Poštnina plačana v gotovini »Bratje, podajmo si roke!« — Izhaja 25. v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290. — Čekovni račun štev. 13.562. — Telefon interurban štev. 3478. —; Rokopisi se ne vračajo. HnnMmmiHmni Štev. 1 ASIIO DELOVNEGA Lat« xxvili LjubSJsna, dne 25. januarja 1941 Boi očnos I je Jel avslcal Kdor opazuje v zadnjem času pisanje meščanskih časopisov in prisluškuje pogovorom, ki jih vodijo meščani med seboj, takoj opazi, da živi ves! meščanski svet v veliki negotovosti. Iz vseh debat meščanskih krogov se porode vedno le'ista vprašanja: kdo bo zmagal v sedanji vojni, kakšni so mirovni cilji vojuijočih se strank, kakšne bodo posledice zmage ene ali druge stranke. Ta vprašanja, •; fc. .. i ; J i ufc pa mučijo tudi vodilne kroge bojujočih in nebojujočih se držav. V teku zadnjega meseca so se kar vrstili govori najodličnejših predstavnikov meščanskega sveta, v katerih obljubljajo delavstvu pravične čase po zmagovitem zaključku vojne. To sta obljubila Churchill i Gobbels. Gobbels je celo očital Angležem, da kradejo Nemcem njihova gesla, v katerih obljubljajo j delavstvu zlate čase, da pa bodo Nemci že znali poskrbeti, da ta gesla ne bodo rešila Angležev iz težavnega položaja. I »Popolo d' Ialia« pa celo trdi, da je prišel Rooseveltov odposlanec Hopkins v Anglijo le za to, da tam skupno s Churchillom izdelata mirovni program in vojne cilje Anglije, s katerimi bi pomirili svoj delovni razred, ki ga je vojna najbolj prizadela. Najbolj značilno za zadrego in brezizhodni položaj meščanstva pa je pisanje najkonservativnejšega angleškega lista »Times«. V svojem članku uvodoma povdarjajo, da se je lokalizirana vojna v preteklem! letu spremenila v svetovno vojno, ker razen Sovjetske zveze ni več države, ki ne bi trpela radi vojne težkih posledic in pretresov. Nato pa nadaljujejo: »Če je 'bila prejšnja vojna samo naznanilo socialnih in oolitič- 'nih revolucij, je sedanja vojna potegnila . svet v središče revolucije same. Vse-J povsod je prodrla zavest, da ae. more biti več poti nazaj.« Iz navedenega je jasno razvidno, da se meščanska družlba sama zaveda, da je nesposobna, da še nadalje vodi usodo sveta, - i i , ,4 k-?k*. V,: J |-i r!c -r . , _ . , , lC Kakšen naj bo zaključek iz obeh pri-meroy, ki smo jih navedli, to je iz položaja, ki je zavladal po prvi imperialistični svetovni vojni in položaja, ki vlada danes, sredi druge imperialistične svetovne vojne. Samo eden je pravilen: Kakor dokazujejo izjave številnih državnikov imperialističnih držav in najvidnejših predstavnikov meščanske družbe samih, je sedanji družbeni red pred razsulom. — ■i VI Vjfife s f i £ ) t JtJl k bi ik Okoli razpusta razrednih strokovnih organizacij Zadnja številka »Ljudskega glasu« je že prinesla izvleček iz Jugorasove o-krožnice in »Slovenčevega« članka, ki si na njima svojstven način razlagata pomen razpusta razrednih strokovnih organizacij '> i ? *' -« iH(i« Kot kronisti pa prina- šamo še nekaj vesti, ki so jih oib priliki razpusta razrednih strokovnih organizacij prinesli nekateri drugi listi. Kmečko glasilo slovenske JRZ »Domoljub« je pogruntallo to-le: »Notramri minister je razplulstiT delavske strokovne organizacije, včlanjene y marksistični centrali: Združenje delavskih sindikatov. S to razpustitvijo je izvršeno gotovo zelo važno in potrebno dejanje. Marksizem! je krščanstvu, narod.nosti in državni zavesti tuj nauk, ki že dolga leta zastruplja in razkraja naše iavno življeniile ter neti med delavskimi sloji razpoloženje za nasilni družabni prevrat, za revolucijo. Vsa leta po vojni ni s'ovonski Marksizem prinesel ne narodu ne narodni kulturi nobene ipozitivne vrednote, naspnotno, povzročil ie tako med delavstvom, kakor med' izobraženimi sloii mnogo nezdravih pojavov. Do razpusta bi moralo priti že davno. Vendar je tudi v temi primeru 'boljše pozno kot prepozno. Vendiar bo ta ukrep malo učinkovit, ee ne bo sledil temu razpustu marksističnih organizacij tudi razpust drugih marksističnih družb, zlasti med inteligenco, med dijaštvom itd. Prav j tako ne predvidenega ulčinka, če bo marksistični tislk še vedno svobodno izhajal in raz-1 krai'ial nanadlnid zdSravje.« Le preveč 'larivno je, j da se bodo marksisti poslej zatekli v razne j nestrokovne organizacije in tod tam skušali uveljavljati sebe in svoi razkrajajoči program. Gotovo njihovo časopisje, če bo izhajalo, svoje dosedanje smeri ne bo iztpremenilo. Marksistični strokovničarji bodo hoteli preko tega časopisfa in preko nestrokovnih društev uveljavljati svoje strokovničarstvo. Nam ni bilo do oblastvene razpustitve našega marksizma, ker smlo trdtao zaupali, da ga bomo v borbi končno sami premagali. Če fe pa že oblastveni razpust izvršen, je prav, da se ne ostaja na sredi pota, temveč je treba: marksistično! delovanje preprečiti v vseh možnih oblikah.« • ^ '• , »Slovenski delavec«, glasilo slovenskega Jugorasa, je pa posvetil razpustu kar dva doliga članka. Radi pomanjkanja prostora in pa, ker naši čitatelji pisanje tega lista dobro poznajo, se bomo omejili le na par stavkov iz teh njegovih jeremijad: »Napačno je mnenje tistih, ki mislijo, da poleg sebe ne moremo trpeti nobene opozicije. Mi nasprotno smatramo, da lile v zdravem razmahu svobodnega delavskega stanu nujno potrebno. da v njegovih mejah more neovirano, v okvirni interesov* tega stanul uveljavljati tudi opozicija svoje stališče.« (Kako je mogoče, če stoji Jugoras res na temi stališč«, da ie vedno in 'ob vsaki priliki, že od svoje ustanovitve naprej zahteval ob vsaki priliki, da se vse strokovne organizacije razpuste in da se niegova organizacija proglasi za edino prisilno organizacijo, za katero .se ibi prispevki pobirali enako, kot za Okrožni urad1 in za Delavsko zbornico.) »•Ne tajimo., da so bili marksisti pri nas v Sloveniji, lz.la.sti po Snldluisirifekih centrih, na splošno še dlokaj močni.« ('Kako ta, da potem lahko 'poroča/ da so vse organizacije, ki so stale na razrednem stališču, imele le tri tisoč članov?) '»Odveč je poudarjati še tudi to, da sioi z neštetimi namigavanii, pa tudi čisto jasnimi izpovedmi neprestano delali na tem, da pri nas končno zavlada boljševišiki teror in so delavstvu to tako pripovedovali, da bo prišel , s odru g Jože' in nas rešil vsega hudega1.« * 1 • ■**'■ ' -■ -a.- s. i. I Glasilo krščansko socialističnega delavstva »Delavska Pravica« je prinesla ob priliki razpusta tole kratko notico: »Ministrstvo notranrih zadev ie razpustilo centralo in vse organizacije socialističnih sindikatov v Jugoslaviji. Dan za tem ie za hrvaško banovine) isto napravil hrvaški ban. Razlogi razpusta niso navedeni. (Iz razlogov, ki jih ni uredništvo zakrivilo, objavljamo, to novico šele danes. Ur.)« Zagrebške »Novosti« pa so v svoji številki dne 6. t. m. prinesle članek pod naslovom: »Veljavnost delavskih kolektivnih po-godb razpuščenih strokovnih origanizacij«, iz katerega radi načelne važnosti ipovizemamo sledeče: »Z razpustom Ursa je nastalo vprašanje o veljavnosti kolektivnih poigodb, ki so jih sklenili delavci organizirani v Urstt ® svojimi delo- dajalci. Teih kolektivnih- pagoldb je na teritoriju hrvaške -banovine 'čez sto. Delavska zbornica v Zagrebu je stavila 'banski upravi v Zagrebu predlog, 'dla se -zaščitijo pravice delavcev, ki so zagotovljene s kolektivnimi pogodbami, ki so jih sklenile razpuščene o-rg-ainizaicije. Kar is® Pa tiče pravli-c samih, ki so jih delavci pridobili s kolektivnimi pogadba-mi, ki so jih sklenile razpuščene sindikalne organizacije, pravice posameznikov1, ki izbatfaiib iz kolektiv- nih pogodb, ostanejo še nadalje v veljavi, če tudi je ena pogodbena stranka, takorekoč prestala. Kar -se pa tiče skupnih pravic, kct so n. pr. podaljšanje kotlekttvne pogodbe itd., je popolnoma razumljivo, da te praivice prestanejo vse do onega časa, dlokler nekdo drugi ne pri-doibi pravice -zastopati interese teih delavcev. One kolektivne pogodbe pa, ki so prav sedaj potekle, pa -prestanejo veljati, ker po razpustu Ursa ne 'Obstojita več obe pogodbeni stranki.« Pisatelj En pmletarilat V čem se prav za prav proletarska književnost razlikuje od druge? Kadar kdo govori o proletarski književnosti, misli s tem razredno književnost, potemtakem bi proletarska književnost bila enostavno književnost delavskega razreda, vsa književnost, ki bi bi izhajala iz delavskega razreda, bi bila proletarska. Vsako delo, ki bi ga naphal delavec, bi spadalo v to književnost in bi zadostovallo, da je avtor delavec, pa bi tudi knjiga bila proletarska. To pa seveda ne drži. Dovolj je znano, da so v življenjski borbi mnogi pisatelji zapustili sredino, v kateri so (bili rojeni in v kateri t;o začeli svoje književno delovanje, ki so ga nato nadaljevali v meščanski družbi, ki jih je znala na vešč način izvabiti iz vrst proletariata. Če torej avtor ne odloča o tem, ali je knjga proletarska ali ne, kdo nai potem to odloča? Mogoče1 čitatelj? Če bi bito tako, bi bita proletarska vsaka književnost, ki je namenjena proletariatu. Jasno pa je, da temu ni tako, ker je da- nes vsaka književnost namenjena vsem mogočim čitateljem, in to tembolj, ker je ona danes — če se poslužima odličnega Engelsovega izraza — postala trgovsko blago, tako kakor vsaka stvar, od življenjskih potrebščin pa do zakona in prepričanja v kapitalističnem družabnem redu. Mogoče je pa vsebina značilna za proletarsko književnost? Dobro pa vemo1, da se mnogo piše o delavskem življenju in to od popolnoma buržujskih avtorjev in popolnoma na buržujski način. Imamo pa tudi knjige, ki opisujejo meščansko ali fevdalno življenje s proletarskega stališča. Torej tudi vsebina ne odloča. Književno delo je proletarsko takrat, j kadar izraža proletarsko vitalnost (živ-jljenjsko silo). Knjiga pripada proletarski S književnosti, če njegova ideologija, izražena na umetniški način, odgovarja ideologiji zavednih proletarcev, če je v njej popolnoma izraženo proletarsko življenje, če odgovarja položaju in stopnji razvitka delavske zavesti. TPD predelsuie Vsi meščanski listi so dne 17. t. m. prinesli sledečo vest: Dne 7. januarja 1941 prekinjena pogajanja med zastopniki delavstva in Trboveljsko pre-mogokopno družbo so se dne 15. januar j ai 1941 nadaljevala v prisotnosti predstavnikov rudarske oblasti. Družba ni mogla vseh zahterv delavstva v celoti sprejeti, ker f;e smatrala, da so sle preko stvarnega povečanja diraginjte in da bi sprejetje teh zahtev pretežka obremenilo potrošnike premtoga. Zavzela je stališče, diai more dovoliti zvišanje mezd kvečjemu v razmerju stvarne podražitve 'žiVlieniskih potrebščin ter da morajo vsake nadaljnje neupravičene zahteve imeti neugodne posledice za vse narodno gospodarstvo. Ker ikliulb dolgotrajni razpravi ni moglo priti do sporazuma in 'bi nadal'ini'e odlaganje ureditve imezdineiga vprašanja ne bilo v interesu delavstva samega, se ie družba odločila, da sama to vprašanje uredi na pravičen način ter je sviojemu delavstvu! objavila sledeči razglas: RAZGLAS DELAVSTVU RUDNIKOV TPD V izvezi s povečanjem draginje je. družba po temeljiti proučitvi življenjskih razmer delavstva, potrebnega obzira na zno-sljliviost povečanja cen ipremioigu za narodno gospodarstvo in druge potrošnike in svojih lastnih finančnih zmožnosti sklenila, da z veljavnostjo od 1. januarja 1941 uveljavi sledleče odredbe glede zboljšanja položaja delavstva. 1. Temeljne mezde se povišajoi za: I, kategorija 60 din; II. kategoriji 2.25 dli-n, HI. kategorija 47.50 din, IV. kategorija 45 din, V. kategorija 35 din. 2. Temeljne akordne postavke iz junija 1939 se ©višiaijo za nadalrlnjiih 9 odst. Na tej podlagi se b"do izdelale nove akordne tabele. 3. Funkcijske doklade iz junija 1939 se isto-tako povečajo za nadaljnjih 9 odst. Vprašanje doklad stroinegia osebja se bo v kratkem rešilo s posebnimi odlokom1. 4. Družba prizna delavcem- plačane letne dopuste in sicer: po 3 letal zaposlitvi 2 delovna dneva, po 5 letni zaposlitvi 4 delovne dni, 1 po 10 letni zaposlitvi 6 delavnih dni, po- 15 letni zaposlitvi 8 delovnih dlni, po- 20 letni zaposlitvi 10 delovnih dni, po 25 letni zaposlitvi 12 delovnih dlni. Podrobnejša določila za izvedbo tega ukrepa bodo- izdana s posebnim pravilnikom-. Glede na sedanje izredne razmere, ko zahteva iavni interes či-m večrlo produkcijo premoga, si -družlba pridržuje, da do nadaljnjega, dokler traia se-dania izre-dtaa p-otre'ba po prememu, namesto dlcpust-ov izplača konec leta delavcu toliko gosposkih -dinin, na kolikor dni 'ma dot’-frn-i pravico do dopusta. Naslednjega dne je v istih listih izšlo pojasnilo strokovnih orčaniVa^ii Mu regulirala plače. Po indeksu Narodne banke -ie draginja v teku novembra in decembra narasla za 7.92 ter je delavska delegacija stavila predlog, da nai se vse temelibe mezde zvišajo za 8 odst. z veljavnostjo o-d 1. -decembra 1940, Poleg teiga j® stavila -dlelavska -delegacija zahtevo-, Ja se tudi pri TPD uvedejo plačani dopusti, in sicer po prvem letu -zap o sle n ja tri -dni, po dvielh letih peit dni, po treh letih sedem; dni, po štirih letih devet dni, po petih letih 11 dni, tliad šest let 14 dni dopusta.. V primeru, da bi se ne mioglo dioise-či zvišanje plač od 1. decembra’, je bila delavska delegacija pripravljena pristati na izplačilo primernega nabavnega prispevka kot nadomestilo za n-ove-mberski im december-ski narast draginje. Poleg te-;'a ie bila želja delavske -delegacije, -dial -bi se uredile nekatere stvari ziaradi apneničaiTiev, nočnih čuvajev, -kakor tudi sprejem' nazaj v delo reduciranvh -delavcev iz leta 1939, Končno je spr.>z:lai še vprašanje -podlage za ocenjevanje draginjskih sprememb, -za- kar naj bi se vzele cene življenjskih potrebščin največjelga industrijskega rudnika Trbiovliile, Podobne želje so bile -obravnavane na vseh -dosedanjih pogajanjih ter je TPD izraženim željami vsaj delno ugodila. TPD ie zavzela k sitavlj'emimi predlogom za nižje tri katelgorije aibsolutno odklonilno stališče z utemeljitvijo, da ®o ite kategorije že * b-anov-o uredba o minimalnih mezdah d-ob'le tz-natno -več -kot :i!e narasla -draginja. Delavska delegacija podčrtava, da so bile v teku leta 1938 in 1939 mezde mladoletnih delavcev pri TPD komaj 20 d!o 22 d-i-n na šiht, mezde četrte kategorije od 26 din na 29.75 din na šiht -in nikakor nis-o -zadoščale niiti za naj* skromnejše preživljanje samca in so se te mezde šele iz 'banovo odredbloi zvišale lia 31 din, c d nosni;} 44 -din. TPD je odločno odklonila delavsko zahtevo, dla n-aj se prizna 8 odst. povišek na me/.de od 1. oktobra 1940 in ie bila pripravljena dati dialekt« nižji povišek na -stare mezde iz maja 1939. -Delavska delegacija je imela po-oblastilo, da laihik-o pristane na zvišanje smo v okviru nimianj 8 -odst.; -da -pa bi omogočili sporazum-ie na laeltno odgoVomic-st svojo- prvotno- za' htevo znižala, in sicer za 3. -kategorijo od' “ na 7 -ods.. -za 4 in \5. kategorijo pa o-d 8 na 6 odst., medtem ko ie za prvio in drugo- kat®' gori-o vztrajala pri 8 odst,, ker je TPD1 že P’1 nogaja-njih okt-oibra meseca izrecno izjavila, da bo pri novih priihioidlniih pogajanjih morala 1- 2. kategorija dati ,nekaj več, da -se s tem z<>Pe upostavi prejšnja razlika medi posameznimi ka' tei^ori-jami. TPD je odklonila prizn-ni povišek od 1- dc' cem-bra 1940, enako je odklonila izplačilo na' bavnega prispevka ter je kolt maksimum P°' nudila: -za 1. kategorijo 6.6% za 2. kategorijo 4.5% za 3. kategorijo 3.3% za 4. kategorijo 2,3% iza 5. kategorijo 3 % na mezde od 15. oktcibra 1940. Istočasno pa je p,ost a'vil a zahtevo, da se v bodoče pristopi k pogajanjem šele. ko naraste dragimi* nameslo sedaj dogovorjenih 6 ■odstotkov, šele pri povišanju na 8 odstotkov Enako ni hotela podati nobene konkretne uvedbe plačanih dopustov, zaradi česar je delavska delegacija, ki ni imela pooblastila za sprejetje tako nizkih poviškov, ki niso niti daleč odgovarjali narastu draginje, izjavila, da bio o predloigul TPD poročala delavstvu, Iti naj odloči, ali naj se predlog TPD sprejme ali odkloni, odnosno da delegaciji pooblastilo in navodila za nadaljnja pogajanja. TPD pa se na izjavo delavske delegacije sploh ni ozirala in je šla preko običajnega .postopka ter je enostavno uveljavila nove mezde in doklade iz doipusti vred in to celo v nekoliko večji izmeri kot je bil njen maksimalni predlog na pogatianjiih. Po eibstoiječi soic. zakonodaji ima delavstvo in. .podjetje dolžnost v primeru spora zahtevati poravnalni postopek, na katerem bi bilo možno doseči sporazum in šele, če bi poravnalni postopek ne uspel, bi bila TPD upravičena do gornjega koraka. TPD je v dnevnikih izjavila, da znaša dosedanje skupno zvišanje temeljnih mezd v primeri z mezdami od maja 1939 od 49.3 odstotkov do 75 odstotkov. Tudi ta navedba ni točna, ker ti poviški basirajo na plačah, sklenjenih s kolektivno pogodijo z dne 6. aprila 1930, tpreij v času, ko o naraščanju dratginje sploh še ni bilo govora. Strokovne organizacije, podpisnice oogodlbe, Načelstvo II. skupine rudarske zadruge in Delavske zbornice apelirajo na rudarje pri TPD, da se zaradi novo nastalega položaja ne razburjajo in vrše svojo delotvno dolžlnoist nasproti diružibi kot doslej. Strokovne organizacije pa bodo uikrenile vse potreihmo, da se ugodi upravičenim zahtevam delavstva in prizna rudarjem povišek, ki odgovarja 'dejanskemu porastu draginje. O položaju, ki je nastal radi tega postopanja TPD smo prejeli tudi dopis tajnika razpuščene Zveze rudarjev Jugoslavije s. Jurija Arha, ki ga v naslednjem podajamo: Mojc ugotovitve k nesporazuma zastopnikov rudarjev in TPD. Na drugem mestu v danaišnjem listu je objavljen »Razglas« TPD svojim rudarjem v zadevi povišanja njihovih mezd in utemeljitve, zakaj ni prišlo do sporazuma? Takoj za njim pa je objavljeno tudi pojasnilo raznih strokovnih organizacij: Zakaj ni prišlo do sporazuma? Ker je bilo to objavljeno v vseh meščanskih listih največ zaradi širše javnosti, smatram za svojo moralno dolžnost, da kot dolgoletni zastopnik naj-jačije organizacije povem tudi jaz svoje ugotovitve k temu in to predvsem iz razloga, ker čeprav mi je onemogočeno aktivno sodelovati, mi vendar kot človeku in socialistu ni vseeno, v kakšnem položaju se nahajajo rudarji. Te ugotovitve iznašam javno z lasnoročnim podpisom, ne morda iz kake osebne reklame ali v opravičilo, temveč zgolj iz stališča, da 'bo trezna rudarska javnost dobila tudi vpogled v ozadje navedenega VABIMO VSE na PREDPUSTNO ZABAVO ki bo v soboto, dne 8. februarja s pričetkom ob 20. uri v dvorani hotela Metropol v Ljubljan DELAVSKO GLASBENO DRUŠTVO ZARJA »Razglasa in pojasnila« in pa da bo tisti, kogar bo zadelo, vedel, kdo strelja. Prvo kar ugotavljam ije dejstvo, da TPD ne bi bila izrazito kapitalistično podjetje, če ne bi znala braniti svojih interesov, Vendar če gremo samo zgolj iz nekega vezanega stališča med TPD in njenim delavstvom pio obstoječi kolektivni pogodbi in zelo ponesrečenem sporazumu z dne 15. oktobra 1940. leta, bi moral povišek, ki ga nudi družba v svojem »Razglasu« veljati že od 1. decembra 1940 in ne šele od 1. januarja 1941. Dosežena upravičenost do poviška 'bi morala veljati za vse kategorije enako in tudi za apneničarje v Zagorju. Ker če tudi ni nikjer v zapisniku rečeno, da se mora, pa tudi ni nikjer rečeno, da se ne sme. Drugo ugotavljam, da je povišek posameznim kategorijam zelo krivično priznan. Ravno v prvi kategoriji jih je največ, ki se jih višina temeljne mezde toliko ne tiče, ker delajo v večini v a-kordu, a največ je onih revežev v tretji in četrti kategoriji, ki v večini nimajo možnosti do zaslužka v akordu. Sklicevanje TPD na to, da so z regulacijo minimalnih mezd največ dobili, meče precej slabo luč na TPD samo. Ker ona namreč sama ve, kako sramotno nizke so bile plače teh kategorij. Število delavcev teh kategorij je znašalo v letih 1930 do 1934 morda kakih 1000, a danes znaša njih število nad 3000. V tretje ugotavljam, kar čitam iz »Pojasnila« delavskih strokovnih organizacij, da je izjavila TPD, da se bo bodoča mezdna razprava sklicala šele, kadar se bo pokazal 8 odstotni porast draginje. Če je to res, potem pribijem, da družba sploh ne priznava čl. 26 kolektivne pogodbe in naslednjih zapisnikov. Če delavske strokovne organizacije ali pa družba sama še niso odpovedale kolektivne pogodbe in odpovedni rok še ni potekel, potem nima niti ena, niti druga stran pravce določb kolektivne pogodbe kršiti. To so moje tri glavne ugotovitve, ki se nanašajo na »Razglas« TPD svojemu delavstvu. To je samo surova maleri-jalna stvar, ki pa zelo težko zadene gospodarsko stran delavstva. Posebno v današnjih izredno težkih časih, ko vsak gleda s težko zaskrbljenostjo v jutrišnji dan, predvsem pa delavec. Diruga stran ije socialno psihološkega značaja. Ne vem, če je družba piri izda-nju svojega razglasa vodila račun o lem, j kdaj je delavčeva storilnost jačja, ali pri zadovoljnemu ali nezadovoljnemu i delavcu? Mleni se zdi, da o tem še TPD 'pri tem razglasu ni dovolj razumela bistvo stvari. Daleč sem od tega, da bi razpihaval razpaljene strasti in prilival olje v žerjavico, ali kot človek, ki se ne boji povedati resnice v obraz vsem in vsakomur, povem tudi TPD, da je z ugotovitvami, ki sem jih navedel, izvršila veliko krivico svojemu delavstvu in njihovim družinam. Priznam, da bi TPD morda ob pravilnejšem nastopu delavske delegacije ne storila tega. Ali če delavsko zastopstvo ni odgovarjalo svojemu poslanstvu, zato se TPD ne sme maščevati nad delavstvom, ki ni zagrešilo ničesar. Uredništvo bi pristavilo k temu postopanju TPD sledeče: Ne glede na to, da vsebuje razglas TPD, kot so že ugotovile obstoječe strokovne organizacije in s. J. Arh polno netočnosti in da dejstva popolnoma izkrivlja in pomeni težak materijalen udar rudarjem, ki jih ije naraščajoča draginja radi pooolnoma industrijskega položaja premogovnih revirjev, še bolj občutno prizadela, kot ostalo delavstvo, pomeni postopanje TPD, seveda, če bo uspelo, za rudarje korak za pol stoletja nazaj. Rudarji bi s trenutkom, ko bi razglas TPD dobil pravomočnost nehali biti pogodbena stranka in bi se spremenili v brezpravno, neorganizirano maso, ki bi K družba- po mili volji lahko diktirala svoje pogoje. Kdor pozna zgodovino bojev j delavstva v naših premogovnih revirjih ve, kakšni so biili ti pogoji, dokler si delavstvo ni pridobilo tega, da je nastopalo kot enakovredna pogodbena stranka. Jasno je, da se bi ti časi zopet povrnili, če bi namera TPD, ki je odklonila pogajanje delavstva in se zatekla k samovoljnemu dekretiranju. Iz postopanja družbe se pa jasno vidi tudi namera, ki so jo že mnogi kapitalisti uspešno porabili: zasejati med delavstvo samo razdor, ga s tem oslabiti in onesposobiti za vsako akcijo. Družba namreč ravno boljše plačanim profesionis- tom povišuje plače, dočim večine osta- članku dotaknil še vseh posledic, ki bi lih delavcev ne vpošteva. Sicer pa je s.; nastale, če bi se družbi ta njena name-Arh obljubil, da se bo njegov članek še ' ra, ki pomeni napad na najosnovnejše nadaljeval in upamo, da se bo v lem rudarske pravice, posrečila. Gospodarski sporazum med SU in Nemčijo Dtne 10. t, m. je bil v Moskvi podpisan gospodarski sporazum med SU in Nemčijo. Zagrebške »Novosti« so prinesle zanimive komentarje sovjetskih listov ki jih v izvlečku objavljamo: »Vse pogodbe med SU in Nemčijo so posebno važne, ker odločno potrjujejo zmago velikih načel Sovjetske zunanje politike1, ki jih je osvojil 18. kongres stranke, Ta načela je proklamiral Stalin z besedami: Smo za okrepitev poslovnih odnosov z vsemi državami. To je naše stališče, ki ga bomo držali vse dotlej, dokler ga bodo držale tudi druge države do Sovjetske zveze in dokler ne bodo poskušale škodovati interesom naše države. V dobi, ko izginjajo ne samo meje držav, ampak ko se celo rušio in izginjajo same države v vojnem požaru, ki besni v vseh delih sveta, so meje SU ostale nepremagljive in nedotaknjene, zaščitene z močjo in heroizmom njenih sinov, z močjo moralnega in političnega edinstva, s solidarnostjo njenih narodov, z modro in dosledno politiko, ki jo vodi Sovjetska vlada.« »Pravda« nadaljuje: »Sporazum, podpisan 10. januarja 1941 predstavlja nov pomemben korak v razvoju Sovjetsko-nemških gospodarskih odnosov na obojestransko korist SU in Nemčije. Kljub naporom in vsakovrstnim trikom neprijateljev Sovjetske zveze, Sovjetska zveza dosledno vodi svojo politiko miru in prijateljstva proti Nemčiji in vsem državam, ki vodijo enako politiko do Sovjetske zveze, Take poskuse je odbil Molotov, ki je marca preteklega leta rekel: »Čas je, da se razume, da Sovjetska zveza ni nikdar bila in nikdar ne bo igračka politike drugih in da je vedno vodila svojo lastno politiko, ki jo bo tudi vedno vodila, brez ozira na to, če je drugim državam to prav ali ne.« »V Angliji in USA«, nadaljuje »Prav- da«, »je mnogo državnikov, ki smatrajo, da lahko prodajo Angliji vse do vojnih ladij, toda kljub temu ne gazijo določb mednarodnega prava. Istočasno pa ti državniki smatrajo, da ne sme SU prodati Nemčiji niti žita, če noče škodovati politiki miru. Ti neobičajni zaključki predstavljajo redek primer žongliranja s pojmi in načeli mednarodnega prava. Toda to žongliranje nima drugega pomena, kot vsako običajno politično manevriranje. Poskusi, ki žele dokazati, da je vsak sporazum med SU in Nemčijo naperjen proti tretjim državam, ne morejo prenesti niti najmanjše kritike. Znano je, da je SU 1. 1940. zaključila in da namerava tekom leta 1941 zaključiti gospodarske sporazume z mnogimi drugimi državami. Poslednji čas je, da se razume, da Sovjetska zveza kot nevojujoča se velesila vodi svojo politiko, ki je ne-j odvisna od tega, kaj o njej mislijo državniki vzhodne in zapadne poloble. Znano je, da je zunanjo politiko SU definiral Stalin z izjavo na 18. kongresu stranke, marca 1940. leta. Ta izjava predstavlja temelje Sovjetske zunanje politike in se glasi: 1. Mi smo za mir in utrditev svojih zunanjepolitičnih odnosov z vsemi državami, Tega stališča se držimo in se ga bomo držali vse dotlej, dokler bodo druge države zavzemale isto stališče proti sovjetski zvezi, vse dotlej, dokler ne bodo skušale škodovati interesom naše države, 2. Mi smo za ozke miroljubne sosedske odnose z vsemi državami, ki imajo skupno mejo z nami. Tega stališča se držimo in se ga bomo držali, dokler te države ne bodo poskušale neposredno 'ali posredno napasti našo državo, ali prekršiti Sovjetske državne meje. Ta politika je dobila s sporazumom od 10. januarja t. '1. novo potrdilo.« Draglnla In beda Že nad leto dni se bije v Evropi velika in neizprosna vojna, ki zavzema vedno večje dimenzije in se preoblikuje polagoma v svetovno vojno. Vzrok tega velikega spopada je pa v glavnem borba za življenjski prostor in za nadoblast v svetu, za katero se bijejo velike sile. Med tem, ko so mali narodi stali ob strani in so upravičeno pričakovali, da bodo spričo svoje nevtralnosti j obvarovani vojnih težav, so pa le pola- goma čeprav nehote zlezli v vojni vrtinec, ki objema počasi drugega za drugim. Naša država stoji še vedno izven vojnega meteža, vendar pa posledice vojne občutimo z vsakim dnem bolj. Kljub temu, da smo agrarna država, pa i mi občutimo pomanjkanje življenjskih potrebščin, če je pri nas sploh izraz pomanjkanje pravilen. Koliko bolj občutijo to pomanjkanje šele industrijske države. Življenje se draži od cine do dne, in to ne samo pri hrani, ampak sploh pri vseh drugih potrebščinah, tako da prizadeva to neznosno že prav resne skrbi delavcu kakor nameščencu, kako bosta prebila zimo in kako novo pomlad. Pa vzemimo, da je dirugod še hujše in da so izgledi za bodočnost še bolj temni. Kakor da se je sama zemlja zarotila proti pokvarjenemu človeštvu in mu noče nič več roditi in ne dajati sadežev, temveč ga hoče nemilostno u-gonobiti. Toda zemlja se ni prav nič za’otila proti nikomur, čeprav bi bila upravičena. Pač pa so se pokvarjeni ljudje zarotili proti zemlji, ko pljuvajo na njene sadeže, ki jih dobrohotno nudi človeštvu, In sicer nudi teh dobrih sadežev v tako obilni meri, da bi ne bilo treba nikoli nobene vojne na svetu in nobene borbe za zemeljske dobrine, ako hi ljudje uživali zemeljske sadove po pameti ter si jih pravilno razdelili. Kakor beremo v novinah umre na svetu vsako leto 2 milijona ljudi od gladu. Življenjskih potrebščin pa uničijo na leto toliko, da bi zadostovale za prehrano 35 milijonov ljudi. To so strašne številke, ki odkrivajo ves izvor nesreče na svetu. Kapitalistično gospodarstvo, ki je zasnovano na profitu, rajši uničuje zemeljske dobrine kakor da bi znižalo cene. V ilustracijo gornje trditve naj navedemo nekaj avtentičnih podatkov, kakor se prilično iz leta v leto ponavljajo-Argentinija uničuje na primer letno 6 milijonov meterskih stotov pšenice, Brazilija 7 milijonov meterskih stotov kave. (Pri nas stane danes kg kave blizu 200 din). V Braziliji je ustanovljen institut, ki se bavi z določanjem, koliko kavine letine se sme pustiti v promet, da ne bodo padle cene, in koliko kavinega pridelka je treba uničiti. Čim letni pridelek prekorači določeno količino, spravijo ostalo kvoto kave v vreče; v enem mesecu zažgo na milijone takih vreč. Uporabljajo jo tudi za kurjavo na lokomotivah namesto premoga; dogodi se, da porabijo na leto sedem milijonov meterskih stotov kave za kurjenje lokomotiv. Razen tega jo pa potapljajo tudi v morje v ogromnih količinah ali jo pa predelujejo v umetna gnojila. V Egiptu načrtno uničujejo volno, v Kanadi kurijo z ječmenom, v Čile pokoljejo na leto povprečno 250 tisoč o-vac, v Nizozemski Indiji so uničili 100 ton začimbe, na otoku Cejlonu 300 ton čaja, na vzhodnih Pirenejih velike množine rib. Na Aljaski, v Angliji, Franciji, Italiji so vrgli '•Vajši v morje preostale ribe kakor bi jih dali revnim. Nikjer pa ne mečejo v morje topov, bomb in smodnika. Ako torej vemo za vse te modre u-krepe bogatih agrarnih špekulantov, tedaj pač lahko razumemo, zakaj je na svetu toliko bede in pomanjkanja. Kal bo s SUZOR-Jem? Prepir o tem ali je Suzor potreben aii ni, se vleče že več kot eno leto, ni pa redil nobenih pozitivnih rezultatov. V informacijo našim čitateljem prinašamo članek »Našeg glasa«, ki izhaja v Beogradu. »Značilno dejstvo v stvari likvidacije Suzorja je ultimativna zahteva Zveze hrvatskih in privatnih nameščencev (ki je sestaven del HSS), da se mora vprašanje Suzorja rešiti v roku enega meseca in to na način, ki sta ga predložili banska oblast v Zagrebu in Zveza privatnih nameščencev. Tudi HSS je že junija meseca preteklega leta na svoji skupščini v Zagrebu zahteval, da se takoj osnuje nov nosilec zaivarovanja v Zagrebu in da se dosedanji Suzor likvidira. Če ne bo tem zahtevam ugodeno, hrvaško delavstvo ne bo več plačevalo prispevkov za Suzor. Ko so bili izmenjani plačilni razredi za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje, so se temu uprli vsi sindikati in delavske zbornice, in ob tej priliki so zopet pokrenili vprašanje Suzorja ne samo v Zagrebu, ampak tudi v Ljubljani in Beogradu. Meseca decembra preteklega leta se je vršila v Zagrebu konferenca, na kateri so sodelovali: banska oblast, SHPN, HRS, Delavska zbornica in Merkur. Na tej konferenci so hrvatski nacionalni sindikati sklenili, da sprejmejo odločitev o izmeni razredov, oibenem so pa tudi sklepali o likvidaciji Suzorja. 7. decembra pretek, leta pa je bila v Zagrebu seja poverjenikov vseh Ouzd-jeV iz ozemlja hrvaške banovine, na kateri so tudi zahtevali likvidacijo. Iz tega se jasno vidi, da lahko vprašanje Suzorja smatramo za definitivno rešeno. V Beogradu je bila pred kratkim seja obrtniške zbornice na kateri so razpravljali o reformah v delavskem zavarovanju. Člani skupščine so ostro protestirali proti povišanju minimalnih mezd, obenem so se pa pridružili zahtevam Jugorasa, Hrsa in »delavskih zbornica, po likvidaciji Suzorja. Istočasno je pa tudi beograjska trgovinska zbornica zahtevala izmeno zakona o zavarovanju delavcev in razdelitev Suzorja na tri dele. j V krogih teh interesentov se nagla-ša (Jugorasa, Hrsa in delodajalskin zbornic), da bo vsled današnjih razmer prišlo še do večjih deficitov, ki se bodo prenašali na ostale aktivne okrožne u-rade. Bilanca v preteklem letu je pokazala deficit v znesku preko 12 milijonov dinarjev, dočim je bila leta 1938 še aktivna za 2 milijona dinarjev. Zmeda, ki je nastala ob priliki prepira kdo ima nadzorno oblast nad Suzorjem, je še posebno poslabšala situacijo v delavskem zavarovanju. Tako n. pr. banska oblast v Zagrebu ni dovolila, da bi stopila v veljavo kolektivna pogodba med I Suzorjem in zdravniki socialnega zavarovanja in zahtevala, da se da v predhodno odobritev banski upravi. Ravno tako ni dovolila dopolnitev pravilnika .za ureditev razmerja uradnikom. Radi J tega, ker so v delavskem zavarovanju ustvarjene okolnosti, ki preprečujejo redno delo in celo obstanek zavarovanja kot takega, ker se vloga Suzorja in pra-jvomočnost njegovih sklepov in odločitve nadzorne oblasti osporavajo od strani banske uprave, se predlagajo radikalne mere v pogledu decentralizacije zavarovanja.« Iz članka so naši čitatelji lahko dobili jasno sliko, da vladajo v delavskem zavarovanju nevzdržne razmere, ki grozijo upropastiti to važno panogo delavske zaščite, ki si jo je delavstvo priborilo z mnogimi žrtvami. Mi som nase mnenje o vprašanju Suzorja že dostikrat in jas-'no povedali. Seveda nismo pričakovali, t da bodo v današnjih časih naše i.teme-Ijene zahteve in predlogi kaj zalegli. ! Iz članka vidite, da se bo vprašanje socialnega zavarovanja obravnavalo, kakor to predlaga Jugoras, Hrs in delo-| dajalske zbornice. Drugo vprašanje pa je, če se bodo razmere v socialnem zavarovanju s tem kaj izboljšale. NaSa socialna zakonodaja, socialisti in valenci Obrtni zakon za vajencc rešuje v II. poglavju, deljeno v tri oddelke in sicer: Prvi (oddelek: Pravni odnosa ji učencev (vajencev) od § 252 do 281. Drugi oddelek: Posebne odredbe za učence, ki delajo v rokodelskih obrtih (pomočniški izpiti), od § 282 do 294 in v tretjem oddelku: Strokovne nadaljevalne šole od § 295 do § 306. Vajence obravnava zakon o obrti v 54 samostojnih paragrafih. To je za nas važno za današnjo polemiko s člankom v novoletni prilogi »Slovenca« pod naslovom: »Pripombe k naši so- cialni zakonodaji«. O vajencih pravi pisec članka sledeče: »Prav isto velja za vajeniško vprašanje. Za borbeni marksizem je mladi vajenec brez posebnega pometla, ker mu ne more dovolj uspešno služiti. Zato se marksizem in od njega inspirirana socialna zakonodaja za vajenca mnogo ne briga. V naši državi niso n. pr. socialisti ustanovili niti enega vajenškega doma, niti se niso bavili z vajeniškimi počitniškimi kolonijami, ampak so nasprotno to vprašanje tako omalovaževali, da je sedaj pri nas socialna zaščita va- jencev silno pomanjkljiva.« Na koncu tega članka je podpisan bivši narotdni ix>sla.nec Smersu Rudolf, sedaj uradnik pri OUZD. Gosp. Smersuju povemo, da so bili mladi vajenci velikega pomena za delavski pokret. Vsled tega so vse naše organizacije, strokovni časopisi kakor politični listi in razne revije prinašale v zaščito delavske mladine članke, dopise itd. Bivša Strokovna komisija za Slovenijo je v svojem strokovnem listu »Delavec« objavljala članke, ki bi jih bilo še danes ponovno potrebno objavljati. PoglejiiK) samo naslove raznih člankov: »Vajeniško vprašanje — kaj goi-vori obrtni zakon glede vajencev«. »Odškodnina vajencev«. »Socialna skrb za vajence pri nas«. »Mlada garda — obrtni vajenci v Ljubljani manifestirajo za otvoritev vajeniških šol v prestolici Slovenije«. (Poziv na starše!) »V Sloveniji se uči čez 1200 krojaških vajondev in oaz 1400 šivilj«. »Dva tisoč vajencev in vajenk v Ljubljani«. »Naši mladi tovariši vajenci«. »Visoka kultura Zveze obrtnih zadrug in njenih članov«. »Vajeniški shodi dne 5. maja 1933 in 17. februarja 1935 v Delavski zbornici«. »Vajencem in vajenkam v vednost«. »Začnimo delati za mladinsko organizacijo«. »Mladinsko gibanje pri nas in drugod«. »Žrtve nočnega dela vt pekarnah« (2 vajenca slika). »Obrtno nadaljevalno šolstvo v Sloveniji od leta 1918-19—1927-28«. »Statistika vajencev v Sloveniji«. »Anketa o zaščiti vajencev dne 25. marca 1937 v Delavski zbornici v Ljubljani«. Opomba: Prejšnja uprava Delavske zbornice je izdala brošuro na 139 straneh, na katerih v celoti prinaša kritiko nezadostne zaščite vajencev pri nas. »Obvarovati zdravje vajencev je naša socialna dolžnost«. »O možnosti zaposlitve naših vajencev«. »Socialna zakonodaja in položaj vajencev« itd. — Poleg tega je prinesel »Delavec« še veliko drugih člankov in diopisov, ki se tičejo vajeniških žalostnih razmer v naši javnosti in vse to le, ker nimamo zadostne zaščite vajencev, posebno še vajenk, ker manjka nadzorne • oblasti, da bi pogledala vsepovsod v delavnicah. Za g. Smersuja moramo še napisati, kaj vse se je že dogodilo. Leta 1922. so bili ljubljanski obrtni vajenci brez šolskega pouka v Ljubljani in bi ostali v istem položaju kmalu tudi v letu 1923. Dne 11. oktobra 1923 so ljubljanski vajenci demonstrirali pred mestnim magistratom med sejo občinskega sveta za otvoritev vajeniških šol v naši prestolnici. Zaradi te demonstracije je pisal »Slovenec« dne 16. oktobra 1923, kjer pravi: »Njihova demonstracija nima destruktivnega namena, kakor marsikatera dniga demonstracija, namreč je izraz slovenske kulturne du- še, ki hrepeni po izobrazbi, po kulturnem pouku. Poldrugo leto so> obrtni vajenci brez šolskega pouka, pa centralistična gospoda se ni zavedla, kakšno krivico je storila obrtnemu naraščaju, da mu je tako odrekla državno podporo za strokovno šolanje, Mladina sama se je pokazala bolj zrelo in kulturno »Berner Tagwacht« prinašat sledeči' članek: Mledl tem; ko drvi Evropi v neizogibno obubožan je, cvete v Ameriki trgovina kot v zlatih časih blagostanja. Cim bolj premetene postajajo bojne metode, tem dražja je vojska in moderna kakor državni krmarji, ki sc za obrit,-no-nadaljevalnie šole v Sloveniji niso brigali in zanje niso določili nobenega kredita.« POsebncl poglavje je pa še1, ko je pred leti nastopil župan dr. A.d-lešič in ni dobila občina nobenega denarja dvie leti od Zbornice TOI v svr-ho podpore za vajeniške šole. ' letalna vojna požira vsak dam težke milijone. Evropski narodi morajo svoje življenjske potrebščine na račun vojne produkcije vedno bolj omejevati. Eden največjih vojnih dobaviteljev so danes Združene dlržave Severne Amerike. — Vojna, industrija v USA je v popolnem razmahu. Oboroževalna konjunktura se zrcali v dobičkih rudnikov, petrolejskih družb, tovarn zai letala itd. Navajamo nekaj primerov: Cisti dobičk v milijonih dolarjih 1. pollet. 1939 1. pollet. 1940 Deset največjih petrolejskih družb 31.5 66.04 izmed njih: ShelUJnion 2.16 9.4(5 StandardrOil of Ind'iana 14.98 20.49 Standardl-Oil of Cailif. 7.12 10.37 Pet jeklenih trustov 8.78 51.32 izmed njih: Jones and Langihlin Steel 0.85 3.63 United Steel Corp. 1.90 3.63 Pet bakrenih rudnikov 22.59 50.33 iztned njih: Kenecott Copper Corp. 10.11 24.79 Anae. Copper Mining 7.17 17.55 10 'tovarn za letala 141.55 171.55 izmed njih: Douglas Airkraft 1.40 3.39 Olenn-Martiu Company 0.97 4.29 United Airkraft 3.70 6.20 Pri vseh teli številkah se mora poudariti, d'a se bo glavni vzpon šele začel, ker še produkcija — po soglasnih poročilih oboroževalnih podjetij —■ ni dosegla svojega viška. Podobno kot pri imenovanih produkcijskih podjetjih je tudi pri ladjedelnicah, smodnišniclah itd. Povsod sei služijo ogromni dolarji! Razume se, da je ameriško finančno časopisje nad tem izredno zadovoljno1. Vendar je pa treba pripomniti, da ni pirvic, ko doživljajo take reči. Odi Anglije v napoleonskih časih pia do Združenih držav Severne Amerike V vojnem Času 1914 do 1918 vedno ista pesem: Vojni dobičkar razširja svojo produkcijo, izboljšuje svoje stroje, daje odjemalcem' kredite. Pici vojni piroduikiclija pada, stroji so odvišni, krediti se ne vračajo. Cim večja je vojna 'konjunktura, tem hujša, je njej sledeča kriza. Tako danes, kot pred sto leti. In vedno sledijo krizi revolucionarna gibanja. — Vse teče, ved'no stopamo korak maprej; sVeit po sedanji vojni bo drugačen kot pred vojno. Za naš bo pia najbolj zanimivo', kakšne 'koristi ima delavstvo iz te konjunkture. Že v zadnji številki »Ljudskega glasu« smo priobčili predlog senatorja Smutsa, v katerem zahteva, naj se delavstvu prepove pravica do štrajka. — V današnji številki pa prinašamo beležko o temi, da sol v najvažnejših industrijah odpravili 8-uirni delavnik, toda mezde so ostale neizpremenjene. To so edinie »koristi«, ki jih ima delavno ljudstvo od itehi zlatih1 časiov, ki prinašajo kapitalistom težke milijone. Kdor je članek pazljivo prebral, bo lažje razumel, zakaj se Amerika tako zavzema za intervencijo v Evropi in komu bo ta intervencija v prvi vrsti koristila. Delniške družbe v letu 1940 Delniški kapital se je povečal za 823.5 milijona din. Lansko leto sc je ustanovilo v Jugoslaviji 84 novih delniških družb, ki so imele skupino 338.9 milijioina din delniške glavnice. 54 starih delniških družb pa je zvišalo svojo delniško glavnico za 540.6 milijona din, 16 družb pa zmanjšalo svoje glavnicie za 56.0 milijona din. — Skupno se je delniški kapital Vseh družb povečal lani za 823.5 milijona dinarjieVi. Udeležba države v delniških družbah je bila tudi lani zelo velika^ čeprav manjša ko predlani, ko so znašale drž. Od vseh novoustanovljenih delniških družb odpade na Boo grad. 54 družb ali 66.6 odst., na Zagreb in Hr vat s ko 11 družb ali 13.4 odst., na vse ostale banovine pa 15 družb ali 20 od'st. Od delniške glavnice novih družb odpade na Beograd 152.2 milijona din ali 71.78 odstotkov, na Zagreb in Hrvatsko 20.5 milijona ali 9.65 odst., na vse ostale kraje pa 39.3 milijona din ali 18.57 odstotkov. Iz teh številk se jasno vidi, kako Beograd vedno bolj priteguje k sebi del- investicije v delniški kapital (»Čelik) | niške družbe in kako zaostaja gospodarski napredek pokrajin za napredkom Beograda. Nasledina tabela kaže, na katere panoge gospodarstva se je raztezala delavnost novih in starih družb (ki so povečale glavnico, številke kapitala v milijonih din): nove družbe stare družbe 1937 1936 1939 1940 47 56 61 , 81 820 milijonov din. Lani so znašale 326.9 milijona din, in sicer pri ustanovitvi nolvih družb s 126.9 milijona din, pri povečanju kapitala še obstoječih družb pa z 200 milijoni din. Zasebni kapital je bil udeležen pri ustanavljanju novih družb o®, povečanju delniške glavnice Pri obstoječih družbah takole: nove družbe stare družbe število kapital število kapital v mil. din v mil. din 130.C) 29 162.2 243.8 33 134.9 138.0 30 118.9 212.0 53 340.7 Tai tabela se nanaša le na delniške družbe, pri katerih je zasebni kapital 100 odstotno udeležen. Povprečna delniška glavnica novoustanovljenih družb je znašala 1. 1937. 2.7, 1. 1938. 3.3, leta 1939. 2.2, a 1. 1940. 2.5 milijona din. Pri zmanjšanju glavnice so bile najbolj udeležene banke (6 primerov), v zvezi z likvidacijo kmetskih dolgov pa dva denarna zavoda, V večini primerov niso bile poslovne izgube Vzirok zmanjšanja delniške glavnice. Delniške glavnice vseh deln. družb so znašale koncem 1. 1937. 7441 milijonov din; 1. 1938. so se zvišale za 5.08 odst., 1. 1939. za 3.45 in 1. 1940. za 7.42 odstotkov v primeru s prejšnjim letom. Število kipital števila kapital rudarstvo 10 22.7 3 11.0 iskanje nafte — — 3 43.0 kovin.-stroj. industr. 5 21.6 5 251.0 tekstilne industrije in konf. 'ter trgov. 11 71.5 6 28.2 lesna ind. in trg. 2 4.8 4 12.5 kemična indlustr'ija 1 1.0 5 10.1 opekarne 1 1.0 2 2.0 predelava papirja 8 9.0 1 5.0 kmetijska industrija 1 0.5 1 5.0 mlini 1 0.5 3 4.0 živilska i'ndiustrija — — 1 0.98 sladkorne tovarne — — 2 44.0 Pivovarne 1 3.0 — — tiskarne 1 0.25' — — založbe 1 1.0 — — gradb. stroka in iizdelov. gradb. materijala 3 4.5 2 3.25 eilektr. in plin. centr. — — 5 14.6 transp. podjetja 1 0.5 1 2.5 ladjedelnice 1 25.0 — — ladijska podjetja 4 10.7 2 90.0 banke — — 3 2.75 trgovina z vsakovrstnim blagom 32 161.3 5 10.7 Volna: enim prokletftvo, drugim blagoflov Pišejo LJUBLJANSKI MIZARJI Kakor je bilo že objavljeno v naših listih, je ban predpisal z uredbo tarifno lestvico plač mizarskega delavstva v Sloveniji. Ta lestvica nikakor ne odgovarja plači kvalificiranega mizarja 'in daleč zaostaja za drugimi strokami, Še celo sezonski delavci pri gradbenih delih so bolje plačani. Da je temu tako, je V veliki meri krivda na mizarskem delavstvu samem. V onih podjetjih, kjer je delavstvo složno, je že popreje doseglo višje mezde, dočim v drugih obratih tudi predpisana tarifna lestvica, odnosno plače ostanejo zgolj’ na papirju, V siredii mesta imamo podjetje, ki plača že starejšega mlizarja komaj po din 3 na uro, dočim je na podeželju v tem Pogledu še mnogo slabše. Nadzorna oblast, ki bi morala izvajati kontrolo, je pomanjkljiva, s strani delavstva pa je tudi prijavljanje takih mojstrov nezadostno. Prav posebno se je to pokazalo v Ljubljani. Postopanje o prijavi, ki se je izvršila s konkretnimi dokazi in iimeni pomočnikov, je trajalo več mesecev. Uradni šimel dela zelo počasi! Cez leto je primanjkovalo dobrih moči, i, ■ * ' '! Sedaj, ko so stavbe v zimskem spanju, je tudi mizarsko delavstvo v brezdelju. Le redki so taki mojstri', ki zaposlujejo pomočnika Preko zime. Večina je takih, da ga le toliko časa zaposli, dbkler ga nujno rabi. Pred vojno je bilo to vse drugače. Če je mizarski pomočnik delal pri1 tvrdki čez leto, je delal tudi čez zimo. Sedaj pa, ko se vse modernizira, ko ima že mali začetnik stroje, pa se stare tradicije več ne upošaevajo. Preje, če ni bilo dela doma, je šel mizarski pomočnik v Trst, Abaci jo in drugam, največ v nemške dežele. Saj, če ni bil mizarski pomočnik nekaj let zunaj, se ga je smatralo, da je kvečjemu še dober za železnico aid pa za slugo. Danes je to vse drugače. Mizarski pomočnik si išče izpopolnitve v Obrtni nadaljevalni šoli, le tu mu je še možnost dana, da se za-more pripraviti ne samo za dobrega pomočnika, temveč tudi sposobnega risarja, poslovodjo in mojstra. V tem pogledu vrši tudi zelo hvalevredno delo zbornica za TOI, ki prireja brezplačne tečaje, tako za pomočnike, kot za mojstre. Mizarsko delavstvo se mora prav sedaj v mrtvi sezoni že pripravljati na borbo za zvit-1 šanje plač, to pa ne samo v Ljubljani, temveč v vsej banovini. Malodušje mora izginiti, vsak mizar mora postaviti celega moža! KRANJSKI ČEVLJARJI Mezdno gibanje čevljarjev po 4 tednih borbe zaključeno Že v prejšnjih številkah našega lista smo poročali, da je prišlo po neuspelih pogajanjih med čevljarskimi mojstri in Pomočniki dne 14. decembra 1940 do ustavitve dela v čevljarskih obratih kranjskega sodnega okraja. Gibanje čevljarskih pomočnikov je vodila Splošna delavska strokovna zveza, kii pa je nam: bila med tem razpuščena. Kljub temu pa so čevljarski pomočniki vztrajali v borbi dalje solidarno in je prišlo dbe 9. januarja t. 1. pri sreskem načelstvu v Kranju do sporazuma med stavkovnim odborom in zastopniki čevljarskih mojstrov. Dosežena je enotna tarifa za ves kranjski sodni okraj. S tem mezdnim gibanjem si je čevljarsko dfelavstvo v Kranju priborilo enotno tarifo in zvišanje svojih plač. Zanhn'ivo je, kako piše o zaključenem mezdnem gibanju »Slovenski delavec«, glasilo Zveze združenih delavcev. Hvali se, da je Zveza združenih delavcev zaključila mezdno gibanje in popravila napake voditeljev mezdnega gibanja. Pravijo, da bi Pomočniki dosegli isti efekt tudi brez stavke, v katero so šil čevljarski pomočniki vsled napačne taktike, ki so jo jim nakazali marksistični voditelji in pravi, da stavkujoči niso prejeli nikakih podpor in da so biiviši voditelji hoteli vleči stavko v nedogled. Resnici na ljubo je treba povedati sledeče: Gibanja ni zaključila Zveza združenih delavcev. Res pa je, da je stavkovni odbor z bivšim tajnikom Splošne delavske strokovne zveze s. Jakominom posredoval pri. sreskem načelstvu v Kranju dine 3. januarja in je g. sreski podnačelnik pozval zastopnike delodajalcev in so se na srezu tega dhe dogovorili, da bodo mojstri izdelali svoj predlog tarife, ki jo bodo izročili predsedniku stavkovnega odbora s. Polancu, da jo stavkovni odbor prouči, nakar se Potem vrše pogajanja za končen sporazum. Iz tega sledi, da je intervencija s. Jakomina im stavkovnega odbora povzročila, da je prišlo dne 9. januarja do zaključnih pogajanj, katerih se je udeležil na povabilo sreza zastopnik Zveze združenih delavcev in že znani zastopnik delavske zbornice. Zveza združenih delavcev je pledirala za to, da bi ona podpisala kolektivno pogodbo. Pomočniki pa so izjavili, da ZZD nima med čevljarskimi pomočniki, razen treh, nikakih članov in da odklanjajo kolektivno pogodbo Zveze združenih delavcev in da se zadovoljijo z. enotno tarifo in zapisnikom o sporazumu. Dalje naj omenimo, da je bila taktika pri mezdnem gibanju popolnoma pravilna, ker drugačne biti' n! moglo. Delodajalci so na dveh poravnalnih razpravah odklanjali delavske zahteve in se sploh niso hoteli pogajati, v|sled’ I tega so stali čevljarski delavci pred tem, ali odstopiti od svojih upravičenih zahtev, ali pa| sprejeti borbo, ki' jim je bila usiljena. Ce bi borbe ne sprejeli, bi gibanje končalo brez vsakega rezultata. Tako pa je zasluga delavske soldarnosti, v kateri so si priborili zvišanje svojih plač in enotno tarifo. Pripomnimo naj še, da ni točna trditev, da bi stavkujoči ne prejeli nikakih podpor. Res Pa je, da se je podpiralo okrog 40 stavkujo-čih, ostali pa so se podporam odpovediali in se preživljali sami'. Stavkujočim je bilo podeljenih v tem času nad din 9000 podpor. Nad polovico tega zneska so prejeli odi organizacije, ostalo pa so stavkujoči zbrali med' delav- stvom im občinstvom, ki je bilo njihov)! akciji naklonjeno. Dne 10. t. m., torej drugi dan po sporazumu, se je vršil sestanek čevljarskih delavcev v dvorani gostilne Semen. Na sestanku so o zaključnem sporazumu poročali člani stavkovnega odbora in s. Jakomin iz Ljubljane. Pomočniki so poročilo o rezultatu sporazuma vzeli na znanje itn se drugi dan virnili na delo. S tem je b'ilo mezdno gibanje zaključeno; PAPIRNIČARJI IZ VEVČ 2e zoPet je minilo leto! Ko smo se poslavljali od starega leta, smo sr eden drugemu želeli srečno in veselo novo leto, kot vsako le- t • to, četudi je vsako slabše. Za letošnje novo leto pa smo prejeli še prav poseben poklon, kil pa delavstvu ni bil ziaželjen, še manj pa potreben. Toda preboleli smo že mnogo udarcev, pa smo še viedno tu in tudi ta nas še ne bo uničil! Cim temnejša je noč, tem svetlejše svetijo zvezde, ki nas bodb vodile. Na koncu vsakega leta je dolžan vsak posameznik ali skupina, da zaključi svoje letno delo, da zaključi poslovanje in sestavi pregled uspehov in neuspehov. To hočemo tudi mi storiti. Draginjski val, ki je zaje! vsled mednarodnih in domačih zapletljajev malone ves svet, tudi nam ni prav nič prizanesel. Ta draginjski val, ki se je začel občutnejše stopnjevati v septembru 1939, je zajel široke množice delavstva ter jih spravjl v gibanje, skratka, postavil je te množice pred izvršeno dejstvo, plavaj ali utonil! In v takšnem stanju smo se lepega dne znašli tudi vevški papirničarji. V letu tega dra-ginjskega vala smo bili trikrat primorani po-kreniti mezdno akcijo, od katerih nobena ni bila brezuspešna, nobena pa tudi nii dbsegla poviišaija mezd v toliki meri, kot je porasla draginja. Ce pa upoštevamo, da so naše mezde že pred tem dragnjskim valom' zaostajale za eksistenčnim minimumom za okoli 10 odst. ter da smo v teh treh mezdnih gibanjih iz-boljišali Položaj delavtsva za okoli 30—35 odstotkov, med! tem, ko je draginja porasla za 50'—60 odst., sledil iz tega, da so naše mezde najmanj za 30—40 odst. prenizke. Za toliko je 'tudi padla življenjska in kupna moč delavstva v Vevčah in okolici. To pa ni več brezpomembna mala številka, ampak' že živo zadeva življenjske interese posameznega delavca ter tudi že kvarno vpliva na zdtavje njega in njegove družine. Ker je z novim ^etom stopila v veljavo nova davčna tarifa in še razne diruge obremenitve je povsem razumljivo, da so tudi cene porasle, istočasno pa je zopet padla naša kupna moč za nekaj odstotkov. Zato bo na vsak način nujno potrebno, da se na® prejemki zopet vsaj približajo sedanjemu porastu cen. Ce se to ne bo zgodilo, bomo obsojeni na počasno hiranje, med tem ko vidimo na drugi strani ogromno kopičenje bogastva, krasne stavbe, niogočue stroje, ki pa bodo stali mrt- vi in čakali delovnih rok, da jih spravijo v pogon in praznih želodcev, da použijejo njih izdelke. KMETOVALCI SLABO ODPLAČUJEJO DOLGOVE Vplačila kmetovalcev PAB za prevzete kmetske dolgove so vedno manjša ter so od leta 1937. dalje vsaka leto padala (v milijonih din) takole: 143.5, 130.4, 73.4 in lani 62.9. Najslabšc so sc vplačevali dolgovi pri podružnicah v Zagrebu in Sarajevu, pri prvi lani 7.3, pri drugi pa za 3.1, dočim se je v Ljubljani vplačalo 23.9, v Beogradu pa 28.5. Primerno vplačilom je PAB tudi nakazovala protivrednost denarnim zavodom v območju posameznih podružnic. Do konca 1940. je nakazala PAB skupno 325.3 milijona, od česar odpade na Beograd 149.2, Zagreb 62.4, Ljubljano 67.3 in Sarajevol 36.4 milijona din. Poleg tega pa je PAB izročila vsem denarnim zavodom za 354.7 milijona din obveznic. PRED UVEDBO POTROŠNIH LEGITIMACIJ Beograjski listi obširno pišejo o konferencah, ki se vrše že več dni v Beogradu glede ureditve prehrane prebivalstva in racioniranja živil. Po informacijah listov bodo v najkrajšem času fedani novi ukrepi, ki naj zagotove pravilno porazdelitev in racioniranje razpoložljivih zalog. Poleg nakaznic za kruh in moko ter še nekatera druga glavna živila, bo po vsej priliki uveden tudi sistem tako zvanih potrošnik legitimacij. Nakupovanje živil bo potem mogoče le s temi legitimacijami, v-katere se bodo vpisovale vse kupljene količine, tako da bodo lahko trgovci vodili kontrolo in se bo na ta način izvedlo racioniranje brez posebnih težav. VPRAŠANJE DELAVSKI ZBORNICI »Jutro« z dne 18. t. m. prinaša sledečo vest: Prejeli smo: »Iz časopisnih notic smo izvedli, da priredi Delavska zbornica 19. t. m. delavske socialne tečaje v Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Delavska zbornica o teh tečajih ni obvestila nobene strokovne organizacije razen ZZD (Zveze združenih delavcev). Javnosti ni znano, če soi namenjeni tečaji le delavcem, organiziranim v ZZD, ali tudi ostalemu delavstvu, ki plačuje enake prispevke za Delavsko zbornico.« KAKO JE PRI K.I.D. »Slovenski delavec« z dne 17. januarja t. 1. prinaša celo vrsto samih slavospevov, kako dobro se godi delavjcem v podjetju KID in kako očetovsko vodstvo skrbi za svoje nastav-ljence. »Toda pri KID niso samo sončne strani,« nadaljuje list, »tudi senčnih je nekaj, nekaj prav grobih. Prva je ta, da KID dela kon- ižke kurenco raznim športnim in kulturnim društvom (Sokolu, ZFO, Prosvetni zvezi itd), ker sama prireja športne 'in kulturne prireditve. Druga reč pa je, kar žali verski čut, to je delo ob nedeljah in tudi največjih praznikih. Tudi letos je KID skrunila tretji največji Praznik v letu, praznik razglašenja gospodovega.« Drugače je vse v redu. Srečni kovinarji. LEP NAMEŠČENEC BORZE DELA Časopisi javljajo iz Subotice: »27. decembra preteklega leta je okrog 20 nezaposlenih delavcev doživelo veliko iznenadenje. Nameščenec Borze dela Batič je prišel pijan še od božičnih praznikov v spalnico in je izgnal s palico brezposelne delavce, ki so 'imeli karte za spanje na Borzi. * s * k e-. « m. »t.i ZADOLŽITEV DRŽAVE Povečanje obtoka bankovcev je nastalo predvsem, ker se je v preteklem Jetu diržava zadolžila pri Naročim banki za 6388 milijonov dinarjev, zlasti z izdajo bonov za narodno obrambo. Stari državni, dolg se je zmanjšal za 12 milijonov dinarjev kakor vsako leto z odpisom na račun deleža države pri dobičku Narodne banke. Začasni predujem v višini 600 milijonov dinarjev pa je že vrsto let nespremenjen. Zadolžitev države pri Narodni banki se je zadnja leta gibala takole: 1938 1939 1940 stari dolg 1628 ' 1633 1621 začasni predujem 600 600 600 zapisi za nar. obr. — 834 839 boni za nar. obr. — 558 6941 — 2228 3625 10.001 Zadolžitev države pri Narodni banki, ki1 je znašala ob koncu leta 1938 samo 2,23 milijarde dinarjev, je ob koncu leta 1939 narasla na 3,63 milijarde dinarjev, ob koncu lanskega leta pa se je povzpela na 10 milijardi dinarjev. Zadolžitev države se je le deloma pokazala v povečanem obtoku bankovcev, ker so istočasno znatno narasle obveznosti na pokaz. Gibanje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz je bilo zadnja leta naslednje: obtok obveznosti bankovcev na pokaz skupaj 1936 5408 1629 7037 1937 5834 2459 8293 1938 6921 2093 9014 1939 9698 1718 11416 1940 13834 3531 17365 Skupna vsota obtoka bankovcev in obvez- nosti na pokaz je postopno narasla od 7 milijard v letu 1936 na preko 17 milijard ob koncu lanskega leta. Pri tem pa je treba na eni strani upoštevati, da je bil v letih krize denarni obtok pod normalo in da se je vi zadnjih letih zelo razvilo tesavriranje denarja. NEKATERI TRPE POMANJKANJE — DRUGI PA... Kanadski veletrgovci z živili so v velikih skrbeh, komu naj prodajo svpje proizvode, ker je Kanada radi angleške blokade ob svo- jih osem glavnih kupcev v inozemstvu. To vprašanje je toliko težje rešiti, ker je bila letošnja žetev izredno dobra in je dala donos v višini 560 mlijonov bušljov, kar znaša obenem z zalogami prejšnjega leta v višini 238 milijonov bušljov skupaj 843 milijonov bušljov. Kanadska vlada se je odločila, da bo rešitev tega vprašanja odgodila do februarja. M'islijo, da bodo omejili obseg posejanih zemljišč. Na to, da bi se dala ta preobilica žita koristno vporabiti za to, da bi se razdelila onim, ki ga sploh nimajo, do sedaj niso še pomislili. 50.000 DOLARJEV, DA SE UBIJE EN SOVRAŽNI VOJAK Neki ameriški senator je izračunal, koliko denarja je bilo Potrebno v preteklih stoletjih, da se je ubilo enega sovražnega vojaka. Prišel je do sledečih zaključkov: Za časa Julija Cezarja je vsak ubit sovražni vojak stal 0.75 dolarja, pod Napoleonom je pa že zaradi Izpopolnitve in kompliciranosti bojnih strojev narasla ta cena-na 3000 dolarjev. Za časa vojne med Severnimi in Južnimi državami Amerike je smrt vsakega vojaka stala 5000 dolarjev. V 20. stoletju se je ta cena smrti močno dvignila. Smrt vsakega vojaka v prejšnji svetovni vojni je stala 20.000 dolarjev, v sedanji pa okrog 50.000 dolarjev, to je 66.666 krat več kot za časov Julija Cezarja. UKINJEN 8-URNI DELOVNIK V USA Kot prvi ukrep , lasmu p : ”i:: - je predsednik Roosevelt ukinil 8 urni delavnik za vse profesiijoniste zaposlene v ladjedelnicah in tvornicah vojnega materijala, da bi povečal tempo dela s pomočjo — daljšga delovnega časa. Istotako je ukinjen 8 urni delavn'ik za one delavce, ki delajo na zgradbi pomorskih baz v) angleških kolonijah, ki jih je Anglija odstopila USA, TEŽAK GOSPODARSKI POLOŽAJ DRŽAV SREDNJE AMERIKE, RADI VOJNE V EVROPI New York Times« poročajo v svojem pregledu gospodarskega položaja držav Srednje Amerike, da se je v teku preteklega leta občutno poslabšal, da pa tudii novo leto ne nudi nikakih nad v izboljšanje. Srednje ameriške države so večinoma izvažale kavo v Evropo, kar je pa sedaj nemogoče radi pomorske blokade. Edino republika Panama stoji malo boljše radi velikih ameriških investicij v razna trgovska podjetja. V San Salvadorju je bila v preteklem letu večina prebivalstva brezposelna, to stanje se bo pa v novem letu še poslabšalo. Slično stanje vlada tud'i v republiki Honduras, kjer je velik del poljedelskih delavcev ostal brez posla radi nemožnosti izvoza kave in drugih poljedelskih proizvodov. ŠTRAJK GRŠKIH MORNARJEV V ANGLEŠKIH LUKAH Agencija Tass javlja iz Londona, da je v več angleških lukah prišlo do štrajka grških mornarjev radi spora o višini mezde. Štrajku-jočii, ki jih je preko tisoč, bodo izgnani1 iz Anglije, 52 mornarjev so pa zaprli. izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Viktor Eržen, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. —Predstavnik Viktor Eržen.