LISJEK Tabor. Skrbi verige bodo odstopile, CKlpadlo bo želczje njih okorno. Od daleč vgledaš zemljo zaželjeno, povrnjena veselia je zamuda. in plačani so poti, polni truda, srce otrpne ti razveseljeno. Prešeren. Ob glavi glava, v dušah misel ena ¦--- to vojska silna ie Matiaža kralia. V udarcu enem srca so vznesena, noči se dolse trga mrzla halja, za goro plameni naš mladi dan! Rokč se dvigajo k prisegi sveti: Ziveti, ne trpeti le in mreti — naS svet rnJi se, z vihro ra_majan! Sokol: Ponosno dviKam Sokol prapor svoj: Sžm k meni, bratje vsi, ki vere ene hitite na osvoboienia boj, da vstane solnce dobe zaželjene, ko stara pravda pribori si zmago, en dub prešine dornovino drago, rod naš slovanski preime sveti krst junaštva', bratstva iz sokolskili vrst! Sokollce: In, sestre ve, na dan, na beli dan! Z menoi naprej — in v mislih domovina! Nevgasno ofrenj v dušah je zažgan; vse, kar pogled objame, naša ie svojina! Zavest je v prsib, da smo lipe cvet; če je doslej jo bratov kri gojila, v mogočnosti jo pesem bo slavila, ki nam zvenela bo v naš dom otet! Kraet: A jaz rahljal bom zcmljico domačo, nič več ne bo pojil je vir solzA! Za dan vstajenja zinesirn vam pogačo, kar gozd in njiva da. naj iiam velia! . In mojo trte sladka tekočina zapali iskre naj na dnusrca: 2ivi naj zeinlja naia troedina — ne le grobov, naj nam življenje da! Delavec: ¦Poglejte- te roke, tcb mišic moč! Komu naj bodo danes posvečene? Za nami je trpljenja bnl in noč, pred iiami pa so steze razsvetljene. Kruh raste iz pravice in dolžnosti. in delo rok gradi bodoči stan ; vsem bo prostora in svobode dosti, nihče ne bo več v robstvo zakovan! Meščan: Iii naša mesta so prosvete hrami: Uubljana, Trst, Celovec, Zagreb, Celje; v Oorici se življenje novo drami — v vso Jugoslavijo hiti veselje! Vse, kar imamo, sami smo si dali, na svojih tleh med svojimi smo zdaj! Zavesti svoii zibel smo stesali, in ta zavest nani daje moč, sijaj! Rudar: Pod zemljo so zakladi zakopani, na dan jih dviga moja trudna dlan, a z njimi tujec si bogastvo hrani, za bomi kruh sem njemu jaz tlačan. Odslej pa bodi, kanior roka seže, vse naše, saj je našp zemlje dar in plodS to zemljo moje delo mene veže, in mnj gospod je le naS skupni rod! ŽelezniŁar: Jaz ve/.em mesta in vasi, z menoj vesela vest leti, da ob trpljenja zadnji smo postaji, rešenja dan žari slovenski raji! Izzž domačih mej v široki svet z menoj hiti ponosno sporočilo: V brezpravnost rod-jimak je bil zaklet, a dvignil se je sam z mogočno silo! Uradnik: Zakonu dajem veljavo, branim vdove, čuvam čast; to sarno veljaj za pravo, kar vesti ie, uma Iast! Narod se ne ponižuje, v kot potiskan in teptan, sam odloča, gospoduie, na vsa mesta je pozvan! Mornar: Bela jadra so razpeta — pot drži na vse strani, vsa cvetž nam zemlja sveta. vanjo tuji svet strmi... Morje, morje, naSe morje. Sčit si nam .in vir moči, in razmika se obzorje — prapor naš moj brod krasi! Oče: Dviga se ponosno duša — prišla ie Velika noč, illas mogočni dom nasluša, vse tešeč in dvigajoč: Deca moja — sreča moja, moj ponos in moja slast. misli, dela brez pokoja za domovia rast in čast! Mati: SrcS mehkobo dala sem jim v dar, ki so iz moje se krvi rodili, zato je plemenita vsaka stvar, saj smo s trpljenjem svojim jo krstili. Ljubezen do rodu sem vsem vcepila. ljubezen to sem dala jim na pot, in ne upleni je nobena sila, naj proti nam bo ves človeški rod! Mogočen glas h globočinc: Mrliči v grobih spimo mi, a sladkega pokoja ni! Izpili čašo smo trpljenja, v poroštvo vašega rešenja moč žrtvovali smo in kri — a našega pokoia ni! — Umrli smo, a še živimo, ker vrelec našega živlienja usahnil in umrl še ni — srce nam še naprej živi!... In srcu prej ne bo pokoja, doklOr ne dvigne se iz boja dom poveličan in krasan, z močjo in slavo ves obdan! O, bratje, sestre, čujte nas: Maščujte nas, maščujte nas! Naj sloga druži vas in veže, naj roka v roko bratsko seže, ljubezen sklepaj vas do konca dni — naj vekomaj naš rod živi! Zbor mladios: Na mesta niih, ki so živeJi, za nas čutili in trpeli ia pa umrli so za nas, zdaj kliče nas usodni časl Vsi zdaj hitimo, da bo delo, od njih začeto, nam uspelo! Rod z zvestim delom nai cvetan pričara v dora svobode dan! Po žilah polje vroča kri, in v vedri glavi misli zdrave — tako iz duše nam kipi ukar: Naprcj, zastava Slave! -- Id v duši vsakj samo misel ena: dospela doba ie Matjaža kralja! In v bolečinah volja je rojena, pretrgana noči je mrzla halja, v plamenih src se ie užgal naš dan! Rok6 se sklepajo k zavezi sveti: Ne mreti le, vsi hočemo Živeti — po_led je vsak v daljave naravnan! — Ł. G_ogl.