UDK 886.3.09-1 Aleš Bjelčevič Filozofska fakulteta v Ljubljani VERZ SLOVENSKE MODERNE - Silabotonizem in tonizem* Cankar, Kette, Murn in Župančič so v metrični repertoar regularnega silabotoničnega verza vnesli daktilski, amfibraški in iregularni jambski sonet, zmanjšli delež tradicionalnih meril, povečali polimetrijo; ritmika seje manj spremenila, opazno je predvsem krajšanje in daljšanje verzov za en nenaglašeni zlog ali stopico. Med iregularnimi merili se je pojavil trohej, daktil in anapest, vsa pa imajo večjo zlogovno variabilnost. Naglasna merila so bogatejša za nerimani naglasni četverec (N4), za N4 z 2-zložno anakruzo in za N4 z 0- do 2-zložno anakruzo in do 3-zložnim šibkim položajem, povečala seje atonizacija iktov. Cankar, Kette, Murn and Župančič introduced the dactylic, amphibrachic and irregular iambic sonnet to the metric repertoire of regular syllabotonic verse. They reduced theshare of traditional meters and increased polymeter. The rhythm was changed to a lesser degree; most notable is the shortening of lines by one non- accented syllable or by one foot. Among irregular meters trochee and anapest emerge, all having higher syllabic variation. The accentual meters gained the accentual 4-foot verse (A4), A4 with a two-syllable anacrusis and A4 with zero- to two-syllable anacrusis and up to three-syllable weak position; atonicization of ictuses increased. Osnovne črte obdobja V slovenski poeziji 19. stoletja je bil silabotonizem prevladujoč verzni sistem. Po spremembah, ki jih je v slovenski verz vnesel France Prešeren (prim. Pretnar 1988b), je sledilo obdobje utrjevanja in delnega spreminjanja danih verznih oblik (Pretnar 1988a). Ob koncu 19. stoletja v času t. i. poznega realizma, tj. po 1. 1880, so se v pesniškem jeziku začele nekatere spremembe, ki so vodile k moderni oz. simbolizmu. Vnesel jih je Anton Aškerc: utrdil je zgodovinsko epiko in z njo slovensko obliko srbskega nerimanega asimetričnega deseterca, trohejski deseterec T 10(4+6), ki je bil slovenski poeziji pred tem znan predvsem iz prevodov srbskih ljudskih pesmi ali priredb slovenskih ljudskih pesmi v zborniku poezij Kranjska čbelica 1830-33, 1848 (Srbske pokranjčene, Hasanaginica; Mlada Breda, Lepa Vida; nekatere s cezuro, druge brez) ter Stritarjevih pesmi s srbsko, bosansko in bolgarsko tematiko (pesmi št. 3, 4, 5, 10 iz cikla Raja). Aškerc je začel pisati trohejski osmerec s cezuro po četrtem zlogu, po zgledu na rusko narodno pesem pa je uvedel anapest An9, An 10, An 12 (gl. njegov komentar v Aškerc 1896: 183). Anapest je v slovenski poeziji 19. stol. znan le iz priložnostnih zapisov An7 pri Vodniku (1806) in Jenku (1869), vendar se ta meter ni ohranil (njegova ritmična značilnost je pogosta, okoli 60 % tonizacija šibkega vzglasa); v moderni je An6/9 in An9 rabil le * Besedilo je bilo predstavljeno na 7. varSavski konferenci o primerjalni slovanski metriki septembra 1996. Pri delu sta mi pomagala Tomaž Sajovic in Marko Stabej, ki sta mi dala v računalnik pretipkane nekatere pesniSke zbirke, ter Viktor Sonjkin in Primož Jakopin, ki sta mi dala vsak svoj program za računsko analizo. Murn v dveh pesmih. V epskih in baladnih pesnitvah je Aškerc oživel polimetrijo -preplet dvo- in trizložnih meril v štirivstičnicah - ter heterometrijo (Pretnar 1988a). V naglasni četverec je po ruskem zgledu uvedel nerimano anapestoidno varianto z dvozložnim šibkim vzglasom (2 - 1/2 - 1/2 - 1/2 - 0).' Slovenska moderna se je v svojih vodilnih predstavnikih Ivanu Cankarju, Dra-gotinu Ketteju, Josipu Murnu in Otonu Župančiču sprva naslanjala na Aškerca (Cankarjeve epske pesnitve v T10, anapestoidni naglasni četverec), kmalu pa razvila svoj izraz, ki si ga je slovenska literarna veda zapomnila predvsem zaradi nastanka svobodnega verza. Ritmični slovar Frekvenca 1- do 8-zložnih besed (BE) in naglasnih enot (NE) v T8, J8 in JI 1 (predmet obravnave v Pretnar 1978, v zborniku Słowiąnska metryka porównawcza 1) se v moderni ni spremenila. Tako v moderni kot v 19. stol. zasedajo eno- in dvo-zložnice okoli 80 % vseh besed v tekstih. Ostanek zapolnijo predvsem trizložnice, opazne so še štirizložnice (2.51 % do 4.86 %), daljše besede pa so zelo redke. Vsi verzi (silabotonični, naglasni in svobodni) imajo krajše besede in naglasne enote (tj. manjšo aritmetično sredino in večji delež kratkih besed) kot proza, obenem pa ne-silabotonični verzi večinoma ne dosegajo skrajnosti silabotoničnih meril in se v tem smislu ne približujejo prozi. V tonizmu je dolžina besed obratno sorazmerna z dolžino verza (ker je v daljših verzih več klitik). Med večzložnimi BE prevladujejo paroksitonične. V slovarju naglasnih enot je največ dvo- in trizložnih NE (šest do sedem desetin teksta), najdaljši takti so osemzložni; delež dvo- do osemzložnih NE se manjša sorazmerno z dolžino NE (daljših je manj). Med sestavljenimi je skoraj povsod, ne glede na dolžino NE, več proklitiških. Pri tro- in večzložnih NE prevladujejo sredinsko naglašene. Nekaj sprememb doživi naglasni četverec (N4). Zmanjšala se je povprečna dolžina vrstice in povprečna dolžina šibkih položajev (od 1.66 zloga pri Levstiku in 1.58 pri Stritarju na 1.38 zloga pri Ketteju, Murnu in Župančiču), zato seje nekoliko spremenil tudi besedni repertoar: zvečalo se je število naglašenih enozložnic, število paroksitoničnih 2- in 3-zložnic pa je padlo (s + označujem naglašeni zlog, z - pa nenaglašenega): _Stritar_moderna 30.5 31.5 + 13.8 20.0 + - 26.5 21.3 -+ 11.8 11.5 + — 2.4 3.9 - + - 11.9 8.2 1 Naglasni verz je verz s stalnim ali predvidljivo spremenljivim Številom krepkih položajev (iktov), Šibki položaji pa so spremenljivi eno- ali dvozložni. Njegovo metrično shemo zapisujejo s Številkami, kjer je črtica - znak za 'krepki položaj', številka pa označuje število zlogov na šibkem položaju, npr. 1/2 pomeni 'eno- ali dvozložni šibki položaj'. kar je povezano s pogostejšo tonizacijio šibkih položajev z naglašenimi enozložni-cami in izgubo amfibrahizacije naglasnega četverca. Regularni silabotonizem METRIKA (gl. metrični repertoar v prilogi). Tradicionalni slovenski silabotonični verz je težil k izosilabizmu oz. regularni menjavi heterosilabičnih verzov ter k regularni rimi. Moderna pozna odstopanja od obeh tendenc. V liriki in epiki se blankverz razmhne z Aškerčevimi pesnitvami v T 10(4+6) ter z obrobnim nerimanim trohejskim osmercem T8 (Cankar: Helena 1, Ljubljanski zvon 1896, Murn: Oreh (rokopis), Rudolf Maister: Morje, Poezije 1904, Župančič: Jadra, Ljubljanski zvon 1910), jambskim desetercem/enajstercem J10/11 (Župančič: Vizija, 1908) in N4 (Cankar: Dunajski večeri 8, Erotika 1899; Župančič: Jožetu Bercetu v spomin, Ljubljanski zvon 1917). V sonetu se poleg tradicionalnega JI0/11 in J11 (izjema je Vrazov T10 (Domovina 1) in Stritarjev J12 (občasno v Dunajskih sonetih)) pri Ketteju pojavi še daktilski deseterec, enajsterec in dvanajsterec D10/11, D11/12 in amfibraški de-veterec/dvanajsterec Amf9/12, pri Murnu pa 9- do 15-zložni jambski Sonet starčka (Ljubljanski zvon 1899). V lirski poeziji je Alojz Gradnik aktualiziral rabo ne-cezurnega T10 (V mraku, Ljubljanski zvon 1906, 1908 še Cankar v pesmi Bolnik), ki je bil v 19. stol. znan iz pesmi Simona Gregorčiča Moč ljubezni (Zvon 1877); cezurni T10 pa je Župančič uporabil celo v programski pesmi Moje barke (Čaša opojnosti 1899). Ostale spremembe kaže naslednja tabela (Ž-1899 itd. pomeni prvo, drugo in tretjo Župančičevo pesniško zbirko: Čaša opojnosti, Čez plan, Samogovori): Tabela 1 : Delež posameznih metrov v 19. stoletju in moderni (v %) 19. stoletje: Prešeren Levstik Jenko Stritar Gregorčič Aškerc razpon trohej 17.75 28.31 57.73 20.73 14.04 16.67 od 14 do 58 jamb 66.35 35.71 19.52 50.0 57.89 22.92 od 20 do 66 daktil 1.87 2.38 8.25 0 1.75 0 od 0 do 8 amfibrah 1.87 11.9 12.37 2.44 24.56 33.33 od 2 do 33 anapest ni polimetrija 10.4 od Odo 10 naglasni verz 4.67 23.81 2.06 26.83 1.75 16.67 od 2 do 27 moderna: Kette Murn Ž-1899 Ž-1904 Ž-1908 skupaj razpon trohej 17.3 36.2 19.1 28.4 12.8 22.7 od 13 do 36 jamb 43.9 31.9 38.2 19.4 48.9 37.4 od 19 do 44 daktil 9.8 1.1 7.3 2.9 2.1 5.6 od 1 do 10 amfibrah 11.6 9.6 4.4 4.5 0 7.8 od Odo 12 anapest 0 2.1 0 0 0 0.45 od 0 do 2 polimetrija 2.9 0 2.9 4.5 10.6 3.3 od 0 do 11 naglasni in svobodni verz 15.0 18.1 27.9 41.8 21.3 22.3 od 15 do 42 Razlike: raba jamba in troheja je padla, daktila rahlo zrastla, amfibraha pa zelo padla; pojavita se dve anapestni pesmi, najbolj pa je opazen porast polimetrije ter naglasnega in svobodnega verza. Polimetrija pri Župančiču narašča od prve do tretje zbirke. Raba naglasnega (rimanega in nerimanega) verza raste in doseže vrh pri Župančiču leta 1904. Opazno seje zmanjšal delež tistih verznih oblik, ki so bile v drugi polovici 19. stoletja najpogostejše: troheja 7/8 z 11 % - 19 % na 1.5 % - 12.8 % jamba 8 z 2.5 % - 12.5 % na 0 % - 3 % jamba 8/9 z 2 % -4 % oz. 19 % - 34 % na 0 % - 5.3 % Regularni silabotonični verz slovenske poezije 19. in začetka 20. stoletja je redko izosilabičen; pogosto se v pesmi prepletata istostopična verza z različno klavzulo (npr. T7/8), lahko se prepletata dva ali več istostopičnih verzov (T6/8) ali pa oboje (T5/7/8). Tovrstnih kombinacij meril ima moderna več kot 19. stoletje: 19. stol. moderna vsota trohejskih meril: 16 31 -"- jambskih -"- 21 25 -"- daktilskih -"- 9 14 -"- amfibraških -"- 12 10 -"- naglasnih -"- 5 10 Skupaj 63 90 RITMIKA (J8, JI 1, T8). V nasprotju z metričnim repertoarjem je ritmična zgradba silabotoničnih meril stabilna: zanjo veljajo sorodne ugotovitve kot za 19. stoletje: 1. Verzov s stoprocentno realiziranimi ikti je manj kot četrtina. 2. Stabilizacija in visoka naglašenost prvega krepkega položaja v jambskem os-mercu (91.28 %), tj. verzu z moško klavzulo, ter zadnjega krepkega položaja v tro-hejskem osmercu (96.46 %) in jambskem enajstercu (99.74), tj. verzoma z žensko klavzulo. 3. Visoka naglašenost prvega šibkega položaja v obeh jambskih merilih, ki jo skoraj izključno ustvarjajo naglašene enozložnice. 4. Realizacija iktov v trohejskem osmercu in jambskem enajstercu kaže regresivno disimilacijo, s čemer so v T8 pogosteje naglašeni sodi ikli (obenem je vsota I.+11. ikta enaka vsoti Ill.+IV.), v JI 1 pa lihi. J8 ne kaže teh pravilnosti (stopnja naglašenosti do IV. ikta pada), brez regresivne disimilacije je tudi T10. 5. Delež nemetričnih verzov glede na metrične raste obratno sorazmerno s številom realiziranih iktov (verz s polovico ali manj realiziranimi ikti bo imel tudi kakšen nemetrični naglas). 6. Pogosteje sta Ionizirana jambska verza (pri obeh cca. 29 % verzov, od tega z večzložnimi besedami le cca. 5.4 %) kot trohejski (13.8 % verzov, z večzložnicami 4.6 % verzov); večinoma tonizirajo enozložnice (372 vs. 104 oz. 78.15 % vseh toni-zacij). 7. Medbesedne in medtaktovne meje so pogostejše za nenaglašenim zlogom kakor pred nenaglašenim, kar je pogojeno s paroksitonično tendenco dvo in trizložnih besed. Postavljanje medbesednih mej za nenaglašene zloge dela trohejske verze stopične, jambske pa nestopične. 8. Cezure v J8 in J11 19. in začetka 20. stoletja ni; cezurni T8 je le pri Aškercu, drugod se javlja le tendenca po simetrični členitvi, v J8 pa tendenca po asimetrični za tretjim in petim zlogom, v J11 pa ni niti tendence. Ritmična posebnost je krajšanje in daljšanje vrstice za en nenaglašeni zlog ali stopico pri Murnu, redkeje pri Ketteju in Župančiču. Po Pretnarjevi (1979) analizi Murna se podaljšave dogajajo predvsem v vzglasu (v štiriiktnih trizložnih merilih s krepkim izglasom jih je 25.53 %, v tistih s šibkim izglasom pa 5.88 %, v triiktnih ustrezno 32.27 % in 19.14 %), v jedru pa redko (štiriiktna trizložna merila s krepkim izglasom 0.71 %, triiktna 0 %); krajšave (zaradi katerih se trizložna silabotonična merila zdijo podobna naglasnim) so bolj redke in zadevajo predvsem jedro (štiriiktna trizložna merila s krepkim izglasom 3.55 %, triiktna 4.10 %), redkeje vzglas (štiriiktniki s krepkim izglasom 1.42 %, triiktniki 0.46 %). Podaljševanje v vzglasu je regularen pojav v ljudski pesmi, kjer je anakruza lahko od nič do dvozložna (Vodušek 1968: 306). Tabela 2: Realizacija zlogovnih položajev pri Prešernu (Pretnar 1988b), drugi polovici 19. stol. (Pretnar 1978) in moderni (podatki za Prešernov J8 in vsa merila moderne so moji): _1 23456789 10 11 T8 Prešerna 56.4 5.6 80.8 1.4 1.8 1.9 100 0 T8 19. stol. 55.6 0.78 80.6 0.66 49.93 0.66 99.13 0 T8 moderne 70.4 5.2 83.7 5.5 55.7 4.2 96.5 0.6 J8 Prešerna 16.1 91.5 5.9 83.8 5.9 71.0 1.3 84.3 J8 19. stol. 3.2 85.1 0.5 69.9 0.3 58.8 0 78 J8 moderne 19.5 91.3 3.3 71.3 5.1 68.7 5.1 73.8 JI 1 Prešerna 13.2 84.3 4 71.2 3.7 76.8 5.4 59.4 1.2 99.8 0 JI 119. stol. 4.1 84.3 0.8 66.7 0.8 72.4 0.4 44.4 0.4 100 0 J11 moderne 17.5 82.9 3.7 71.8 4.5 77.1 6.32 55.4 2.2 99.7 0.1 I regularni silabotonizem Prepletanje verzov različnih dolžin v nepredvidljivem zaporedju se v slovenski verzifikaciji veže s predvsem silabotonizmom. Po Pretnarjevih podatkih (1988a) so v 19. stoletju iregularni verzi redki in zadevajo le jambe. Pretnarje registriral raznostopne jambe pri Levstiku (1854) in Gregorčiču (1882): 3.5 % in 12 % pesmi. Če je pri Levstiku vezan na puščice, je pri Gregorčiču že v nesatirični poeziji, v daljših stihičnih pesmih: O nevihti, Človeka nikar, Soči, Pozabljenim, Oljki. V 19. stol. je izraziti iregularni verz redek; večina Gregorčičevih (Poezije I, 1882) iregularnih jambov sledi enemu merilu (J8/9), vmes se občasno pojavljajo krajše vrstice. Prepletajo se predvsem merila, ki jih je formirala tradicija (J6, J7, J8, J9). Mešanje raznozložnih vrstic ni povsem poljubno (čeprav ni ponovljivo), ker ga določajo zaporedne ali oklepajoče rime (Soči: J 89896 878876 998878876 98988888 99998989 itd). Gre torej za tip z majhnim zlogovnim razponom, eno od meril pa tvori dolge nize vrstic (Pszczołowska 1987: 7-8). Že pred nastopom moderne je Gregorčič razširil repertoar iregularnega verza na amfibrah (Poezije II, 1888, še več gaje v Poezijah III, 1902, kjer obsega 17 % repertoarja, iregularnih jambov pa je 43 %). Iregularni amfibrah z razponom od 3 do 13 zlogov2 so uporabljali Murn, Kette, Župančič ter pozneje Alojz Gradnik (Padajoče zvezde, 1916). Kettejeva, Murnova in Župančičeva poezija je prinesla še iregularni trohej (Kette: Za spomin 2) z razponom od 1 do 14 zlogov, ki ga najdemo tudi pri manj inovatorskih sodobnikih (Molè: Les šumi, T3-14 iz zbirke Tristitia ex Siberia, 1920), ter iregularni daktil (Kette: Novi akordi I). Aškerc je v svoji tretji pesniški knjigi, Nove poezije, eksperimentiral z iregu-larnim in povrhu nerimanim anapestom. Iregularni anapest je izjemen pojav, saj je že regularni anapest v slovenski poeziji zelo redek; v 19. stol. je anapestni en Vodnikov napis za mesece (»Je nadelana cesta, ne zajemajo pesta«) in ena pesem v Čbe-lici 1831. Anapest (An9/10, An 10/12) je vpeljal Aškerc v svoji drugi knjigi - Lirske in epske poezije - po ruskem zgledu (Aškerc 1896). V Novih poezijah je iregularni anapest v pesmih Luč iz neskončnosti, Izlet in Kako je molil sultan Akbar v svoji džamiji. V Izletu prevladuje An7, ob katerem se nepredvidljivo pojavljajo An6, An9 in An 10, v ostalih dveh pesmih ni prevladujoče dolžine, razpon pa je od 3 do 10 zlogov in od 3 do 13 zlogov. Razpon iregularnosti v moderni kaže naslednja tabela (v %): Tabela 3: Delež iregularnih verzov v moderni: Kette Murn Ž-1899 Ž-1904 Ž-1908 skupaj trohej 2.9 4.3 4.4 4.5 4.3 jamb 3.5 8.5 4.4 5.0 6.4 5.3 daktil 1.2 0.4 amfibrah 3.5 6.4 1.5 2.9 (čista tonika 4.1 9.6 2.9 20.9 11.1 8.5) Skupaj 15 28.7 13.2 30.4 17.5 21.4 (Delež neregularnih verzov v prvi Župančičevi zbirki je sorazmerno majhen in sicer na račun svobodnih verzov, ki jih je tam največ - 6 pesmi.) 2 Iregularna trizložna merila so bila do tedaj redka (Gregorčičeva Svetišče Amf 6/9/11/12), ker so bila v 19. stoletju trizložna merila nasploh redka; obnovil jih je Aškerc. V iregularnem verzu moderne se ne prepletajo le tradicionalna merila, ampak so med njimi tudi zelo dolge vrstice: npr. v Murnovi Hej, v kot s tem ne bi šel so 15-in 17-zložni jambi, ki jih v reprezentativnih zbirkah 19. stol ni (najdaljši je J13 Prešernovih Puščic): zlogi ikti Hej, v kot s tem ne bi šel ! Kdor misli to, naj v pot mi stopi; 15 7 izginila vsa živa bitja tudi niso o potopi, 17 8 predvsem pa ribe ne, 6 3 in nekaj še mi drago je na sveti. 11 5 To pa, ko Noe v deske, hočem jaz v srce zapreti, 15 7 da rešim in ohranim je! 8 4 Res raznoliko dâ na svetu se živeti, 13 6 najlepše pa, če se zaprè. 8 4 Iregularni amfibrah pa nastaja tudi z lomljenjem regularnih amfibraških vrstic (Aml"9/11), npr. v Kettejevi Na trgu (Poezije 1900), kjer so štirje kratki verzi nastali iz Amf 11 : Noč trudna molči, nezamudna beži črez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku mirnó, na vodnjaku samó lih vetrc z vodoj poigrava. V 19. stol. sta se v iregularnem jambu verzna in stavčna členitev večinoma ujemali . Vrstica je ustrezala bodisi stavku (»Tvoj tek je živ in je legak,/ kot hod deklet s planine«; Gregorčič: Soči) ali besedni zvezi (»Nebo mu prošnje te ne čuje;/ vihar strašan čez drn in strn grmé prihruje,/ ledeno zrnje v setve vsuje/ oblak teman -/ končanje cvet in sad obran -/ gorjé!«; Gregorčič: O nevihti). V moderni začneta stavčna in verzna členitev divergirati, verzne meje padajo večkrat tudi na šibko skladenjsko mejo (na meje besednih zvez, torej znotraj stavčnih in povednih mej): Nad mestom belim dremlje težek, oblačen dan, po ulicah se opotekam jaz, obupa pijan. v ograjku varnem na zelenem homci! V srebrno čašico svetlobo zlato si stregla ob žarečem sonci. Ti verovala si v nebeški raj in v njega blaženost, v njega sijaj, nekdaj, nekdaj... A zdaj, a zdaj... Nad mestom belim dremlje težek, oblačen dan, po ulicah se opotekam jaz, obupa pijan ...) (Župančič: Nad mestom belim, 1898) ali celo znotraj nje in s tem tvorijo nekakšen antisintaktični verz: »Še en poljub v slovo! Pečat na pismo/ ljubezni najine. Tako ... In zdaj -«, Zupančič: V slovo, 1904; »Nocoj/ zvenijo zvezde zopet kot nekdaj,/ zlatijo vale, čez tihotni gaj/ gredo -postoj,«; Zupančič: Umetnik in ženska, 1908); »Se v tvojem strupu teče moja kri,/ še gnile rane so. Zastonj bil lek/je vsak je in zastonj ves beg/ pred tabo, ki poza-biti te moč mi ni«, Gradnik: Pomlad, 1916). Verzna inovacija moderne je nerimani iregularni jamb (Murn: Zima, 1900; Župančič: Vrt mojih sanj je ležal pred menoj, 1899). Iregualrni jamb Murnove pesmi Zima (v prvi izdaji brez naslova, označena z ***) s pogostimi neujemanji v skladenjskem in verznem členjenju, ki pa ga ne krepi rima, ter krajšanjem vzglasnih in daljšanjem jedrnih šibkih intervalov (Pretnar 1979) je skrajna stopnja iregular-nosti silabotoničnih meril v moderni: Prešla pomlad, po bliskovo prešlo poletje in sveti Mihael. Po polju so pospravljeni sadovi, listje je požoltelo, trava orjavela, po brdih breze žalostno blešče. Višje nad njimi bori in smereke kot lovci mi zeleni čakajo. Namočena od ranega dežja je pot. Iznad vode in črne prsti tam in travnikov dviguje se sopar. Na desni je smerečje, na levi gorska pot, rujava, skrita, ko lisičja dlaka. Tod hodimo vrhovci. Tiho vse življenje in tih naš običaj. Pride poletje, žge in peče, pride jesen, zapre čebele, in pride zima, oddahne si in zapre duri naše. Tam v zgornjici odpre si skrinjo, poišče sukna si in kril volnenih in plavih toplih rut in nogavic; obutev vz.ame novo si, podšito z jarcem, kolovrat, par janjčjih rokavic in kožuh bel, kratek in ustrojen, z rožami. Nato pregleda kašče... na pod nabije jazbeca in čuka, nabrusi še sekiro si, zaneti ogenj in zagodrnja... Tam v mraku pa po snegu zadiši. (Murn: Zima, 1900) Porast iregularnih oblik v vseh silabotoničnih merilih (razen anapesta, ki se od Vodnika naprej skoraj ni uporabljal), porast toničnega verza, predvsem iregu-larnega, porast polimetrije, skratka delež verzov, ki niso regularni silabotonizem, je v pesniških zbirkah moderne takle: Kette Murn Ž-1899 Ž-1904 Ž-1908 skupaj 28.9 37.2 43.1 56.7 38.6 40.1 (Pregled repertoarja po verzih in ne po pesmih bi verjetno dal še nekoliko višje številke. Ena od značilnosti poezije moderne so namreč tudi relativno dolge pesmi, spesnjene v novih oblikah.) Tonizem (nagiasni verz)3 Tri- in štirinaglasni verz, ki ima v 19. stol. amfibrahoidno in daktiloidno obliko, se v moderni rahlja na ta način, da realizira manj iktov, ima krajše mediktne intervale, lahko je nerimni, neregularno se začnejo mešati vrstice podobne dolžine: 2- in 3-naglasne ter 3- in 4-naglasne. Pojavijo se nove variante z 2-zložnim šibkim vzgla-som in take z 0- do 3-zložnim šibkim položajem (taktovik): 0/3 - 1/3 - 0/3 - 1/3 -0/2, ki pa je v moderni redek: O Damijan, Damijan, ne bódi vèndar preveč bolan. Pošljem rajši ti vinca pit, da potolažim soseda te skozi zid. Meni ni tudi nič kaj lahkó, pa da bi skoro mi že bilo! Takrat potrkam, Damijan, ti na zid, takrat bom mandeljnov in življenja sit. (Murn: Balada, 1900) Ta tip verza (Murn, Župančič, Radivoj Peterlin-Petruška) je verjetno nastal v slavjanofilskem razpoloženju tega časa pod vplivom ruskih narodnih pesmi (Petruška jih je slišal na svojih potovanjih po Rusiji in Ukrajini, jih prevajal iz objavil v zbirki Slavjanska lira, 1904.) V prvi polovici 19. stoletja so se s Prešernom ustalile tele variante N4: varianta A 1-1/2-1/2-1/2-0 varianta C 0-1/2-1/2-1/2-0. Te so se do moderne spremenile le v smeri alternirajočega 0/1 izglasja (večina Stritarjevih N4). Izjema je Stritarjeva rokopisna Bela ruta (ok. 1868) s spremen- 3 Izraza »tonizem« in »nagiasni verz« sta sinonima; »tonizem« ponavadi rabim za imenovanje sistema, »nagiasni verz« pa za elemente sistema. ljivim O- ali 1-zložnim šibkim vzglasom in 1-, 2-, redko 3-zložnim mediktnim intervalom. Stritarje v zbirki Pesmi 1869 uporabljal štiri metrične variante N4: A) 1 - 1/2-1/2-1/2-0 B) 1-1/2-1/2-1/2-1 C) 0- 1/2-1/2- 1/2-0 Č) 0- 1/2-1/2- 1/2- 1 Tipa A in B imenujem amfibrahoidna, tipa C in Č pa daktiloidna. Tipa A in C sta prešernovska, tip B in Č pa je uporabil Fran Levstik v Pesmih 1854. Stritarje uporbljal te variante v čisti obliki ali v kombinacijah. V čisti obliki je uporabljal tipe A (Nočna sodba), B (Koprive 1) in C (Milo se meni srce topi), Č pa samo v kombinaciji s C. Najpogostejša pa je kombinacija A z B (Cuj ostra burja po polju brije). Tako kot že Prešeren in Levstik tudi Stritar nikoli ne kombinira amfi-brahoidnih naglasnih meril z daktiloidnimi (v slovenski poeziji 19. stol. je redek tudi preplet amfibraških in daktilskih silabotoničnih meril: omejen je na drugi zbornik poezij Kranjska čbelica 1831 ter na Jenkovo nezbrano pesništvo (Pretnar 1988b)). Anton Aškerc je v letih 1893 in 1895 ta repertoar meril razširil še z anapestoidno varianto (Aškerc: Afanasij Sjemjonovič; Cankar, Dunajski večeri 3): D 2-1/2-1/2-1/2-0 moderna pa z varianto E 0/2 - 1/2 - 1/2 - 1/2 - 0/1 (Petruška: Jaz pojdem po svetu; 1912) in E' 0/2-1/2-1/2-1/2-0/2 in F 0/3-1/3-0/3-1/3-0/2 Z nerimano anapestoidno varianto D je, kot že rečeno, Aškerc v slovensko poezijo prenašal ritem ruske narodne pesmi. Zlogovni obseg N4 se od Levstika (1854) do moderne krajša: Tabela 4: Število 7 do 12 zložnih verzov v N4 7 8 9 10 11 12 povpr. dol. Levstik 0.4 6.1 34.0 46.6 13.0 10.66 Stritar 1.4 16.3 40.0 33.9 12.4 10.32 Aškerc 23.3 52.5 24.2 11.0 Kette 19.8 23.8 29.7 24.7 2.0 9.65 Murn 5.0 15.0 31.7 31.7 10.0 6.7 9.47 Župančič 26.5 23.5 32.3 14.0 3.7 9.45 moderna skupaj 1.0 21.9 25.2 31.3 16.8 3.7 9.52 Ker se je verz skrajšal kljub temu, da se je povečal razpon šibkih položajev (0 do 3 zlogi), se je morala skrajšati povprečna dolžina 2., 3. in 4. šibkega položaja, in sicer z 1.67 zloga v amflbrahoidnem in 1.79 v daktiloidnem Stritarjevem N4 na 1.50 v moderni (v vseh tipih skupaj). Obseg šibkih položajev v N4 od Prešerna do moderne je: pri Prešernu 0-1.92- 1.38- 1.29-0 1 - 1.78- 1.49- 1.54-0 pri Stritarju v amfibrahoidnem tipu 1 - 1.80- 1.55 - 1.66-(0 ali 1) v daktiloidnem 0- 1.80- 1.84- 1.73-(0 ali 1) v moderni 0.85- 1.52- 1.53- 1.45-0.14. Številke nam povejo povprečni zlogovni obseg šibkih položajev. Zadnji šibki položaj je v oklepaju zato, ker je klavzula zaradi rime vedno predvidljiva, 0 ali 1 zložna; njen povprečni obseg pa nam vendarle nekaj pove - namreč pogostost ženske ali moške rime. Amfibrahoidni tip je tako v 19. stol. kot v moderni lahko toniziran z eno-zložnico; v moderni je tonizacij več (29.4 % verzov, največkrat - 89 % vseh toni-zacij - z enozložnico). Atonizacija zadeva vse štiri krepke položaje (ikte) in je v moderni pogostejša kot v 19. stoletju (Prešeren, Stritar): Tabela 5: Realizacija krepkih položajev v N4 19. stoletja (Stritarjev 1-1/2-1/2-1/2-0/1 tip) in moderni: ikt I 11 III IV Stritar 95.57 94.01 92.71 98.70 Kette, Murn, Župančič 94.65 88.96 86.29 84.28 V variantah C in Č se atonizira predvsem prvi šibki položaj (tako kot v silabotonizmu). V slovenski silabotonični poeziji se oksitonične klavzule pogosto atonizirajo, v dvozložnih merilih pogosteje kot v trizložnih. Nasplošno je slovenska moška rima podložna atonizaciji že od razsvetljenstva naprej (Merhar 1966; Pretnar 1988a). Enako velja za N4 z oksitonično klavzulo: v skladu z rahljanjem metrične norme v moderni je njena atonizacija pogostejša kot v 19. stol. in pri Prešernu (12.46 %; Pretnar 1988a). Povzetek Silabotonični in tonični verz moderne imata tele izrazite lastnosti: 1. Regularni silabotonizem: V sonetu se pojavi 10-, 11- in 12-zložni daktil, 9- in 12-zložni amfibrah (Kette) in 9- do 15-zložni jamb (Murn), 10-zložni trohej brez cezure se rabi tudi v liriki, cezurni pa v programskih pesmih. V eni pesmi se lahko prepleta mnogo različno dolgih verzov istega metra, povečala pa se je tudi polimetrija. Na splošno se je delež tradicionalnih metrov in meril - jamba (predvsem J8/9), troheja (predvsem T7/8) in amfibraha (predvsem Amf5/6 in Amf8/9) zmanjšal na račun iregularnega verza, čiste tonike in svobodnega verza. V nasprotju z metriko se ritmika ni opazno spremenila; posebnost je krajšanje in daljšanje vrstice za en nenaglašeni zlog ali stopo pri Murnu, redkeje pri Zupančiču. 2. Iregularni silabotonizem: Doslej prevladujočemu iregularnemu jambu in am-fibrahu se pridružijo še iregularni trohej, daktil in anapest, slednji le pri Aškercu. Poleg tipa z majhno zlogovno variabilnostjo in prepletanjem standardnih meril (npr. 6- do 9-zložni jamb) se uveljavi tip z velikim zlogovnim razponom in dolgimi vrsticami, ki se kot samostojno merilo dotlej niso pojavljale (npr. 15-, 17- in 19-zložni jamb). Spremeni se tudi skladnja: dotlej sta skladenjska in verzna členitev konver-girali, v moderni pa so neujemanja pogostejša. Pojavi se nerimani iregularni jamb s pogostimi neujemanji med skladenjsko in verzno členitvijo (Murnova Zima). 3. Naglasni verz: Pojavi se nerimani naglasni četverec (N4), ponovno tudi naglasni verz z več kot 2-zložnim šibkim položajem (t. i. taktovik), ki ga v 19. stol ni bilo, že Aškerc je uvedel N4 z 2-zložnim šibkim vzglasom, modernisti pa N4 s pre-menljivim 0- do 2-zložnim šibkim vzglasom (izguba daktiloidnosti in amfibrahoid-nosti). Zlogovni obseg N4 se je v povprečju skrajšal; povečala se je atonizacija krepkih položajev, posebej zadnjega. Dodatek: Metrični repertoar moderne merilo Kette Murn A B C A/C VSI abs. % abs. % abs. % abs. % abs. % abs. % abs. % TROHEJ 30 17,34 34 36,17 13 19,12 19 28,36 6 12,77 38 20,88 102 22,72 3,5 1 1,06 1 0,22 3,5,7,8 1 1,49 1 0,55 1 0,22 3,6 1 1,47 1 0,55 1 0,22 3,8 1 1,49 t 1 0,55 1 0,22 3,10 1 1,49 1 0,55 1 0,22 4,6 1 0,58 1 0,22 4,6,8 1 1,47 1 0,55 1 0,22 5 1 1,06 1 1,47 1 0,55 2 0,45 5,6 1 0,58 1 1,06 • 2 0,45 5,6,8 1 1,06 1 0,22 5,6,7,8 2 1,16 2 0,45 5,7 1 0,58 1 1,49 1 0,55 2 0,45 5,7,8 1 0,58 1 1,06 1 1,47 1 0,55 3 0,67 5,10 1 1,49 1 0,55 1 0,22 5,8 1 1,47 2 2,99 3 1,65 3 0,67 6 2 1,16 1 1,49 1 0,55 3 0,67 6,7 4 4,26 4 0,89 6,8 4 2,31 1 1,06 5 1,11 6,8,10 1 1,06 1 0,22 6,10 1 1,47 1 0,55 1 0,22 merilo Kette abs. % Murn abs. % A abs. % B abs. % C abs. % A/C abs. % VSI abs. % 6,12,16 1 0,58 1 0,22 7 1 0,58 2 2,13 1 1,49 1 0,55 4 0,89 7,8 4 2,31 12 12,77 1 1,47 2 2,99 2 4,26 5 2,75 21 4,68 7,8,9 1 1,06 1 0,22 7,10 1 0,58 1 1,06 2 0,45 7,12,15 1 0,58 1 0,22 8 3 1,73 2 2,13 2 2,94 4 5,97 3 6,38 9 4,95 14 3,12 8,9 1 2,13 1 0,55 1 0,22 9,10 1 1,49 1 0,55 1 0,22 9,12 1 1,06 1 0,22 10 1 0,58 1 1,47 1 0,55 2 0,45 12,14,16 1 0,58 1 0,22 iregul trohej (1-14) 5 2,89 4 4,26 3 4,41 3 4,48 6 3,30 15 3,34 JAMB 76 43,93 30 31,91 26 38,24 13 19,40 23 48,94 61 33,52 168 37,42 2,8 1 0,58 1 0,22 3,5,7,8 1 2,13 1 0,55 1 0,22 3,8 1 1,06 1 0,22 4 1 0,58 1 1,47 1 0,55 2 0,45 4,6,8 1 1,06 1 0,22 4,8 1 1,47 1 2,13 2 1,10 2 0,45 4,10 2 2,12 2 0,45 4,11 1 2,13 1 0,55 1 0,22 5,7 6 8,82 6 3,30 6 1,34 5,8 1 0,58 1 1,47 1 0,55 2 0,45 6,7 1 0,58 2 2,13 1 1,49 1 0,55 4 0,89 6,7,8 1 0,58 1 1,06 2 0,45 6,8 1 0,58 3 3,19 1 1,47 1 0,55 5 1,11 6,8,11 1 0,58 1 0,22 6,10,11 1 1,49 1 0,55 1 0,22 7 1 0,58 1 0,22 7,8 5 5,32 2 2,94 1 2,13 3 1,65 8 1,78 8 4 2,31 2 2,94 1 2,13 3 1,65 7 1,56 8,9 1 0,58 5 5,32 1 2,13 1 0,55 7 1,56 8,11 1 1,06 1 1,47 1 0,55 2 0,45 10 3 1,73 3 4,41 1 1,49 1 2,13 4 2,20 8 1,78 10,11 38 21,97 1 1,06 3 4,41 5 7,46 12 25,53 20 10,99 59 13,14 10-12 2 1,16 2 0,45 11 13 7,51 2 2,94 1 2,13 3 1,65 16 3,56 13 1 0,58 1 0,22 iregular jamb (2-19) 6 3,47 8 8,51 3 4,41 4 5,97 3 6,38 11 6,04 24 5,35 DAKTIL 17 9,83 1 1,06 5 7,35 1 1,49 1 2,13 7 3,85 25 5,57 3,11,14 1 0,58 1 0,22 4,5,6 1 0,58 1 0,22 4,6,8 1 1,47 1 0,55 1 0,22 4,8,9 1 2,13 1 0,55 1 0,22 4,10,11 1 0,58 1 0,22 merilo Kette Murn A B C A/C VSI abs. % abs. % abs. % abs. % abs. % abs. % abs. % 5 1 0,58 2 2,94 2 1,10 3 0,67 5+5/4 1 1,49 1 0,55 0,22 5,6 1 1,47 1 1,47 1 0,55 2 0,45 5,7 1 0,58 1 0,22 5,8 1 1,47 1 0,55 1 0,22 7,8 1 1,06 1 0,22 10 sonet 1 0,58 1 0,22 10,11 sonet 4 2,31 0,89 10,11 1 0,58 1 0,22 11,12 sonet 1 0,58 1 0,22 12,15 1 0,58 1 0,22 14,15 1 1,49 1 0,55 1 0,22 15-18 1 0,58 1 0,22 irr. daktil (7-12) 2 1,16 2 0,45 AMFIBRAH 20 11,56 9 9,57 3 4,41 3 4,48 6 3,30 35 7,80 2,5,11 1 1,49 1 0,22 4,5,11 1 0,58 1 0,22 3+2,9 1 0,58 1 0,22 5 1 0,58 1 0,22 5,6 1 1,47 1 0,55 1 0,22 5,9 1 8 0,58 1 1,47 1 1 1,49 1,49 2 1 1,10 0,55 1 0,67 0,22 8,9 3 1,73 2 2,13 1,11 8,11 1 1,06 1 0,22 9 1 0,58 1 0,22 9,11 4 2,31 0,89 9,11,12 1 0,58 1 0,22 9,12 soneti 0,58 1 0,22 12 1 1,06 1 0,22 ir. amf (3-13) 6 3,47 6 6,38 1 1,47 t 1 0,55 13 2,90 ANAPEST 2 2,13 0,45 6,9 1 1,06 1 0,22 9 1 1,06 1 0,22 NAGLASNI VERZ 26 15,03 17 18,09 19 27,94 28 41,79 10 • 21,28 57 31,32 100 22,27 1,2,4 1 0,58 1 0,22 1,3 1 0,58 1 0,22 1,5 1 1,06 1 0,22 2 1 1,49 1 0,55 1 0,22 2,3 4 2,31 1 1,06 1 1,47 1 1,49 1 2,13 3 1,65 8 1,78 2,3,4 1 0,58 1 1,47 1 0,55 2 0,44 2,4 1 0,58 1 1,47 1 0,55 2 0,45 3 6 3,47 1 1,06 1 1,47 1 1,49 1 2,13 3 1,65 10 2,23 3,4 6 3,47 2 2,13 2 2,94 2 2,99 4 2,20 12 2,67 4 3 3,19 1 1,47 1 1,49 2 4,26 4 2,20 7 1,56 ČT in SV 7 4,05 9 9,57 12 17,65 21 31,34 7 14,89 40 21,98 56 12,47 merilo Kette Murn A B C A/C VSI abs. % abs. % abs. % abs. % abs. % abs. % abs. % RAZLIČNA MERILA 5 2,89 2 2,94 3 4,48 5 10,64 10 5,49 15 3,34 T3,7,8/ N3 1 1,47 1 0,55 1 0,22 T3,4,7,8/A6 1 0,58 1 0,22 T4/D8-10 1 2,13 1 0,55 1 0,22 T7/J7 1 0,58 1 0,22 T7/D5 1 0,58 1 0,22 T8/D5-7 1 0,58 1 1,49 1 0,55 2 0,45 D5/N3 1 1,47 1 0,55 1 0,22 A11/N4 1 2,13 1 0,55 1 0,22 J4/ D6,7 1 2,13 1 0,55 1 0,22 J4/Amf10-12 1 2,13 1 0,55 1 0,22 J4.6/N4 1 2,13 1 0,55 1 0,22 J7/A11 1 0,58 1 0,22 J8/A6.9 1 1,49 1 0,55 1 0,22 A8/N2 1 1,49 1 0,55 1 0,22 Legenda: A Župančič: Čaša opojnosti B Župančič: Čez plan C Župančič: Samogovori A/C vse tri Župančičeve zbirke SV in ČT svobodni verz in čista tonika Številke v rubriki »merilo« pomenijo dolžino verza v zlogih, npr. »trohej 3,5« pomeni 'regularen preplet 3- in 5-zložnih trohejskih vrstic'. Literatura Anton AŠKERC, 1896: »Velikorusskija narodnyja pjesni«; A. N. Sobolevskij, Peterburg 1895. Ljubljanski zvon 1896. Mihail leonov1č Gasparov, 1988: Očerk istoriji russkogo stiha. Moskva: Nauka. Boris Merhar, 1966: Še kaj o slovenski rimi. Jezik in slovstvo XI/4, 5, 7, 8. Tone Pretnar, 1979/80: Metrične osnove Murnovega verza. Jezik in slovstvo 25/6. 165-170. — 1978: Slovenski verz. Słowiańska metryka porównawcza I. Słownik rytmiczny i sposobi jego korzistania. Warszawa: IBL/PAN, Ossolineum. — I988a: O repertoarju in »pomenu« verznih oblik v slovenskem pesništvu druge polovice devetnajstega stoletja. Słowiańska metryka porównawcza III: Semantyka form wierszowych. Warszawa: IBL/PAN. — 1988b: Mickiewicz i Prešeren. Ze studiów nad polskim i słoweńskim wierszem romanty- cznym. Disertacija na IBL PAN v Varšavi. Lucyila Pszczołowska, 1987: Wiersz nieregularny. Wrocław, Warszawa ... : IBL/PAN, Ossolineum. Valeus VoduŠEK, 1965: Anakraza v slovenski ljudski pesmi. Zbornik XII. kongresa jugoslovanskih folkloristov. Celje. Summary Syllabotonic and accentual verse of the Slovene »moderna« (fin-de-siècle) have the following distinctive features: (1) Regular syllabotonic verse: The sonnet features the ten- eleven- and twelve-syllable dactyl, nine- and twelve-syllable amphibrach (Kette), and nine- to fifteen-syllable iamb (Murn). The ten-syllable trochee without caesura is employed in lyric poetry; the same verse with caesura is employed in programmatic poems. The use of polimeter increases. Generally the share of traditional metric forms - iamb (particularly 18/9), trochee (particularly T7/8), and amphibrach (particularly Amph 5/6 and Amph 8/9) decreased due to the irregular verse, strict-stress meter and free verse. Unlike the meter, the rhythm did not undergo notable changes; a peculiarity is a line reduced or increased by one unaccented syllable or by one foot in Murn's and, less frequently, Župančič's poetry. (2) Irregular syllabotonics: Irregular trochee and anapest (the latter only in ASkerc's poetry) are added to the irregular iamb and amphibrach, which had been prevalent to that point. Besides the type with small syllabic variation and a combination of standard meters (e.g., six- to nine-syllable iamb) the type with large syllabic span and long lines (e.g., fifteen-and seventeen-syllable iamb), which had not appeared as independent meter before, becomes common. The syntax is changed as well: previously, the syntactic and verse boundaries had corresponded, whereas in the »moderna« the disagreement between them is more common. A non-rhymed irregular iamb with frequent disagreement between syntactic and verse divisions emerges (Murn: Zima). (3) Accentual verse: The non-rhymed accentual four-foot verse emerges (A4) as well as accentual verse with more than two-syllable weak position (the so called »taktovik«, absent in the 19th c.); Aškerc introduced A4 with two- syllable weak initial position, »moderna« poets introduced A4 with alternating zero- to two-syllable weak initial position (loss of dactylic and amphibrachic character). On average, A4 syllable span was shortened, while atonicization of ictuses, particularly the last one, increased.