kjer m ikri jeva.
"Kdo so neki tuji jezdeci?" vpraša mirca.
"Hm! Trgovci ravno niso; počakajva na tem mestu, da pridejo Vtiije."

Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
V HAVRE (francoska proga):
10 decembra..........La Touraine
17 decembra..........La Bretagne
2A decembra ......... La Provence
31 decembra..........La Lorraine
V SOUTHAMPTON (American Line):
o dec...................New York
12 dec...................St. Lonia
19 de'a. .............. Philadelphia
26 dec................... St. Pan]
V HAMBURG (hamburško-ameriška proga):
5 dec. ...........
10 dec................... Patriota
12 dee.........Kais. Aug. Victoria
V ANTWERPEN
(Red Star Line):
9 dec....................Samland
Pennsylvania 16 dec................... pi^a^
23 dec................. Vaderland
30 dee.................Kroonland
V BREMEN (severonemski Lloyd):
10 dec ..................... Main
8 dec............Kais. Wilhelm IT
12 dec.........Prinz Frid. Wilhelm
24 dec................ Scharnhorst
31 dec.............. — Gneisenau
V ROTTERDAM (Holland-American Line):
8	dec.................... Ryndan:
15	dec................. Statendam
(White Star Line):
9	dec. ................... Majestic
16	dec................... Oceanic
23 dec...................Teutonic
mtmk QRTA DO HAVRE, PARIZA, SVKJE, INOMOSTA IN UUBUA*
Poštni parniki so:'
La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 koniskm
'LaSavoie" „ 1S „ ..................12,000 „ 25,000 „
-La Lorraine" „ M „ ..................12,000 „ 35,000
La Touraine" t ,, w ..................10,000 „ 12,tH)0
La Bretaene"............................... 8vf»00 „ 9,000
*La Gasgognc"................................ 8,000 „ 9.000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, KEW YORK.
corner Pearl Street, Cfaesebrough Building
arniki edplajcjo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nr CitoJndoe iz prittani^a St. 42 North River, ob Morton St., N. 5 »LA TOURAINE 10. dec. 1908 La Bretagne 17. dee. 1908 SAVOIE 24. dec. 1901 *LA LORRAINE 81. dec. 1908 *LA TOURAINE 7. jan. 1909.La Bretagne
La Bretagne •LA PROVENCE »LA LORRAINE ♦LA TOURAINE
14. jan. 1909. 2L jan. 1909. 28. jan. 1909. 4. febr. 1909.
11. febr. 1909.
POSEBNA PLOV1TVA. Movi par&ik na dva vijaka CHICAGO odpiaje 7. nor. v Havre.
Parnik CALIFORNIE odpluje dne 12. dee. v Bordeaux. w dzvgi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznošje zap. 44. aliee Cmmm 4raf«ca razreda Havre: fU.tf In vilje.
ictrniu *?«®St-	lasajc \fz tft Tfjgtr^t
'iw*	Kozminski, generalna agent sa
_711 Oeaoorn St., Chicago, ^
J
Kdor želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih naj se t »upanjem obrne na nas in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
V>akteri potnik naj si uredi tako, da pride eh dan pred odhodom parnika v New York.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe r New York, pričakuje £a naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezrplačno. Ako dos pete v New York, brez da bi nam Da-znanili Va-s prihod, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po gtevil-fi 4687 Certlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je rojakom ne zmožnim angleščine, mogoče ti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
FR. SAKSER CO.,
POZOR SLOVENCI IN HRVATI
Podpisani priporočam vsem potuj* Km rojakom v Chicagi, UL, in okoli* »roj dobro urejeni
—: SALOON. :—
Na razpolago imam tudi lepe k»* tjiSče. Točim vedno sreie in aote.-Seip pivo, jako dobro domače via: raza« likerje ter prodajam fine amtf k«. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbnjem robrodne listke za vse prekoenortb žrte po izvirnih eenah. Poiiljan. aarje v staro domovino saaes!jivi» potom po dnevnem kanu. V
NARAVNA CALIFQRNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
izog"ni-
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 Centov galona
Staro belo ali črno vino 50 centov galor.a.
Reesling 55 centov galona. v «„ <«_ « ^	Kdor kupi manj kakor 2S galon vina,
Z banko Frank Sakser t	, mora sam posodo plačati.
fork o. Svoji k svojimi	| krožnik po ?2 5U galona
J	J	i Sladki mošt 24 stekl. $5.00.
JOSIP KOMPARE,	! Novo vino od leta 1908 i„,a posebno
8f08 Oreenbay Are., Bo. Ohicajv. ti nizko ceno.
Pri večjem naroči u dam popust. I Z poštovanjem
82 CORTLANDT STREET,
; STEPHEN JAKSE,
NEW YORK, N.
-in-
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem ir popravljam po najnižjih cerah, a delo trpežno in zanesljive . V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem 2c tad 16 let tukaj v tem poslu in sed.-.j v svojem lastnem domu. V popiavek via-mem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršuo k', e zahteva brez nadaljnih uprašanj.
JOHN WENZEL,
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vin** in whiskey ter
imam v zalogi ze^o fin ta smodke.
K iakoixi pošiljam dcnnr> it^ staro domovino ti.iro ^XjCci.i
)Jot>:rairi r.^iočnino zs -'Gias Naroda'". V sveži serr ? Fmiik Saks?i Co. v Nev. \or.';u. c "*-iespošti:v«»n|em
Iv^n Govže,
E'y, Minn.
^ Crockett Contra Costa Co., California.
nd k ozor!
-šž -št



Pozor! Siovc
LONV
zmodernii-r. Logiji^čem
Sveže pivo v soctičkiii in buteljkah ii druge raznovrstne, pij.ičc icr un:"sk> smodke. !'o*".::!ki tfuhe p. j meni čedm prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna iti izbirna.
Vsem Slovencem in drugim Slovamr se toplo priporoča
Martin Potokar
1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.	564 SO. Cent8f A/B, Chifi3pJ 1»,
Priporoža rojakom svoja izvrstna VIKA, ktera v kakovosti nad kril ju-j**jo vsa druga ameriška vina.
Rudece vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo rino (Ca-rawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im- j portiral bnnje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-1 VEC 12.50 galona. DROŽNIK eralona. — Najmanje posode za *ga-1 njeso 4V2 galone.
Naročilom je priložiti denar Za obila naroČila se prij>oro?.n JOHN KRAKER.
Euclid Okie
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
17 centov na dai H kupi Oliver.
Ta čudovita ponudiba — Oliver pi—j Balni stroj novega modela št. 5. — je-l odprta vsakemu povsod.
To je naš novi in popularni načrta za prodajo Oliverjevib pisalnih strojev na majhna plačila. Pisava Oli-i verjeva stroja je cista, krasna, se ra-d* here; Oliver pisalni stroj je vidni dokaz človeškega napredka.
Skoro pri vseh trgovinah in poslik so odpravili svinčnik in pero, ki sa-rabita samo za podpise.
Trgovske šole in učiteljišča, univerze podučujejo svojo učence v pisavi na pisalne-stroje, posebno na Oliver pisalne
\ es svet se je pričel zanimati xa pisalne stroje Oliver Typewriter Co. kar pomenja. kolike važnosti so isti pisalni stroji.
Največ se proda Oliverjevib pisalnih strojev, ker so logični stroji in odgovarjajo vsem zahtevam. Oliver pisalni stroj prvaei vsem drugim!
Hranit« cente in kupite _
j OLIVER
T^pcWrifer
Standard vidni pisalni stroj.
Načrt prodajati Oliver pisalni stroj po 17 centov na dan je jako ugoden. Stroj dobi labko vsakdo na svoj dom vsepovsod. Denar, ki ga izdate za to-i ba-k, zadostuje, da kupite pisalni stroj. Klerki z malimi plačami lahko-kupijo pralni stroj. Ko se vadijo pisave na Oliverju, se lahko pripravljajo za boljše službe.
Deoki in dekliee, ki hodijo v šoloP lahko kupijo Oliverjev stroj, če hra^ ni jo svoje eente.
Po tem načrtu lahko kupite Oliverjev stroj, ki stane $100. Nekaj malega plačate takoj, potem pa hranite vsak dan 17 centov in plačate mesečno.
In kdor se nauči pisave na Oliver zasluži denar, da se mu stroj splača.
Zmožnosti delovanja.
Oliver pisalni stroj ver dela — boljJe in raznovrstneje — kot vsak drug stroj. Jednostavnost, trpežnost, lahkota pri delu in vidnost ?o glavni temelji tesra stroja.
Lagodnosti pri tem stroju so :
—	the Balance Shift
—	the Ruling Device
—	the Double Release
—	the Locomotive Base
—	the Automatic Spacer
—	the Automatic Tabulator
—	the Disappearing Indicator
—	the Adjustable Paper Fingers
—	the Scientific .Condensed Keyboard.
Prednosti.
Oliver je najbolj dovršeni -»troj na svetu, ker ima 100% dovršenosti.
—	dopisovanju kartah z imeni
—	tabuliranih poročilih
—	Foloow-up System
—	Manifolding Service
—	pri na-lovljanju kuvert
—	ko se deiajo črtane forme
—	pri mimeografičnih delih.
Ali lahko zapravite 17 centov na dan 7.a boljše delo ko* je Z£rr,raj opi-.-a no?
P:^'te r.a lahka odplačila ali ;n-go-ror:rp -.p i najbližjim agentom.
The Oliver Typewriter Co. •10 Broadway. New York. TOw York.
Pozor Rojaki!
Noroixnajdeno garantirano mašile s» j pleSsste in ^elobradce, od katprega r i tednih lep! lasie, brki in brada pepol-noma zrastejo t Revmatizem ali trganje r nogah, rokah in krila Vam po> I polnoma odstranim. Potne nogr. kvr- j je očesa, bradovice in ozeblfae Van : v S dneh popolnoma odstranim, da' Je ; to resnica sc jair.ei $600. Upndbsjte se ;
Jakob Wabcii.
P. O. Box 69 ^USV^UAIVO, OM1C
Hranilnih nlog je: i n?»lijnilov kron.
Rezer\Tiega zaklada je:
800.000__kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovensk denarni zavod te vrsie po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje ]>o 4%. lientni davek plačuje braniluica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so didča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJ! PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
Nas zaupailc v Združenih državah je ic vet let
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y.
6104 Sam! C7air Ave. N. E„ CLEVELAND, O.
PROOAJA
pozlačenih ur
Gyvr-.-	kupite uro, kupite
yiS-. L4ih~~	da se je ne s amu-
l? .. Hete. Mi ne prodajamo *	slabih ur, kizgubeb rvo,
■i '	/ da se jo sramujete poka*
>• -< * - zati prijateljem. NaSa ura le čiato pozlačena in V ? M *. garantiramo, da ne bo - ' črna — na uro ste lahko ponosni. Urajezavas! Krasno gravirana fino ameniko kolesje, najnovejša moda. Nikdar ure Se niso bile ro tej ceni Pošiljamo z verižico pr> C. O. D. za $5.40. we vam ugaja, plavajte, sicer vrnite na naše stroške. Če kupite Šest Ur za $32.40, dobite eno uro in verižico zastonj Ce plačate vnaprej, vam uro pofiSjemo po pošti. Ure za fenske in mežke. E M. WALKER & CO. 209 State St CMcagoJIL
PRATI KB
za leto IQ09.
Slovenska pratika Kleinma.verjeva in velika pratika Blaznikova ste dobiti po 10 centov komad.
Razprodajalci, kteri jih vzamejo «to komadov po $6.00.
Rojaki v Clevelandu, Ohio, in okolici dobe iste tudi v naii podružnici ▼ Olerelaadn, O., 6104 St. OUir At». K. E.
Upravuitvo "Olaea Naroda".
82 Cortlandt St., New York, K. Y.