Sped. in abb. post. XI. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
L?t. 20.-	VIDEM,	16.-31. OKTOBRA 1952.	Leto	III.- Štev. 51
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	400,—	lir,	6	mesečna 200,— lir.
Problemi naše šole
Prebivalci Beneške Slovenije živijo po gorskih vaseh. Zato so te vasi daleč proč od glavnih cest in povečini odrezane od vsakega središča. Posledica tega je, da pridejo v stik z življenjem samo tisti prebivalci, ki morajo odditi zaradi dela in zaslužka v inozemstvo, ali pa vsaj v furlansko ravnino, kjer sicer niso deležni prave izobrazbe, vendar pa se seznanijo s modernim načinom življenja, medtem ko tisti, ki ostanejo vse svoje življenje v gorah, in teh je večji del, živijo žalibog mnogo bolj preprosto in daleč proč od napredka. V takih razmerah niso deležni niti najosnovnejšega znanja, s katerim bi lahko izboljšali način svojega življenja.
Tu se pojavi problem vzgoje naših otrok, ki ne samo da nimajo pouka v svojem materinem jeziku, kateri ne bi smel manjkati v neki demokratični državi, ampak je tudi pouk v italijanščini zelo pomanjkljiv. Res je, da imamo osnovne šote, vendar pa teh ni dovolj in tudi pogoji, v katerih se vrši pouk, so zelo pomanjkljivi
Ugotovljeno je, da naši otroci na splošno ne obiskujejo redno šole in to zaradi raznih vzrokov. V mnogih primerih imajo do šole več kot uro hoda. V lepem vremenu, poleti, je pot do šole nekakšen sprehod, toda pozimi, v snegu in po slabih stezah, je pot skoraj nemogoča. Večkrat se tudi zgodi, da je pouk prekinjen, ker zapuste učitelji svoje službeno mesto zaradi gospodarskih ali krajevnih razmer. Drugi vzrok za slab obisk je tudi ta, da je po mnogih vaseh šola samo s tremi do štirimi razredi in je zelo malo krajev, kjer imajo pet razredov. Tako končajo otroci v najboljšem primeru obisk šole, ko imajo komaj 10 ali 11 let.
Tudi pouk sam se vrši često v težkih razmerah. Zlasti pozimi so prostori mnogokrat nezakurjeni, ker ni drv. Res je, da je pri nas navada, da vsak ctrok prinese s seboj od doma nekaj drv, toda tisti, ki prihaja od daleč jet logično, da ne bo nosil s sabo še drv. Poleg tega mora učiteljstvo večkrat istočasno poučevati v več razredih, kar je vsekakor neprriklad-no za dober pouk.
Rekli smo, da v najboljšem primeru zaključi otrok obisk šole, ko ima 10 do 11 let; in potem? Fonavadi ostane doma in če ima njegova družina kaj polja ali gozda, ji pomaga pri delu. V nasprotnem primeru pa ne ve, kako naj vporabi svoj čas, ker je le malo naših otrok, ki jih lahko pošljejo starši študirat v kakšno večje središče, kjer obstojajo rezne šole. Poleg tega v naših krajih ni razvita obrt, ki bi jih lahko vzela za vajence. Zato bi bilo potrebno, da bi ustanovili po naših vaseh nadaljevalne tečaje in otroci bi jih morali obiskovati obvezno vsaj do 14 leta, kot se to dogaja v tistih krajih, kjer imajo obrtno nadaljevalno šolo.
V Tarčentu, v Čedadu in sedaj tudi v Sv. Petru Slovenov obstojajo take obrtno-nadaljevalne šole in tudi srednje šole, medtem ko jih po drugih občinah nimamo, pa čeprrav so tudi te dovolj velike. Ne glede na srednje šole, kamor lahko pošljejo svoje otroke samo premožnejši starši, so tudi obrtno-nadaljevalne šote v omenjenih krajih preveč oddaljene za naše gorske vasi, ki poleg tega mnoge niti nimajo dnevne prometne zveze. Kdo naj bi hcdil vsak dan v tako šolo iz Platišč, Učje ali Dreke? In kdo bi zmogel potne stroške?
Zato bi bili zgoraj omenjeni nadaljevalni tečaji zelo potrebni za take osamljene kraje, ki niso deležni prednosti tistih vasi, ki ležijo ob prometnih cestah. Ta osamljenost je eden glavnih vzrokov za trditev, da so prebivalci Beneške Slovenije v vsem zaostali in nazadnjaški. V zadnjem času so poizkusili po nekate-
rih krajih z uvedbo šestega razreda na šoli, ali z uvedbo večernih tečajev. Ti slednji niso imeli potrebnega učinka, ker obiskovanje ni bilo obvezno in ker je bil šesti razred samo ponovitev petega.
Zato bi bilo potrebno uvesti obvezen obisk tako za višje razrede osnovne šole, kot za večerne tečaje, kot to delajo po drugih modernih državah. Poleg tega bi bilo potrebno organizirati po raznih večjih vaseh triletni tečaj, kjer bi poučevali praktične, za te kraje koristne predmete. Otroke bi bilo treba učiti boljšega ncčina za obdelovanje polja, gozdarstva, živinoreje, prredečiti bi jim bilo treba prednosti in pomanjkljivosti raznih načinov kmečkega in gozdnega gospodar tva. Poleg te vrste tečajev, bi bilo treba organizirati tudi obrtniške tečaje, katere bi obiskovali tisti, ki nimajo polja a'.i posebnega poklica. Prev tako bi bilo potrebno organizirati dekliške tečaje za vezenje, šivanje in krojenje za domačo potrebo in tečaje o gospodinjstvu.
Z organizacijo takih tečajev bi prebivalci Beneške Slovenije lahko v kratkem času dohiteli v razvoju ostale, naprednejše predele Furlanije in to ve samo v splošni izobrazbi, ampak tudi pri gospodarstvu. Znano je, da kdor ima splošno izobrazbo, bo lahko tudi na gospodarskem področju bolje uredil svoje življenje in delo in si bo znal v današnji človeški družbi bolje preskrbeti to, do česar ima pravico in kar bi lahko dosegel.
To so problemi, za katere bi se morale v prvi vrsti brigati naše občinske oblasti in jih izvesti tudi v prraksi. Zavedati se moramo, da je zaostalost naših ljudi do-
brodošla rimski vladi za njene politične cilje. Samo nevedne in zaostale ljudi lahko obdelujejo po svoji volji, ker imajo taki ljudje strah pred oblastmi in v tem strahu često zatajijo celo svojo narodnost. To je tudi vzrok, da si večji del naših ljudi ne upa niti odpreti ust, tudi kadar mu odrekajo njegove najosnovnejše pravice. Če bi imeli neši ljudje večjo izobrazbo, če bi s pomočjo take izobrazbe bolje spoznali življenje in zakone, bi jih ne mogli terorizirati tisti štirje kriminalni trikoloristi, ki svojevoljno gospodarijo po naših vaseh, dobro vedoč, da imajo posla z ubogimi ljudmi, ki niso dovolj poučeni, ker jim je onemogočena izobrazba v njihovem jeziku, in ki zato ne vedo dovolj o svojih pravicah in o poteh, po katerih Si jih lahko dosegli. Potem bi pri nas tudi ne mogli več rekrutirati trikolorističnih agentov.
Slovenski skladatelj Fran Venturini umrl
Dne 8. oktobra t. 1. je nenadoma umrl v Ljubljani Fran Venturini. Pokojni je bil znan slovenski skladatelj, tržaški kulturni in politični delavec. Med drugim je bil predsednik Glasbene matice, član Glavnega odbora SHPZ, Glavnega odbora OF v Trstu, podpredsednik Odbora za graditev kulturnega doma v Trstu ter zaslužni pevovodja pevskega zbora »Slavko Škamperle«.
Pokojnika so prepeljali iz Ljubljane v Trst, kjer ja bil dne 11. oktobra svečan pogreb.
Ob tej težki izgubi izrekamo sorodnikom naše izkreno sožalje.
že čriček prepeva, ne more več spat,
v trgatev veleva, spet pojdemo bro.1.
l!llll|l|;l<M[|'M.Hllll!n!lll!ltlll!llllllllllllHfl!|[|!lllllilllllll!lllllll!|[|illlll!|]|lll|llllllll!lll!lllllllllllllll!U!lin!lllllil:l!lil: 111 l’ItlllllllinillllllllllllUIUII Ul lilllllll
Žalostna karovana
Kdor potuje v jesenskem času po fur-lanskih cestah bo gotovo žalostno presenečen, ko bo srečal tu in tam preprost voziček, ki ga vozijo možje in žene namesto živine, številni Italijani in Furlani se vprašujejo od kje prihajajo v jesenskem času vsi ti ljudje, utrujeni od napora, slabo oblečeni in često tudi lačni. To so naši ubogi kmetje, ki iz strahu, da bi jih ne našla nepripravljene bližajoča se zima, zapustijo svojo vas in gredo v furlansko nižino od vasi do vasi, od hiše do hiše in ponujajo Furlanom kostanje njihovega pridelka v zameno za enako količino koruze, ki jim bo služila za polento, s katero bodo prehranili čez zimo svojo družino.
Furlanski kmet, ki je dobrega srca, rad zamenja svojo koruzo za enako količino kostanjev, ne morda zato, ker se mu to izplača, ampak bolj iz usmiljenja, saj stane 1 kg koruze štiri do petkrat toliko kot 1 kg kostanjev. Zato ne pomisli na nikakšno špekulacijo in zamenjuje kg proti kg, ker ve, da bo taka pomagal ubogim ljudem, ki tudi morajo na kakšen način preživeti zimo.
Tako je, na kratko povedano, življenje tisočev naših ljudi, ki so prisiljeni beračiti po hišah in ponujati v zameno kmetom svoj kostanj. V resnici izgleda ta zamenjava kot prava miloščina, ker se naši kmetje oglasijo na hišnih vratih furlanskih kmetov in jih prosijo, naj bi
DVE BREMENI
1111 ul mi 111111 n Mlini 111111 ii 111 m m i ii.i tiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiin iinin i iiimiiiiih.i iiiini'1 inni imi niiiiiiniii 111 n min 1111 m il i n i m iti m m i i i i i i i mi ninni irmi i i i ihi
jo pa je mogoče doseči samo z vzpostavitvijo samoupravnih deželnih organizmov.
Druga utež, ki ovira De Gasperijevo akcijo pa bi moralo biti stališče, ki ga zavzema njegova vlada nasproti nam. Ce ge italijanska vlada ne bo odločila, da bi nas spoštovala in če ne bo dala za to konkretnega dokaza, bo logična posledica, da bodo tudi drugi narodi postali nezaupljivi spričo dejstva, da italijanska vlada ne more biti strpna proti drugim narodnostim, zlasti pa ne proti nam.
Zatorej je potrebno, preden se loti dela v Strasburgu, da uredi zadevo v Rimu. Potrebno je energično izvesti upravno decentralizacijo v vsej Italiji in obenem dati naši narodni manjšini tiste pravice, ki smo jih do sedaj zaman pričakovali, čeprav so nam zajamčene tudi v italijanski republiški ustavi.
Iz časopisnih poročil smo izvedeli, da se je gospod ministrski predsednik De Gasperi še prav posebno zanimal v Strasburgu za ostvaritev evropske unije. Lahko rečemo, da ga ves italijanski in inozemski tisk smatra za glavnega zagovornika evropska skupnosti in da je on brez dvoma tisti človek, ki se najbolj briga in trudi za dosego tega cilja, ki je tudi skupni cilj vseh dobro namernih ljudi.
Pri tem smo se vprašali kaj je bilo vzrok tega izrc dnega navdušenja za dosego združenja vseh držav in narodov v Evropi. Prišli smo do zaključka, da bi mogla biti za to dva vzroka.
Lahko se je zgodilo, da je prišel De Gasperi do prepričanja, da pod njegovim visokim vodstvom trdnost in prospevanje tistega polotoka, ki se širi med Jadranskim in Tirenskim morjem, polagoma ìazpada. Verjetno da kljub vsem poizkusom nikakor ne more najti primernega zdravila, ki bi pomagalo ozdraviti to državo. Zato bi lahko domnevali, da se heče De Gasperi oprati zaradi tega neuspeha s tem, da namerava zgraditi nekaj večjega kot pa je omejena prosperitela ene same države. Morda hoče na ta način obdržati tisti prestiž, ki bi ga sicer moral že davno izgubiti. Lahko si tudi mislimo, da hoče napraviti vtis češ, ne morem napraviti ničesar dobrega samo zaradi tega ker sem poklican od usode, da izvršim mnogo večje stvari kakor so te, ki jih delam danes.
Drugi vzrok bi lahko tudi bil pravi. Lahko si namreč predstavljamo, da je ta človek, ki je vedno živel pod Avstrijo in je zvesto služil avstro-ogrskemu cesarstvu, navajen na dobro upravo te držar ve. Sedaj pa se je nenadoma znašel v položaju, da ima opravka z zastarelo in birokratlčno italijansko upravo in se no počuti dobro. Ker pa on sam, zlasti ker
mu za to manjka potrebne energije, ne more teh stvari izboljšati v Italiji, išče nekega izhoda. Ta izhod naj bi bil uničenje italijanske države. Samo na ta način bi lahko energično reduciral tista dva milijona uradnikov, ki tvorijo veliki birokratski stroj italijanske države.
Naj bo že kakor koli, De Gasperi mora v tej svoji akciji nositi na nogi dve veliki uteži. Ti dve uteži sta tako težki, da je vsak njegov poizkus rešiti današnji položaj obsojen na neuspeh, ako se jih ne reši.
Prva utež je birokracija. Ce jo hoče uničiti ne da bi pri tem tvegal njen prenos iz Rima v Strasburg, kjer bi se še bolj razpasla, je potrebna široka upravna decentralizacija. Tako decentralizaci-
iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini it i i i iii i iii iiiiiii iiii i i um i i i1i1111 i i iiiiiiiiiiimiiiiiiiii 11 iiiiiiiii Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
Resnost italijanskega tiska
če se hoče kdo prepričati o veliki resnosti in informativnosti italijanskega tiska, naj kar pregleda njihovo časopisje. Dovolj je da pregledamo samo naslove in že bomo lahko razumeli kako velika je resnost gotovega papirja tiskanega v italijanščini.
Znano je, da se filmski umetnik Char-lie Chaplin, dobro znani Charlot is komičnih filmov najbrže ne bo mogel več vrniti v Združene države Amerike, ker so ga obtožili komunizma.
Ta umetnik je dal nekatere izjave, ki so jih prinesli tudi italijanski časopisi. Komunisti pravijo, da je rekel samo, da on ni revolucionarec. Po zatrdilu »Messaggera Veneta« pa je rekel, da ni komunist in da nikoli ni bil. še bolj ja-sen je »II Corriere della Sera«, ki trdi, da je Charlot izjavil celo, da je konservativec.
Kako je lahko nekdo istočasno konservativec in komunist je stvar, ki jo lahko razložijo samo veleumi nekaterih italijanskih novinarjev.
zamenjali njihov pridelek, da bodo lahka nasitili svojo družino. Poleg tega pa so normalne cene na tržiščih za pridelek našega kmeta tako smešno nizke, da bi z izkupičkom ne mogli nakupiti niti potrebne količine koruze za najnujnejšo prehrano.
Spričo takega položaja, ki prav gotovo ni v čast našim oblastem, zahtevamo od rimske vlade, da mora najti način, da bo prihranila našemu narodu tako ponižujoč način izmenjave svojih pridelkov. Tak način je mogoč, saj je znano, da bi lahko v Gornji Soški dolini, na oni strani meje, prodali naš kostanj, ki bi ga plačali tam po ugodni ceni. Cas bi torej bil, da vlada najde način za rešitev te krize, ki obremenjuje naše prebivalstvo, da vzpostavi dobre sosedstvene odnose z našimi brati onstran meje in omogoči izmenjavo naših pridelkov s pridelki prebivalstva Soške doline. S tem se bo izboljšalo življenjsko stanje naših ljudi in to ja tisto, kar hoče naše ljudstvo, ne pa praznih domoljubnih fraz.
Tržaški Slovenci zahtevajo vrnitev kulturnega doma
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je poslala poveljniku angloameriške cone STO-ja generalu Wintertonu protest, ker je odklonil zahtevo slovenskega prebivalstva v tržaškem predmestju Sv. Ivana, da bi mu vrnili dom kulture, ki ga uporablja sedaj italijanska ustanova ENAL. Protestna nota pravi med drugim, da bi odklonitev njihovih upravičenih zahtev pomenila, da zavezniška vojaška uprava podpira potujčsvalno politiko italijanske vlade.
FRI NAS IN PO SVETU
POGAJANJA ZA PREMIRJE NA KOREJI PREKINJENA — Zavezniška delegacija na pogajanjih za premirje v Pan-munjonu je prekinila pogajanja dokler Severnokorejci in Kitajci ne bodo sprejeli njihovih predlogov za izmenjavo vojnih ujetnikov.
USTAVA ZDRUŽENIH EVROPSKIH DRŽAV — Pet znamenitih evropskih pravnikov iz univerz Francije, Belgije, Nizozemske, Italije in Nemčije je sestavilo osnutek za ustavo Združenih evropskih držav.
POMILOSTITEV FAŠISTOV V NEMČIJI — V Vzhodni Nemčiji so pomilostili 2.600 oseb, obsojenih zaradi fašistične dejavnosti. Na podlagi tega odloka sa takoj izpustili na svobodo približno 1.600 jetnikov, več kot 1.000 jetnikom pa bodo znišali kazen.
BIVŠI NEMŠKI GENERAL MACHE-SEN FOMILOŠCEN — Bivši nemški general Machesen, ki je bil obsojen kot vojni zločinec na dosmrtno ječo, je bil pomiloščen in izpuščen na svobodo.
GRŠKI KRALJ RAZPUSTIL PARLAMENT —- Grška koalicijska vlada generala Plastirasa in Venicelosa je podala estavko. Grški kralj Pavel je ostavko sprejel, takoj razpustil parlament in objavil, da bodo izvedli nove volitve. Menijo, da se bodo volitve vršile 16. novembra.
HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA V ANGLIJI — V Angliji in sicer na postaji Harrov je prišlo do zelo hude železniške nesreče, kjer je našlo smrt 114 oseb. To pa še ni dokončno število žrtev, ker morajo odstraniti še mnogo ruševin pod katerimi je najbrže še več ponesrečenih. Vzroki nesreče še niso znani.
NOV VOLILNI ZAKON V GRČIJI — Grški parlament je odobril nov volilni zakon, ki temelji na večinskem sistemu in na podlagi katerega bo izvoljenih 300 poslancev namesto dosedanjih 258. Na podlagi novega zakona se ne bodo mogli člani oboroženih sil udeležiti volitev. Zenske, ki jim je bila priznana preteklega meseca maja pravica do glasovanja, ne bodo mogle voliti, če bodo volitve
IZ NAŠIH VASI
-W-nT
MAŽEROLE — Dne 8. telega mjesca je biu u Benetkah proces pruot Cadalinu Alojzu iz Vidma, ki je naredil u naši vasi dne 23. julija 1947 strašen zločin. Ca-datino je namreč ubiu z nožam naše vaščane, sina Ferdinanda an njega očeta Jožefa Makoriča. Kadar so začeli proces, predsednik sodišča je konstatiral, de nje blo tam udove rancega Ferdinanda Makoriča an njenega avokata an zavoj tegà sc razpravo odložil za drugi krat.
GRMEK
HLODIČ — Ljeta 1948 so u naši vasi zgradili velikansko šuolo, ki služi tud za oficih. Ce ta hram bi biu zgrajen dobró bi pohvalil, zak’ u resnic od zunaj ga gledat ne najdemo takega hrama u cjeli naši okuolici. Muoramo pa povjedat’ de nje use zlato tuo kar se svetli an lašči. Ta hram je biu zazidan na slabi fondi an že naglo potlé, ko je biu končan so notranje stene popokale zavoj tega, ki se je zemlja znižala. Lorovi od srjedu-njaku z vodo ured ne funkcionirajo odkar so ljudi začel notar stanovat. Vrata od šuol ne funkcjonirajo an jih je, de nimajo niti daržaju s katerim se jih za-perja al’ odperja.
ča bi tuole videl prjet bi se lahko zahtevalo od tiste dite, ki je djelo nardila, naj postroji an takuo naš karnun ne bi zepravu niti suda. Sadà pa tega se ne muore vič zahtevat od dite, zak’ hram je biu kolaudiran an takuo priznan, de je naret u redu. Kakuo so djelaii pa telu kolaudacijo? Ali je biu blizu takrat kaj-šen od naših kamunskih može? če so bli blizu al’ njeso vidli, de nje use u redu? Sadà kamun bo muoru kup sudu zapravit za postrojit tuo kar nje blo u redu takrat nareto an tist’, ki plača smo ni-mar mi. če takuo mislijo naši zastopniki branit naše interese, je bujš, de stojijo doma an pustijo kamunske funkcije tistim, ki jim zarjes stojijo naši interesi par sarcu.
DREKA
PRAPOTNICA — Ljetos je tuča nardila u naši vasi veliko škodo. Nekajeri kmetje so muorli ušenico na pomlad po-sejč s koso po njivah, zak je bla dobra samo za kravam dat. Zatuo smo nardil prošnjo oblastem, de bi nam prišle na pomuoč an rjes pred kratkim so nam tud odguoril. Pa muoramo rejč, de Buoh
se usmil čez tako pomuoč! Dvjema družinama, ki so po tri njive ušenice usaka zgubil so jim dal 800 (osamsto) lir. Rjes je, de šejnkanemu konju se ne gleda u zobé, kot pravi naš star pregovor, a trje-ba je mislit, de če bi družine vjedle, de jim buodo dane samo 800 lir, še prošnje njeso ble nardile. Ubogi mi! Bruozar, de so belgijski minjere an Francija, ki je dala djelo našim ljudem, drugač s dar žaunom pomočjo bi se prau nič ne pomagali.
LOMBAJ — Pred kratkim je paršla u našo vas žalostna vest, ki je sporočala, de je umrù u Belgiji naš vaščan Rukin Evgen, star 27 ljet. Ranci Evgen je dje-lu u tisti daržavi že vič ljet an smart ga je zadjela pru par djelu u minjerah ckuol Charleroija. Buoh se usmili čez njega dušico. Družini pa naše globoke sožalje.
KRAS — Zvjedli smo na našim kamu-ne, de provincialni svet (consiglio provinciale) je pred kratkim odobriu, de se posodi našemu kamun u 26 milijonou lir za zgradit cjesto, ki bo vezala našo vas an Trušnje s Trinki. Troštamo se, de bo tist denar rjes služu samo za cjesto zgradit an de boju djeluce plačuval po sindi, kalni tarifi.
SREDNJE
GORENJI TRBILJ — Pred kratkim so peljal u videmski špitau štjeri otro-ké iz naše vasi, ki so bli zadeti od otroške paralize. Otroc so telih hiš: sin Ba-lusa Ivana, star 9 mjescu; sin štulina Ivana, star 12 mjescu an sin drugega Balusa Ivana, star 6 ljet. Sin Virginije škodar je pa umni od tiste boljezni. Puo-bič je biu star 4 ljeta. Novica o teli strašni otroški boljezni se je hitro razširila po vsej naši dažel’ an oblasti so hitro preuzele use ukrepe za de bi jo ustavli. šole so jih zaperli an vas je bla cjela dižinfetirana.
SOVODNJE
Pred kratkim so u špitau peljal' našega vaščana Ivana Perjovica. Troštamo se, de bo hitro zdravu an se varmi med njegovo družino.
MAŠERA — Dne 5. tega mjesca so po-Šjal iz Anglije družini Jelina iz naše var si telegram, de njih hči Angela je na hitro umrla. Telegram nje drugega pravu.
Ranca Angela je bla šla pred tremi
li|:|iiilil;iililililililililili|ii>Mit.liMil)liiilililililililili|j|ililli.iililililnilililililililililllililililililililililil(l:lilililil1111ni>....1 .<■ >>i. ii11(in111111n
ST. LENART
Kulku ljudi imà naš kamun
REZIJA
Ni dolgo od tega, ko je vlada nakazala več milijonov lir za razvoj turizma v Italiji in sicer, da bi s tem denarjem izboljšala gostinski obrat. Čudno se nam pa zdi zakaj ni vključila E.P.T. v Vidmu v seznam tudi našo občino, saj kakor je znano, je Rezija letoviščarski kraj. Letos je bilo precej tujcev pri nas in lahko bi jih bilo še več, če bi imeli boljše gostinske obrate, kajti ti ne ustrezajo več današnjim modernim časom. Vsekakor bi se morala za to reč pobrigati naša domača občinska uprava sporazumno z lastniki hotelov in restavracij, če bi naši gostilničarji dobili od vlade pomoč, bi modernizirali svoje lokale, kar bi brez dvoma privlačevalo tujce in od tega bi imeli vsi koristi, posebno v poletnih mesecih.
BRDO
To nje dougo od tega, ki tu Viskorši so mjeli tu dopolavoru no riunjon za pri-študirati kako to ma narediti za spraviti to vas pod naš kumun. H tej riunioni so Šli še nekaj naših kumunskih pogiavar-jeu, med njemi to se zdi, ki te bi še naš šindik.
Judje našega kumuna to zna biti, ki no ne vjedó neč oré mez tuole an zatuo ve obrenčemo jušto to rječ razpravjlati na široko, zak’ to bodi usjem jasno kuo to se mješa po naših vaseh. Viskuoršeni no njeso indeje za priti pod naš kumun, zak’ njih pot na e odperta pruot’ Nje-mam. So pač nekateri zainteresirani, ki no bi tjeli rado do tega priti samo za personalne interese an zavoj personalnega antagonizma, ki no majo z nekaterimi tipajskimi možmi. Zatuó mi ne moremo aprovacjon dati ni taki reči, zak’ ria nje samo pruoti interesi Viskuoršene, ma še pruoti našim interesom. Viskuor-ša to e na velika vas, ki na ma 172 fa-mej. Njena odcepitou od Tajpane na bi tjela parnesti za sabo no dobró part debite tega kumuna an takoviš še buj poslabšala našo kumunsko bilanco. Te rjes, ki itako bi tjeli mjeti 172 plačevalceu tas več, ma ne smijemo uzf.biti, ki usednó tase plačane od Viskuoršene no ne boju moglé kriti deficit, ki na taka velika vas na bi tjela parnesti za sabo. Zatuo naj naši možje Ijepo gledajo prej koj dati njih aprovacjon ni taki delikani reči.
MUZAC — Smo zvjedali, ki preče no če začeti z djelom za napejati električno luč še tu našo vas. To je ura, ki no še za našo vas kaj nardita an ve pričakujemo, ki luč na bodi napejena pred zimo. Tu našim kumune smo samo mi, ki ve si muoremo svjetiti s petrolejam.
GORJANI
Tej, td smo pisali tu tim zadniim našim numerju žornalja, u nedejo JO no-vemberja no če biti tu našim kumune votacjooi za konsej kumunal. Liste može, ki no intendajo postaviti njih kandidaturo no muorejo biti presentane naj-buj pozno 30. otuberja. Kandidatne liste no majo biti prežentane kumunskemu Sekretarju cd desat eletorje našega ku-n-una.
Smo deleč od 30. otuberja, zadnji dan za prsžeritacjon list, koj dua tjedua an še njesmo vidali, ki no bodita naši vaški poglavarji spravili judi za zbrati može. Zatuo bi ne tjeli rado, ki to divenlej, tej lani, ki no njeso naši judje votali svojih može zavoj tega, ki njeso list presentali. če to re bo prežentanih, list, tu našim kumune čemo mjeti sin-pri prefek-turnega komisarja, ki ve bomo muorli ga plačati an takoviš žej visoke tase, ki so nam naložene no če simpri buj rasti.
Zatuo ne stuojmo se pustiti tu polemike, spravimo se an zberimo naše može, ki no bodita judje kapani an onešti. Takoviš mi čemo braniti interese našega kumuna an našo zemjo.
TAJPANA
U zvezi z našim artikuljem, ki smo ga pisali pod kroniko Tajpana dne 1-15 avo-Sta t. 1., tipajski kamunski sekretar e nam pisou* ki to nje rjes, ki on e pra-vou, ki Pletišče, Prosnid an Brezje no če biti priključene Jugoslaviji.
Pri temu mi muoremo povjedat, de smo pisali tuo kar smo čul’ an naša in-tencjon na nje ba ta za žaliti sekretarja, ma samo za razjasniti našim ljudem, ki no ne vjervejta use tega, ki to se oku pravi.
PREKLIC — Na željo ospuoda Raiatti don Giuseppe, iz Viskorše, preklicujemo artikul, ki smo ga pisali u našim listu dne 16-31 julija pod kroniko Tajpana. Pri tjem muoramo pa povjedati, k’ mi
njesmo tjeli žaliti s tjem artikuljam ospuoda Roiatti-ja, ma samo nardit’ dan politični »giudizio«, ki smatramo za dovoljenega.
KARNAHTA — Zadnji pondejak e konsej provincjal tu Vidme deliberóu dati našemu vaščanu Anselmu Novaku dan susidjo za mu piiti na pomuoč, zak’ on slabo vidi.
PLATIŠČE — Slabo ljeto smo mjel’ ljetos par nas. Na pomlad slana ne veliko škodo nardila krompjerju, fižolu an Sjerko, ki smo muorli kar dvakrat usjat’. Poljete smo bli partisnjeni še od suše, potlé marzia jesen ne nam poškodovala še tuo malo pardjelka, ki smo mislil’ pobrat.
Zatuo ljetos na če biti zlo težka zima za našo vas. To bi bluo prou, ki no tuole razložita naši kumunski poglavarji preferii, zak’ on se interesej par govemu, zak’ on pridi nsm na pomuoč na kako vižo. Naša vas poleg tega to je ta najbuj uboga od kumuna.
ČUDNO PISANJE — Nek italijanski žcrnal e pisou, ki nek Tipanjen, ki se kliče Bucco Mario o bo muoru jeti pred Tribunaljem zavoj tega, ki e tu Rusji nekim italijanskim oficirjam pouzročiu smart s pretepanjem. Tale novica ne zlo začudila naše judi, zak’ tu našim kumune to nje majednega ki se kliče Bucco. Zdi se, k’ Bucco Mario to je nek iz Genove, ki se je rodiu tu našim kumune pred 38 ljeti, sin nekega financarja, ki je tu Viskorši biu u službi pred parvo svjetouno uojskó.
EMIGRANTI SE VRAČAJO — Preteklo sobotu so se varnili iz Švice, kjer so poljete djelaii, 12 emigrantou iz našega kumuna. Naši domačini so nam povje-dali, ki tu Švici e paršou velik mraz an kjer so oni djelaii te zapadlo dosti snega.
AHTEN
MALINA — Pretekli tjedan so žene od borka Prederones šle ta h našemu šindi-ku an protestirale zavoj tega, ki so ustavili tri mjesce od tega, djelo za napejati vedo tu njih bork. Pri razgovoru, ki šindik e imou z ženami, e povjedou, ki o ne vje jim povjedati kadà no če spek začeti z djelom, zak’ tuo to je in dl-pendeneje od soudou, ki no boju loženi a! dišpozicjon.
* * *
Pred kratkim e umar naš vaščan Ma-tjelič Amadijo u 80 ljet starosti. H zadnji poti to šlo dosti judi iz naše vasi ga spremljat, čeglih te dan e šou močno dež. Buoh se usmili čez njegà dušico!
SUBID — Kar so tu naši vasi nardili auguracjon od ejerkve so paršli iz Vidma autoritadi an so takoviš moglé vidati u kakšnim stanju je naša ejesta. Zatuo ve čakamo, ki no še naši vasi dodelita kako palanko za cjesto popraviti, zak’ drugač to se ne bo moglo več po njej voziti.
NEME
ČERNEJA, Njemejska korjera ne začela voziti še iz naše vasi. Zaenkrat na vozi trikrat po tjedne: tu pcndejak, srjedo an petak. če s časom to se bo vidalo, ki korjera na če mjeti dosti judi za voziti, na če priti tu našo vas usaki dan.
Judje so zlo kontenti an no se zahvaljujejo autoritadi, ki ne se interesala za povezati našo vas z autobusno progo.
FOJDA
CENEBOLA — Tu naši vasi ve njema mo lokalja u katjerim naj bi učili naše otroké. Ljetos no uče tu neki privatni hiši, kjer to je malo ajarja an luči. Naši kumunski poglavarji no bi muorli tuole vidati an se podati do venčih autoritadi za zaprositi, ki to še tu čeneboli naredi novo škuolo.
PODRATA — Smo zvjedali, ki z novim ljetom naša vas na če biti definitiuno priključena fojdskemu kumunu, tej ki te bo že aprovano od provinejalnega konsej &.
TORJAN
Ida Cantarutti iz našega kamuna je bla pred kratkim obsojena na plačilo 109.000 lir multe zavoj tega, ki ne dje-iala kontrobant z drugimi ljudmi s cigaretami. Imjela je pa srečo, ki je bla ani-nistija an takuo ne bo plačala multe.
Je adnó l.ieto, ki je pasalo odkar so štjel ljudi tud’ par nas an njesmo mogli še vjedat kulku nas je. Pa usednó smo zvjedli, čeglih na kamunu daržijo skrito. An tuole mislimo, de bo zlo interesiralo use naše ljudi. Naš kamun po tistim štjetju ima 2284 ljudi stanujočih (residenti) an od tistih jih je bluo takrat na duome samo 1913. Takuo vjemo tud’, de 317 ljudi našega kamuna je po svjete s trebuhom za kruhom. Ljepe številke kajne? Imamo skoraj 20 par stuo ljudi proč od duoma. Žalostno! Pa tuole nje zadost, še buj žalostno je, če pomislimo kulku ljudi je bluo pred 40. an pred 20. ljeti. Poglejmo na tele številke an potlé se bomo prepričal’: štjetje, ki so ga nardil ljeta 1911 je daju u našim kamune 2626 ljudi, ljeta 1931 pa 2467 ljudi. U cajtu 40 ljet nas je kar 339 manj ! Pomislita, če bi po usi Italiji takuo se znižalo število ljudi kot par nas, donàs daržava u katjeri ži-vimó bi ne mjela skoraj 50 milijonu ljudi, ampa še do 40 milijonu bi ne paršla. Če bo Š16 takuo napri, čez stuo ljet ne to vič ljudi u našim kamune.
Teli so argumenti, ki bi muorli naši kamunski poglavarji diskutirat kadar gredo h prefektu. Ljudje so naveličani obljub an patriotskega besjedičenja. Oni čejo kruh an djelo ne pulitiko, ki ima za namjen uničiti naše ljudi, kot nam kažejo zguome številke.
K’DA JE BLA NARETA CJERKU U HRASTO V JU — Duo bo ŠU na goró, ki stoji nad Hrastovjem, bo zagledu pril na varhu en kup kamenja an starih kósou korcà med harmovjem an travo. Jih je
dosti, ki mislejo, de so tisti ostanki kakšnega starega pastjerskega kazona al’ kakšnega senika. Nje pa tuo rjes an tisti, ki takuo mislijo se vid, de ne poznajo zhodovine naših vasi an pni zavoj tega bomo donàs napisal gor čez tuole. Na tistim mjestu je bla par starim adnà ejerkvica an če človek se tam ustav’ bo hitro vidu, de tuole je rjes. Tam se bo videlo, de so dva nizka zida, ki na ad-nim koncu tvorita u prerezu formu konjskega podkovà. Tisti so ostanki njekda-r.je cjerkvice, ki je bla posvječena Sv. Jerneju. Tle so hodil pred stuo ljeti h maš trikrat na ljeto ljudje iz Hrastovja an iz Hruobje.
Poljete je muorla bit hoja na tist varh zlo ljepa, a pozim’ o Sv. Blažu je bla prU pokora an za tuo so višno cjerkvico nadomestil’ s tisto, ki so zgradil u Hra-stovju ljeta 1825. Tle so tud parnesli svečenike sv. Blaža, sv. Jerneja an sv. Kvi-:ina, ki so ohranjeni še donàs. Duo je biu mježnar tiste cjerkvice se ne vje, misli se pa, de je biu nekšni človek iz Hruobje. Poznamo pa ime parvega mjež-n&rja neve ejerkve u Hrastovju; biu je Vogrič Jakob (Flank po domače). Za r.jim je biu njegeu sin Ivan, ki je umrli ljeta 1881. Ta trečji je Vogrič štjefan (škant po domače), ki je umni ljeta 1923, četarti je Miha Kvalica (Kcmisàr), ki je umni ljeta 1931, katjerega se še donàs usi spuomnemo u Hrastovju. Za njim je ivmi ključe sv. Jerneja Vogrič Marjo an potlé Tomazetič Lucijan (Jer-nejeu), ki zvjesto opravlja svojo službč) še donàs.
ljeti u Anglijo djelat kot dikla pri adni. družini an nje dugo od tuod, de je pisala, de je zdrava an de se bo varnila damU za prihodnji Božič. Je bla stara 47 ljet.
ČEPLATIŠČE — Sporcčarro ljudem, de za mjet dovoljenje za iti svoj sv et djelat na drug kri kunfina je trjeba nardit prošnjo na policijski komisariat u čedade. H prošnji je trjeba tud doluošt dokumente, ki potarjujejo, de na tisti kri posedujejo zemljo. Duo če imjet bujšs pojasnila naj gre na kamun, kjer imajo dužnost use lepuo povjedat.
SV. PETER SLOVENOV
GORENJI BARNAS — Marko B azu-tič iz naše vasi se je vozu z motociklom in blizu Čedada je trušnu pruot nekemu vozu, ki se zdi, de pi imu luč. Pri padcu se je Marko zlo udaru an je muoru bit’ peljan u špitau, kjer se bo muoru zdraviti najmanj 15 dni, če ne bo komplikacij.
POROKA — Poročila sta se u naši farni ejerkvi Alfons Kručil - geometer iz Zamirja pri Srednjah an Kjačič Marija iz Dol. Mjerse - učiteljica. Nova poročen-ca sta tud’ otvorila novo in moderno hišo pred kratkim zgrajena na ejesti, ki iz špjetra pelje u Ažlo.
AŽLA — Pred kratkim so pejal u špitau našega vaščana Venuti-ja Feliksa, predsednika naše mlekarne an podjetnik kamnoloma u Tarpeču. Naši ljudi želijo, de Feliks hitro ozdravi an se spet varne med nje, katerim je tulk dobrega nardiu u cajtu ko je predsednik mlekarne.
RINALDO STRAZZOLINI UMRU — Pred kratkim je umrd g. Rinaldo Straz-zolini, ki je doživu starost 76 ljet. Bil je gospodar hotela Belvedere an zatuo zlo poznan po cjeli naši daželi. Ranci Rinaldo je biu nimar zaveden iSlovenc an kot tak mu nje bluo sram govorit’ an branit’ svojega materinega jezika. Ga nje blo človjeka, de bi ga ne spoštovu: usi so ga radi mjel, zak’ je biu človek pošten an dobrega sarcà. Skarbiu je za dobro uzgojo svojih otruok, saj tuo nam pričajo njehovi poklici. H zadnji poti so rancega Rinaldija spremili puno ljudi, pogrebno svečanost pa jo je opraviu go-spuod Peter Kvalica iz Dol. Barnasa.
Nebeška luč naj mu svetli an u miru naj počiva za večne čase!
PRAPOTNO
OBORCA — Ker videmska prefektura muora kolaudirati napeljavo vode u našo vas, ki jo je napravila impreža Brusti iz Vidma, usi tisti, ki mislejo mjet pravico za bit plačani o morebitni škode, ki so jo utrpeli zavoj tistega djela, so vabljeni nardit prošnjo na prefekturo.
BODIGOJ — Pretekli tjedan se je ponesrečil pri djelu naš vaščan Korneljo Pausa. Nesrečni kmet se je pel ju od puoja domou z vozom, ki so ga vljekli konji. Teli so se po ejest zbezlali an privargli iz voza Kornelja, ki je šu konča-vat z nogo pod zadnjo kolo, an mu jo zlomilo. U Spitale bo muoru se zdravit en mjesac.
PODBONESEC
LANDAR — Pretekli tjedan so okradli u naši vasi Jožefa Bankiča. Bankič se je vraču damd po punoči an med potjo je biu ustavjen od dvjeh može, ki so mu s silo uzeli denarnico u katjeri je bluo 15 taužent lir an ček za drugih 140 tau-žent lir. Okradeni mož nje mogu spoznat duo so bli tisti dua tatova an mu nje drugega ostalo kot pot c'o karabiner-jeu, katjerim je povjedu kaj se mu je dogodilo.
LOG — Preteklo je več ljet, odkar so začel gradit most, ki bi moral vezat našo vas z vasmi na drugem kraju Nadiže. Djelo, ki bi lahko bluo končano že takrat je bluo zapuščenč na póu an takuo se muorajo naši ljudi posluževat še nimar pasarele (brvi). Radi bi vjedeli kdaj bo ta most naret.
««un limimi   min
POŠTA
V. A. — Tajpana — Predno objavimo članek, ki ste nam ga poslali, nam morate malo bolj jasno povedati okoliščine i katerih se je omenjeni dogodek izvršil.
SKUPINA DELAVCEV — Nadiška dolina — Nove uredbe za emigracijo v Kanado dovoljujejo vstop v to deželo samo tistim italijanskim državljanom, ki jih kličejo tja sorodniki, ki so že kanadski državljani ali imajo tam stalno bivališče.
Štev. 51
MATAJUR
Stran 3
itilo e Itvoru
DOKUMENT O SLOVENCIH V TERSKI DOLINI
lllllllll!llllllllllllll!!!l!!lllllllllll!llllllll!IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIllll!lllllllllllllllllllllilllilllllil|||||||||||||!llll||||||||||||||||||||||
Pred nekaj tedni smo v odgovoru na vprašanje nekega našega čitatelja o izvoru in jeziku Rezijanov dokazali, da ne more odgovarjati zgodovinski resnici ljudsko izročilo, po katerem naj bi bili Rezijani ruskega izvora. Ljudsko izročilo o tej zadevi ima vsekukor tri verzije:
1. »Kot smo slišali cd naših prednikov, so bili prvi ljudje, ki so prišli sem, vojaški begunci, ki so se skrili v tem okolišu kadar so bili tod samo gozdovi in pustinja. Prvi tak ubežnik je prišel v Bito (Sv. Jurij), nek drugi v Stolbico in nato so nastale štiri vasi: Sv. Jurij ali Bilo, Njiva, Osojani in Stolbica.«
2. »V vojskah, ki so bile v davnih časih, sta bila dva vojaška begunca; v Reziji so bili takrat samo gozdovi; oba begunca sta se zatekla; sem; bila sta Rusa. Zgradila sta si hiše in se poročila. Iz njunega rodu izhajamo mi, Rezijani. Prva hiša, kot pravi ljudsko izročilo, je bila zgrajena pred Robido (ta pod Ru-bydo). Potomci teh dveh prvih naseljencev so obljudili štiri vasi. In danes se naša dežela imenuje Rezija.«
bi rezijanski predniki bili Rusi. Verjetno je razlika v jeziku med Rezijani in Furlani, ki so se že v začetku zanimali za izvor svojih sosedov, vzbudila v teh radovednost in so hoteli vedeti kaj več o tem rodu. Morda je kakšen Rezijan za šalo začel trditi, da so ruskega izvora in se je ta trditev razširila tudi med prebivalstvom v Reziji. To mnenje je še bolj potrdilo dejstvo, da je ob prihodu generala Suvorova v Italijo prišlo nekaj ruskih vojakov tudi v Rezijo in so prebivalci dognali, da razumejo kakšno besedo njihovega jezika. Toda slavni poljski potnik, knez Jan Potočki, ki je obiskal Rezijo leta 1790, ni čul nobenega namiga o tem ruskem izvoru. To bi bil dokaz, da je takšna verzija nastala šele pozneje. Vsekakor je krajevno ime Rezija obstojalo še pred prihodom Rezijanov in moramo iskati njegov izvor v keltskem jeziku, ki so ga govorila stara galska, ljudstva še pred prihodom Rimljanov v Furlanijo.
:L
OSOJANE V REZIJI
V poročilu, ki ga navajamo tu spodaj skoraj v celoti, ugotovimo dejstvo, da so tisti, ki so ob začetku preteklega stoletja bili v Furlaniji na čelu šolskih oblasti, bili skoraj popolnoma nepoučeni o jeziku, ki so ga govorili prebivalci po vaseh nad Tarčentom. Znano je, da so Slovenci v Nadižki dolini imeli že svojo točno fizionomijo in funkcijo v času Beneške republike, ki je malo prej propadla. Očividno Slovenci Tarčentskega okraja, čeprav so imeli že prej svoj slovenski vikariat, niso bili v javni upravi ločeni, ampak so jih mešali s Furlani. Vsekakor pa so prišli do zaključka, da je bil šolski problem v teh krajih otež-kočen spričo dejstva, da slovenski prebivalci teh vasi niso razumeli ne italijanskega ne furlanskega jezika. Iz tega vzroka je nastala tudi preiskava, ki jo je začela prefektura preko župnika v Tarčentu, ker je bila v tistih časih civilna oblast skoraj istovetna s cerkvijo.
Pripomnimo naj, da se v tem poročilu govori o potrebi, da bi našli izvode evangelija v jeziku, ki ga govorijo tamkajšnji prebivalci. To je očividen dokaz, da so imeli težave s poučevanjem Kristusove besede med našimi ljudmi v teh krajih v jeziku, id ga ti ljudje niso govorili.
Kar se tiče preiskave, moramo še pristaviti, da- tudi danes, ko smo z razliko od tistih časov pod demokratsko vladavino, delajo take preiskave. Vendar pa so takrat v resnici skušali rešiti jezikovni problem brez kakšnega nacionalnega šovinizma, medtem ko delajo danes preiskave v cilju, da bi dokazali kako jezik, ki ga govorijo v Beneški Sloveniji, nima nič skupnega s slovenščino in da zato ne obstoja noben etnični problem. Naj navedemo vsebino poročila župnika Rafaela Bevilacqua, ki ga je ta poslal delegatu za vero v Huminu:
Poročilo v slovenščini
»Skupaj z latinskim tekstom vam pošiljam, o gospod, slovenski prevod prilike o izgubljenem sinu, kot je zapisana od sv. Luke v XV. odstavku. Rekel sem
Horučilo župnika iz Tarnenta o preleklurni preiskavi o Slovencih v njegovi župniji, ud 31. rnarca 1810
slovenski prevod, ker če prav pomislimo, se ne more imenovati ilirski tisti jezik, ki ga govorijo v teh krajih, čeprav in. a z ilirščino kakšno manjšo podobnost. Po leg tega je ilirski jezik priznan od cer-sve v njenih sv. pismih, v njenih mašnih knjigah in njenih obredih. Jezik naših Alp pa ne vživa nobene teh prednosti. Avtor prevoda, ki vam ga pošiljam,
analogia — oltre a ciò la lingua illirica è riconosciuta dalla chiesa nelle sue bib-bie, nei suoi Messali e nei suoi Offici. La lingua delle nostre Alpi non gode di nessuno di questi privilegi. L’autore della traduzione che la trasmetto è un certe G. Japel, tratta da un’opera intitolata »Prediche per le Domeniche e feste di tutto l’anno«, stampato a Lubiana
CIZERJE NAD CENTO
3.	»Nekoč so bile hude vojske. V teh so sodelovali tudi Rusi (Ro ijani); nekateri od teh so pobegni i. Prišli so nato V Rezijo, kier so bili takrat samo gozdovi. Prišlecev je bilo sedem in šli so proti gozdu, začeli so kopati in saditi krompir, ter si zgradili hiše. Nato sta se dva cd njih oženila. Polagoma je prebivalstvo naraslo na sto ljudi. Tedaj so šli Pa druge kraje in začeli zidati hiše. Najprej so začeli graditi vas Stolbico in si-ter tisti njen del, ki se imenuje Wasé.«
To so tri različne verzije ustmenega Izročila, ki se je ohranilo med krajevnim Prebivalstvom. Vse tri verzije pa so v bistvu enake in govore o ruskih beguncih, ki so se zatekli v Rezijo.
Podobnost med imeni Rezija in Rusija, Je morda bila vzrok čudnega, mnenja, da
t m 1111111111111 m 111 n 11 n i m i < 11 m 11111111 inumili i m -i i iiiiiiiiiiiiiiiti'.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimimi u 11 u t H I imu n
OMEMBA TERA IN NADIŽE
V LATINSK
Dandanes sta Ter in Nadiža postala aktualna zaradi raznih vzrokov. Toda tudi v pradavnih časih so že imenovali ti dve reki. Dokaz temu je naslednji odstavek nekega latinskega pisatelja;
»....flumina et portus Rcatinum, Tilia-ventum majus, minusque, Anassum quo Varanus defluit: Alsa, Natiso, cun Tur-ro, praefluentes Aquilejam coloniam, XII M pass, a mari sitam«.
PLINU Histor. Ili, XXII.
(Edizione Antonelli 1814).
Brez dvoma je Turro istoveten z današnjo reko Ter in Natiso z reko Nadi-
žo, medtem ko bo Alsa istovetna s kakšnim drugim manjšim tokom naše pokrajine.
Vsekakor ostane dejstvo, da so bile te reke v dobršni meri znane že celo starim Rimljanom. Vzrok moramo iskati v tem, da sta Ter in Nadiža nad ravnino Ogleja, blizu katerega se izlivata v Sočo. Ker pa je bil Oglej takrat zelo važen in je bil drugo mesto rimskega imperija, so se tudi za naše kraje zanimali. Ne smemo tudi pozabiti, da je bil nekaj časa Čedad dejanski potomec politične, gospodarske in kulturne vloge Ogleja.
je neki G. Japel, prevod pa je vzet iz knjige z naslovom »Pridige za nedelje in praznike za vse leto«, ki je bila tiskana v Ljubljani pri Ignaciju Kleinmayerju leta 1794. Iskal sem tudi druge prevode in sem se v ta namen obrnil tudi do človeka, ki ste mi ga Vi navedli v Brdu, toda nisem mogel dobiti ničesar. Čeprav ta, ki Vam ga pošiljam ni pravi ilirski prevod, ampak slovenski prevod, ali kot se pravilneje imenuje kranjski. Gospodje, ki stoje na čelu javne izobrazbe, lahko dobijo podobnih prevodov kolikor hočejo. Bili bi tujci v svoji lastni službi, če bi ne vedeli, da ima Ambrozij anska knjižnica v Milanu, kot mnoge druge, številne jezikovne zbirke podobnega gradiva.
Z ozirom na ostala vprašanja prefek-turnega pisma, ki vam ga vračam v prilogi, vam povem, da se na področju moje župnije ne govori nemškega jezika.... Glede slovenskega jezika, je osem vasi na teh Alpah, ki ga govorijo; to so: Sedila, Cizerje, štela, Zavrh, Smardeča, Brdo, Zumajani in Hoja «
Poročilo v italijanščini
»Insieme al testo latino le trasmetto, o signore, una versione slava della parabola del figliol prodigo, come sta registrata in S. Luca al capo decimoquinto. Ho detto versione slava, poiché se ben si riflette, non può denominarsi illirica la lingua che in questa regione si parla, benché coll'illirica abbia qualche remota
presso Ignazio K.einmayer, nel 1794. Ne ho ricercato delle altre versioni e per tal oggetto sono ricorso anche al Soggetto che Lei ha indicato in Lusevera, ma nulla mi venne fatto di ottenere. Quantunque quella che io invio, non sia propriamente una versione illirica, ma piuttosto una versione slava, o come più propriamente denominasi cragnolina. I signori che sona alla direzione della pubblica istruzione, sono al caso di averne di simili traduzioni fino alla sazietà. Sarebbero molto forestieri nel proprio offizio, quando non sapessero che l’Ambrosiana di Milano abbonda, come tante altre, di raccolte poliglotte in materia di testi scritturali.
Per rispetto poi alle altre ricerche della lettera prefettizia che rimando qui acclusa, le dirò che nel Distretto della mia parrocchia, non si parla la lingua tedesca.... Per riguardo alla lingua slava, vi sono otto ville su queste alpi che la parlano, cioè Sedilis, Ciseris, Stella, Villanova, Sammardenchia, Lusevera, Zo-meais e Coya «
Pisatelj potem še na dolgo razpravlja s svojega osebnega vidika o izvoru naših Slovencev in izraža svoje začudenje, da je dala Komisija za javno izobrazbo nalogo prefekturi in ta potem delegatu, za preiskavo o izvoru tega prebivalstva, ko pa vendar niti kakšna akademija ne bi mogla razrešiti uganke, ki je danes vsem jasna in znana.
Ivan trinko:
MAiB	a
iiiiiiiiiiiin iniiiiin   mi im iiiiiiiiiniiiii Ufi iiiiiiiiuuiinun iiiiiMiiiiiiui lunin mm iiiiniiiiiiiiii im im
ČRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Zgodbica o gnezdu
In tako sta šla iskat gnezd. Kjer se je Slasil ali sfrfotal kak ptič, sta se prita-ir. kukala; potem sta se tiho, tiho ‘azila naprej. Naposled se jima je zabelo, da bo nekaj.
"Lej, lej, ali vidiš?« šepne Toninec. "Tam le je sinica zletela na ono bršlja-^sto deblo in ni je več videti.« Potuhnjeno sta se jela pomikati naprej 1 oprezno odstranjevala grmovje; ko sta toišla na majhen laz, pod star, presekan štorast jesen, je frknila sinica iznad 'la ir. začela nemirno letati v obližju ^ jezr.o čivkati.
"Ehe, bo, bo,« je šepnil Lojzek in začel utripajočim srcem plezati na jesen.
Sinica se je glasno hudovala in letela bernirjeno od grma do grma.
"LumpaI Nasilnika! Razbojnika!« bi b ptička govorila, če bi znala. »Cernu ^ nadlegujeta, nas mirne stvarice! —
Moj Bog! glej malopridneža! Gotovo išče mojih malčkovi Kaj so ti storile nedolžne ptičice? To je zverinsko nasilje! Revčki moji! Sirotice! Zdaj je po vas! In braniti vas ne morem I...«
Tako se je hudovala in tožila uboga starka, ker ni mogla braniti nedolžne družinice pred v nebo vpijočim nasiljem!
Medtem je Lojzek zapazil dup’.asto luknjo in ko je pokukal noter, je radostno vzkliknil. Lepo gnezdece je bilo notri in štiri komaj izležene, se gole siničice so z odprtimi kljunčki miže vzdignile glavice in čakale.
»štiri so, štiri, še negodne. Jej, jej! Aha! Ptičice moje! Ubožice, še perja nimajo...« Tako in enako je ves razburjen klepetal Lojzek, v tem ko je Toninec plezal k njemu, da vidi tudi on.
»Ali jih vzameva?« je vprašal, ko je f rišel na vrh.
»Kje imaš pamet? Ali ne vidiš, da so še negodne?«
»Kaj bo potem?«
»Kaj bo! Pustiva jih in se vrneva ponje v nedeljo. Mislim, da bodo do nedelje godne.«
»Pa če bodo prej? Utečejo nama.«
»Ne utečejo, ne.«
»Kaj veš! Ptički postanejo hitro godni. Zbeže nama, boš videl. Cuj, kako se stara huduje! Gotovo jih odpelje, ko jih pustiva.«
»Neumnik, kako bodo frfoleli, ko imajo šele mah? Misliš, da jim perje zraste od danes do jutri? Pred nedeljo ne bodo godni!«
»Jej, jej, če utečejo?«
»Čakaj, že vem, kaj naredim. Lani je tako napravil Podlipnikov Jakob; z nitjo je pripel male, da so morali čakati, dokler je hotel. Nit sem prinesel. In sedaj narediva, kakor gre.«
Naprej sta se oba tako nastavila, da Sta jima roke ostale proste. Potem je Lojzek izvlekel iz žepa nit, jo zrezal na Štiri primerne dele; nato je z veliko previdnostjo vzel iz gnezda uboge siničice drugo za drugo ter s tovariševo pomočjo Sleherni z enim koncem niti na rahlo prevezal po eno nožico; drugi konec pa je privezal za bližnji vršič. Nato je mladiče zopet položil v mehko gnezdo.
»Oooo-ho!« se je oddahnil, »sedaj pa ne utečejo, tudi če bi hotele.«
Še nekaj časa sta se pomudila in opazovala ubege živalice; potem sta se majhna hudobneža spustila na tla.
»Ali bova še iskala?« je vprašal Toninec.
»Cernu? Dobila sva jih.«
»Saj daš tudi meni dve?«
»Seveda, dve meni, dve tebi. Ali imaš kletko?«
»O da ! Majhno in lepo. Še koritce napravim in lončič za vodo denem, pa bo! Kako bosta notri veseli!«
»Veš, pa ne smeš praviti, da sva jih našla.«
»Nobenemu ne povem.«
»V nedeljo po maši prideva ponje. Tudi doma ni treba praviti, da nama ne prepovedo sem.«
»Seveda ni treba! Pa če stara zapusti hišico, da poginejo od lakote?«
»Ne zapusti jih, ne. Ce gnezdo znaša in jo pri tem kdo moti, ga zapusti; če pa ima že mlade, je ne preženeš.«
Tako je bilo torej po njunih mislih vse v redu. še malo sta postala v obližju, da vidita, kaj bo in kaj ne bo. Stara sinica se je umirila in res pričela zopet nositi pičo svojim mladim. Tudi stari se je prikazal.
Glavno je bilo torej doseženo. Druge-
ga opravila nista imela, zato sta zapustila mejo in šla iskat očeta.
»Oče, ali bo kmalu poldan?«
»Kaj se ti že mudi domov? Saj si toliko silil za mano! Čakaj sedaj, dokler ne končam dela.«
»Saj bom; saj se mi ne mudi! Toninec, ali greva na jagodice?«
»Jej, raj res! Gotovo so že zrele. Pojdiva!«
Oddaljila sta se iskat, pa nista nič našla, ker sploh še niso bile zrele. Lojzek
e je spomnil na kruh, ki ga je imel v žepu. Snedla sta ga skupaj po bratovsko, šinilo jima je potem v glavo, da bi si napravila piščalke. Mladi pritlični kostanjevi poganjki so se že lepo majili. Piščalki ste bili kmalu gotovi in muzika se je takoj začela. Ko sta se napiskala, sta š'a kamne metat v bližnji potok.
Medtem je oče končal svoje delo, nasekal še in zvezal v butaro nekaj listne ga vejevja za ovce in končno poklicni dečka.
»Ti, Lojzek, ali greš prazen, a? Čakaj nasečem malo listja, da poneseš tudi ti.«
»Nehajte! Težko mi bo navzgor.«
»Kaj težko! Moraš se navaditi, da boš vedel, kako se kruh služi, nerodnežl Ali boš za same norčije, kaj?«
(Nadaljevanje sledi.)
ZA NAŠE DELO
v
Ce se novorojenemu teletu zaprè
Novorojeno telé muora dobit parvo materino mljeko, čeglih so nekatjeri kmeti, ki mu ne pustijo sesat. Kar se telé rodi ima u črevah klejasto blato (tuo je drek podoban limu) an se ga ne muore otrjebit, če ne dobi parvega materinega mljeka. U cajtah se godi, de telé se usednó ne muore otrjebit, čeglih je piu tisto mljeko an zatuo je potrjeban hitre pomoči, zak’ drugač pogine. U takih pri-mjerih je trjeba skuhat malo linovega semena an temu pomješat 20 do 25 gra-mou grenké al’ »Glauberjeve« soli an tuole se ulije teletu u usta. Tuo se muora djelat usako uro takuo dougo dokler se teletu ne bo odperlo. U zlo hudih pri-mjerih se zgoraj povjedanemu zdravilu pomješa še en gram an pou stoučene rabarbare. Dobro je tud’, de se teletu nardi klister iz čaja naretega iz kamomile, ka-tjeremu se pomješa malo žajfove vode an olja.
Pobjeranje sjerka
U telim mjescu bo zdrjela koruza (sje-rak). Naj se potarga sjerak takrat kar je listje suho an kar postane zrnje takuo tardò, de se ga ne da z lahkoto opraskat z nohtom. Zrnje se u tjem cajtu lepuo lešči an se ga pozna po farbi. če se sjerak pobjera pred cajtom, zrnje rado splesni (ušafa mufo); plesen (mufa) se rada ujame tud’ na tistim sjerku, ki je biu pobran u mokrim uremenu an zatuo je trjeba pobjerat sjerak nimar ob suhim cajtu. Ker ne zdreleje sjerak ves naenkrat je prou, de se poberé prej tistega, ki je zdreu an se druzga pusti še naprej.
Sjerak za sjeme naj se odbere že na njivi, zak’ samo tam se lahko vje, če je rastu tam blizu okužen (infetan) sje-jak. Za sjeme je trjeba zbrat samo tiste storzé, ki so najbuj zdrjeli an ki imajo najlepše an največ zrn. Pobrane storže je trjeba že isti dan oličkat, zak' če ležijo na kupu se ugrejejo. Sjerak je trjeba sušit na prastoru, ki je dosti ajarja.
Kadar kupujete sadna drevesa
Jesen je tle an trjeba bo sadit novo sadno drevje. Kar boste kupuval male drevesa, če jih njemate sami u vašim sa-dounjaku, dobre gledejte na tele reči:
1) Kupita samo taka drevesa, ki njeso tli po cjepljenju več kot šest ljet u drevesnici, zak’ drugač so previč stare.
2) Lepuo gledejte, de bo deblo en meter nad zemljo debelo almanj šest do osam centimetru.
3) Deblo muora bit par tleh almanj za adnó tretjino buj debelo kot na varhu.
41 Lubje muora bit gladko an zdravo.
5) Deblo muora bit rauno an ne krivo
6) Drèvesa naj imajo zadost korenin,
KazkniHi! si«
Borba z rastlinskimi boljeznimi nje nimar lahka. Spuomnemo se kulkukrat muoramo škropit vinjike za jih branit pruoti peronespori al’ sadno drevje! Kul-ku cajta se zamudi par opravljanju tistega djela. Naši kmeti se ponavad brigajo za uničit take škodljive boljezni šele takrat, k ad; a se je ta razširila; kar je fi-žou piškcu ai’ ušenica čarviva. Tuo nje prau, škodliuce je trjeba uničit’ kar še ne djelajo škode an zatuo je najbuojše, de se žito razkuži (diziofetjera) preča potlé kar se ga spravi pod hram.
Za dižinfetjerat žita, tuo je za ušenico, arž, ovas an sjerak je zadost stuo gramu prahu »Geigy 33« al’ 70 gramu »cere-gamma« u prahu al’ 30 gram u»ceregarr> ma« u likuido za usakih stuo kil žita. Ta prah za dižinfetjerat naj se strese med žito an mješa z lopato. Če je žito u žak-Ijah je trjeba mješat z rokami zlo globoko potlé je trjeba oprašat tud’ Žaklje od zunaj z tistim dižinfetantom. če se ra nuca »ceregamm« u likuido je trjeba nardit u žitu globoko jamo an u tisto zlit’ di-žinfetant.
Za dižinfetjerat fižou se nucajo glih tiste dižinfetante kot za žito, le muorta nucat še ankrat tulk zak’ fižolar je tard za ga uničit.
»Geigy 33« an »ceregamma« njesta škodljiva za ljudi, a usednó je bujš, de se zrnje postavijo na ajar prej ko se nesejo u mlin. Tiste dižinfetante jih lahko kupite na agrarji an ne koštajo dest.
Sjerkovi storži a n sjeršče
So nekatjeri, ki nucajo storže za ogenj, zak’ ne vjedo, de bi jih lahko dal živini.
Pi avijo, de imajo storži glih tulk sostane kot ušenični otrobi. Storzé je trjeba se-vjeda zmljet an jih mal pomočit.
najmanj -štjer do šest, de se muorejo pravi’no razraščat.
7) Varh naj ima štjer do šest mia tik, ki muoralo biti enakomjerno razdeljene na use kraje.
8) Trjeba je zbrat take suorte sadnega drevja, katjeremu se zemlja an klima adatirajo.
9) Ne kupujta nikol sadnih dreves na targu, zak’ ne muorete vjedat’ kaj kupite, ampak kupite nimar tam, ki imajo dievesnice.
pred slelvijo
Tud sjeršče je debar fuotar za živino. Največ zaleže, če se ga zrježe, pomoči an pomješa s senom al’ slamo. De bo imjelo sjeršče več sostance u sebi, ga je trjeba hitro po sjerku pobranemu posjekat, dobro posušit an ga spravit pod strjeho, de ga ne to daž sprau. če buosta takuo nar-dil, ošparate dost sena. Potlé ne smijete pozabit, de krave tuole prou rade jedo.
U zadnjih štjernajst dnevih so se opravila na italjanskih an furlanskih targih s kmetijskimi pardjelki zaključila buj hitro kot u prejšnjim cajtu. Tuo kaže, de sta kupci an prodajalci se hitro zgli-hal, zak’ sta na oboje strani neki popustili. Kup ni stalno dnak an ta se spreminja po plačevanju novega ljetošnjega pardjelka.
Ušenica je himar plačana dobro. Sjerak pa je neki popustiu, zavoj tega, ki sada imamo na targu nou pardjelek.
Par živini za meso kaže, de gre njen kup buj gor in popraševanje se je u telim cajtu zlo povečalo. Ni takuo pa za praseta, ki jih nobedan ne upraša. Kot je znano, poljete je bla velika suša an kmetje po raunim so živino prod j al zak’ so se bal, de ne boju mijel senrf za jim dat an takuo u tistim cajtu je tud’ kup biu nizak. September pa je biu ejeu clažeuni an takuo so laški kmetje mogli dvakrat posejč travo an prit do sena za njih potijebo. Zavoj tegà živina je tud
Ponavad’ se par nas zlo povaršno djela vinski kis, kot de bi to ne bluo neč važno. Nekatjeri nucajo celuo smardiiu kis, zak’ več ljet nalivajo vodo na stare tropine, ki že gnijejo. Dostim kmetom se zdi škoda tropin za kis, zak’ jih nucajo za žganje kuhat, na usakdanji nuc kisa pa ne pomislijo, čeglih je kis buj važen kot alkohol. Dobar vinski kis se napravi takuole:
Kar je mošt izstisnjen naj se dajo tropine hitro u sod, de ne ratajo rjave, zak’ drugač bi kis iméu ckus po tropin? h. Potlé naj se nalije na tropine (iste vode, de se pokrijejo. Dodajte, če imate še malo špirita al’ žganja, če pa tega nje-mats, pa malo starega vinskega kisa. Potic muora tuo stat o toplem prastoru. Parvi dan je erjeba use dobro premre-šat potlé se pa pusti u mjeru an se pokrije z redko cunjo, de muora priti ajar notar, čez nekaj tjednu naj se stisne an se napouni sod s tistim kisom, a se ne smije preveč tardò zataknit, zak’ muora u kis prit še nimar malo ajarja,
Jabolka se dougo ohranijo
če jih ložite u sod an jih zasujete s suhim pjeskom, a muorate nimar vjedat, de jabuka se ne smijejo dotikat ad-.in o'rugega. Takuo uložene jabuka -.e chr -iiijo frišne do mjesca junija.
j.odraži'a. Tuo lahko vidimo tud iz tega, de k nam ne hodijo vič popraševat sena an kup telega je padu od 1600 lir na 1000—1200 po kuintalu.
Kup po sjeru an maslu narašča. Tuo je zavoj tega, ki zavoj suše poljete, pardjelek mljeka je biu manjši. Darvà pa so drage an zgleda, de boju še buj drage usak dan, zak’ Ijetos je začeu mraz zguoda.
Menjava denarja
Zlata Sterlina	7650
Napoleon	5975
Dolar	640
Sterlina karta	1600
Francoski frank	1,57
Švicarski frank	150
Belgijski frank	12
Avstrijski šiling	22,40
Zlato po gramu	780
Srebro po gramu	17
n,i.iiiiiiiii'Miiiii'iiiiMiiiiii'M'tiiiiii.iiiii'iiiiMiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiii,mn,m,nummi,n imitimi ini i luminili
GOSPODARSTVO
Tržni pregled
cJ3eneš/ia ljudska pravco : „Povoòni kralj in kmet“
kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	220	do	260
Voli	»	255	»	280
Jenice	»	265	»	300
Teleta	»	440	»	460
Ovce	»	145	»	165
Koze	»	110	»	130
Praseta	»	305	»	320
	ŽIVINA ZA REJO			
		po	glavi	
Krave mlekarice	L.	150000 do	210000
Jenice breje	»	150000 »	190000
Praseta od 12 do 20	kg »	3000 »	5000
PERUTNINA	-	ZAJCI - JAJCA
po kg
Kokoši	L.	575 do	625
Piščanci	»	600 »	650
Race	»	450 »	500
Purani (dinoje)	»	500 »	550
Zajci	»	250 »	270
Jajca usako	»	32 »	33
SER AN MASLO			
Mlekarniško maslo	L.	1050 do	1150
Domače maslo	»	900 »	950
Ser do 2 mjesca star	»	450 »	470
Ser čez 2 mjesca star	»	650 »	720
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
ŽITARICE
po kuintalu Ušenica	L	6900	do	7200
Sjerak	»	5800	»	6200
Ušenična moka	»	8500	»	9300
Sjerkova moka	»	6900	»	7000
Ušenični otrobi	»	5280	»	5450
SENO
po kuintalu Djetelsko seno	L.	2400	do	2500
Navadno seno	»	1400	»	1600
GRADBENI LES
po kubičnem m. Bukovi nlodi	L.	12900	do	13800
Orjehovi hlodi	»	17750	»	21250
čerješnjovi hlodi	»	15500	»	16250
Smrjekovi hlodi	»	13600	»	14G00
Kostanjevi hlodi	»	14000	»	16000
Jesenovi hlodi	»	15750	»	17500
DARVA ZA ŽGAT
po kuintalu
Bukove darvà	suhe	L.	950	do	1050
Bukove darvà	surove »		850	»	950
Druge mehke	darvà	»	650	»	730
Bukovo oglje		»	2700	»	3000
SADJE AN		ZELENJAVA			
			po kg		
Jabuka		L.	15	do	30
Hruška		»	35	»	60
Kostanj		»	25	»	50
Grozdje		»	40	»	60
Krom p j er		»	25	»	30
Nekoč je neki kmet sekal drva ob Nadiži, pa se mu je snela sekira s toporišča
kmet, da ta ni njegova. Končno mu je povodni kralj prinesel železno -ekiro in kmet jo spozna za svojo. Povedni r.ralj Ml-
in padla v vodo. Kmet je žalosten gledal	vodni kralj, ki ga vpraša kaj se je zgo-
V vodo, a kar naenkrat se mu prikaže po-	dilo. Povedal mu je nezgodo in zato se je
deč, da ie kmet pošten, mu podari vse tri	svojim vaščanom in naslednji dan je šel
sikire. Srečni kmet je povedal ta dogodek	sekat na isti. kraj nek drug kmet in vrgel
povodni kralj spustil v vodo in mu pri-	jal, da ta ni njegova. Potem mu je prin®'
nesel zlato sekiro, a pošteni kmet je de-	sel srebrno sekiro in tudi sedaj je rek®'
Vinski kis
nalašč sekiro v vodo. Tudi njemu se je prikazal povodni kralj in ga vprašal, če
je zlata sekira njegova. Ker je kmet 1* gai mu ni dal niti železne in mu rek®'’ »lažniku nič«.