POSTANA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK Leto XV, Štev. 64 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25—67 Id 2S—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, torek 18. msrca 1941 naročnina na mesec Prcleman v opravi ali 00 ooitl M din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. postni čekovni paCun; n.«* Cena din 1*— OSLO f L. 6lasgovv/~~ Dublin nanchcsrerzz^ IRSKA a Birmingham -^LONDON Portsmouth Nantes Pred bitko za Atlantik Admiral Sl a e d e r: »Anglija ne more nadoknaditi svojih izgub na morju" — Prvi lord angleške admiralitete Aleksander: „Naše 5 DANSKAČ izgube so velike, vendar ne odločilne. Sproti jih nadomeščamo" o=KJOBENMAj Vesti o anglo-ameriškfh načrtih v Dakarju, na Azorih, ob obali \ Portugalske in njenih koEonij otterdam NJEM £ '^Ko In s) \Frankfur. r* )• *?LUXEMBURG 03'©PARIŠ '^“7 '-St.rassbouVg^j/ __ RIM, 18. marca. UP. Pozornost v mednarodnem svetu je zbudila vest italijanskega lista »Resta del Carlina«, ki v poročilu iz Lisboe ugotavlja, da namerava Anglija pritisniti na portugalsko vlado, da pod določenimi jamstvi stavi na razpolago nekatere baze na portugalski obali za oporišča angleški vojni mornarici. Portugalska vlada da se brani takšnih ukrepov, ker bi bila s tem kršena niena nevtralnost. Poročilo pravi, da upajo Angleži s pomočjo ameriškega vpliva doseči tako pri portugalski, kakor irski, vladi realizacijo svojih želj. Nekateri celo trde, da bodo Angleži v kratkem izkrcali svoje čete na portugalskih otokih Azorih ter na obalah portugalskih južnoafriških kolonij Angole ai JJ®°'‘-Unduli Addi. »MAKALE \ 1*620 3410 2220 ASSAB« V oSokota Raheira 3660 Zabiil MadgulJ^u. r, | Gum,j'irja£Jura Garzele • OboklE 7150 •SAMARA 4230 .. Magdala* r.,?atlefiuhW ,4joo ®Desie Gub<;i \ »Čakata # La&araV ° .MaVkos Moft Warof ^Fiče, rDŽIBUTTi *tZeila; »o. KOb nora vvarui - «• 3.300 Herec,V-»DlREDAUAVTŽP' " Ankober0 ADD!SABEBA Ana * •Turtura Hoger A/ .Gulufa 292o.Canka A ; • Urbarak ^joo Gorgora« 6$ ^-Laifo ^ »Rofico Dagabur 5as*banol> letala izvedla še en napad na britanske ladje na Sredozemskem morju. Vsa nemška letala so se vrnila nepoškodovana na svoja oporišča. ANGLEŠKA POROČILA KAHIRA, 18. marca. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne vojske javlja, da imperialna britska zastava spet vihra nad Berbero, prestolnico angleške Somalije. Mesto so bili zasedli Italijani takoj im) vstopu v vojno. Angleške čete so zasedle zdaj mesto s sodelovanjem suhozemnih, pomorskih in letalskih sil. Čete so prišle po morju. Italijanske obalne baterije so jih nekaj časa obstreljevale, ogenj iz bojnih ladij pa jih je prisilil k molku. Angleži so se nato izkrcali in ujeli nekaj sto ujetnikov. Število teh se bo še povečalo. Angleške izgube so bile majhne. (Berbera je zelo važno strateško mesto ob vhodu v Rdeče morje in šteje nad 20.000 prebivalcev.) LONDON. 18. marca. Reuter. Letalsko poveljstvo vzhodne afriške vojske javlja, da so skupine angleških bombnikov napadle letališči Castel Benito in Makina v Tripolitaniji. kjer so uničile štiri bombnike na tleh, mnogo drugih pa poškodo- nih ladij, f» križark iu nekaj rušilcev, vale. V Eritreji so letala bombardirala Kljub mpčnenui protiletalskemu ognju iz topov vojnih ladij, sc je nemškim letalom posrečilo s torpedi zadeti obe sovražni bojni ladji, ki sta po eksploziji torpedov ostali nekaj časa zaviti v gost sovražne postojanke pri Kerenu in vojaške transporte na železnicah. V zadnjih dveh dneh so angleška letala uničila 18 sovražnih letal v Džarabubu, v Tripolisu. v Ca: tel Benitu in v Diredavi. Dvoje črn oblak dima. Poleg tega so nemška | angleških letal se ni vrnilo. manjših ladij. Oceanskim serijam podmornic po 750 ton, serijam za visoko morje s podmornicami po 500 ton se pridružuje zdaj novo orožje, »žepna podmornica« po 250 ton. General Hugh S. Johnson pravi v neki ameriški reviji, da žepna podmornica že poplača stroške svoje gradnje s tem, če potopi le eno 5000 tonsko ladjo. ANGLEŠKE PRIPRAVE Angleži npaovedujejo, da bodo njih konvoje v pomladmi pomorski ofenzivi podmornic Spremljala vojaška vodna letala z velikim akcijskjm radijem. Ena skupina teh letal je »Sunderland«, težka 22 ton. Letala »majo 2 topa, 10 strojnic ‘n 10 ljudi posadke. Te bodo spremljali novi modeli letal tipe »Catilina«, »Martin 162« in »Consolidated 31«. Ti bodo prežali na sovražna izvidniška letala, vsi skupaj pa bodo skušali odkriti sovražne podmornice in njih manevriranje. Napoveduje se tedaj orjaška bitka za Atlantik. Nemčija kakor Velika Britanija bosta vložili vanjo vse svoje Izkušnje In dognanja preteklih In sedanje vojne. Angleški maksimum ladjedelnic, 2,000.000 ton nov/h ladij na leto, bo moral najti nadomestila, London stavi vse upe v ameriške arsenale. Smrt TITULESCA V Cannesu, v južni Franclji, je sinoči umrl romunski državnik Nikolaj Titu-lescu. Z njegovo smrtjo je ugasnilo burno življenje markantnega evropskega diplomata, ki se je zadnja leta zaradi bo* lezni in evropskih dogodkov umaknil v zatišje, kjer ga je do konea izglodala neozdravljiva jetika. Nikolaj Titulescu, rojen 1883 v Crajovl v Romuniji, je pričel svojo življenjsko kariero 1905 kot univ. profesor civilnega prava v Bukarešti. Po končani svetovni vojni se je kot mož široke politične razgledanosti in naprednih stremljenj vrgel v politiko ter že v prvem naskoku zasedel v povojni romunski politiki važna mesta. V letih 1917 in 1920-22 je bil finančni minister. Posebno vidno je bilo njegovo sodelovanje v mirovnih pogajanjih 1919-20 v St. Germainu in Triano-nu, kjer je kot zastopnik Romunije storil svoji domovini neprecenljive usluge. Po letu 1920 je bil vsa leta zastopnik Romunije v Zvezi narodov, kjer je med svetovnimi diplomati užival največji ugled ter bil večkrat predsednik raznih komisij in zasedanj. Precej let je bil pokojni Titulescu tudi romunski poslanik v Londo- - '"V V '•>'» ... 3 eri položaju ha jugovzhodu Mnerje giede vest! e novih angleških tikrcavanfih v Grčiji — Nemčšja sklepa se po kastnih obvestilih — Poudarek odličnih pri]stenskih odnošajev do Jugoslavije Darian v Parizu 18. marca. DNB. V pariškem Kosilo BERLIN, 18. marca. Stefani. V Berlinu so popolnoma mirni glede poročil, ki prihajajo tja o izkrcanju angleških čet v Grčiji. Poudarjajo pa, da spremljajo z največjo pozornostjo vsako gibanje nasprotnika v tem deiu Evrope. BERLIN, 18. marca. DNB javlja: V tukajšnjih političnih krogih spremljajo z izredno velikim zanimanjem tuje vesti o izkrcavanju, angleških čet v Grčiji. Na vprašanje nekega tujega novinarja so na Wiiheimstrasse odgovorili, da sklepa Nemčija le po svojih preudarkih in lastnih obvestilih in ne na takšnih novicah. V ostalem je bilo glede odnošajev Nemčije do Grčije že večkrat jasno izraženo stališče, tako da v tem pogledu ni treba novih pojasni). BERLIN, 18. marca. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je na razna vprašanja novinarjem dejal, da »ni potrebno, da bi zaradi odličnih prijateljskih dnošajev, ki vladajo med Nemčijo iu Jugoslavijo zavzel kakršno koli novo stališče«. * Berlinski dopisnik zagrebških »Novosti« poroča med drugim: »Položaj na Balkanu je še vedno predmet raznih razgovorov in kombinacij. Tako so se v Berlinu razširile vesti, da se že nekaj dni vodijo pogajanja mod Grčijo in Italijo za premirje. Mnogi sklepajo to iz dejstva, da je bi! postavljen za guvernerja Vzhodne Tracije dosedanji atenski župan Ko-cias, ki velja za prijatelja Nemčije. Uradni krogi izjavljajo, da jim o kakšnih pogajanjih ni ničesar znanega in da so vse vesti takšne vsebine popolnoma izmišljene. Glede odnosov Nemčije in Turčije berlinski uradni krogi še danes ne morejo podati avtentične izjave, če je že prispe! odgovor turškega predsednika Incnija na Hitlerjevo poslanico ob priliki vkorakanja nemških čet v Bolgarijo. Največ zanimanja pa je za odnošaje Nemčije iti Jugoslavije. S službene strani v Berlinu izjavljajo, da se prejšnjim izjavam o dobrih in izredno dobrih ter prijateljskih odnošajih Jugoslavije in Nemčije ne more ničesar dodati, niti da je prišel čas, da se izven okvira teh odnošajev prično kakšni posebni razgovori ali diplomatska aktivnost.« Berlinski do.pisnik beograjskega »Vremena«, ki opisuje položaj na Balkanu, pravi med drugim: »V vseh berlinskih političnih in diplomatskih krogih je živahno zanimanje za razvoj dogodkov na Balkanu. Berlinski krogi smatrajo, da se je Jugoslavija odločila za ndr. To pot si ni izbrala šele včeraj ali danes in točno odgovarja ciljem ter interesom iugoslo ■ vanskih narodov. Odnoša*i med Nemčijo in Jugoslavijo pa so kar najboljši.« PARIZ, hotelu je bilo prirejeno svečano podpredsedniku francoske vlade, admiralu Darlanu. Navzoč je bil tudi nemški poslanik von Abetz, delegat francoske vlade v okupiranem delu de Brinon, vec drugih uglednih nemških osebnosti predstavniki Francije. Von Abetz je imel ob tej priliki posvetovanje z Darlanom. V teku včerajšnjega dne je Darlan spreje pariškega nadškofa, kardinala Saharda, nakar se je vrnil v Vichy. TANGER, 18. marca. DNB. Kakor javljajo, so španske oblasti v Tangerju pristale, da ostaneta policija in carina na mestnem področju še nadalje v rokah zastopnikov Francije. ŽIVEŽ ZA FRANCIJO JERSEY CITY, 18. marca. Iz luke je odplul ameriški parnik »Exmat«, ki voz za Francijo za 1.25 milijona dolarjev živeža, predvsem kondenziranega mleka, vitaminske in medicinske preparate. Tovor je preskrbe! ameriški Rdeči križ. CARIGRAD, 18. marca. Ass. Press. Po splošnih cenitvah imajo Nemci sedaj že 350.000 mož v Bolgariji, Angleži pa 200 tisoč v Grčiji. ..Rooseveltoma izdava je Evropo preče, Italijanski komentarji o zadnjem govor« predsednika USA SS WASHINGTON, 18. marca. Stefani. Komentirajoč Rooseveltov govor javlja Stefani med drugim: Roosevelt je USA označil kot glavnega činitelja, državo, ki bo imeia najpomembnejšo vlogo pri bodočem urejevanju sveta. Ta izjava potrjuje njegove velike ambicije. Roosevelt ne samo, da se vmešava v posle drugih celin, nego tudi za večno pokopava Mon-roevo doktrino in njegovo teorijo. Ta Rooseveltova izjava je Evropo zelo začudila, postavlja se primera z VVilso-uom in njegovimi ambicijami. Ljudje v Evropi imajo \Vilsona še predobro v spominu. Rooseveltov govor, provokatorske besede generala Smutsa v Capeto-wnu in izjave predsednika kanadske vlade, vse o so provokacije plutokratske propagande, ki je pognala svoje motorje v največjo brzino, hoteč zmanjšati učinek koalicije vsega civiliziranega sveta proti podjarmljenju mednarodne plutokracije s strani angleškega jezikovnega sveta. Glavni cilj totalitarnih držav je, vzpostavili mednarodni sistem, v katerem bo lahko vsak narod izbiral in po svoje branil pravice, v pravičnem sodelovanju pri porazdelitvi zemeljskega bogastva in surovin. Severnoameriški narod je opijanjen z netočnimi vestmi, ki jih servira lažna propaganda. Zato ne pozna dejanskega stanja v totalizarnih državah. New Y o r k, 18. marca. Mornariški minister Knox je v Baltimoru v svojem govoru poudaril, da »bo vsak napad na USA našel države pripravljene. Zdaj je treba vse strankarske stvari pustiti ob strani. Vsi dobri sinovi Zedinjenih držav naj bodo pripravljeni, da se bodo odzvali, ko jih bodo poveljniki poklicali. Rooseveltu gre vse priznanje za napore, ki jih je vložil v svoje delo in ki bodo rodili dobre sadove.« f« »Amerika ne more več nazaj! izjava novinskega magnata Hearsta - Novi krediti za obrambo NEW YORK, 18. marca. Reuter javlja: Znani novinski magnat Mr. Hearst komentira Rooseveltov govor v »New York .iournalu« naslednje: »Potegnjeni smo v konflikt tako, da nazaj ne moremo več. Rooseveltov govor je bil dober. Zedinjeno države so potegnjene v vojno z moj. strsko serijo dobrih govorov, ml se pa moramo zediniti in podpreti vlado, ki smo jo izbrali in politiko, za katero smo sc odločili. Zdaj se lahko rešimo položaja edino le še z zmago.« WASHINGTON, 18. marca. Reuter. Predsednik Roosevelt je podpisal izglasovani zakon o dopolnilnih kreditih za državno obrambo v znesku 1 milijarde 533 milijonov dolarjev. Iz tega kredita bodo uporabili 13 milijonov dolarjev za razširitev pomorskih baz na Guamu in na Samoa otokih. AMERIŠKI MATERIAL IN NIŠKA VOJNA PODMOR- NEW YORK, 18. marca. Ass. Press. Angleški veleposlanik v USA Halitax je izjavil novinarjem, da le majhen del ameriškega materiala ne prihaja zaradi pod-morniške vojne v Anglijo. ..Bremen" v plamenih BERLIN, 18. marca. DNB. poroča, da je na 50.000 tonskem veleparniku 16, t. m. iz neznanih vzrokov izbruhnil požar. Ogenj še gase. Ladja pripada »Nemškemu LIoydti«. Poročila h Albanife ITALIJANSKA POROČILA NEKJE V ITALIJI, 18. marca. Stefani. 283. uradno poročilo glavnega stana_ italijanske vojske se glasi: Grško bojišče: Normalno udejstvovanje patro] in artilerije. Naša letala so bombardirala sovražne čete. Angleški letalci so metali bombe na eno naših letalskih oporišč. Naša lovska letala so hitro posegla vmes in sestrelila eno letalo vrste Wellington. Pri napadu na Malto so nemška lovska letala zbila na tla en aparat vrste Hurri-can. GRŠKA POROČILA ATENE, 18. marca. At. Ag. Službeno poročilo grškega poveljstva javlja, da so bile v teku dneva patruljne aktivnosti. Sovražna letala so bombardirala Zariso, ljudskih žrtev ni bilo. Dve poslopji sta uničeni, 10 jih je poškodovanih. Sovražna letala so letela tudi nad Solunom in Epi-rom. Bombardiranje tod ni povzročilo večje škode. Napaden je bil tudi otok Na-ksos. ATENE, 18. marca. At. Ag. Uradno sporočilo grškega vrhovnega poveljstva od 16. t. m. pravi: Delovanje topništva na bojišču. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo neko pristanišče na zahodnem Peloponezu. Človeških žrtev in gmotne škode ni bilo. ATENE, 18. marca. Atenska agencija poroča: Angleško letalsko poveljstvo javlja, da so angleški bombniki včeraj napadli letališče v Tirani, kjer so na tleh uničili večje število bombnikov in lovcev ter razdejali zgradbe. Druga skupina je napadla letališče in pristanišče v Valom In povzročila velika razdejanja. V letalskem bolju so sestrelili eno Italijansko letalo nad Krfom. Samo en angeiki lovec se ni vrnil. 'Trn*________ UREDBA O OBVEZNI ODDAJI ŽITA IN MOKE BEOGRAD, 18. marca. Minister za pre* hrano in hrvatski ban sta podpisala uredbo, po kateri morajo vsi oni, ki imaj° previške pšenice, rži, soržice, ječmena, koruze šn moke vseh vrst za kruh, oddati te previške pri Prizadu, odnosno na Hr-vatskem pri Pogodu. Prehranjevalni minister in hrvatski ban bosta odredila količino proizvodov, kolikor jih lastniki lahko obdržijo za lastne po tretje, živino in setev. Razen Prizada in Pogoda ter ustanov, ki jih odredita prehranjevalni minister in hrvatski ban (v Sloveniji Prevod), ne n ore nihče izvršiti obveznega odkupa naštetih proizvodov od imejiteljev oz. lastnikov teh proizvodov. S tem se ukinja obenem pravica trgovine na debelo z naštetimi proizvodi. Trgovci na debelo, mlini in zadruge bodo lahko edino komisio-narji Przada (Pogoda ali Prevoda) >" drugih za to postavljenih ustanov. Cene za odkup bodo določene. Z odkupljenim' previški za potrebe in prehrano države razpolagata minister za prehrano in hrvatski ban. Uredba ima 13 členov ter stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novi-nah«. Za prekrške so določene visoke ii* težke kazni. ŽRTVE ORKANA V USA NEW YORK, 18. marca. Reuter. Število žrtev orkana, ki je besnel v nekaterih področjih USA, jc doseglo 53 oseb. MRTVEC V GOZDU PRI SP. SV. KUNGOTI Sp. sv. Kungota, 18. marca. V gozdu poleg Spodnje sv. Kungote so našli orožniki okoli 24 letnega elegantno oblečenega moškega, ki se je obesil-Pri sebi je imel 2200 din in srbsko-nern-ški slovar. Na roki ima tetovirano srce s črkama A Z in letnico 1916. Sodijo, da je iz južnih krajev države._________ _ Mariborska napoved: Malo oblačno, mrzlo in stanovitno vreme. Včeraj bila najvišja toplota +9.8, danes naj' nižja —5.5, opoldne —1. Padavin od včerajšnjega dežja jc bilo 3 mm. Včeraj okrog 17. jc zapadel novi sneg na Pohorju in Kozjaku ter je zaradi tega postalo vreme hladnejše. Borza. Curih, 18. marca. Devize: Bc0 grad 10, Pariz 7.1250, London 17.25, NeW york 431, Milan 21.70, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.12. TRANSPORTNA LETALA ZA ANGLIJO WASHINGTON, 18. marca. Reuter. V Detroit je dospelo transportno letalo nove znamke, ki bo poslano v Veliko Britanijo. V kratkem bosta odleteli v Anglijo še dve veliki letali za transporte čet, tipa Clipper«. mi. V dobi 1927-28 ter 1932 do 1936, dokler se ni zaradi svojega znanega stališča do sovjetske Rusije in ostalih dogodkov v Evropi umaknil iz politične arene, je bil romunski zunanji minister. Zadnja leta je v glavnem posvetil svojemu zdravju, ki si ga je skušal utrditi v Švici in južni Franciji. Vendar pa ga je zavratna bolezen že toliko izčrpala, da ie moral že kot SS letni mož leči v grob. Začasno pomirjenje v letalski vojni Tako nad Nemčijo, kakor nad Anglijo je bil včerajšnji dan mirnejši gmotno škodo in več požarov. Je tud* več človeških žrtev. Bombe so bile v ' NEMŠKA POROČILA BERLIN. 18. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Preteklo noč so nemška letala izvedla več napadov na razne važne vojaške cilje v iiwni Angliji. Napadene so bile tudi pristaniške naprave v Bristolu in Avonmouthu. Napad je bil zelo uspešen. Nemški letalci so prav tako napadli tudi Portsmouth, kjer so bombe težkega kalibra zadele vojaške cilje. Podnevi so oborožena nemška ogledniška letala potopila 350 km zahodno od Irske dve oboroženi trgovski ladji s skupno 4000 tonami. — Pri napadu nemških lovskih letal na Mal > je b:’ • sestreljeno eno ansileško lovsko leta. j vrste Hurrican. Niti podnevi niti ponoči sovražnik ni izvedel napadov na Nemčijo, pa tudi ne na zasedena področja. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 18. marca. Reuter. V teku noči je bilo zelo malo aktivnosti sovražnih letal nad Anglijo. Smrtnih žrtev sploh ni bilo, škoda je minimalna. Angleška letala so napadla cilje v severnozahodni Nemčiji. LONDON, 18. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost poročata: V noči med nedeljo h ponedeVkom so sovražnikova letala - r - 'tl 11 . žene tudi na nekatere druge angtesk kraje, vendar pa v teh krajih gnK)“' škoda ni bila velika in je bilo malo * veških žrtev. Zbito je bilo eno sovra nikovo letalo. IZGUBLJENA ANGLEŠKA PODM°R' NICA LONDON, 18. marca. UP. Admiral'^' ta poroča, da je angleška podmo^11 »Snapper« po vsej priliki izgubljena. P v mornica je imela 960 ton, spadala tx,'\rr, p?e?to v zahodni Angliji, i prvo vrsto podmornic, zgrajena Je i\ae boir.be so povzročile veliko'!. 1934. in je imela 40 mož posadk«* bl©mi sin© e delavci Zaveden deževec n'ma raz ©ga, da fes brana! kapitalistična gcspcdarski red vali vsaki vojni; saj je bila vojna po takratnem njihovem ugotavljanju le ekonomskega ali trgovskega značaja, torej v interesu kapitalizma in nesmiselno bi bilo, da bi bili branili kapitalistične interese. Ameriška »Prosveta«, glasilo slovenskih zseljericev, piše: Marsikateri zaveden dela-6c pravi: »čemu bi se zavzemal za obrambo kapitalistične demokracije- v Ameriki?« Nesreča je pač, ker ne moremo izločiti iz ameriške politične demokracije kapitalisti::-'ega ekonomskega reda v naši miselnosti. « desetletja smo priučeni, da si ne morejo misliti kapitalizma brez politične demo-racije, kakor da je oboje nedeljivo, kakor "a je ta demokracija nemogoča brez kapitalizma, pa smo ji dali ime »kapitalistična« demokracija in mislimo, če branimo to demokracijo, branimo tudi kapitalizem, v Včasih je' morda bilo to mišljenje upravi-ceno, toda danes ni več. Danes je položaj po svetu docela drugačen — in ta položaj nas je Prehitel, prehitel je naše mišljenje, ki se ga moremo odvaditi prav tako počasi, kot smo Se ga polagoma navadili. Zaveden delavec nima nobenega razloga, ?a _bi branil kapitalistični gospodarski red, ce bi bii sam ta red v nevarnosti! To je pri-Prto. Z mirno vestjo pa lahko vsak zaveden Delavec brani »kapitalistično« demokracijo, jfadar je ta v nevarnosti — ne oziraje se na kapitalizem. To stališče delavec lahko vzame, spozna, da ameriška politična demokracija in ameriški privatni kapitalizem nimata ničesar skupnega, da bistveno nista avtentična >n da -lahko obstajata drug brez drugega. v Ameriška politična demokracija je starejša kot je ameriški kapitalizem. Kapitalizem se Tansko jezero leži 1600 m nad morje razvil šele po civilni vojni, toda demokra- jem v ognjeniški kotlini, pod 250 km dolgim po so že poudarjali Jefferson, Jackson in | vencem gora, ki ga obdajajo. Napajajo ga Lincoln. Ameriška demokracija je bila sprva l mnoge manjše reke in potoki, katerih izviri Danes je pa drugače. V Evropi je uničena politična demokracija in pognan je način življenja za stoletja nazaj. Ameriški kapitalizem, kakor je po svoje sebičen, požrešen in krut, je v primeri z Evropo — malenkostno zlo. Molčite in ne brbljajte! ČE JE TREBA, PRISILITE Tl/Dl DRUGE DO MOLKA! Nedeljski »Hrvatski dnevnik« piše v uvodniku med drugim tudi to-le: »Večkrat slišimo pri nas negodovanje, zakaj naši odgovorni politični čmiteiji več ne povedo. Brbljavost pa ni bila odlika niti v normalnih časih, v današnjih pa bi bila veilka napaka. Preudarni !iud-lje vedo, da niti ena odgovorna vlada ne bo zvonila z vsemi zvonovi o tem, kaj misli o posameznih problemih, ki so predmet temaljUega in pametnega razni tri-vanja. Zato j® treba molčaU, da prepre- čimo nasprotniku odkritje raznih tajnosti, Danes je vojna povsod: na fronti, v zraku, na kopnem, na moriu, na tržiščih, v bankah, v industrijah, v trgovinah, v oblekah, prehreni in v knjigah. Vsak migljaj lahko služi neprijatelju. Ne morete vedeti, kam bo krenila nedolžna fraza, ki ste jo izustili, saj je lahko pogubonosna ce»o vašemu rodnemu bratu, kaj šele narodu, državi. Zato: molčite in ne brbljajte! Molči, in če je treba, prisili tudi drugega do molka!« Tansko Jeiero in Modri Nil agrarna ali poljedelska; to se pravi, da so fakrat bili farmarji — z manjšino trgovcev 111 obrtnikov vred — vladajoči razred. Z razvojem velekapitala so dobili premoč kapitalisti ob sodelovanju farmarjev. Oboji so prikrojili politično demokracijo zase. Zdaj leže v bližnjih, 4000 m visokih gorskih grebenih, Korita rek se napolnijo le v dobi dežja, od julija do septembra. Tedaj pa grme mo-gc čne hudourne vode v dolino in polnijo jezero. Ena izmed rek, ki se spušča k Tanskemu srno v stadiju razvoja, ko se polagoma raz- ! jezeru, je tudi A b b a i. Izviri te reke so že kraja politična kontrola po velekapitalu in j v rokah abesinskih svobodnih čet, ki operi-Prehaja v roke industrijskih delavcev in ma- j rajo proti Gondarju. Abesinci so mnenja, da Hh farmarjev. ■ je edino ta reka pravi vir Nila, ker da »teče Ameriška demokracija se bo iznebila ka- \ skozi jezero ne da »bi se pomešala z drugo Pitalistične nadvlade, čim bodo delavci in ! vodo.« V resnici pa spadajo k izviru Modrega Hali farmarji dobro organizirani in se bodo . Nila vse reke in potoki, ki napajajo jezero, navadili . kooperacije. Kajti demokracija je j Modri Nil teče V južnovzhodni smeri iz južnega konca jezera. Po 200 km doigem toku zaokrene na zahod, nakar po nadaljnjih 400 km teka stopi na sudanska tla. Modri Nil je dolg 1700 km, pobira med potjo celo vrsto pritokov. Pri Harfumu se stika z Belini Nilom in skupaj ženeta vode v Sudan in plodno dolino Egipta. Okrog I. 1000 po Kr. so kaj malo vedeli o izvirih Modrega Nila v abesinskem višavju. Mohamedanskim Egipčanom je vedno lebdelo pred očmi neljhbo dfejštvo, da jim lahko katoliški Abesinči však čas vzamejo vodo. Ko Prav lahko neodvisna od kapitalizma in prav lahko bo eksistirala ((in mnogo bolje!), ko ne bo več privatnega kapitalizma. Demokracija je v bistvu le princip — je način življenja. Demokracija je le orodje, ki ga delavci Prav tako lahko porabijo zase, kakor ga znajo porabiti kapitalisti. Dokler je bil položaj, da je v večjem delu Evrope demokracija služila za način političnega življenja, in dokler ni bilo nobene nemarnosti,, .da bo ta način propadel, so imeli ameriški- zavedni delavci prav, ko so nasproto Jugoslavija striktno nevtralna zadržanje naše države je znatno ublažilo položaj na balkanu Današnje beograjsko »Vreme« piše "led drugim tudi: »Jugoslavija jo striktno nevtralna. Ona ni nevtralna šele od 'čeraj, pač pa od začetka vojne. Mi ni-snio ostali samo legitimno nevtralni, ne-8o tudi lojalno nevtralni. Zato pa uživajo v svetu tudi spoštovanje.« Tudi današnja beograjska. »Politika« razpravlja o položaju na Balkanu in piše: * Grški uradni krogi budno zasledujejo ‘azvoj dogodkov na Balkanu, Položaj je sicer zelo težek, vendar ga je Jugoslavija v veliki meri ublažila. Pomirjenje je prineslo zadržanje Jugoslavije. Takšen položaj naivečje vojaške si;e na Balkanu bo prineslo še večje pomirjenje.« Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je dal tujim časnikarjem naslednjo izjavo: »Od nikogar ničesar ne zahtevamo, zato pa tudi nikomur ničesar ne damo.« Kuliura Razgovor s skladateljem Gobcem V teku enega meseca sta bili uprizorjeni v Slovenskih goricah z velikim uspehom kar ^ve opereti skladatelja Radovana Gobca. Pri Antonu so uprizorili »Hmeljsko princeso«, Pfi Sv. Lenartu pa »Planinsko rožo«. Ker je "il autor navzočen tudi pri drugi uprizoritvi, ga poprosil, da bi mi odgovoril na nekatera vprašanja, ki zanimajo poleg igralcev 111 poslušalcev tudi ostalo javnost, da bi iz-Vede!a, kako nastajajo pri nas domača °drsko-glasbena dela. Istočasno uprizarja tudi Mariborsko Narodno gledališče z velikim !lsPehom burko s petjem »Habakuk«, katero le prav tako uglasbil g. Gobec. Vprašal sem Ka- Kaj nit lahko zaupate o nastanku Vaših °Peret, ki doseeajo povsod tal«) veliko uspehu? Prepričan sem, da sprejema naše ljudstvo °> kar mu jc: najbliže. Zato sem se v svojih operetah večinoma držal domačih motivov . »Hmeljaki princesi« sem za|el vprašanje »melja, s katerim živi in umira Savinjska do-lna. »Planinska roža. nas vodi preko planin-življenja v življenje gledaliških igral-rSv. »Tremerslci dukat« sem posnel po neki Pripovedki, ki še danes živi v vasi Tremerje !'r‘ Coljji. Peg iz harema« nam pa predstavna življenje slovenskih janičarjev v dobi tur« skih časov. Medtem, ko sem pri navedenih J1!1"” ah delal sam tud), besedilo, sem pri Do-pv i v :' nvem Habakuku« prispeval samo Rbsb.o, !■ ."ra načela se držim še prav po-*i>no pri glasbi, ki mora biti domača, melo-pr'' is‘-; in IM'i lahka, da jo razume’ v' n? ki človek. Zato se igrajo i moje operete večinoma le po podeželju.« I Nekatere Vaše melodije so že skoraj ponarodele. Kako je mogoče zadeti tak narodni ton? »K domači besedi spada domača melodija. Navadno se naučim vse pesmi na pamet in ko se sprehajam po gozdu ali polju, ko gledam naše domače obraze, šege in navade, se mi rodi melodija kar sama od sebe. še nikdar nisem osnutka za melodijo ustvarjal pri klavirju. »Habakuk« in »Planinska roža« sta sploh nastajali popolnoma brez klavirja vse do zadnje kontrole. Le včasih mi prsti brez volje drsijo po tipkah, takrat pa nastajajo težke, izumetničene melodije, ki narodu ne prijajo.« Tudi mladinske spevoigre skiadate. AH čutite kako sorodnost med narodno in mladinsko melodijo? »Ne hi trdil! Medtem, ko se prava narodna melodija rodi sama, je treba mladinsko melodijo večkrat spretno in primerno prikrojiti. Za mladino jc najtežje komponirati in je treba za to panogo imeti precej prakse, poleg tega pa razumeti otroško dušo. Tudi sam sem bil vekrat rozočaran, kako je mladina sprejela melodijo, katero sem ji namenil. Mladina igra rada moje spevoigre »V bratskem •objemu«, »Pomladne cvetke«, »Kresniček« in »Trnjtilčico«. Tudi zbirko pesmi, z naslovom »Mladina poje domovini«, sem izdal.« Ali s posebnim namenom gojite operetno glasbo? »Ugotovil sem, da se naše ljudstvo prav tako zabava ob domačih, kakor ob tujh delih. Čemu ne bi polagoma izpodrinili tuje operete? Mi smo zadnji, ki tega še nismo storili. Zato sem po svojih močeh namenil krpati je 1. 1100 izgubil Nil skoro vso vodo in je nastopila huda suša, so menili prebivalci v nižinah, da so jim napravili Abesinci peklensko šalo. Poslali so koptskega patriarha iz Kahire v Abesinijo, naj pregovori neguša, ki ga je sam mazilil, da pošlje Nilove vode spet v staro korito. Abesinci so seveda zijali, ko niso ničesar slutili o tem in so skušali kasneje to »prirodno milost« po svoje izkoristiti. Niso pa mogli pomagati do prihodnje deževne dobe, kajti tisto leto je bilo kaj malo padavin v abesinskih gorah. Ko je gospodarilo v Egiptu mogočno sultanovo carstvo, je naraščala tudi napetost do Abesinije. Neguš je tedaj ponudil zvezo Portugalcem proti muslimanom. Portugalskega poslanca je zaprosil, naj mu pošlje strokovnjake, da bodo odpeljali vodo Modrega Nila skozi hrib v drugo smer... Leta 1706 je bil pri negušu akreditirani francoski poslanik na poti skozi Egipt umorjen. Bali so se, da bo naučil Abesince odvajati vodo drugam, ne v Egipt. .. Neguš je terjal zadoščenje in -v svoji protestni noti je navedel, da »je Nil tu, ki lahko Egipčane prisili k pokorščini. Bog nam je dal moč, da gospodarimo nad njegovimi izviri in vodami in lahko vas po svoje kaznujemo.« Tudi Napoleon se je zanimal za izvire Modrega Nila ter je vodil pogajanja z negu-šem. Ko so 1885 hoteli mahdisti pregnati iz Sudana Angleže, od izvirov Nila pa Abesince, jih je abesinski neguš Ivan trikrat porazil, v zadnji zmagoviti bitki pri Kassali 1889 je pa tudi sam izgubil življenje. Izvoz letal iz USA v Anglijo je bil v oktobru 1940 za 36 odst. večji, kakor v septembru in za 937 odst. večji kakor v oktobru 1939. V Veliko Britanijo je šlo v oktobru za 20,118.840 dolarjev ameriških letal, v Kanado za 5,5, v Južno Afriko za 1 milijon dolarjev. 50.000 Indijskih delavcev bo prepeljala angleška vlada v Anglijo ter jih zaposlila v vojni industriji. vrzeli na tem področju, kar se mi je deloma že posrečilo. Moje operete so v 9. letih doživele 66 predstav, mladinske spevoigre pa še mnogo več. Bavim se pa tudi z resnejšo glasbo in sem uglasbil že nekaj zborov.« Želimo mu še mnogo uspešnih stvaritev, ki bodo obogatile našo domačo operetno literaturo in bo naš narod lahko stal v tem pogledu enak'drugim kulturnim narodom. Bojan Slovanov. k. Jubilej H. Nučiča v ljubljanski drami. Igralci, ki jim naravna inteligenca, pestra duševna struktura in prirojeni igralski instinkt dovolijo, da se lahko vživljajo v različne situacije in vloge, ki si v svojih značajih večkrat nasprotujejo med seboj, so silno redki. Nučič je nenadomestlijiv v podajanju oseb, ki so po dolgih in mučnih peripetijah in konfliktih uspeli ustvariti potrebno notranje ravnovesje med svojimi lastnimi zahtevami in zahtevami stvarnosti. Večkrat pa smo imeli priliko videti Nučiča v vlogi kovsem druge vrste. Ob priliki 40-letnice svojega umetniškega udejstvovanja je z Viko Podgorsko nastopil v igri M Begovlča »Brez tretjega«. Iz brezbarvnih besed in stavkov, iz strganih kulis in lepenk je Nučič ustvaril in podal svojega profesorja Bariča. Vsa Baričeva bedna in nevrotična problematika, ki ga uničuje in ga navsezadnje pogubi, zadobi v Nučiču svoj resnično tragičen obraz, postane stvarna in utemeljena. Prav tako nam je Vika Podgorska pričarala Gigo Baričevo, značajno in vseskozi simpatično ženo. ki osem let gradi svojo življenjsko iluzijo, katero ji pa stvarnost v nekaj sekund podre in potepta in si iz teh podrtin komaj reši golo življenje. Navdušeno in iskreno ploskanje ter do zadnjega prostora razprodana Drama je bil najboljši dokaz, kako ceni Ljubljana Nučičevo o'sebo in njegovo umetnost. —lo. S E B E L I Italijanska Somalija bi bila brezupna dežela, če bi po njej ne tekla »Leopardova reka« Š e b e I i, ki nudi domačinom vsaj nekaj zavetja v zelenju in hladilno vodo. Po njej so prodirale v Abesinijo čete generala Cunnig-hama, ki so dosegle že okolico Hararja. Kadar v goratem delu Abesinije, ob izvirih Šebelija, dežuje, žene reka mogočne umazane vode k morju. V posebno suhih letih pa nje spodnji del popolnoma usahne. Gornji tek reke se vije skozi gozdnato pokrajino, dokler ne prestopi v skalnati, peščeni svet Benadir-sa. V srednjem delu toka se razprostirajo ponekod ob bregovih bujni gozdovi z mogočnimi drevesi. Bambusi in lijane prepredajo de" bla, med katerimi se plazijo levi in leopardi, v rekah se pa hlade črede krokodilov. Pritlikave gazele in dolgonoge vitke antilope poživljajo okolico, divje svinje in povodni konji ter cela vrsta povodnih ptic jim dela družbo. Na zelenih bregovih so se naselili domačini v majhnih kočah, družbo jim delajo obsežne plantaže Evropcev. Rede kamele, govedo, koze in ovce, celo vrsto perutnine, obdelujejo zelenjadne vrtove in imajo sploh zeleni raj sredi puščave. Visoka koruza in proso uspevata po poljih, banane, melone in dateljni bogatijo pridelek. Somalijci so snažni ljudje. Ženske neprestano perejo perilo ob reki in kjer so krokodili le preveč predrzni, stoje možje s puščicami na straži, da jih preganjajo. Šebeli ni, z izjemo v deževni dobi, globoka reka. Povsod jo je lahko prekoračiti. Kljub temu so zgradili Italijani na mnogih krajih mostove. Z modernimi napravami so tudi domačini speljali vodo po dolgih kanalih v pustejšo okolico. Voda namaka zemljo in jo pretvarja v rodovitne njive. Pridobili so več tisoč kvadratnih kilometrov plodne omice, za katero uporabljajo moderne traktorje. Zaradi muhe tse-tse se konji ne gojej govedo in kamele za tropsko oranje niso porabne. Banane pobirajo že 10 mesecev po sejanju. V porečju šebele živi na tisoče in tisoče ptic,, flamingov, štorkelj in drugih selivk. V kanalih rezgeče na milijone žab. Takšna je pokrajina ob »Nilu Somalije«, po katerega dolini so prodrle južnoafriške imperialne čete v Abesinijo. Golob pismonoša ali novinarska raca? V zgodovini vojn se je že primerilo marsikaj neverjetnega. Sem spada tudi vest ameriških listov, da so v Pittsburgu v Pennsylva-niji ujeli goloba pismonošo, ki je imel na nogi pritrjen obroček z lističem in napisom: »Manila je padla — Dewey«. Manila, prestolnica Filipinov, je padla v špansko-ameriški vojni v roke Američanom I. 1898. Dewey je bil admiral, ki je mesto zasedel pred 42. leti. Neverjetno je, da bi golob pismonoša dospel šele zdaj v Pennsylva-nijo. Ptica je morala preleteti 9000 km dolgo pot iz Filipinov v Kalifornijo, odtod pa na-daljnih 3600 km v Pennsylvanijo. če je golob res bil posian s Filipinov pred 42. leti, tedaj je prav gotovo veteran med tovrstnimi pismonoši. Zato se vsi Američani upravičeno z radovednostjo vprašujejo, ali ni morda tale golob le novinarska — raca. V Parizu lovijo špekulante Špekulacija .je univerzalna slabost človeštva. Četudi so uredbe še tako stroge in natančne, se bodo kljub temu pojavljale pijavke, ki bi rade čez noč obogatele. S takimi človeškimi dobrotniki imajo precej opravka tudi v Parizu. Najprej so jih javno pozivali, naj prenehajo s špekulacijami, nato pa je posegla vmes policija, ki je pričela neusmiljeno stikati za špekulanti. Pretekli teden je spravila za rešetke nič manj ko 54 oseb, ki so se pečale s špekulacijo, zlasti s preprodajo aprovizaoijskih kart, tujimi devizami in podobnim. Pri nekem špekulantu so pri pregledu stanovanja našli policijski organi 1828 parov čevljev, 752 bal sukna in platna, precej tujih deviz in zlata v skupni vrednosti 3 milijone 500.000 frankov. Možakarja so seveda primerno »zašili«. Knjižnice v zakloniščih Nekatere londonske knjigarne in knjižnice so organizirale svoje oddelke kar v zakloniščih. V vseh večjih zakloniščih izdajajo, prodajajo ali posojajo knjige. Londončani v tej vojni nenavadno mnogo čitajo, kar je tudi razumljivo. Zvečer so ulice zatemnjene ter prazne, a tudi družabno življenje se je precej omejilo. Ljudje ostajajo doma ter čitajo. Zanimivo je, da ljudje najbolj segajo po knjigah tehnične vsebine, dočim je beletristika precej padla. Lastniki londonskih knjižnic in knjigarn pravijo, da komaj uteg. nejo postreči velikemu povpraševanju po knjigah. Gospodarske vesti Za ustalitev cen, ureditev proizvodnje in prometa Po-dpisane so važne uredbe, ki so za razvoj gospodarstva v naši državi lahko dalekosežnega pomena. V zvezi s temi uredbami je imel govor tudi minister za prehrano dr. Protič, ter poudaril, da današnji izredni časj ne dovoljujejo več popolne svobode gospodarski delavnosti. Prilagoditi se moramo novemu gospodar-skemu sistemu evropskega gospodarskega prostora. Neobhodno potrebno je, da se vodi za celo državo le ena gospodarska politika. Treba je zajamčiti popolno koordinacijo vseh pristojnih činiteljev v gospodarskih vprašanjih. Narodna banka bo vodila politiko krepitve kupne moči narodnega denarja, kajti krepitev kupne moči denarja in boj špekulaciji ter draginji je eno in isto. Dolžnost Narodne banke je, da poskrbi za to, da se bodo narodni prihranki stekali v denarne zavode, kjer se pod njeno kontrolo uporabijo na splošnim interesom najbolj odgovarjajoč način. Ministrstvo za prehrano je uraden zaščitnik potrošnikov, ki skrbi za načrtno in enakomerno potrošnjo. Minister pa meni, da je sodelovanje z gospodarskimi krogi potrebno za uspeli državne intervencije. POOBLASTILA MINISTRU ZA PREHRANO IN HRVATSKEMU BANU Minister za preskrbo in ban Hrvatske sta s posebno uredbo pooblaščena v svr-ho preskrbe prebivalstva in vojske sporazumno predpisovati uredbe ter z njimi: Urejati ves notranji promet surovin in ostalega blaga in nje razdelitev na obrate, ki ga predelujejo odnosno prodajajo, posebno pa: ustanavljati ali ukinjati izključno pravico trgovanja s posameznimi proizvodi v državi, prepovedovati ali omejevati nakupe, prodajo in potrošnjo posameznih predmetov, predpisovati pogoje odkupa posameznih predmetov, predpisovati obvezne ponudbe posameznih proizvodov na odkup državi, odnosno od nje pooblaščenim ustanovam, kakor tudi prisilni odkup posameznih proizvodov po maksimiranih cenah, predpisovati obvezne prijave zalog blaga, obvezne ustvaritve zalog blaga in uidzor-stva nad zalogami in odrejati kraj za shranjevanje teh predmetov, predpisovati nadzorstvo prevoza za posamezne proizvode in uvesti zanje prevozna dovol.e-nja. Predpisovati, kateri proizvodi se morejo izdelovati iz posameznih surovin in prepovedovati, da se od razpoložljivih surovin izdelujejo posamezne vrste blaga, odnosno omejevati količine blaga, ki se morejo iz njih izdelovati. Predpisovati način izdelave posamez- nih proizvodov, zameno njih sestavin s surogati in način mešanja posameznih sestavin za izdelave proizvodov odnosno fabrikatov. Za izvajanje uredbe so določene tud; sankcije, ki poleg denarnih in drugih kazni določajo začasno ali trajno prepoved obratovanja, pa tudi nadaljevanje dela v režiji države. Za nakup in prodajo posameznih vrst blaga se morajo ustanoviti poslovne centrale za vSq državo, katerih ureditev predpišeta minister preskrbe in hrvatski ban. Poslovne centrale se organizirajo kot samostojna državna podjetja. DO 1. AVGUSTA ,IE PREPOVEDANO VSAKO ZVIŠANJE CEN Posebna uredba prepoveduje do 1. avgusta t. 1. v notranjem prometu vsako zvišanje cen, kakor tudi cen za prevoz potnikov in prtljage. Uredba določa med drugim tudi, da v kolikor so za posamezne vrste blaga na dan uveljavljenja uredbe veljale maksimalne cene ali cene pred- pisane z zakonitimi predpisi ali določene po pristojnih oblastvih, ne morejo biti cene takega blaga višje od teh maksimalnih cen. Minister preskrbe in prehrane lahko za posamezne vrste blaga s svojo naredbo določi najvišje cene, ki so 1 oko tudi nižje kot cene, ki so veljale na dan uveljavljenja uredbe. Ravno tako more minister odrejati tudi najvišji brutozaslu-žek za posamezne vrste blaga. Lahko tudi pooblasti svoje podrejene organe in obča upravna oblastva, da odrejajo nel-višje cene za posamezne vrste blaga in da odrejajo najvišji bruto zaslužek. Višje cene more minister, odn. njegovi pooblaščeni organi odrediti samo, če se na osnovi stvarnih dokazov ugotovi njih upravičenost. Do 1. avg. t. 1. se ne bo zvišala cena monopolskih predmetov, ki ne služijo za prehrano, cene državnih in samoupravnih podjetij za prevoz žitaric kakor tudi ne državne in samoupravne trošarine na predmete za prehrano in kurjavo. Občni 2,bm delničarjev Narodne banke V Beogradu je bil občni zbor delničarjev Narodne šbanke, ki ga je vodil guverner dr. Milan R a d o s a v 1 j e v i č. Poleg poročila upravnega odbora o pretekli poslovni dobi je bila tudi daljša debata, katere so sc udeleževali delničarji. Guverner sam pa je imel daljši govor o vprašanju povečanja obtoka bankovcev. Za dosego denarne stabilnosti je banka pripravila mnogo ukrepov, ki naj omogočijo za pokritje izredno važnih potreb sredstva na svo- ( bodnem denarnem trgu ter tako raz-1 bremenijo banko. S tem v zvezi bo vprašanje izdaje bonov za državno obrambo kmalu rešeno. Boni bodo kratkoročni, se bodo obrestovali in bodo tudi zelo likvidni. Važno za ta prizadevanja je tudi, da je dinar na tujem tržišču zaradi kontrole razvoja zunanje trgovine pod popolnim vplivom kar zadeva ponudbo. Guverner se je zavzemal tudi za uravnoteženje razmer, da ne bi neugodni pojavi izzvali nezaželenih molenj v socialnih odno-šajih. HMELJARJI DOBIJO PRISILNO ZDRUŽENJE Ban dr. Marko Natlačen je sklical za 25. t. m. občni zbor Združenja hmeljarjev, ki bo ob 9. dopoldne v dvorani celjske Ljudske posojilnice. Občni zbor v Celju je namenjen hmeljarjem štajerskega okobša, ki po uredbi obsega vse občine okrajev Gornji grad, Celje, sodnega okraja Šoštanj in občine Vuhred, Vuzenica, Ruše, Marenberg in Muta. Na dnevnem redu je sklepanje o sprejetju pravil združenja, volitev upravnega in nadzorstvenega odbora, sklepanje o postavitvi poverjenikov in poverjeništev združenja, volitev poverjenikov in poverjeništev, sklepanje o letnem preračunu dohodkov in izdatkov in končno določitev časopisov za objavo vabil na občne zbore združenja. Ustanovnega občnega zbora se more udeležiti vsak hmeljar, t. j. vsaka fizična ali pravna oseba, ki prideluje v naši banovini hmelj za svoj račun, mora pa se izkazati s potrdiiom tiste občine, kjer ima svoj hmeljski nasad, da prideluje hmelj na svoj račun. Brez tega potrdila ne bo nihče pripuščen k občnemu zboru. Zastopanje po pooblaščencih ni mogoče razen v naslednjem primeru: Mladoletni, kakor tudi hmeljarji, ki so pod skrbstvom, se morejo občnega zbora udeležiti samo IX) svojih zakonitih zastopnikih, pravne osebe pa po osebah, ki jih zato pooblastijo. Oseba v svojstvu zakonitih zastopnikov se mora o tem izkazati s potrdilom pristojne občine, pooblaščenci pa s pismenim pooblastilom. g Poslovna centrala za izvoz hmelja savinjske vriste in kakovosti, t. j. edini prodajalec, je poslal Prevod, ki je zalo prejel pooblaslilo trgovinskega ministra. \Drotne novice n Gradbeni minister Danilo Vidovič Je obiskal poplavljene kraje, ki jih je zalu® Velika Morava. Inspiciral je poplavljen® terene, pa tudi tehnična dela v ten krajin. n „Igro nad igrami", ki jo je prevedel iz nemščine inž. KošuLič ter ji je pnso* slvoval tudi dr. Maček in mnogi odličnik1* so uprizorili v zagrebškem Narodnem gl®-dališču v nedeljo. Srednješolci so bili figure žive partije, ki so jo odigrali pp n®?1 Aljehinovi partiji. Pokrovitelj prireditve j® bil dr. Andres. n I)r. Dinko Tomašič, univerzitetni P1'0' fesor iz Zagreba, je začel s svojimi sociološkimi predavanji na univerzi v \Vashing-tonu. n 115 letna žena junakinja iz vasi Trepče v Sandžaku Našla Vukičevie, je bila verjetno naslarojša ženska v Jugoslaviji. Sodelovala je v mnogih vojnah, zlasti v balkanski ,kjer je pomagala rušiti obmejne trdnjave. Že kot starka se je udeležilo tudi vojne 1. 191G. n Dva meseca se bo postila vsa vas Porodili pri Požarevcu, ker je pred dvema tednoma županov sin, iz zasede ubil nekega trgovskega ]>olnika ter mu pobral denar. Da vasi ne bi zadela božja kazen, se bodo sedaj vsi postili, po poslu pa gredo k skupnemu obhajilu. n 350 zakonov je posredoval Dragi Gajič, zvani Čifta iz Cuprije, ki je v svojem kraju nekak „uradni“ posredovalec. Pozna vsa dekleta in ženine daleč na okoli. Ne posreduje samo za denar, temveč iz nagne-nja. Ce je mnenja, da bi bila kak fant in dekle res dober par, ne neha tako dolgo, dokler ju ne združi pred oltarjem. Pravijo, da ima srečno roko: doslej se ni ločil še noben par, ki ga je on „združil“. n Za delo ne računa nikdar več kot 1 din čudaški Milutin Arizonovie iz Grdeli-lice .Poleg tega pa hodi dnevno v cerkev ter moli, da bi ga vzeli na vežbe. Zelo p® ljubi različna odlikovanja. n Plemiški konvikt v Zagrebu, ki je obstajal 300 let, bodo ponovno odprli. Vse njegove nepremičnine so vrnjene zagrebški nadškofiji. n Nesreča se je pripetila pri izvedb« prve opere v Splitu. Uprizorili so Šubičevo opero ,,Nikola Zrinjski". Primabalc-rina Anka Roje-Harmoš je bila poškodovana s sabljo. Kljub temu, da je bila ran® precej globoka, ter je močno krvavela, j® balerina dovršila svojo vlogo ter šele nato poklicala zdravnika . n Padel je 30 m globoko, pa se je le lažje poškodoval, pri montiranju strojev na silosu v Podgorici delavec Nikola Jak-šič. Radio Torek, 18. marca. Ljubljana: 12 pisana šara (pl), 13.02 koncert RO, 17.30 koncert RO, 20 koncert vojaške godbe 40. pp. »Triglavskega«, 21.30 češka lahka gl. (pl.), 22.15 zabavni spored RO. — Beograd: 17.50 zabavna gl., 19.40 violinski koncert, 21.10 jugoslovanske pesmi. 22.50 plesna gl. — Zagreb: 17.15 koncert Beethovnovih skladb. — Praga: 18.20 pisan koncert, 20.10 Beethovnove skladbe, izvaja češka Filharmonija. •— Sofija: 18, 19.50, 21 lahka gl., 18.45 saksofon, 20.30 koncert komorne gl., 21. ruske romance in pesmi z® zbor, 22 plesna gl. — Bukarešta: 18.25 koncert na oboi in angleškem rogu, 19.20 simfonični koncert RO, 21.20 zabavna gl. —~ Italija I: 18.40 zabavna gl., 19.45 simfonični koncert. — Budimpešta: žl7.15 cigani, 22 RO, 23.25 ciganska gl. JAN GREŽA: BARBARA CELJSKI 14 Zgodovinski roman lepe Celjanke — Zares malo. Seveda pri tem ne pozabite, — se je ozrla Barbara na Jana VVallenroda, — združiti to nadzemsko hrepenenje z drugim pozemskim hrepenenjem ... popolonma posvetnim, kajne, gospod Jan? — Milost, — se je Jan priklonil. — Ali! — je skušal Henrik v smehu razumeti Barbarino puščico. — Viteška služba je zares dvojna služba. Ampak obeh se lotevamo s čistim srcem, brez greha. Končno pa, — je pristavil še resneje. — vsakdo odnese s tega sveta rano, ta večjo, oni manjšo, in hvalimo Boga, da si moremo v njegovem zavetju olajšati bolečine. Obraz gospoda Henrika iz Plavna je posta! nenavadno resen. —■ Dovoliš, Milost? — je prosil. — Izvoli! Gospod Henrik iz Plavna se je nalahko priklonil in se nato pomešal med gručo mož. — Nekoč, Jan, — je Barbara rekla Wallenrodu, — pojdeš znabiti tudi ti po njegovi poti. — Ne. Milost, — je sklenil Jan roke. —• služil bom tebi in pri tem vztrajam. — Da? •— Vztrajam, Milost. Prisegam ... — Nikar ne prisegaj! — ga je Barbara naglo prekinila. — Premlad si še, zato ne obljubljaj, česar znabiti ne boš mogel izpolniti. Življenje, gospod Jan, ne teče tako kot bi si želeli. Mnogo obljub pomeni mnogo izpolnitev v bodočnosti, ti pa ne veš, kaj te čaka. Radi tega ne obljubljaj. Vsi smo samo ljudje, življenje pa je mnogo več kot si predstavljamo. Neizprosno je ter se ne ozira na naše obljube, zato je pametneje, da se z nobeno obljubo ne zavežemo na karkoli in na kogarkoli. — Milost, ali mi ne verjameš? — Kaj naj bi ti verjela? — Da... — O, seveda. — se je bolestno nasmehnila. — Verjamem, da tvoje srce danes planiti, ampak ta ogenj jutri lahko že ugasne. — Milost! Ali veš. kaj sem ti rekel! — Vem. « — Verjemi mi zatorej... moraš mi verjeti ! — Verjeti. Jan? — Barbara mu je položila roko na ramo in mu žalostno pogledala v oči. Kal " rada bi veriela O. kolik.m Si•»areni b: rada vcr.ola ... toda... nimam poguma. Preveč vere mi je življenje že vzelo. Zato raje ne verjamem, da si prihranim razočaranje. — Ampak meni moraš verjeti! Hočem da mi verjameš! — ji je Jan VValienrod strastno šepetal. — Jan! — se je rahlo nasmehnila. — Kako ti zavidam tvojo vnemo... tvojo vero... vero v samega sebe. Iz gruče gospode je nekdo zaklical: — Naj živi kraljica! Barbara se je ozrla k njim. V rokah so držali vrče in ji napijalj. Bila je v zadregi, naglo je pograbila čašo in smehljaje nazdravila. — Jan Wallenrod, — se je zakrohotal kralj, — se je nekoliko pregloboko zagledal v tvoje oči, Milost. — Zagledal, — je prikimala kraljica. — S čistimi očmi v čisto srce! — je jasno poudarila vsako besedo ter ostro pogledala Sigmunda. Tega pogleda kralj ni vzdržal, naglo je nagnil vrč in pil. Kraljica je pristopila k zbranim možem. — Tudi vi ste bili zatopljeni v razgovor, — je pripomnila, —• in sicer v zelo važen razgovor. — Seveda, Milost, v razgovor, ki bi te verjetno ne zanimal, — se je zasmejal gospod Rozgonv. — Zakaj? Vse me zanima. — Govorili smo o onem krivovercu, —- je pristavil kardinal. — Znabiti me ta stvar zanima bolj kot j ."••rega koli med vami. — Milost, ali te zanima on, ali stvari,! ki so z njim v zvezi? — je vprašal Henrik iz Plavna. Barbara v prvem trenutku ni razumel® vprašanja. Vprašujoče je pogledala gospoda iz Plavna. Kako to misli? Tako čudno postavi vprašanje, da kraljica zares ne ve, kaj bi mu odgovorila. Saj vendar doslej sploh nikoli ni pomislila, ali jo ta krivoverec zanima kot človek ali zgolj kot usoda, pri čemer je osebnost postranskega pomena. Henrik iz Plavna pa je zastavil vprašanje tako naravnost, da mu kraljica mora odgovoriti. — On in vse, kr je z njim v zvezi, " je jasno odgovorila Barbara. V tem trenutku ji je postalo marsikaj jasno, kar ie doslej vrelo v njeni notranjosti neurejeno, kaotično, nejasno. — Da. On san] me zanima in vse, kar se je godilo okoli njega in z njim, — je ponovila svoj odgovor. — Zakaj, — je trdo poudarila. -" bil je resničen mož. morda edini mož, s katerim se, žal, nisem srečala. — Edini mož? — je v dvomu vpraša Rozgony. — Edini mož... pravi mož! — mu ie pojasnila kraljica. — Mož, ki je neomajno sledil Svojemu prepričanju, mož, k< ni trepeta! pred smrtjo. — Eh, eh. — se je ironično namazu' kralj Sigmund. — Milost, namenila si se, — je z h11' beznivim, a vendar karajočim glasb«11 rekel Peter iz Alliaca, — da se zavza' ineš in braniš tega češkega svečenika' Podoba ie, da si trdna ■ te; svoj. name' n, — se je rahlo nasmehnil. SE* zvn~ Sadove človekoljubnega. dela ¥ Sloveniji S remosu erte razmere s© poživile dcžo b ncvinsi ega RK na vseh področjth Nedeljski občni zbor banovinskega odbora Rdečega križa v Sloveniji je pokazal lepe sadove človekoljubnega dela Pod zastavo RK. Vsa poročila, zlasti pa Poročilo poslevodečega podpredsednika s dr. O. F e 11 i c h a, so poudarjala pomen in nujnost samaritanskega dela v okviru slovenskega Rdečega križa, pokazala pa so tudi razumevanje vseh slojev za to plemenito in nesebično delo. Iz poročila dr. Fetticha posnemamo, da ie bilo delo Rdečega križa v Sloveniji Predvsem posvečeno organizaciji samaritanskih tečajev, katerih je bilo lani v dravski banovini 33. Tečaje je absolvi-ralo 972 slušateljev. Poleg tega,je bilo v Sloveniji 24 bolničarskih tečajev, na katerih je napravilo izpit 912 kandidatov. Skupno se je lani v Sloveniji izšolalo 1884 pomožnih sanitetnih oseb. Tudi notranje organizatorično delo banovinskega odbora RK je bilo povodno, saj je v njegovem delokrogu 326 organizacij. Kljub temu pa je v Sloveniji še vf:dno 85 občin, kjer še niso mogh ustanoviti edinic RK. Slovenski Rdeči križ šteje 7043 rednih in 11.356 podpornih članov. Prirastek članstva je lani znašal v Sloveniji 20.5%. Razni delegati so se zavzemali za izboljšanje razmer v bolnišnicah, ki so prenatrpane. Zato so predlagali, na;: se tudi Rdeči križ zavzame za razširitev slovenskih bolnišnic in za ustanavljanje novih v krajih, kjer so najbolj potrebne. Pohvalno je bilo omenjeno, da imajo Konjice edino bolnišnico RK v državi. Zato bodi naloga te prevažne človekoljubne ustanove, da sledi konjiškemu zgledu. Pri volitvah je bil izvoljen za novega predsednika dosedanji podpredsednik g. dr. Fetticli. I poročala tajnica gdč. Frangež m bla-| gajničarka ga. Virantova. Delo. ki :;a je opravilo društvo v preteklem letu, I je vse hvale vredno. Posebno skrb je posvetilo »mlečni akciji«, ki je pripomogla, da so dobivali ubogi šolski otroci v zimskih mesecih kruh in toplo mleko. RK je priredil tečaj o prvi pomoči in je izvežbal ob tej priliki potrebno sanitetno osebje. V tednu RK je izvedel nabiralno akcijo. Društvo šteje 22 rednih in 30 podpornih članov. Tudi v letošnjem letu so predvideni tečaji o prvi pomoči v Makolah, Studenicah in Poljčanah. Po prečita-nju poslanice so bile volitve in je ostal povečini stari odbor s predsednikom dr. Hronovskim na čelu. Na novo so bili izvoljeni: gdč. Kosi Pavla za blagajničarko, Pahor Karl kot odbornik in župan De tiček Anton v nadzorni odbor. Pianleie s© %eral@ prvo žrtev BOGOSLOVEC SERGIJ GASPARI SE JE NA MOKRICI SMRTNO PONESREČIL — TUDI NA VELIKI PLANINI TEŽJA NEZGODA Naše planine so terjale letos svojo prvo smrtno žrtev. Včerajšnja lepa pomladanska nedelja je izvabila v planine bogoslovca Sergija Gasparija v družbi prijatelja, zasebnega uradnika Slavka Ber-šiča iz Ljubljane, čez Mokrico na Krvavec,- Ko sta z derezami plezala čez Far-iev plaz po snegu, je Gaspariju spodrsnilo, da je strmoglavil v prepad. Njegov tovariš je o nesreči takoj obvestil druge Planince. Sestavili so reševalno ekspe- dicijo pod vodstvom Frana Erjavčka, ki pa je prišla žal že prepozno: Sergij Gaspari je bil že mrtev. Bogoslovčevo truplo so prepeljali v Stranje. Druga nesreča se je pripetila na Veliki planini. Tam si je na poljanskem robu str! nogo zasebni uradnik Aleksander Glonar iz Ljubljane, ki so ga njegovi tovariši prenesli v dolino in spravili nišnico. v tol- Vas Tolče nad Tržiščem potrebu'e novo šolo V hribovski vasi Telče v Zasavju je skromno šolsko poslopje z eno samo učilnico. V to šolo hodi preko 200 otrok iz številnih okoliških vasi. Sedanji šolarji so veliki siromaki, saj morajo nekateri hoditi 2—3 ure po samotnih poteh pred-no dospejo do šole. Pot je za mlade šolarje prenaporna, ker se spušča iz enega 'hriba na drugi in jim ie zlasti v zimskem času nemogoče prihajati radi velike razdalje in težavne poti redno v šolo. Vaščani so mnenja, naj bi javna oblast posvetila tudi hribovskim vasem nekoliko več pažnje in poskrbela za vzgojo ■ številnega vaškega naraščaja. V Telčah in drugih okoliških vaseh je toliko mladine, da bi napolnila več razredov. Zato je potrebno, da se v Telčah postavi potrebam odgovarjajoče šolsko poslopje in preskrbe šoli potrebna šolska učila. Ker so pa vasi raztresene in druga od druge zelo oddaljene, so domačini mnenja, da bi bilo bolje, če bi zgradili poleg šole na Telčah še eno manjšo , v kaki drugi, najbolj primerni vasi. S tem bj odpadla dolga in naporna pot, ki jo morajo prehoditi vaški otroci, zmanjšalo bi se število izostankov in šolski pouk bi ne bil tako okrnjen. Lepa akademija sokolskega naraščala Naraščajski odsek Sokolskega društva [odlikovali po lepih, v Ptuju je imel akademijo v Mestnem j vili, sočnosti, lepem gledališču. Obisk je bil prav dober. Pesem Alojza Gradnika »Mrtvi zidarji«. jc bila kot recitacija dobro izvedena. Reci-tacijski zbor je prav dobro izvajal »Na-brežšnskim -kamnolomccm«. Gosli solo. ob spremijo vanju klavirja »Indijske pesmi« in »Kubelikove serenade« je bila skoraj brezhibno izvedena točka, Mani posrečeno je igral kvartet »Andante Ca n- pesmijo tab:le<. Pod vodstvom g. prof. Joža (i r e- deloval* gor ca je moški zbor naraščaja v zboru zapel pesmi »Slovan na dan« in 'Sto 'čutiš Srbine tužm« Obe pesmi sta sc harmoničnih glaso-tonu in finesi. Ritmične' vaje ženskega naraščaja so bile slikovite in so občinstvu zelo ugajale. Vaje moškega in ženskega naraščaja na orodju so bile prav dobre. Izvedba skupin je bila simbolična, točna v hitrosti in izvedbi po moškem obrtnem naraščaju. Vaje s pajčolani so zelo ugajale. Akademija se je zaključila z lepo zborovno Hej Slovani«, pri kateri so so- vsi igralci z občinstvom vred. |i s p ju meslni mastnr^u srela posvetovalnici. l)o drevi ob IS. Vi@m pri litrskem sodniku Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje litijskega sodnika dr. Ivana Umnika. Dol-goprstneži so mu odnesli precej obleke, perila in čevljev ter drugih stvari, tako da so ga oškodovali za nad 6000 din. Kmalu nato je bilo vlomljeno tudi v pisarno šmarskega industrijca Knatliča .kjer so svedrovci navrtali železno blagajno in odnesli 3000 din gotovine. o V Pttitčrlrlfcu ji' umrla t>a. Jera lvo-bpleiova. ž.-na upokojene;>n šolskega upravitelj;;. splošno priljubljena in ugledna sla učiteljica Amalija Duh v Slov. goricah in učitelj o (‘pokajena pri Sv .Trojici Perrio Prn«er v Beltincih. o llr;'iuc-5f P!J je za višjega ilitvciuga kontrolorja v Novem mestu Rudolf Zeslim Cef*e c Slovensko obrtno društvo v Celju bo tudi letos praznovalo praznik sv. Jožefa kot obrtniški dan. Ob 8. zjutraj bo v opatijski cerkvi služba božja, li kateri so vabljeni vsi odborniki. Običajnega zborovanja ne bo. e šah. Včeraj bi morala bili v Radečah finalna prvenstvena tekma med Celjskim šahovskim klubom in šahovskim kliil>om Radeče. Radečani pa so tekmo odpovedali, ker je večina igralcev odsotna. CŠK je s lem dobil tekmo z 8 :1 p. f. in je poslal zmagovalec v celjski skupini, igral bo prvenstveno tekmo z zmagovalcem mari-l>orske skupine. c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 20. bo predaval časnikar in publicist g. Božidar Borko iz Ljubljane o svojem nedavnem potovanju po Turčiji in pokazal slike najznačilnejših krajev Turčije. c Nesreče. 13 letnemu posestniku Albertu KrošJinu iz Gornjega Brezna pri Humu ob Sotli je padlo deblo na nogo in mu jo zlomilo. — 15leni sin oskrbnika Josip Gojlan iz Globokega pri Šmarju si je pri padcu zlomil roko. 18 letni delavec Franc Janežič iz Celja je. v mestnem mlinu padel pri nakladanju moke na tračnice in si zlomil več reber. — Vsi se. zdravijo v celjski bolnišnici. c Šahovski turnir za prvenstvo Celju se je pričel v petek zvečer. Turnir je otvo-ril predsednik CSK in turnirskega odbora g. Jože Grašer. Po žrebanju številk se je pričelo prvo kolo, v katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Lorbek—Golja 1 :0. E. Csorgb Tavčar 1 ;0, inž. Sajovic Grašer 1 ; 0, Rupar—b. Schneider 1 :(), J. Schneider Mirtiik 1:0. partija bajs-Mo-dic je bila prekinjena. Prihodnje kolo )>o v sredo, 19. t. m. zvečer. POLjCANSKI RDECl križ V nedeljo je bil 6. občni zbor RK, katerega je vodil banovinski zdravnik dr. H r o n o v s k y. Predsednik je uvodoma podčrtal važno nalogo RK posebno v sedanjih resnih časih. Za predsednikom sta ELEKTRIČNA LUČ PRI SV. MARKU NIŽE PTUJA je prvič zasvetila v soboto, 8. t. m. Istočasno so dobile luč tud; vasi Zabovci, Nova vas in Markovci. Ob tej svečanosti se je zbralo pri Sv. Marku niže Ptuja ogromno občinstva s predstavniki obla-stev na čelu in g. župnikom Groblerjem, ki je blagoslovil transformatorsko postajo. V bližnjih dneh dobi priklop tudi vas Spuhlja. Zadružna elektrarna v Ptuju je vložila ogromno napora v to delo. Z lastnimi strokovnimi močmi je zgradila vse omrežje in investirala v to velik kapital. Novi odjemalci toka bodo polagoma odplačevali Zadružni elektrarni napeljavo, ker so kot odjemalci toka postali istočasno tudi solastniki vse naprave. Tako jim je omogočeno, da imajo z malo investicijo doma vso napeljavo, ki bo po poravnavi postala njihova last. Mnogo je pripomogla elektrarna Fala z ogromno investicijo kapitala v daljnovode, brez katerih bi bila vsa izvedba nemogoča in neizvedljiva. o iz davčne službe. Napredovali so: za davčnega inšpektorja v VI. pol. skupini Vrč Ivan v Slovenjem gradcu; za davčne konlrolorje v VII pol. skupini pa Hreščak Viljem v S!. Konjicah, Voljč Stefan v Mokronogu in babic Stanko v M. Soboti; za arhivarja v VIII pol. skupini Žlindra Leon v Kozjem: za davčne pripravnike so postavljeni Puvešič Ljubomir v Brežicah, Budlselič šfuomir v Krškem, Tacar Franc v Dol. Lendavi in Kaljčenko Pavel v Mokronogu. Premeščeni so: Peral Jožef davčni pripravnik iz Celja v Senj. IJršen Ferdinand davčni pripravnik iz Krškega v Senj, Prenlru Karl davčni pripravnik iz Mokronoga v Novo mesto- o Ciganko je povozil blizu Murske Sobote. neki avtomobilist Mubfisna t Strunrmost rezervnih častnikov Naši rezervni častniki, včlanjeni v ljubljanskem pododboru, Združenja rezervnih častnikov, so imeli v soboto zvečer občni zbor v dvorani Društva inženirjev in ponovno dokazali svojo neomajno zvestobo do kralja, domovino in vojske. Zborovanje .ie vodil predsednik Združenja g. inž. L. Bevc, ki je toplo pozdravil zastopnika divizionarja brig. generala J a n e š a. V uvodnih besedah jc predvsem poudaril geslo Združenja, ki združuje članstvo v stremljenju za dosego visokih idealov. Po počastitvi spomina umrlih članov je g. predsednik ua-značil smernice in delo odbora v pretekli poslovni dobi. Z občnega zbora sta Prinčič izkazuje, da jc včlanjenih v društvu 1220 članov. Živahno je delovala propagandna sekcija. Članstvo je bilo o vseli važnejših dogodkih obveščeno po društvenih okrožnicah. Pododbor zastopa danes približno' 40% vseh' rezervnih častnikov na ozemlju ljubljanskega vojnega okrožja, kar dokazuje, da se rezervni častniki v današnjih časih bolj kot kdaj koli zavedajo svojih dolžnosti. Po revizorskem poročilu je bila izvoljena soglasno stara uprava. Pri slučajnostih je bilo sprejetih nekaj koristnih predlogov, med njimi predlog o uvedbi majorskih tečajev in dve resoluciji. iz Ptuja o O! t :ii zbor čebelarske podružnice /;i .lij nndmmi'Tinhi' VSc‘ m' <*b\klričnein stolu je Hauptmann Mov.njfjr.uife in okolico h' na prazniki,., PO.s lovni dobi. Z občnega zbora sta; t}-cjji_ tlll j,, m.delžen. Pol sveta mu je. SV. Jožefa, li). i m., ob 1(1. v posebni!b!l' odposlani vdanostni brzojavki kralju j verjelo. Njegov proces .je bil škandal, nad jW gostilne Kiheholzer v Slovenjgradcu. 'Petru II. in vojnemu ministru Petru Pe- j katerim so se zgražali milijoni v Zedinj,- Sedaj je končno spregovoril h’žaiuui. o BeLga kr«: i/Ogarovcev pri šolo. Bel kri j prirode, o Na/Sv poši o V Negavi se je končal tečaj Higienskega zavoda v Ljubljani, za katerega so pokazali domačini veliko zanimanje. Te čaja .se,je udeležilo mnogo mater in deklet. o V Kapli vasi pri Sv. 1'avlu pri Preboldu so neznanci odnesli p iseslniku Štormanu 2000 din vredno konjsko opremo I sieu. | Po govoru predsednika, se je nato za-I hvalil za pozdravne besede brig. gene-j ral .1 a n e š in želel skupščini največjega uspeha. Tajniško poročilo, ki ga je podal g. .ir riže1 pač- im < ■cilj ivilkti i neki šolar in <'a priin\s iz I v muhasto Prekmurski invalidi v Lendavi nih državah, naš rojak I. I. Poderžaj, ki v svoji knjigi: ..Hauptmann je bi! nedolžen" dokazuje, da jc Lindberghov otrok v rokah miste-rijo/ne Al is.s Tiifversonove, ki jc izginila, da se izogne škandalu. Knjiga se dobi v knjigarnah in pri Založbi Lil»erly, Ljubljana, Miklošičeva 5 (pavaljon), tel. 22-30. Mehko vezana, oktav format, 201 strani, slane 00 dir. Križ 'vri pri Križ -se r .aprila spremeni v ;>v. tomeru. o Ji!-.esvl.tka :ia pragi Zagrel; •sta bila i.'i. januarja ukinjena, marca pr! oričela voziti. o Urn :l i .;.i j.-f-il žo M tl ni sip pečejo j kruha, io ji' od takrat, ko so uvedli krušil karte. JSuiio so s tem prizadeti zlasli (k lavei. ki si za malico pečejo krompir. Minulo nedeljo so v Lendavi v hotelu Krona« zborovali invalidi in vojne vdo-Ljuloiumt j ve, ki spadajo po novi invalidski uredbi Ju';pod Okrajni odbor udruž. vojnih invali- Split, ki j do v v Lendavi. Zborovanje je vodil g. bosta 2S. j Pojbie. Udeležil se ga je tudi odposlanec Oblastnega odbora Udruž. vojnih invalidov g. Zorc iz Ljubljane. Na zborovanju se je razvila. živahna debata. Posebno so se zanimali za svoje še nerešene in- validske zadeve m pravice invalidi ,n vdove iz obmejnih madžarskih vasi. Ko bo k lendavskemu okrajnemu invalid, odboru še priključen invalidski odbor iz Beltincev, bodo morali biti uradni dnevi še vsakokrat, ko jc v Lendavi sejem. To so najprikladnejši dnevi za uradovanje na invalidskem uradu v Lendavi, kajti v petek so itak uradni dnevi na sodniji in davkariji. ni llfLgs, ■ i. 22-21. Angleški Linda Danieli in K1N O UNION, I film ..Ljubosumnost *. Tyronne Povvel, • KINO MATICA. Tei. 22-11. Madžarski film „Na materinem grobu-'. V gl. vlogah otroka Gizi Pešci in Klari Adam. KINO SLOGA. Tel. 27-30. Filmska ope- veUi carstvu ljubezni*’. »V efernllt« V Mariboru dne 1<7. !II 1941 J » romunski kralj Karol Zssmimhuosti Elektrifikacija ameriškega kmetijstva Z eiekirtfikacifo zbolfšuje"o proizvodu'© ter cent?a?lz‘ra © ©btcmbn© indusSiifo Prvt d b som Staromodne petrolejke, ki so bile v rabi v devetih izmed vsakih desetih farm v Združenih državah še pred enim desetletjem. hitro prehajajo v pozabljenje. Pet let po uveljavljenju zakona o farmski elektrifikaciji, Ima ena farma izmed vsakih štirih električno razsvetljavo in do konca 1. 1940 je bilo organiziranih več kot 700 lokalnih sistemov, več kot 250.000 milj električnih prog je bilo zgrajenih in treba je bilo premagati razne ovire s strani privatnih elektrarnih družb. Napeljava elektrike ni le odpravila petrolejk, marveč tudi stare baterijske radije. Farmarji kupujejo ne le nove radio-aparate marveč tudi take moderne priprave kot električna likala, električne pralne stroje, električne refrigeratorje 'n električne molzne stroje. Neštete milje, ki jih je morala farmarica prehoditi od vodne pumpe do kuhinje in nazaj, so stvar preteklosti. Pumpe na električni pogon se instalirajo v farmskih kuhinjah. Pred desetimi leti se je ameriški farmar upravičeno smejal ko se je kdo bahal o velikem tehničnem napredku v Ameriki. V najbogatejši poljedelski zemlji na svetu, v deželi bogati na prirodnih sredstvih in prenapolnjeni z vodno silo. je bilo le 10 odstotkov poljedelskih okrajev elektrificiranih. Provinca Ontario v Kanadi je imela 20 odstotkov. V Evropi je bilo mnogo držav, ki so prednjačile Združenim državam, na pr. Švedska, Danska. Nemčija, Francija in Holandska. Pred desetimi leti se ni skoraj nič storilo za povečanje električne napeljave na farmah. Vse je bilo v rokah privatnih elektrarn. V štirih letih pred 1936 se je farmska elektrifikacija povečala le za 1 odstotek. Privatne družbe so enostavno rekle, da se jim ne izplača. Nekatere so rekle, da se farmar sploh ne briga za1 elektriko. . ■ Vse to se je spremenilo, ko je bil ieta 1935 sprejet federaln; zakon o elektrifikaciji na deželi. Farmarji morejo sedaj organizirati neprofitne elektrarske zadruge in način, kako se te zadruge razvijajo. kaže, da poljedelci želijo imeti elektriko. Zakon je tudi omogočil, da si farmarske skupine morejo izposoditi denar od vlade za napeljavo ob istih obrestih. ob katerih si vlada sama izposojuje denar. Stroški so bili znižani povsod, kajti ne gre za dobiček, marveč za rabo. Gradbeni stroški so nekje znašali polovico tega, kar bi potrošila privatna družba. In nekatere izmed teh smatrajo vladni program kot nekaj kar se jim izplača posnemali. Vlada ni dosegla tega velikega uspeha v elektrifikaciji farm brez nasprotstva s strani privatnih elektrarn. Večina jih je vendarle prišla do prepričanja, da niso poljedelski okraji njihov izključni delokrog, dasi nekatere izmed njih še vedno uganjajo obstrukcijo. Poljedelski tajnik \Vickard poudarja, da se elektrifikacijski program hitro razširja in prinaša farmarjem dolgo zaželene udobnosti za njihove družine, boljšo produkcijo iia farmah ter omogečuje centra-rzacijo obrambne industrije vsled novih elektrarn na čim dalje večji površini. Francozi ©braa^lra;® železniški promet Japonske bodo nosi e eno ne klobuke PREPOVEDANA SO RDEČA, RUMENA IN ZELENA OBLAČILA Japonska vlada je pričela, tako poroča list »Niči Niči«, odločno čistiti družabne razmere ter med drugim posegla precej avtoritativno tudi v ženski svet. Japonsko življenje naj bi postalo, tako vsaj želi vlada, popolnoma neodvisno od tujine in tujih vzorov. Med drugim je pretekli te- ,£70 1 deri s posebno uredbo prepovedala uporabo angleškega jezika v družabnih razgovorih ter igranje golfa: Z drugo uredbo je »očistila« tudi žensko modo ter prepovedala ndsiti obleke iz rdečega, zelenega in rumenega blaga, češ da so to barve, ki niso dostojne. S’posebno uredbo pa je uvedla za vse Japonke enotne klobuke V bodoče bodo smele Japonke nositi samo klobuke štirih modelov. Tovarne bodo poslej izdelovale izključno le predpisane klobuke v velikih množinah. — Z ozirom na sIabe čase in aprovizacijo vam Angelo zares odsvetujem, kajti dekle ima strahovit apetit, pač pa vam priporočam Olgo, ki ima na želodcu tvor! O. G. FoRSTER: Žolčni kamni Vsako jutro sc vozim s tramvajem v službo. Tu navadno čitam jutranje časopise. Na tej precej dolgočasni poti se navadno ne primeri nič kaj posebnega. Fred tremi tedni pa se je le nekaj zgodilo. Spoznal sem nekega svojega popolnoma neznanega »starega prijatelja«. Štiri postaje pred mojim ciljem je vstopil. Bil je dobro rejen gospod z zdravimi, rdečimi lici, v rokah pa je nosil debelo nabasano aktovko. Prerival se je med potniki ter iskal prostor. Medtem mu je pogled obvisel na meni. Kot bi ga pičila osa je stopil naravnost k meni ter me udaril z roko po ramenu s toliko silo, da sem mislil, da se je zrušila name najmanj dvonadstropna hiša. ■— Oto, stari prijatelj, —je vzkliknil tako vzhičeno, da so sc najinega svidenja razveselili celo ostali potniki. — Slednjič te spet vidim! Kako je s teboj, ti, no, ti stara bajta? Sedel je kraj mene ter načel glasen pogovor. — Kaj počne žena, pa tvoja dečica? Nekam bolehen se mi zdiš... ah, seveda, še vedno ti tvoji žolčni kamni! Ali te še vedno mučijo? Poslušaj; pred kratkim sem iztakni! imenitno sredstvo. Izrecno samo proti žolčnim kamnom. Seveda, seveda, brezpogojno ga moraš poskusiti! Sopotniki so me pričeli pomilovalno ogledovati, Moj nepričakovani prijatelj pa je segel po listnico ter mi pomolil recept proti žolčnim kamnom, V '-i.-i' "i sem vstal. — Gospo«, vi ste... hm. hm..., v zmoli. ! — sem mu rekel vljudno in skromno. — Meni ni ime Oto, nimam žene, ne otrok, kaj šele žolčne kamne! I Rejeni gospod me je debelo pogledal. — i Za vraga, tolika podobnost! — je razburjeno | vzkliknil, — Za las ste podobni mojemu pri-j jatelju, kakor jajce jajcu. Ampak vzemite i kljub temu moj'recept proti žolčnim kamnom! j — Hvala, — sem rekel, zdi se mi, da ne-j koliko osorno ter zapustil tramvaj, ki se je tresel od krohota. $ ' Kot sem že dejal, tri tedne je tega. Včeraj opoldne sem se vozil z drugim tramvajem. Ker sem imel še nekaj prostega časa, sem »z-j stopil ter krenil v park, da se malo spreh©-dim. Nenadoma, verjemite mi, da sem prebledel v presenečenju, v tramvaju sem spet opazil onega rejenega gospoda. Toda, gorje, tudi on me je že opazil ter že dirja proti meni. Bliskovito sem vstal, da preprečim, kar se je še dalo preprečiti. Toda možak me je že pograbil s svojo šapo. — Ostani, sedi, Oto! — mi je velel skrbno 1 ko mati. — Varovati se moraš, stari prijatelj! Misli vendar na svoje žolčne kamne! Toda nekaj imenitnega imam zate! Sicer pa pomi-i sli: pred tremi tedni sem srečal nekega be-\ daka, ki je za las podoben tebi! Vzdihnil sem — Aha, — je zagodel. — Torej še vedno stara bolezen! Žolčni kamni. Mjne? — Da, — sem dein* - zdi se mi, . iui jih imam sedaj nrav zaves! Potfofa za ledene V USA so pred nedavnim ustanovili policijo, ki izvršuje menda edinstveno nalogo na vsem svetu. Člani te policije križarijo namreč v nalašč za to pripravljenih brodovih križem po morjih ter budno opazujejo gibanje ledenih gor, ki plavajo v morju. Po svojih radijskih od-dajnicah, ki jih imajo na brodovih, pat obveščajo domače in tuje ladje o pre mikanju in stanju ledenih gora.' „3agode n‘so zelenjava" Angleško ministrstvo za prehrano je izdalo posebno uredbo, po kateri morajo vsi lastniki vrtov in cvetličnjakov posaditi najmanj polovico svojega zemljišča s koristno zelenjavo, ostalo polovico pa smejo posaditi z rožami. Kmalu po izidu te uredbe pa je nastalo sporno vprašanje glede jagod. Po časopisni polemiki je slednjič ministrstvo izdalo pojasnilo, v katerem pravi, da je treba jagode šteti med cvetice, kajti jagode niso nobena zelenjava. Ker pa so jagode v Angliji zelo čislane, bodo morali Angleži, če jih bodo hoteli jesti, saditi jagode na rovaš cvetja. Gospe Lupescu so ukradi! nakit Bivši romunski kralj Karol in gospa Lupescu, ki sta po polomu v Romuniji zbežala, živita že dalj časa v Lisaboni Bivši romunski kralj Karol na Portugalskem. Oba živita zelo odmaknjeno ter sftloh ne zahajata v družbo. V ostalem pa je lisabonskim listom sploh J prepovedano pisati o Karlu in gospe Lupescu. Kljub temu pa so portugalski no- j vinarji izvohali ter spravili v javnost vest, da so neznani vlomilci odnesli gospe Lupescu znaten del njenega dragocenega nakita. Bivši kralj Karol in gospa Lupescu stanujeta pri nekem zobozdravniku, ki pa nima varne blagajne, a gospa Lupescu je odločno odklonila, da bi dala spraviti svoje dragocenosti v kako banko. Podoba je, da so za to izvedeli podjetni vlomilci ter so preteklo nedeljo dopoldne. ko sta bila Karol in gospa Lupescu v cerkvi pri maši, vlomili v zobozdravnikovo vilo in odnesli dragulje gospe Lupescu. Med drugim so odnesli dragoceno ogrlico z 200 biseri, briljantni diadem in kaseto z 12 diamanti. Vrednost ukradenih dragocenosti cenijo na 20.000 dolarjev. Razočarani ameriški dušes!cvci VERJELI SO V GENIALNOST, KI JE NI BILO Pred 18 leti so dušeslovci na ameriški slovci pa bržčas nikoli več ne bodo pri- Columbia univerzi pričeli z nenavadnim poskusom. Izmed večjega števila dveletnih otrok so izbrali 20 deklic in fantkov, zatrjujoč, da se v teh otrocih skrivajo bodoči ameriški geniji. Otroke so skrbno vzgajali ter jih negovali kot punčice svojih oči. Leta so tekla in z njimi so Qtroci zrasli v dekleta in fante. Pred tedni pa je bilo tega čudovitega pouka konec. Zbral se je ves univerzitetni profesorski zbor, da pri zaključnih izpitih ugotovi znanje »bodočih genijev«. Toda koliko je bilo razočaranje: mladina je sicer pokazala pri izpitu precej znanja, vendar pa je bil profesorski zbor soglasen v mnenju da več ko za prav dob:'o ni mogoče nn’ -!»a eljskc pesmi; 22. pisan koncert. — Anglija I.: 19.20 solisti ali zabavna in plesna gl.; 21.15 pisan koncert, 23.15 plesna gl. -— Beromiinster: 17. lahka gl.; 18.30 harmonika; 20. Puccinijeva opera „Turandot“. — Budimpešta: 18.30 pevski koncert Nikolaja Cvejiča, člana beograjske opere; 19.20 jazz; 22. cigauL Dobivajo se samo v boljših strokovnih trgovinah S LfuMiana * Se na električnem stolu je Hauptmann trdil, da je nedolžen. Pol sveta mu J*j verjelo. Njegov proces je bil škandal, nan katerim so se zgražali milijoni v Zedinjenih državah. Sedaj je končno spregovoril naš rojak I. I. Poderžaj, ki v svoji knjigi: ..Hauptmann je bil nedolžen' dokazuje, da je Lindberghov otrok v rokah misli'" rijožne Miss Tufversonovc,. ki je izgini*a> da se izogne škandalu. Knjiga se dobi v knjigarnah in pri Založbi Liber tv, Ljubljana, Miklošičeva 5 (paviljon), tel. 22-50. Mehko vezana oktav format, 291 strani, stanc 60 din. L7UBL1AMJKI KINEMATOGRAFI KINO MATICA. Tel. 22-41. Madžarski film „Na materinem grobu". V gl. vlogah otroka Gizi Pešci in Klari Adam. * KINO UNION. Tel. 22-21. francoski film »Materina žrtev“. V gl. vlogi Edvvi-ge Feuillere, najlepša Parižanka. * KINO SLOGA. Tel. 27-30. Filmska komedija „Itenata v kvartetu’'. Kathe von Nagy, Gustav Frolieh, Attila Horbiger, Joh. Riemann. Danes premiera I KINO »UNION« - LJUBLJANA Telefon 22-21 Ecfwige Feuillere najlepša žena Pariza v ganljivem vsebinskem krasnem francoskem filmu Materina žrtev Predstave ob delavnikih ob 16., 19. in 21. uri; na praznik ob 10*30, 15., 17., 19. in 21. ur. 44 Kino Sloga, Ljubljana, tel. 2730 predvaja od 18. do 22. marca veselo in zabavno filmsko komedijo: Rena ta v kvartetu Glasbeni film izvrstne komike in prisrčnih ljubavnih zapietjajev! — V glavni vlogi: Kathe von Nagy, Gustav Frolieh, Attila Horbiger, Johannes Riemann, režija Paul Verhoevcn, glasba Norbert Schulze — Premiera danes! Obrtniški praznik na Teznem Združenje obrtnikov za. okolico Maribor na Teznem je v nedeljo popoldne sklicalo v spomin na 15 letnico sedanje uprave v gostilni načelnika Jožka Š a-bedra širšo sejo, ki je bila izredno dobro obiskana, ker se je iste udeležilo poleg celotnega odbora tudi mnogo članov. Prvi del je bil posvečen spominu umrlih članov. Nato so sledila temeljita poročila, iz katerih je razvidno, da šteje združenje 324 članov mojstrov, 334 pomočnikov in 221 vajencev. Združenje se jc brigalo za izobrazbo vajencev in zlasti za pobijanje šušmarstva. Dohodkov je bilo 25.309 din in 23.316 din izdatkov. Proračun za tekoče leto znaša 17.300 din dohodkov in izdatkov. V imenu nadzorstva je poročal predsednik nadzorstva industrijec P f e i- je vzbudila izročitev lične diplome predsedniku izpitne komisije učitelju Franju Luknarju, ki se je zahvalil predsedniku za njegovo prisrčne besede in odboru za pozornost. Ob zaključku seje, ki je potekla v izredno prijetnem razpoloženju, pa je vzbudilo ogromno smeha poleg čestitk v pisano obleko iz neštetih krpic oblečen fazan, darilo načelnika okoliških gostilničarjev Holca iz Pobrežja in modnega salona gospe Grašič za god marljivemu preds. Jožku Šebedru. F. L. Jožefovanje v Studencih Ne odklanjajte nabiralcev RK Jožefov sejem v Studencih ne obeta nič kaj posebnega. Ljudje sc sicer še vesele loplega pomladanskega sonca, toda le ni a- EMTNI VOKALNI HRV. PEV, DRUŠTVA „K0L0" IZ ZAGREBA Sobota 22. marca 1941, ob 20. uri v Sokolskem domu - Dir. Papandopulo koncert Preskrbite s> vstopnice v knjigarni Koren, Gosposka ul. 9 - Telefon 29-41 f e r iz Hoč ter jc prejel odbor soglasno zasluženo razrešnico in priznanje poleg prav posebne pohvale, ki je je bil deležen predsednik združenja Jožko Šabeder. Po obravnavi raznih stanovskih težkoč, zlasti glede reorganizacije združenj, je sledilo skupno slikanje in nato svečani del seje, ter so prejeli v spomin na 15-letnico dosedanjega složnega dela v upravi diplome sledeči zaslužni odborniki: Leč Ivan, Grašič, Lužnik, Granda, Lorber, Pfeifer, Beribak, Gobec, Grašič Alojzija, Jevšak, Vokač, Perušek Reli, Lorenčič, Simič Ivan, Vrbovšek, Rutart, Raner, German, Štern, Zupan, Gornik, Babič, Jelen, Krajnc, Ratajc, Re-ner, Oirtan, Fras in Kac. Hično diplomo še je dobil predsednik Šabeder, katerega zasluge za procvit zadruge sta orisala podpredsednik Leč in predsednik nadzorstva Pfeifer. Prav posebno pozornost lokaterega človeka ganejo prodajalci i>o-ceni zabav na Jožefovem sejmu. Dinar ima velike oči, še mali šolarček premisli, kam bi ga dal, da bi imel čim več koristi. Prodajalci sadnega drevja in pristnih pohorskih ovčk, tako pravijo dobro poučeni, bi utegnili imeti najboljši zaslužek, če bi se poskusili udomačiti tam nekje na velikem Irgu ne daleč od cerkvice sv. Jožefa. Vrtiljaki, gugalnice, razna strelišča itxl., pravi studenška mladina, letos ne bodo zadovoljni z domačimi. S tem pa ni rečeno, da bo letošnje, jožefovanje pusto v Studencih. Kaj se! Brez dobrodušnega nasmeška ne l>o ta dan nobenega Studenčana. Oni že vedo zakaj... Smejali se bodo slabim prerokom. NajlMilj popularna civilizacijska pridobitev je te dni v Studencih brezdvomno — barometer. „Kakšno bo vreme na Jožefovo?* na lo vprašanje mora odgovoriti S jKisebno vnemo postavljajo to vprašanje prijatelji Rdečega križa, kateri gledajo dolge mesece naprej, na zimo, ki bo prišla in bo verjetno kakor vedno huda vsem Tončkom in Micikam, katere nimajo čevljev in ne tople obleke. Prijatelji Rdečega križa so že pripravili dinarske listke, potrdilo vsem dobrosrčnim prijateljem revnih otrok. IZLETNIŠKI VLAKI 19. IN 25. MARCA Mestni turistični odbor in Tujskopro-metna zveza v Mariboru sta zaprosila železniško ravnateljstvo, da proglasi jutranji in večerni vlak (za povratek) na koroški progi 19. in 25. marca ter za velikonočno praznike za izletniške. Seveda bi imeli Jiotniki ugodnost polovične voznine. Ker se tekom današnjega dne pričakuje ugodna rešitev, naj potniki pri železniških blagajnah vprašajo, če velja ugodnost že jutri, na Jožefovo. m. Iz uredništva »Večemika« je izstopil g. Radivoj Rehar. m Slovensko obrtno društvo (prosvetni odsek) sporoča, da je za nocoj napovedana igra v dvorani na Aleksandrovi 6„Ona in njih troje** zaradi odpoklica enega igralca preložena na soboto ob istem času. m Uradni dan Zbornice za trgovino in industrijo se vrši v Mariboru radi praznika šele v četrtek, 20. t. m., dopoldne na običajnem mestu. Združenje trgovcev za mesto Moiiibor. ZeiSS- stekla samo dipl. optik peteln * Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. * Z modeli novih frizur in modernih aparatov je danes dopotovala iz inozemstva gdč. Pavla Hictaler lastnica salona „PavIa‘* ter tako ix>večala svoj salon od 5 na 9 kabin. * Pretskusitc tudi Vi enkrat svojo srečo! Podrobnosti izveste v »GRADU SREČE*4 Pulnik — Maribor . * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Ilinko SAX, Grajski trg. * Nageljne din 2.50 za Jožefa, vrtnarija Jemec, Prešernova ulica. * Danes in jutri vsi Jožefi in Jožice v ,,Grajsko klet*'. Domača zabava in ples. * Vaša sreča je v Vaših rokah! Informacije v „GRADU SRECE“ Putnik ~ Maribor. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Inserati za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. * Kupim zlato po najvišji dnevni ceni. O. Kiffmann, Aleksandrova c. 11. m. Dežurni zdravnik OUZD bo jutri dr. S. Pogrujc, Prešernova ul. 18. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 15. do vključno 21. marca Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85, ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Narodno gledalliie Torek, 18. marca, ob 20.: „Prešernov ve-čer“. Izven. Sreda, 19. marca, ob 15.: „Suinljiva oseba*'. Znižane cene. Ob 20.: „Habakuk“. Znižane cene . Cetrlek, 20. marca, ob 20.: „Koncert tria1'': Ornikova—Šedlbauer—Lipovšek. Red C. Kino v Mariboru * GRAJSKI KINO. Danes zadnjikrat ,,Operela“ Willy Forst. — Samo v sredo in čel rte k najlepši nemški film „SončJii vzhod**, film prekrasne vsebine. * ESPLANADE KINO. Najzabavnejša veseloigra do sedaj „7 let nesreče*-. l-Ians Moscr. Theo Lingen, Ida VVust, UNION KINO. Do petka „Cirkus bratov Marx“ je. največja cirkuška atrakcija sveta, izvrstna zabava, občudovanje in smeh. * ZVOČNI KINO POBREŽJE. 18. in 20. marca za dceo, 19. marca za odraslo-Rdeča kapica** ter „Ivanček in Marica'** * KINO STUDENCI. Od 18. do 20. marca »Racija v ekspresu**, polno napetosti i« pustolovščine. Predigra „Buster Keaton kot čarovnik. GRAJSKI KINO Danes zadnjikrat WHIy Forst SoktHt vnUod Ofteetio samo v sredo in četrtek film prekrasne vsebine. Ta teden bo naša uprava ustavila pošiljanje lista vsem naročnikom, ki so prejeli opomin, pa niso dolžne naročnine poravnali. — Kdor ne želi, da bi mu uprava list ustavila in da ne bi s tem izgubil pravice do smrtno nezgodnega zavarovanja za din 10.000'- naj takoj nakaže dolžni znesek. »VEČERNIH« uprava MALI OGLASI do 20 besed staneio z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnja beseda 1.— din. Kdor išče službo, plača za tak oglas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno reklamo pa staneio namesto 15.— din 20,— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za oismene odgovore glede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek le treba orlložitl v znamkah. Male oglase ie treba plačati takoj pri naročilu. Pri pisucnih naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvoina tarifa. n <-"inawBniEiy«p - KAM, KJE? J° 20 beseu 2U din vsaka nadaljnja beseda 2 din JOŠKI, JOŽICE! vsi na družabni večer 18. 3. v' gostilno Koder, Sv. Lorene na Pohorju. 24088-1 POZOR! ■'dor hoče dobro vino piti, •nora v gostilno Lebarič pri Opekarni v Košake priti. Do-■ijo se domače klobase in mc-■Q iz kible. Lepa točka za izletnike. Kegljišče na razpolago. 24096-1 SLUŽBO DOBI 3____________________________ J:j 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din VINIČARJA 'Prejmem takoj. — Vprašati ■Miška c- 24._________23909-2 SLUŽKINJO vse, pridno in čisto, ki ima veselje do samostojnega gospodinjstva, iščem. Naslov v ' glasnem oddelku »Večerni-*a«. 24112-2 Mesto INKASANTA skladiščnika, vratarja, sluge kaj sličnega išče, kavcije zmožna oseba, z več letnici spričevali. Ponudbe posla na oglasni oddelek »Večer-'tika« pod »Zanesljiv« 24125-2 SLUŽBO IŠČE lo 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din DEKLE ki zna tudi nekaj kuhanja, ■išče službo k dobri mali dru-Ižini brez otrok za 1. april j ali po dogovoru. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Ve ! černika«. 24087-3 IZOBRAŽEN FANT vojaščine prost, vešč slovenskega, srbohrvatskega ter nemškega jezika, išče službo sluge, portirja ali kaj sličnega. Zmožen kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 24093-3 POŠTEN FANT išče kakršne koli, zaposlitve v Mariboru ali bližini. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 24095-3 onoci«ijA KANC Ocetno PLAČILNO NATAKARICO srednjih let z znanjem sloven šiine in nemščine ter malo kavcijo Vprašati gostilna »Ju detinacl«, Ptuj. 24135-2 krojaškega pomočnika Prvovrstnega, za velike ko-niade, išče za takoj v stalno službo. Alojz Celec, Koroška e. 17, plača prvovrstna. 24121-2 Sprejme se takoj POMOŽNI SLUGA v trgovino, Aleksandrova cesta 26. 24119-2 ~ VDOVEC državni nameščenec z dvema odraslima otrokoma, išče gospodinjo, staro od 50 let, \ž2 Fiiii salon, Pavla" Trajni kodri samo pri Pavli, Specialiteta trajne, brez vodne ondula-cije, 6mesečna pismena garancija- Najmodernejši salon. Najboljša postrežba po nizkih cenah Salon' „Pavla“ Koroška 0 STANOVANJE do 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din STANOVANJE se odda takoj soba in kuhinja Kettejeva ul- 24, Maribor 24086-5 Vse za gospode: obleke, perilo, kravate i t d. Vam nudi na ceneje M. Kotnik Maribor, Grajski trg poslopje Grajskega kina SOBO ODDA lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SOBA za 1 ali 2 osebi v bližini parka, parket, posebni vhod, se odda s 1- aprilom Vrazova ul. 6, priti, levo. 23897-8 Velika OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda, Ljubljanska ul. 25. 24120-8 Lepa sončna OPREMLJENA ALI PRAZNA SOBA se odda samo boljšemu uradniku ali uradnici takoj ali 1. aprila, Glavni trg 18-1. 24116-8 SPOMNITE SE CMD! GOSPODIČNA trgovsko naobražena. z znanjem strojepisja in nemščine, išče kakršne koli primerne zaposlitve. Ponudbe pod šifro »Pridna in poštena« na ogl. odd. »Večernika«. 24020-3 GOSPODIČNA verzirana v vseh pisarniških delih z enoletno prakso išče primerne zaposlitve Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Zanesljiva« 24132-3 ŠIRITE »VEČERNIH«! VAJENCI-(KE) do 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din < TRGOVSKEGA VAJENCA sprejmem takoi. — Osojnik, Olimje pri Podčetrtku. 24090-4 BOGATIJ* MARIBOR GOSPOSKA ULICA ENONADSTROPNA STAVBA z vrtom in sadovnjakom v centru trga z malo preuredit vijo, primerna za krasno stanovanje z manjšim gospodar stvom takoj na prodaj. Cena din 75-000. Matija Jurjaševič, Središče ob Dravi 3. 24126-11 DENAR do 20 beseo tO in. vsaka nadaljnja besed?* 2 din Kupimo HRANILNE KNJIŽICE Kmetskega hranilnega in posojilnega doma. Bančni kom. zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 40 24018-12 OBRT • TRGOVINA do 20 bese<’ 20 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din TRGOVCI! Cvetlični med, vosek in la-orehova jedrca kupite najceneje v Medarni, Ljubljana, Zidovska ulica 15-22541-13 Lepo KOMF. STANOVANJE odnosno cela vila z vrtom tik parka se odda v najem solidni stranki 1 maja. — Ogledati v Badlovi ulici 1-Vsa pojasnila daje lastnik. Vprašati na naslov: Anton Vidovič- SV- Peter v Sav. dolini 24080-5 SONČNO STANOVANJE v novi hiši se odda mirni stranki. Rošpoh 224, 3 min. od gostilne Lovrenčič. 24105-5 VAJENEC se sprejme Pri slikarskem mojstru Pezdičku, Zolgerje-»puuinjo, siaro uu -jv ici, „ 24138-4 zmožno vseh hišnih del. Pred- 1—: ---------------------------- ftost imajo upokojenke. Ogla- j FANT siti se Tržaška cesta 20-11, se želi izučiti za fotografa Majcen. Javiti se od pol 4.—6- j— Vprašati: Florjan Brod- *«jwcii. .lavni st uu i/ui v/- , - • IJre. Sprejme se takoj ali s 1. Veljka 4, p- Dravograd. apri!om. 2411K-2 24130-4 Spomnite se CMD I PREHRANA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja bes'- i 1 din ABONENTE sprejemam za zajuterk in mlečno hrano Nova mlekarna Franc Švare, Cafova 1-poleg kina Union 24123-7 PRAZNO SOBO oddam v Studencih pri Ra* pidovim igrišču- Vprašati Ma ribor, Stritarjeva 18. 24139-8 POSEST do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda ? din Prodam POSESTVO C oralov njiv in travnikov. Zemlja prvovrstna, vse v rav nini. Celcer Julijana, Gradiška 36, Pesnica. 24110-11 Velika izbira nogavic: trpežne svilene po din 19.-, 20.-, 23,-kot dih tanke po din 26 - in 36,-za najbolj razvajen .okus s črnim šivom po din 42.-, 58.-, 68.-. — Svila za perilo. Na novo dospele bluze v veliki izbiri in no nizkih cenah, pri t jOmmtsuu MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 13, Oddam 2-STANOVANJSKO HIŠO na Pobrežju. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 24103-11 NAZNANILO! Naznanjam cenj. strankam, da se nahaja v friz. salonu Dobošič, Jerovškova ul, stalen dober pomočnik ter se pri poročam cenj. občinstvu za nadaljnji obisk. Izdelujejo se lepi trajni kodri z najnovejšim preparatom za to sezono 24092-18 ŠPARGELJEVE SADIKE orjaške jagode, marelice itd. nudi vrtnarija Jemec, Maribor, Prešernova 23918-13 KOMPOSTNO ZEMLJO za izboljšanie vrtov in preša jevanje cvetlic vsako množino v vrtnariji Jemec, Maribor, Prešernova. 23920-13 STEKLENICE pol litra in tričetrt litra kupuje drogerija Kanc, Maribor. 23476-18 ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme FELICITAS daje na podlagi točnih rojstnih podatkov zanesljive nasvete ob torkih in petkih- — Sodna ul. 26-111 24037-18 ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 c»in. vsaka nadaUnja beseda 2 din LOČEN ŽELEZNIČAR gre kot sostanovalec ali pa sprejme sostanovalko v starosti od 40 let naprej. Dopise na oglasni oddelek »Večernika« pod »Tiha sreča«. 24111-19 MOŽ star 32 let, ločen, trgovsko na-obražen, želi spoznati v svrlio skupnega življenja družino, tudi na deželi. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »April«. 24106-19 Kupim BLAGAJNO (VVertheim). rabljeno, srednje velikosti in teže v dobrem stanju. Naslove pustiti v ogl. oddelku »Večernika«- 24136-13 Vse SLIKARSKE POTREBŠČINE kakor barve, lake, firnež, karbolinej, parketne paste, prašek proti moljem »Morto-molj« dobite najceneje pri Franjo Hani, Orožnova 3-24131-13 STROJI lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din PRODAM 2 para železnih mlinskih zobnih koles. Korošec Jožef, Za-bavci 11 pri Ptuju. 24089-14 GRADIVO io 20 beseo 15 din. vsaka nadaljnia beseda t din KOMPLETEN ŠTEDILNIK za vzidanje se proda. Pobrežje, Gubčeva 8. 24104-15 Preobrat v trajnih kodrih na aparatu model 1941-1942. Najuspešnejši aparat z orig. preparatom za vse vrste las 8—10 mes- pismena garancija. Vse informacije brez-obvezno v najmoderneje higiensko urej. frizerskem salonu v Mariboru Anton Veselko DVORŽAKOVA C. 10 nasproti kav. »Orient« POSESTVO 4 in pol orala njive, sadonos-nik, vinograd, dve postaji od Maribora, dobičkanosno, dam v najem tudi na polovico pridelka. Vprašati Koseskega ul. 59. 2409911 NAMIZNI ŠTEDILNIK poceni naprodaj. Krekova 8, -;r-113-15 POHIŠTVO-OPREMA jo 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din ŠPERANA SPALNICA kaukaški oreh imitirana, naprodaj- Mizarstvo Zišt Kon- rad. Koroška c 43. 24091-17 Oprema za FRIZERSKI SALON se poceni proda Vpraša se v trgovini Polič, Studenci- 24004-17 PARCELA zagrajena, sončna lega s sa-donosnikom zasajena in vodnjakom v Novi vasi naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 24097-11 ŠTIRISTANOVANJSKA HIŠA na Pobrežju. Aleksandrova c. 63 naprodaj. Informacije v hiši pri lastniku. 24133-11 VINOGRAD ljutomerski okrai cca. 2 orala ob banovinski cesti, strogo sortiran nasad z viničariio se takoi proda Cena din 70.000. Matiia .iuriaševič. Središče ob Dravi 3. 24127-11 OMARA postelja, kuhinjska kredenca in nočna omara poceni naprodaj. Studenci, Aleksandrova 60. 24107-17 ZNANJA želi aktivni uradnik z značaj no gospodično, staro nad 30 (let, zaradi eventualne ženitve. Ponudbe na ogiasni od delek »Večernika« pod »Zdra va«___________________23763-19 ZARADI ŽENITVE 'želim znanja z boljšim gospo dom v starosti do 42 let. Ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« nod »Sreča« 24128-19 GLASBILA 1o 20 besed 15 din. vsaka nadallnla beseda t din Kupim dobro OHRANJEN KLAVIR ali pianino po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Ve černika« pod šifro »Klavir«. _____________________ 24108-20 Prodam takoj šestcevni AMERIKANSKI RADIO za vsako ceno. Naslov v ogl. oddelku »Večernika« 24129-20 Novo MODERNO POHIŠTVO poceni naprodaj. Aleksandrova c. 1, Studenci. 24094-17 Prodam MIZO in dva stola, trd les, za 600 din. Ogled dnevno od 2. do 4. ure. Gosposvetska 17-1 levo. 24117-17 ŽENSKI KOTIČEK 'o 20 besed 15 din vsaka nadaljnjo beseda 1 din MODRČKI stezniki rokavice, nogavice-damsko oerllo naieeneie pri Š Ketišu Stolna I. 11406-18 VOZILA d- 20 besed 15 din vsaka nadallnla beseda 1 din Kupim MOŠKO IN ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno. Jerovškova ul. 83._______________24118-22 D. K. W MOTORNO KOLO 200 ccin, popolnoma novo, prodam za polovično ceno. Vprašati v trgovini s klobuki Cančala, Glavni trg 17-______________________24137-22 Naprodai OTROŠKI VOZIČEK po nizki ceni Mlinska 11- 24122-22 Oteaški vea globoki, športni in pleteni novi modeli prispeli, Oglejte si izložbo pri lurciceva F. Novak ul- <> MOTORNO KOLO brezhibno, malo voženo, z lahko prikolico ali brez nje, se ugodno proda. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23114-22 ŽIVALI 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja ■-e^eda I din Kupim mladega PSA ČUVAJA Naslov se izve v kolodvorski restavraciji, Maribor. 24100-24 OBVESTILA do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din PREKLIC Podpisana Dolinšek Neža, posestnica na Dobrovcih, sem po krivem obrekovala Tafer-uerja Ivana, zidarsk. obrtnika na Dobrovcih Vse te žaljivke abžaljujem in se mu zahvalju iem, da je odstopil od tožbe-Dolinšek Neža, Dobrovce 51, P Slivnica- 24101-26 ČASTNA IZJAVA Podpisana obžalujeva, da sva žalila g. Bračka Ferdinanda, Janžič Barbara in Hedvika. 24102-26 IZGUBLJENO do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Rjav MOŠKI POLČEVELJ se je zgubil med Hočami in Mariborom. Najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Večernika«. 24098-27 jo 20 besed 15 din, vsaka nadaljnji* beseda 1 din Najlepša in DOLGOTRAJNA OGRAJA je posajena z ligustrom sadike, nudi vrtnariia Jemec, Maribor. Prešernova ______________________23919-28 STRIŽENJE DIN 4 — Britje poceni 3 din Brez odlašanja obiščite najcenejšo brivnico »Rapid«, Meljska 1 24014-28 VEVERICE. DIHURJE LISICE kune, zajce in vse ostale vrste diviačin kupuiem po naj višiih dnevnih cenah Sprejemam v stroienie in bar vanje. Peter Semko. Maribor. Aleksandrova cesta 13 _____________________20774-2E Prodam 2 PONVI 80x25 cm za praženje olja, 1 transmisijo, dolgo 10 m, pre-, mer 80 mm. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Večernika« pod »Ugodno 1«. _ 24109-28 KOSTANJEVO KOLJE za vinograde, stebre in pre-čnice za ograje in brajde ter drogove za električne vode poceni proda Vivoda Ignac, Ruše 79. 24124-28 Dobite v vsaki strokovni trgovini. Srajce, pižame, kravate, nogavice v veliki izbiri in po nizkih cenah, pr V«'* Maribor, Gosposka ulica 13 Zlato in srebro. Drilijante, zastav Ijalne listke išče nujno za n a k ur ijljm Maribor,Gosposka 15* Modemi šlagetji za in petje edsno na plošče*1 Čitajte„Večernik‘ Glavno zastopstvo: Meinel & Herold, Maribor Zahtevajte brezplačne sezname Kupim rabljeno LEICO. KODAK RET1MO ali manjšo kamero. Ponudbe poslati rx>d »Prilika« na ogl. odd. »Večernika«- 24134-28 papir/a in usnja kupuie po najvišji ceni 0. ŽELEZNIK Maribor Pobrežje. Cankarjeva 16 Nakupovalnici: Maribor, Kopališka ul'ca 28 in vogal Ptujske-Tržaške c. Telefon 27-43 Od ŽMorave do Save od šDonave do žDrave moti kašlju vzemi \ffaramefe Zavojček din 5** v apotekah POZOR! POSOJILA Zakaj toliko skrbi? Kreditna dolgoročna posojila dajemp članom varčevalcem vseh slojev: železničarjem, orožnikom, financarjem, drž. uradnikom in samoupravnim uslužbencem, obrtnikom, trgovcem in posestnikom za nakup zemljišč, zidavo hiš, za ženitve, dote itd. Zato ne odlagajte več in ne čakajte zadnjega trenutka, temveč se oglasite čimprej pri pooblašč. bančnem zastopniku, Maribor, Rajčeva ul. 1. Na željo stranke pride ob priložnosti tudi na dom. Daje točne informacije in sprejema člane. Priložiti je v znamkah din 3.—. Grad sreče PUTNIK, Maribor-grad, ret. 21-22 m 21-29 glavna kolektura državne razredne loterije začne s prodajo srečk za I. razred 42. kola dne 18. marca 1941 Vljudno Vas vabimo, da čimprej naročite Vaše srečke. Izrežite spodnjo naročilnico in jo še danes odpošljite na naš naslov! Zamislite se v lepo vsoto . . . Din 65.000.000' Tukaj odrezati! in odločite se! Glavna kolektura državne razredne loterije »GRAD SREČE« Putmk, Maribor MARIBOR Naročam pri Vas sledeče srečke za 42. kolo: <......... komad V« po din 100*— ............. komad V* po din 50*— ' S srečkami mi pošljite tudi Vašo položnico Čitljiv podpis ........................ Točen naslov .......................... Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik MILAN MALOVIC v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi *e ne vračaio. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11.409.