pel jen,, 3če| jla- 0W|; aiti| uši ^/p's -v -v A Ameriška Domovi ima AMCRIOlN IN tMMT tomm« m ungua«« Priznanje meja in zavarovanje miru z oddelki Združenih narodov na nemirnih mejah. Iz-^ieE;ki obrambni minister Moše a.yan je izjavil, da “miru ni Mogoče nikomur vsiliti”. V razgovoru na BBC televizi-1 Je izraelski general povedal naravnost, da se Izrael ne misli nrnakniti na meje z začetka ju- 4 ha 1967 Odločen je doseči varne” meje, to more proti Jor-“niji predstavljati le reka Jor-,an- Izrael bi bil voljan vrniti zasedeni del Jordanije na izrael-1 strani reke le pod jordanij-0 upravo, ne pa tudi pod jor-s^n^S^0 “varstvo”. Na svoji .Ian^ Jordana noče Izrael nobe-jordanijskih vojakov. ^ rav tako se ne misli Izrael j0 cl^niti iz starega dela Jeruza-Pi'er Erjpnavljen je le tega od-me-t Za nem°ten obisk svetih nian k'k° ^rIsIjanom ^°t rnusli-r ^ni. Mednarodno upravo Je-drža’61113 oc^ania' Izrael bo ob- sk'^^ikh nac* Tiranskimi mor-‘k>mi vrati na južnem robu Si-aajskega polotoka, ki obvladuje ° naorsko pot. Ko so se s te po-sI°janke umaknile čete ZN v ^ju 1967, so jo zasedli Egipča-111 In zaprli izraelskim ladjam J1 °vbo skozi Tiranska vrata, kar bilo nato povod za vojni spo- Novi grobovi Antonia Stanich Po dolgi bolezni je preminula v Deaconness bolnici Antonia Stanich s 5405 Dartmouth Dr., rojena Leopold v Trstu, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti, stara 77 let, vdova po pred 7 leti umrlem možu Fredu, mati Freda in Elsie Kohun stara mati. Družina je živela več let na Reno Avenue v Newburghu, pa se pred nekaj leti preselila v Parmo. Pokojna je bila članica ABZ št. 37, Progresivnih Slovenk in Kluba slov. upokojencev v New-burgu. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb. zavoda v soboto ob desetih dopoldne na Highland Park pokopališče. v /raGl nemara tudi ni voljan •Titi Egiptu Gaze, vendar tega n' Moše Dayan v svojem raz- )Voru jla britanski televiziji ni °menii. Izrael zavračajo sovjetski trt tudi arabski nacionalisti, Posebno palestinski koman-pa|?'.Njihovi vodniki javno na-išč n''° Soviet^o zvezo, ki da skf^ Sarn° sv°je koristi, za arab-j6 Zabteve se pa ne briga, ko Popravljena priznati Izraelu SovSr, me;ie 0d 5- Iuniia 1967' hiti naGrI ne izključuje manjših mejnih popravkov. o. , ’ °------ I n an S*:re^a ne tajil hi si ANGELES, Cal. — Glav-ra (?.dni branilec Sirhana Bisha-izjaj-^9113 Grant B. Cooper je tajjj1 ’ ne bo obtoženec nič Ken SV°ie2a strela na sen. R. F. ba b16^9 ^an^ v juniju- Obram-doka° SV0^ naP°r osredotočila na ji n-Z0Vanje. da Sirhan senator- ihhskmiSlil usmrtiti> da Sre de-hboj ° ne za umor, ampak le za ti, L0ta’ Ei so jo začeli izbira-irtiej ° odI°oila, ali je Sirhan hamen moriti ali ne. Zasega Puebla stala ZDA dosisj okoli DO milijonov WASHINGTON, D. C. — Severnokorejska zasega ameriške izvidniške ladje Pueblo pred enim letom je stala Združene države doslej okoli 80 milijonov dolarjev. V to vsoto ni všteta sama izguba ladje. To so le stroški, ki so jih imele ZDA z vpoklicem rezervnega moštva, ladij in letal v aktivno službo. Kot znano, je predsednik L. B. Johnson v zvezi z zasego Puebla pozval pod o-rožje večje število rezervistov. Posebna ameriška komisija bo zaslišala poveljnika ladje in moštvo o okoliščinah zasege ladje po sovražniku in o vedenju moštva Puebla v ujetništvu. Da to ni bilo v skladu s predpisi, je o- čitno, vprašanje je le, v koliko Nvoji oblasti tudi Sharm 'je mogoče in opravičljivo'klicati moštvo in poveljnika ladje za vse to na odgovor. Vlada ZDA je po izpustitvi moštva, ki jo je dosegla s tem, da je podpisal njen zastopnik izjavo, ki jo je Severna Koreja predložila in v njej priznala kršitev severnokorejskih obalnih voda in obljubila, da tega v bodoče ne bo več storila, izjavila, da se bo trudila tudi za rešitev ladje Pueblo. Severna Koreja je izjavila že preje, da zajete ladje ne bo vrnila. Vse kaže, da bo v tem pogledu svojo besedo držala. Veliki pritoki RIO DE JANEIRO, Brazil. __ Vsaj 9 od 10 velikih pritokov reke Amazonke je večjih od reke Rena v zahodni Evropi. Breland se upirajo Bretanci, potomci starih Keltov, ki žive na polotoku Bretagne v Franciji, zahtevajo priznanje svoje samobitnosti in kulturno samoupravo. PARIZ, Fr. — Policija je prijela pretekli ponedeljek že četrtega bretonskega katoliškega duhovnika nacionalista, ker so pri njem našli orožje. Rev. Josepha Lec’hvien, 49 let starega u-pravitelja šole sv. Petra v vasi Plesidy v Bretoniji, so prijeli, ko so našli pod podom učilnice 66 funtov razstreliva. Skupno so v zadnjih dveh tednih prijeli že 25 članov Osvobodilne fronte Bre-tanije. Orožje in strelivo rabijo člani Osvobodilne fronte za napade na žandarmerijske postaje, prefekture, davčne urade in druge javne ustanove, ki jih smatrajo za svoje sovražnike. Bretonci so prebivalci polotoka Bretagne in sosednjega področja, so sorodni Ircem in Va-ležanom, saj so neposredni potomci Keltov. Dober del uporablja še svoj domači bretonski jezik, ki pa ne velja za uradni jezik. Bretonci, ki jih je skupno do 2 in pol milijona, zahtevajo svojo kulturno samoupravo, kar pa jim centralistično in strogo francosko usmerjeni Pariz ne mara dati. Tudi De Gaulle noče priznati Bretoncem samobitnosti in posebnega jezika, delno je temu vzrok v tem, ker se je del Bretancev boril v /•asit nemške zasedbe v drugi svetovni vojni skupno z Nemci proti francoskim gverilcem. Nixon potegnil jasno črto med svojimi svetovalci in administratorji WASHINGTON, D.C. — Izvoljeni predsednik R. M. Nixon hoče imeti jasno in očitno razliko med svojimi svetovalci v Beli hiši, ki so v glavnem izraziti intelektualci, in med administratorji vladnih programov, ki so možje skušnje v takih poslih. Tako je na primer na čelu sveta v Beli hiši za mestna vprašanja Daniel P. Moynihan, med tem ko bo guv. G. Romney zvezni tajnik za stanovanja in mestne zadeve. Afriške države nočejo popuščati “Azijcem”! LONDON, Vel. Brit. — Afriške države se z vsemi silami bore za rasno enakopravnost črnega prebivalstva nasproti belemu, toda tam, kjer imajo o-blast v svojih rokah črnci, ti nočejo priznati enakopravnosti ne belim ne priseljencem iz Azije. V Keniji, Tanzaniji, Ugandi in Zambiji živi skupaj še kakih 150,000 priseljencev iz Azije, ki so se naselili tarh še v letih pred drugo svetovno vojno, ko je bil ta del Afrike pod britansko o-blastjo. Prišli so največ iz Indije. Ker so bili podjetni in delovni, so se lotili trgovine in o-brti. Tekom let so obvladali vso malo trgovino in obi t v teh predelih vzhodne Afrike. Ko so postale bivše kolonije samostojne države, so novi gospodarji začeli stopati priseljencem iz Azije na prste in jim nagajati, kjerkoli je bilo mogoče. Končno so se v Tanzaniji. Ke-niji, Ugandi in v Zambiji enostavno odločili, da bodo priseljencem iz Azije, ki imajo britanske potne liste —- na ta način so si ti hoteli za vsak slučaj zavarovati svoj položaj —, njihova podjetja “odkupili”, nje same pa poslali iz dežele. Na konferenci britanske skupnosti tu je pretekli teden Pakistan začel razpravo o tem vprašanju in se zavzel za te ljudi. Ko je bila sklicana za reševanje tega vprašanja posebna konferenca, se jo zastopniki Tanzanije, Kenije, Uganda in Zambije niso niti udeležili, kar pač niso voljne te države opustiti svojih načrtov. Kitajci iščejo sneznja-ka” po Tibetu GANGTOK, Sikim. — Po poročilu nekega lista iz Hong Konga iščejo kitajske čete “snežnja-ki”, skrivnostno človeku slično bitje, ki pa je od tega veliko večje in močnejše ter živi v nekaterih predelih Himalaje in so-[govoru z VPRAŠANJE OBLIKE MIZE SO V PARIZU_LE REŠILI Po dolgih tednih razgovorov in ugovorov je prišlo danes v Parizu do sporazuma med Severnim Vietnamom in OF Južnega Vietnama na eni strani in med ZDA in vlado v Saigonu na drugi o obliki mize, za katero se bodo vsedli zastopniki “dveh” strani k razgovorom o končanju vojskovanja v Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Iz Pariza je prišlo sporočilo, da je bil tam dosežen danes sporazum med predstavniki Severnega Vietnama in Južnovietnamske Osvobodilne fronte na eni strani Ver med zastopniki ZDA in vlade Južnega Vietnama na drugi o obliki mize, za katero bodo sedela njihova zastopstva, ko se bodo razgovarjala o končanju vojskovanja v Južnem Vietnamu. Spor se je vlekel dolge tedne, ker je skušala vsaka stran z obliko mize doseči zmago svojega stališča o razgovorih. Washington in Saigon trdita ves čas, da so razgovori “dvostranski”, torej med “našo” in “vašo” stranjo, med tem ko izjavljata Hanoi in OF, da so razgovori “štiristranski”, da si stoje nasproti štiri neodvisne in enakopravne delegacije. Saigon OF noče pod nobenim pogojem enakopravnosti priznati, ker jo smatra le za lutko Hanoia v njegovem boju za vzpostavitev o-blasti nad Južnim Vietnamom. Hanoi in OF kažeta med tem trdovratno na Saigon kot na lutko ZDA Ce bo ostalo pri danes doseženem sporazumu, se bodo razširjeni razgovori kmalu začeli. Zastopstva ZDA, Saigona, Hanoia in OF se bodo vsedla za veliko okroglo mizo, na kateri ne bo nobene črte in ne pasu, ki bi jo delil na dvoje. Na njenih straneh bosta dve manjši štirioglati podolgovati mizi za zapisnikarje in tajniško osobje. Na mizi ne bo nobenih napisov m nobenih zastavic, ki bi predstavljale delegacije. Sporazum je bil po vsem sodeč dosežen, ko je Saigon sprejel zadnji ameriški predlog. Tega je pred nekaj dnevi izdelalo državno tajništvo in se je Rusk c njem domenil z V/. Rogersom, ki ga je izvoljeni predsednik R. M. Nixon izbral za novega državnega tajnika. Včeraj je pri zasliševanju pred senatnim zunanje političnim odborom W. P. Rogers razkril, da je on po raz-Nixonom odobril zad- sednjih pogorij. Rusi so ga men-[nji Rusko v predlog. Saigonu da videli na Pamirju ali vsaj na- nato ni ostalo nič drugega, kot šli sledi za njim. tega sprejeti. Prebivalci teh predelov so pre- Rogers je pred senatnim od-o obstoju takega bitja, borom izjavil, da hoče nova administracija v Vietnamu “sporazum potom pogajanj na častni osnovi.. . čim preje mogoče”. Njen cilj je omejen na poskus pričani ki ga nekateri imenujejo “jeti”. Ponovno so ga videli in njegove slike so na stenah starih budističnih samostanov. Med tem, ko Kongres čaka na vmestitev predsednika Nixona j5j*OUOY ?Mačno v&Geru in toplejše, proti Složnost dežja. Najvišja T^tura blizu o" CLEVELAND, O. Kongres noče začeti s pravim delom pred umestitvijo novega predsednika. Te tradicije se zvesto drži. Zato mu tudi manjka dela, ki bi z njim zaposlil radovednost naše politične javnosti. Sicer ima dosti posla z organizacijo kongresnih odborov, toda organizacija je navadno zvezana s političnimi kompromisi, ki je o njih bolje da se čim manj govori in piše. So namreč javnosti velikokrat nerazumljivi ali pa celo odvratni, zato naj jih pokriva molk! Malo vendarle treba migati, da ne bomo mislili, da Kongres dremlje. Zato so ti dnevi kot nalašč pripravni za ugibanja, kakšne nove struje je rodil sedanji Kongres in kakšne še bo. Seveda trdijo vsi preroki, da je Kongres postal bolj konservativen, kot je bil prejšnji, toda to ne pomeni, da bi konservativni tokovi zmagovali na celi črti. Proti pričakovanju se godi ravno nasprotno. V senatu je očitno zapihal “napreden” veter. Spravil je na površje mladega senatorja Kennedyja, ki ga bo načelnik demokratskega senatnega kluba Mansfield le težko mogel krotiti. Ime Kennedy namreč pomeni veliko več kot ime Mansfield. Ni pa le važna Kennedyjeva zmaga. Važnejša je ugotovitev, da se je po dolgih letih nalomila solidna fronta konservativnih južnih demokratskih senatorjev. Številčno seveda nimajo večine v senatnem klubu, toda v njihovih rokah so vodilna mesta v vseh senatnih odborih in v tem tiči njihova politična moč. Solidarnost in ta mesta so dajala demokratskim južnim senatorjem moč, ki daleč presega pomen njihovega števila. Pa se je ta zid podrl, južnjaki so pozabili na nekdanjo solidarnost in disciplino, so šli vsak na svoje. Senator Long je to prepozno opazil in zato je zgubil bitko s Kennedyjem. Seveda si bodo južni demokratski senatorji skušali opo- moči. Vprašanje je, ali bodo to mogli doseči. Ostali člani senatnega demokratskega kluba se jih namreč ne bojijo več. To se bo najbrže že pokazalo pri debati o predlogu glede glasovanja o obstrukciji. Zato so vsi kongresni politiki zaverovani v trenja v demokratskem senatnem klubu. Tam tudi nastajajo dnevno nove kombinacije, kaj vse se lahko zgodi v senatu. Manjši potres je bil tudi med republikanskimi senatorji. Pri volitvah podnačelnika r e p u b likanskega senatnega kluba je namreč propadel načelnik Dirksen s svojim kandidatom senatorjem Hruško, ki je ravno tako globoko konservativen kot Dirksen sam. Izvoljen je bil senator Scott, ki je sicer tudi konservativen, toda sam odreja meje svoje konservativnosti. Dirksen ne bo več mogel kar na svojo roko odrejati politike republikanskih senatorjev. Pogajanja med republikanskimi in demokratskimi senatorji bodo postala težja in zapletenejša. V predstavnišem domu nimajo takih problemov. Tam je še zmeraj ostal sedanji Domov predsednik McCormack na svojem mestu, republikanske kongresnike pa vodi še zmeraj kongresnik Ford. Nekaj spremembe je vendarle. Klub demokratskih kongresnikov je namreč sklenil, da bo imel vsak mesec klubove seje. Do sedaj jih je McCormack skliceval, kadar se je kar sam odločil za to. Maljši rod med demokratskimi k o n grešniki bo torej imel vsaj vsak mesec priliko, da zbada McCorma-cka in njegovo vodstvo. Med mlajšimi demokratskimi kongresniki so pa bele vrane tisti, ki se nagibajo na McCor-mackovo stran. Tako imajo senatorji in kongresniki skupaj s kongresnimi opazovalci in časnikarji kar dosti prilike, da zabijajo čas z ugibanji, kako se ob obnesel nov Kongres in kako bo oral z novim predsednikom Nixonom. preprečiti Severnemu Vietnamu, da bi dobil pod oblast Južni Vietnam s silo. Novi državni tajnik je dejal, da je “upanje za mir”, ker je svet spoznal, da sila ni produktivna in ker vse kaže, da je do tega zaključka prišla tudi Sovjetska zveza. Rešitev tehničnih vprašanj v Parizu je ugodna za L. B. Johnsona, ki bo lahko trdil, da je še njegova administracija pripravila vse potrebno .m odpla vrata uspešnim razgovorom v Parizu h končanju vojne, pa tudi za R. M. Nixona, katerega zastopnikom v Parizu se ne bo treba vrtiti okoli ‘tehničnih” vprašanj, ampak se bodo lahko takoj lotili bistvenih. A. Harriman, dosedanji vodnik ameriške delegacije, bo zapustil Pariz v nedeljo, vodstvo delegacije bo sprejel v ponedeljek njegov naslednik H. C. Lodge. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Po poročilu iz Moskve sta se danes zjutraj ob 3.20 po našem času povezali vesoljski ladji Sojuz 4 in So-juz 5 in krožita sedaj združeni okoli Zemlje. Ta povezava je pokazala pot do sestave večjega oporišča na kroženju okoli Zemlje, ki bo služilo za polete proti Luni in dalje v vesolje. Ameriški astronavti so napravili podoben poskus povezave še leta 1966 v okviru programa Gemini, toda pri tem je imelo posadko le eno vesoljsko vozilo, drugo pa ne. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je poslal včeraj Kongresu predlog proračuna za leto 1989-1970. Izdatki so predvideni na skupno 195.3 bilijonov, dohodki pa na 3.4 bilijonov več, če bo seveda ostala v veljavi 10-odstotna davčna naklada. Johnson je predložil povišanje pokojnin Social Security na najmanj $80 na mesec, na najmanj $106 na mesec za tiste, ki so plačevali 20 let Social Security prispevke, za vse ostale pa 10%. Preložil je istočasno tudi povečanje prispevka od 4.8 na 5.2% namesto od sedanjih $7,800 zaslužka na $9,000 s 1. januarjem 1970. WASHINGTON, D.C — Kongres je odobril povišanje predsednikove plače na $200,000 letno in predlog je bil poslan v Belo hišo v podpis. L. B. Johnson Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Dvor Baraga št. 1317 katoliških borštnarjev ima jutri .'večer ob 8. uri redno sejo. — \sesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Društvo Slov. dom št. 6 ADZ ma jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima jutri zvečer ob osmih redno sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Hladi republikanci v šoli— Klub mladih republikancev s mdročja Velikega Clevelanda je imel pretekli petek in soboto v Columbusu tečaj o pridobivanju pristašev in članov za stranko. Udeležil se ga je tudi rojak Stanko Meršol z E. 62 St. Odbor za 1. 1969— Samostojno podporno društvo Ložka dolina ima za 1. 1969 sledeči odbor: predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE i-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki. John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; :astopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, ’.a konferenco SND Albert Marolt. šahisti na plan!— Slovenski športni klub bo tudi letos imel svoj redni turnir. Vsi igralci šaha so vabljeni v petek zvečer ob 7.30 v Baragov dom na azgovor o organizaciji turnirja in o vsem, kar je s tem v zvezi. Vabljeni člani in nečlani! Dobrodošli vsi, ki se zanimajo za šah. Jemen odprl glavno cesto med Sano in Taizem ADEN, J. Jem. — Oblasti Je-nena so v ponedeljek odprle ce-Ro Sana-Taiz, ki je bila dolgo ool nadzorom kraljevih prista-iev, rednemu prometu. Področje je postalo mirnejše v okviru naporov za narodno pomiritev med pristaši republike in pristaši kralja. Upi kraljeve strani, da bo s podporo Savdskega kralja Fejsala strla republikanski režim, ko so se umaknili iz Jemena Egipčani, so šli po vodi. V državljanski vojni je prišlo zopet Jo zastoja in edina praktična pot c miru so pogajanja. ga bo podpisal pred ponedeljkom in tako bo R. M. Nixon prvi predsednik ZDA z $200,-000 letne plače. Ta je doslej značala $100,000. PEARL HARBOR, Hav. — Po zadnjem poročilu je bilo na letalonosilki Enterprise 25 mrtvih, pogrešajo le še enega mornarja. Mornariške oblasti preiskujejo vzroke nesreče, ki je na letalonosilki povzročila poleg hudih človeških izgub tudi blizu 100 milijonov dolarjev škode. SAIGON, J. Vict. — Preko 8,000 ameriških in južnovietnamskih vojakov stiska obroč okoli rdečih na polotoku Batangau 320 milj severno od tod. Sodili so, da se skriva tam okoli 1000 rdečih, toda slab odpor tekom treh dni operacij kaže, da so se rdeči morda iz obroča zmuznili. Ameriška Domovina •f% d/t' I' W ■ C flk l%J— ■ ■ O fVl ■ •MMMMNMNV 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0623 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 11 Thursday, Jan. 16, 1969 Romanje bo menda vodil sam ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik. Seveda smo njegovi želji z veseljem ustregli. Končno nas je le začela zmagovati utrujenost. Vsak izmed O ameriškem naporu za izobrazbo novih rodov Ko človek sedi pri televiziji, ga neprijetno zadene, da mu pridejo pred oči skoro vsak teden slike o pretepih med policijo in vseučiliško mladino. Naučili smo se smatrati vseučilišča za vzorne ustanove, kjer najboljši sinovi in hčere dobivajo najboljšo vzgojo in izobrazbo. Vseučilišča smatramo za domove temeljittega izobraževanja in vaj za tiste poklice, ki so “sol naroda”, pionirji napredka. Visokošolci so po utrjenih pojmih srečni izbranci, ki jim je Stvarnik da izredno lepe in koristne sposobnosti, starši in drugi dobrotniki pa zanje žrtvujejo in jih celoma ali vsaj deloma vzdržujejo, da morejo posvečati svoj čas in moči učenju in drugim pripravam, ki naj rode vsakemu osebno koristnejše in bo gatejše življenje, družbi in Ameriki na sploh pa novega na predka in blagostanja. S takimi pojmi o vseučiliščih in visokošolcih je res tež ko gledati brizgalne, ki sipljejo curke vode na razgrajajoče razbijajoče, često raztrgane, kuštrave od vpitja hripave fante in dekleta, ki se prerivajo s policisti, grade barikade ali pa zasedajo stopnice in hodnike lastnih učilnic, da bi preprečili redni pouk. Redno splošna javnost ne priznava opravičenosti takih nastopov študentov. Na splošno ne morejo študentovski nemiri nikogar prepričati, da ni bilo drugih, mirnih, rednih, pravilnih sredstev in načinov, da bi se uveljavile opravičene zahteve po potrebnih spremembah in izboljšavah. Tako nastane povprečno razpoloženje in mnenje, ki smatra študentovske nemire za bolezenski družbeni pojav sedanjih nemirnih dni in se potolaži s tem upanjem, da se bodo tudi študentje umirili, ko bo nastopila splošna doba mirnejšega razvoja na svetu. Dobro je, da skušamo osvetliti ta pojav vsaj s par strani, ker ni dvoma, da bomo z večjimi in manjšimi glasnimi, nerednimi, pa tudi revolucijonarnimi in nezakonitimi izrazi nejevolje mladine morali živeti v tem in bodočih letih. Treba bo razumeti vzroke in razloge za take pojave po eni strani, po drugi za prizadevanja in ukrepe družbenih činiteljev in javnih oblastev, da škodljive nemire omeje na znosno mero, če jih že ni moč izkjučiti s tem, da bi popravili soci-jalne krivice in druge razmere, ki jih mladi ljudje utemeljeno težko prenašajo. Pred vsem je treba vedeti, da so tisti nemiri in spopadi z javnimi organi ter vse pritožbe nad to mladino samo izjeme. Treba je vedeti, da v naši deželi sedaj študira 57 milijonov ljudi. Upoštevajmo, da v naši deželi vse mladine, moške in ženske, uspešno konča srednjo šolo. Polovico vseh mladih ljudi, ki so končali srednjo šolo, nadaljuje učenje na visokih šolah, v koledžih, v univerzah ali strokovnih visokih šolah. Zanimivo je npr. dejstvo, da v naši deželi študira večji odstotek črnih ljudi na visokih šolah kot v evropskih državah belih. Pomisliti moramo, da smo pri nas zgradili samo v letih 1957 do 1967 več poslopij za visoko izobrazbo kot poprej v tristo letih. Samo v tem desetletju je število študentov, vpisanih na visoke šole, poskočilo od treh milijonov na sedem milijonov. Samih učiteljev na visokih šolah je sedaj v Ameriki okoli 600,000. To so množice naših sedanjih in bodočih ljudi, ki bodo v največji meri določali življenje Amerike. Vsi ti milijoni redno, resno delajo in se izpopolnjujejo v znanostih, umetnostih in drugih stvaritvah človekoga uma in stremljenja. Teh ni na televiziji, ne v pozornost vzbujajočih novicah, kadar se sploh kaka skupina ob kaki priložnosti pokaže v javnosti, nikogar ne razburi, jo sprejemamo s kratkim izrazom zadovoljnosti, pa jo valovanje rednega življenja hitro odnese izpred oči in iz spomina. Razvoj na vseučiliščih in drugih zavodih višje izobrazbe je treba opazovati v vsej njegovi razsežnosti in vplivu na sedanje in bodoče življenje. Upoštevajmo, da je 30r/> vse naše delovne sile sedaj vezanih na šolanje, vzgojevanje, proizvodnjo in vzdrževanje sredstev, ki temu služijo. Šolanje je največje najsplošnejše ameriško narodno prizadevanje. Izdatki za šolanje, ki so znašali v letu 1937 še 3 bilijone, so v letu 1967 narasli na $54 bilijonov. Pa so tu vštete le uradne javne in zasebne šole, izpuščene pa razne strokovne šole po nodjetjih, vojaške šole, zasebno šolanje, kolikor nima posebnih zavodov, učenje po radiju, televiziji in podobno. Za tak razvoj smo več ali manj vsi odgovorni, vsi državljani smo ga pospeševali. Dobri starši žele omogočiti svojim otrokom čim boljšo izobrazbo v prepričanju, da je to največji zaklad, ki jim ga morejo dati v življenje. To prepričanje je rodilo najprej zasebne fonde za podpiranje izobra zevanja talentirane mladine, ki ji primanjkujejo sredstva. Okoli vsake univerze in koledža se je nabrala pisana množica ustanov in fondov za te namene. Temu zasebnemu dela in živi danes v prepričanju, da je v večjem in boljšem smi rad naučil za priliko, ko bo-znanju vir napredka in boljšega življenja in iz tega prepri- do Pnšl1 1Z sloveni3e romarji y Čanja ogromno investira v mlade, obetajoče talente. Vse to Fatimo in bi jih rad presenetil, delamo v prepričanju, da je za deželo in narod najvažnejše, ne koliko materijalnih zakladov ima, ampak na prvem mestu to, koliko umsko in duhovno zmore, kolik je intelektualni narodni zaklad, kolika moč iznajdljvosti, energija, iz-vežbanost, kakšna vztrajnost, bistrost in spretnost. Splošna izobrazba in izoblikovanost naroda je daleč prvi činitelj, d bo določil njegovo mesto v bodočih mednarodnih tek- nas pa je legel k počitku zobcu-mah. Ekonomist Schulz svetuje vsem narodom: “Manj že- kom> da ie Prezivel edinstven ezarn in drugih velikih tovarn gradite in več investirajte v dan> kl mu bo ostal dolg° v SP°' svoje ljudstvo.” V tem je čudež ameriškega, tudi gospodar- minu-skega napredka. Nikdar še ni ljudstvo toliko investiralo v izobraževanje novih rodov kot v sedanji dobi. Upamo, da je tu vir, mvi in pravi vir osebnega in narodnega gospodarskega in socijalnega napredka in blagostanja. Doslej nas življenje prepričuje, da smo na pravi poti. Neprijetni pojavi med učečo se mladino samo opozarjajo kot izjeme, da je neprestano treba vzgajati in vplivati na celega človeka, da bo z umskimi dognanji in dosežki razpolagal krepak in lep značaj po nareku vesti, ki se neprestano izpopolnjuje in odloča pravo osebno moralno in družbeno socijalno vrednost vsakega udejstvovanja. Izgleda, da bo treba na to področje vzgoje polagati pozornosti še več, da jo bodo nerodnosti vzbujale manj. G BESEDA IZ NARODA Umrl je zvesti Vincencijev sin KANSAS CITY, Ksins. — Dne 29. dec. 1968 so pokopali v Beogradu slovenskega misijonarja, lazarista Antona Zorka, ki je u-mrl na Cukarici. Tam imajo naši misijonarji faro sv. Cirila in Metoda. Ce bi bil gospod počakal še nekaj dni, bi bil dosegel 85 let. Lepa starost! V svoje dolgo življenje je nakopičil toliko dobrih del, toliko zakladov, da so se še svetniki čudili, ko so vendar va- četku decembra je najbrž že slutil, da so mu dnevi šteti: “Ponavljajo se dnevi in ure, ki me spominjajo na odhod, na slovo od tega razburkanega časa., Naš sv. oče v Rim bi moral to s solzami izpričati,” itd. Nobene -besede o velikih bolečinah, o dolgem mu-čeništvu ... Pač pa je sestra pripisala: “Naš ‘očka’ so končali. Imeli bi Vam še mnogo povedati. Toda že sedaj po tem pismu so zelo utrujeni. Vsak napor jim pije že itak slabe moči. Če pride kdo in jim jeni sprejemati plemenite duše pripoveduje, kakšno je sedaj sta-— tako bi jaz sodila po svoji člo-' nje v svetu, koliko trpi sv. Cer- veški pameti. kev in poleg naš sv. oče, o potem Pokojni A. Zorko je bil Mari- niso nič kaj pravi. Tako je bilo jin apostol. Sam jo je ljubil s j pred kratkim in neko jutro niso preprosto ljubeznijo otroka. Na mogli maševati. Sicer še vsak misijonih je priporočal dekle- dan opravijo sv. daritev in dva torn, naj vstopijo v Marijino dni v tednu spovedujejo. Ljubi družbo. Posebno nežno ljubezen Bog naj jih še ohrani. Saj so naš je gojil do Brezmadežne. Kolikokrat sem se v življenju spomnila stavka, ko sem mu povedala o veliki nevarnosti, v kateri sem bila nekoč doma: “Marija, Brezmadežna te je rešila!” Prav gotovo je bila Brezmadežna sama, ki je prišla ponj v dobi, ko je njen Sinček sama dobrota, ljubezen in ne more biti strog ljubljencem svoje Matere. Iz vseh njegovih pisem je vel vonj otroškega srca, ki ljubi svojo mater in mu je hudo, če je žaljena. Takole je zapisal nekoč: Mojzes!” Oni /nolijo za nas, ko me delamo, in kličejo blagoslov na naše delo. Kadar kdo pride k njim, jih vedno najde v molitvi. Lani so še kleče na tleh oprav Ijali svoje molitve. Smilili so se nam in smo jim dale preprogo, ki so jo pa vrgli vstran.” Tako je delal, trpel in se z molitvijo pripravljal “Mojzes" u-smiljenk na svoj prvi rojstni dan v večnosti. V plačilo, ker je s tako junaško potrpežljivostjo prenašal svojo slepoto — kak križ je to še posebno za duhovnika, Petek, 7. junija 1968: Že pred peto zjutraj smo se zbudili iz prekratkega spanja. Nad Serra da Aire je ležala gosta megla, da se je fatimska bazilika, ki je bila slabega pol kilometra od hotela, komaj razločila v jutranji sivini. Po zajtrku smo zbrali svoje kovčke in jih nesli iz sob na skupen kraj, da jih naložijo v avtobus. Ko smo tako prenašali kovčke, so nam prišla na pomoč dekleta, ki delajo v hotelu. Doma v Ameriki ni v splošni navadi, da ženska moškemu pomaga s težkim delom, zato sem ponudbo odklonil. Bilo mi je nerodno. Toda s tem sem uboga dekleta spravil menda v zadrego. Na žalost ne znam portugalsko, da bi jim bil razložil, zakaj sem ponudbo odklonil. Skušal sem se jim oddolžiti z majhnim darom, toda videti je bilo, da ne s preve-Jkim uspehom. Doživel sem na tem romanju prvo skušnjo pregovora: “Če si v Rimu, delaj kot Rimljan.” Kmalu po šesti uri zjutraj smo se odpeljali izpred hotela mimo bazilike proti Batalhi in dalje proti Lizboni. Ozirali smo se nazaj, dokler se je še videl zvonik bazilike. V srcu smo se poslavljali od kraja, kjer smo preživeli lepe trenutke, z občutkom, da smo bili vsaj nekaj ur v božji bližini in oddaljeni od sveta in vsakdanjih težav. Vsakemu je bilo težko, ker je bil čas fatim-skega romanja tako kratek. Kaj vse bi še doživeli, ko bi ostali tu še nekaj časa? Težko nam je bilo tudi, ker smo morali iz Fatime tako zgodaj, da nismo mogli zjutraj niti k sv. maši kljub temu, da je bil ta dan prvi petek v mesecu. Rev. Leon Kristanc je popolnoma sam opravil daritev sv. maše ob štirih zjutraj v kapelici prikazovanj. Na vzhodu je sonce počasi prodiralo skozi gosto meglo in se poskušalo priboriti do površja kraške zemlje Serra da Aire. Približno osem milj od Fatime je naš avtobus ustavil ob T rof enik-Pogačnik: Freisinger Denkmaeler Knjiga o Brižinskih spomenikih v nemščini. V založbi podjetnega sloven skega rojaka dr. Rudolfa Trofenika v Monakovem na Bavarskem je pravkar izšla za Slovence in Slovane sploh nadvse pomembna znanstvena knjiga pod trojezičnim naslovom, Freisinger Denkmaeler — Brižinski spomeniki — Monuments Frisingensia Knjiga obsega 285 strani, je platno vezana, tiskana na boljšem papirju in zelo okusno o-premljena. Cena ni navedena. ‘Vesel sem, da me je Brezma- dežna izbrala, da smem s trpljenjem dnevno zadostovati njenemu brezmadežnemu srcu za žalitve, bogokletja, ki jih prejema od sovražnikov vere.” Gospod Zorko je precej časa misijonaril po Sloveniji, ko je bil nastavljen pri Sv. Jožefu v Celju. Od tam je bil poklican v Radeče, kjer so imele slovenske usmiljenke svojo centralo “Marijin dvor”. Bil je njih ravnatelj in vzgojil veliko hčerk sv. Vincencija, ki še sedaj plodonos-no delujejo v bolnicah in tudi v tujini misijonarijo, kot na Japonskem, na Madagaskarju itd. Po vojni je odšel v Groblje in od tam v Beograd k Sv. Cirilu in si lahko mislimo, — je gotovo najprvo zagledal Njo, ki ji je zvesto služil v življenju in vodil duše mnogih, da so jo vzljubile. Naj prosi za nas pri Bogu in Brezmadežni! Slovenskim misijonarjem in usmiljenkam naše sožalje! Sestra L. Romanje ameriških Slovencev po Evropi II. New York - Lizbona -Fatima (Konec fatimskega romanja) srednjeveškem samostanu Santa Maria da Vitoria v mestu Batalhi, ki smo ga na kratko že prej omenili. Ker se nam je mudilo naprej v Lizbono, da ne zamudimo avijona za Barcelono, smo si ogledali samo zunanjost samostana. Samostan Santa Maria da Vitoria (Sveta Marija Zmage) je dal zgraditi portugalski kralj Joao I. v zahvalo Devici Mariji za zmago nad kastiljanskim (španskim) kraljem pri kraju Aljubarrota kakih 10 milj od Ba-talhe 14. avgusta leta 1385. S to zmago je za stoletja zagotovil letja. neodvisnost svoje dežele Portugalske od španskih kraljev. Zmaga sama je bila res pravi čudež, kajti Joao je s svojimi pičlimi 6800 vojaki porazil 30,000 mož močno kastiljansko armado. V tej bitki so Portugalcem pomagali tudi Angleži pod poveljstvom vojaškega voditelja, po Četrtek, 6. junija 1968: V fatimski baziliki smo se u-stavili še pri grobovih Francka Metodu, kjer je postal superiorjin Jacinte in pri njih pomolili lazaristov. Ker so sestre nove ter premišljevali Marijina naro-družbe Sester Brezmadežne v čila, ki jih je dtrokom izrekla ob Osijeku prosile škofa za duhov-prikazovanjih. Težko smo se lenega voditelja, jim je poslal go- čili od svetega kraja, kajti tukaj spoda Zorka. Ko se je bolezen,1 smo se čutili bližje vsemu doki ga je napadla, vedno slabšala,ibremu in lepemu. Na žalost smo imenu John of Avis. Naslednji je moral zapustiti to važno služ- imeli napovedan za prihodnji dan, 15. avgusta, je bil praznik bo in se vrniti v Beograd. Pa ne'dan odhod že ob šestih zjutraj. Marijinega Vnebovzetja ali Ve-počivat! Okrog 100 usmiljenk na Ker smo bili vsi utrujeni od dol- liki Šmaren. Kralj Joao je na po-Višegradski 23 je tudi rabilo du-'ge poti in tolikih doživetij, smo lju blizu Batalhe vrgel kopje z hovnega voditelja. Ves bolan,1 morali kmalu k počitku. | namenom, da zgradi Mariji sve- slep že nekaj let, je pogumno de- V hotelu nas je čakal holand- tišče na kraju, kjer se bo kopje lal, kolikor so mu dopuščale po- skim menih, ki je od nekod zve- zasadilo v zemljo. Legenda pra-jemajoče moči. -S trudom se je del, da je v Fatimi slovenska vi, da se je zapičilo na kraju da-vlekel zjutraj v kapelo, da je skupina. Ta duhovnik je bil našnjega samostana, maševal. Obhajal je sestre so*| vzhodnega obreda in je nekak Svetišče v Batalhi je važno v brat, ki mu je stregel, ker slepi zastopnik za slovanske romarje portugalski zgodovini. in je zato gospod ni mogel. Maševal je na v Fatimi. Ko še nam je predsta- tudi narodno svetišče. V njem so pamet, ker je znal Marijino ma- vil, nas je prosil, da ga naučimo pokopani kralj Joao I. in njego-šo in mašo za verne duše. Seve- neko slovensko pobožno pesem vi nasledniki. Obenem je v sve-da pisati ni mogel; dali so mu v j (ime pesmi mi je ušlo iz sporni- tišču tudi grobnica neznanih vo- grobnica v Kapeli Ustanoviteljev. Tukaj sta pokopana kralj Juan I. in kraljica Filipa. Na grobu sta kipa kralja in kraljice, ki se držita za roke in se smehljata drug drugemu. Nedaleč od Batalhe ob atlantski obali je poznano ribiško naselje Nazare. Obenem je tukaj tudi p r i 1 j ubljena portugalska božja pot Marije iz Nazare. Cerkev je bila tudi tukaj zgrajena kot v spomin in zahvalo na važen dogodek v zgodovini tega mesta. V dvanajstem stoletju je bil neki plemič ob morju pri Nazare na lovu na jelene. Na tem kraju je morska obala ena sama pečina, ki se dviga visoko nad morje. Kot se večkrat zgodi na tem kraju, tako je tudi sedaj megla zakrila prepad do morja, da plemič ni opazil, da drvi s svojim konjem gotovi smrti nasproti. Tik pred robom prepada se je plemiču prikazala Mati božja m zadržala konja z jezdecem, da nista strmoglavila v globočine. V zahvalo za čudežno rešitev so nazareški ribiči zgradili Mariji na čast veličastno cerkev v Nazare-ju. Prav blizu Batalhe in Nazare-ja najdemo še tretje važno Marijino svetišče in sicer prejšnji cistercijanski samostan sv. Marije v Alcobaca, ki ga je zgradil Alfonze Henrik v letu 1152. Tudi to svetišče je grobnica nekaterih portugalskih kraljev. V Dvorani grobov sta pokopana kralj Pedro in kraljica Inez de Castro in sicer tako, da se s konci nog dotikata. Ko vstaneta na sodni dan, bosta drug drugemu pogledala v obraz. V krogu dobrih dvajsetih milj najdemo torej v tem delu Portugalske kar štiri glavna Marijina svetišča: Batalha, Nazare, Alcobaca in seveda najvažnejše, Fatima. Ko je Marija iskala primeren kraj za prikazovanja na Portugalskem, ni izbrala neko odročno kraško vas, ampak kraj, kjer Marijo goreče časte že sto-Portugalci že vedo, zakaj domovini Dežela Celotno delo, ki ga je uredil Jože Pogačnik, je strogo znanstveni prikaz in razčlemba Brižinskih spomenikov, naj starejših ohranjenih listin pisanih v slovenskem jeziku. Pri knjigi sodelujejo naslednji strokovnjaki: Jože Pogačnik, ki je napisal u-vodno poglavje o usodi Brižinskih spomenikov v slavistiki in temeljito analizo sestavnih (kompozicijskih) in slogovnih značilnosti teh častitljivih slovenskih listin, starih okrog tisoč let. Rudolf Kolarič je napisal obširno poglavje, posvečeno izčrpni jezikovni razčlembi spomenikov. Edvard Hercigonja proučuje slovnično in slogovno izgradnjo dela “Adhortatio ad poeniten-tiam” (Poziv k pokori) v posebnem odnosu do cerkvene staro-slovanščine. Reinhard Laurer posveti več strani proučevanju besednih naglasov, Kajetan Gantar pa se u-stavi pri drugem, časovno poznejšim Brižinskem spomeniku in ga primerja z latinskim rokopisom, napisanim v isti pisavi. To je seveda le golo ogrodje tehtnih in zajetnih razprav. Drugi del knjige prinaša najprej fotografski posnetek Brižinskih spomenikov v paleografiji, kot so jo upPrabljali okrog leta tisoč po Kristusu, Temu pa takoj sledi točen prepi? celotnih listin v tisku, kot ga uporabljamo danes. Nato čitamo prevod iz sta-rosloveščine v lepi sodobni slo-veščini, zatem še v nemščini in končno v latinščini. Ta večjezični prikaz besedila spomenikov je razmeroma lahek in zanimiv za vsakogar, medtem ko je prvi del. knjige mnogo težja strokovna u-temeljitev naše narodne izkaznice k pismenosti. Tretji del se sestoji iz zelo koristnega slovarčka v spomenikih rabljenih besed, ki so ga sestavili Jože Pogačnik, Kajetan Gantar in Adela Žgur. Slovarčku sledi po letnicah urejena bibliografija (od 1807 do 1968), ki ni koristna le za proučevanje Brižinskih spomenikov, ampak za celotni študij slovenske knji ževnosti. Knjigo zaključuje o-sebno kazalo. Bibliografijo in kazalo je pripravil Marko Kranjc. Celotno delo odlikuje strogo znanstveni prijem, skrbna dokumentacija, zajetnost in znanstvena prepričljivost. Knjiga je dragocen doprinos v zakladnico najodličnejših študij slovenskega jezika in naše kulturne zgodovine. Prav bi bilo, da bi ji pomagali utreti pot v vsako univerzitetno knjižnico po vsem svetu, pa tudiv zavedne slovenske domove. Naj dodam, da je založba dr. Trofenika izdala tudi več drugih izvrstnih del o Slovencih v nemščini, med njimi Slodnjakovo knjigo Slowenische Lyrik. Dr. Trofenikovo čvrsto uveljavljanje na tujem založniškem trgu odlično dopolnjuje delo in poslanstvo peščice slovenskih zavrnili še ložb na tujem, ki izdajajo knjige pravijo svoji Svete Marije. V Lizbono smo se pred poldnevom in se takoj po-] ° Slovencih v svetovnih jezikih, dali na letališče, da ne zamudi-1 Morda se born tudi pri drugih mo avijona za Barcelono v Spa- založbah, ki vršijo veliko in po- .1. zgledu so sledile občine, države in končno tudi federalna i pomoč s. usmiljenko, tajnico/na). Ko smo ga vprašali, zakaj jakov iz francoskih administracija naše dežele. Vjes naš narod, cela Amerika Narekoval je svoja pisma. V za-To želi ,je odgovoril, da bi se pe- vojn. Posebna zanimivost afriških je niji. Vendar smo imeli še dovolj časa, ker je imel avijon, ki je priletel iz Bostona v Ameriki, nekaj zamude. Okrog druge ure popoldan se je avijon linije Pan American že začel polagoma dvigati v sončno nebo nad Portugalsko. V daljavi, v smeri proti Fatimi, so se proti nebu dvigali z meglo pokriti vrhovi. Med grebeni se je vila bela cesta in se vzpenjala proti planoti Serra da Aire. V tem trenutku se je v duhu vsak izmed nas še enkrat vrnil na ta kraj in ponovno duhovno doživljal fatimsko romanje. S toplimi občutki in pa po duši mnogo bogatejši smo zapustili za seboj Deželo Svete Marije leteč novim doživetjem nasproti. T. Arko Koč za d na si gazi] dni i bilo mogi dal c na k konj preo pot trebi hiož; fega SllGg sveti s° ji in tj zovi. grm« ni. ( strm niki, Vozn reka Pešk da z K< gma so hi vozu skrb Blaž na s va t Pr vašč novj je p Pra\ 'T sati. Popi Vsi Ijep mo2 vsej vila > ske Kol« nam težo Za tf “S trje, Zapi “S Sejo tar j, v0zr jala, toče Pole ^epj T tje. “I V n po "I hos' “] del; T tarj mii hiiz je srei srei membno narodno delo, a jih še premalo poznamo, ob priliki u-stavil. Za danes naj navedem le naslov dr. Trofenikove založbe, kjer lahko naročite Brižinske spomenike, Slodnjakovo Slowenische Lyrik in kataloge ostalih knjig; med katerimi je več izvrstnih študij o slovenski kulturi. Naslov se glasi: Dr. Rudolf Trofenik Verlag 8 Muenchen 13 Elisabethstrasse 18 1 West Germany Dr. Trofeniku, Jožetu Pogačniku, Antonu Slodnjaku in drugim sodelavcem naša iskrena zahvala in čestitke z željo, da bi nam pripravili in izdali še mnogo tako dobrih in pomembnih knjig. Egidij Slatinčan Pre “7 stri sVo hio srei Po raj« jej« da £at ‘im; Sčo krp Zov Kn zim sme Poj Zas Zlij nas kmetov bo dodal ali fanta ali deklo, izmed gostačev pa velim Tevžu, da naj pomaga in naj do za komando, da pojde vse hitro in v redu.” “In še naš Jur poleg,” je ponudil Komar sina. “Je Tevža dovolj!” se je oglasil Rev, ki Komarja ni maral. “Končano, koj jutri začnemo,” H r 'i.' rr ■§' 't* 'i' 'jp 't' ^ ^ 'j. "i" ^ ^ 't' 'r 'r 'r 'r 'J.* 'i* 'A* 'A* 'j.' GOSTAC MATEVŽ Spisal F. S. Finžgar A in dan. Zjutraj je bilo snega “Ne boste sami. Vsak izmed 2a c*va čevlja. Ženske, ki so šle 113 studenec po vodo, so ga težko S^ile. Sneg še ni odlegel. Tri in tri noči je melo, da ga je do visoko nad koleno. Sosed ni J^ogel do soseda, če si ni preki-al ozke gazi. Da je mogla živina korito, so napregli dva para onj v snežni plug in skozi vas Preorali pot. Ponoči je preorano P°t vnovič zapadlo, da je bilo reba spet napreči. Najstarejši J^ožje niso pomnili tako debe-ega snega. Sele četrti dan se je sneg ugnal, sinje nebo se je za-Svetil0 in sonce na njem. Zavele So južne sape, sneg se je sesedal ln tajal, S Peči so se udrli pla-2ovk S strmin v Stolu so tako jsrnieli, da se je razlegalo do rav-I' ^d talečega se snega so po rrnem Rebru narasli hudour-1 po vseh potih in stezah. Po f02ni poti iz Zavrha je drla cela e a in nanosila na vas grobljo eska in gramoza. Plešasti dedje Pri peči ugibali, če se ni mor-zemlja presukala, da je tako. ^ ° so se slednjič vendarle po SUiajni pokazale prekopnje, ko ° hudourniki usahnili in tudi po P°ti ni več drla voda, je r ni župan Primož pognal naazka od hiše do hiše velevat va f6''0’ Ukazal mu je, naj vele-udi kaj žar jem in gostačem. proti večeru se je zbralo toliko Jeanov, da je bila široka župa-a hiša skoraj pretesna. Zupan J'Položil predse na mizo Bukve takoj začel: “Nič ne smemo čakati in odla- Poo ^,azc^rte poti moramo takoj '\jrs.rav*ti. Takole sem preudaril: ljern metje naprezimo, da odpe-uioza if10 Sr°bljo peska in gra- S i ■ Posi u^Ce do ceste. Potreben je. vsem. g te ske vasi. V napotje nam je m, kar je voda napla- Vj]a '•'mi, Kar je voua napia-ske' ?0Sujmo kolovoz skozi va- "°tesniCe so tako jamaste, da se barn težo plohah pot še bolj zni- Utegnejo kolesa streti, če . vozimo. Možje, ali ste vsi to?” t . Smo. Vsi, vsi!” so glasno pri-Jevali posestniki kmetij. uPan Primož je soglasni sklep opisal. ^ Sedaj nekaj drugega. Na to tar° Senn P°vahil tudi vas baj-VoJe in gostače. Zakaj? Voda je jap^0 ^zPoct P^i vso razde-toče ^reto^e 80 zasute; tudi od-PQj^^^cba odpreti, sicer bo ob čepa » tje^08 ^e!” 50 Pritrjevali kme-“Pn hait ^ravrii° P°ti naj bi prevzeli limarji in gostači. Tako mis-llt.' ^0ha med temi je naglo in Pbrno završalo. , 'mamo srenjskih pravic.” hostp'0 ne sreniskih dolž-“B de]^i°^a^ncern ne bomo zastonj Tak " Tlake ni ve^” taj-jj ° so križem vzklikali baj- biirn' 2^asti ženske. Župan jih je mi2o° P°siušal in ni potrkal ob |je ' ^° se je hrup le polegel, Sf^ib’ugovoril: “Res nimate sreJS^k pravic in vendar si <,pSkega nasekate drv.” PreHirepove-imo jim'” je jezno a®ai Ještin. stri^ ^j rn°ja rnisel,” župan se ni svojjj^ 2 Ještinom. “Ker nimajo hior ■ S°zck>v, si nri soncu ne M iltuauški zapiski ,T. A WSES5! Milwaukee, Wis. — POROKA. — Zadnjo soboto sta si obljubila zakonsko zvestobo Noel Wiri-ke in Cynthia Gallun. Ona je hčerka znanega slovenskega trgovca v stari slovenski naselbini v Milwaukeeju Eddieja in Elizabete Gallun. Eddie ni znan samo kot trgovec, ampak tudi muzikant. Na prireditvah, na smatral, da je to nekaj vsakdanjega. šele sedaj, ko ga ni, se vidi, da je njegov vzgled le vplival. Tako je vedno v našem življenju. ko vršimo svojo dolžnost, vršimo s tem tudi poslanstvo dobrega vzgleda. Morda se tega ne zavedamo, pa je tako. Ne recimo, kdo se pa briga zame. Sem preneznatna oseba, da bi se sploh zaključil zbor župan. Zbor se je začel mirno razhajati, le bajtarske in gostaške ženske so še venomer gonile svojo. , Drugo jutro je že čakalo več gramoznih voz na vasi. Hlapci in gospodarji so prijeli za lopate in nakladali, da je bilo veselje. A tudi v breg po razdrti poti je šla procesija ljudi z rovnicami, krampi in lopatami na ramenih. Mnoge kmečke dekleta so bile med njimi. Odveč bi bilo praviti, da je bila z njimi tudi Novakova Vida. Seveda, ko je bila Tevžu ;o županu dodeljena komanda. Tevž je razpostavil kopače po oddelkih prav gor do ovinka na Voglu. Sam je prvi zasadil cramp in začel z delom. Zaradi Vide prav nalašč na vrhu poti, njo pa je dodelil ženskam na sredini. Dve dekli sta si hitro pomežiknili: “Ali bo Vidi dolgčas!” Oj te ženske! Kot sledilni kužki vse izvohajo, nič jim ne uide. Dobro so vedele, da ima Vida oči samo za Matevža. Tevž je poznal jezike opra-vljik. Zato je budno varoval čast Vide. Ni smel dati povoda strupenim jezikom, češ tako bogatega kmeta hči pa tišči za gostačem. Ko je uredil delo pri prvi skupini, je moral vendarle do sredine. Opravljivki sta ga glasno pozdravili: “Dolgo te ni k nam. Vidi je dolgčas.” Vida je slišala zbadljivko in se jezno odrezala: “Pri delu ne more biti nikomur dolgčas, če je kaj vreden.” “Tako je!” Matevž je udaril s krampom v skalnati rob, da so se kar iskre ukresale. Opravljivki sta utihnili; tak odgovor sta dobro umeli. Tevž je odredil, da naj odklopljejo pesek in gramoz od roba ceste in zasujejo z njim kotanje po poti, ki jih je izjedla deroča voda. Delo na vasi in na poti se je spešno odsedalo. Ko je zazvonilo poldne, niso nič odnehali. Nekoliko kasnejši zajtrk je nadomestil obed, proti mraku so uživali mrzlo sočivje, za večerjo jih je čakal močnik. Nobena jed ni smela biti zabeljena s svinjsko maščobo, nihče ni užil niti koščka mesnine. Tako strogo so se pokorili postu. Tržiški stari zdravnik je trdil, da tak vsakoletni post pripomore k zdravju za tri padarje.’ Srenjska tlaka se je dobro obnesla. Vas je bila očiščena, slabi kolovoz posut, strma, razjedena pot urejena kakor še ne zlepa. Zupan Primož je sam nakladal in odvažal gramoz. Zadnji dan je stopil tudi po poti iz Zavrha. Na dnu za vasjo so bili zbrani vaščani. “No, oče župan, ali bo?” ga je ponosno vprašal kajžar Rev. “Imenitno ste pot uredili. Sedaj vidite, kaj naredi pametna več tlaka; sebi katerih igra, ti tako raztegne j kdo ozrl name. In vendar iz harmoniko, da je veselje. Mia- vzgledov vidimo, da temu ni ta-doporočenca sta prosila božjega ko. Vsak človek, ki vrši svojo blagoslova pri sv. maši ob enaj-' dolžnost, pa če je še tako majh-stih dopoldne. Poročil ju je žup-jna, veliko vpliva na druge, če-nik fare sv. Janeza. Posebnost, tudi se tega ne zaveda. poroke je bila v tem, da sta mladoporočenca prišla k oltarju v Al Penne, znani basist pevskega zbora pri Sv. Janezu, se že spremstvu svojih staršev. Med šest tednov bori z influenco. Kar sv. mašo je prepeval pevski zbor noče ga zapustiti. Ni sicer šel v Mercy High School, kjer je ne- bolnico, pa je moral zato doma vesta graduirala. Bilo je nad vse varovati posteljo. Al vrši službo lepo in mogočno. Mladoporočen- natakarja pri znanem Reberni-cema želimo vse dobro na njuni šku. Zaradi bolezni ni inogel na novi življenjski poti. KRAMLJANJE. — Kadar dva delo. Sam gospodar je moral prijeti za delo. Pa se je zgodilo, da prijatelja prideta skupaj, so na- je tudi gospodarja Johna Reber-vadna vprašanja: Kako je in kaj niška vrglo. Da bo mera polna, je novega. Da ostanemo zvesti je še Johnova žena zbolela. Ker temu načinu pozdravljanja, vam je Al dobrega srca, je šel reševat bom tukaj natrosil nekaj novic položaj, čeprav je še sam potre-iz vsakdanjega življenja naših boval počitka in je še imel vro-Ijudi. Mary Piacentine, predno čino. Takih vzgledov požrtvo-se je poročila, je bila Sobatova, valnosti je malo. Upajmo, da se si je zlomila nogo. Padla je na bo za vsakega in vse prav iz-poledici nedaleč od svoje hiše. teklo. Vem, da ji je hudo, ko nikamor j Davidu Shapiro mlajšemu so ne more. Mica, kakor ji pravi- pa zmrznila ušesa. Malo preveč mo, je zelo rada med ljudmi in se je izpostavljal mrazu in si mi-rada pokramlja o tem in onem. slil, da se mlademu človeku ne Njen brat John Soba se bo po- more nič zgoditi, pa je moral na ročil na prvo soboto v februarju, žalost ugotoviti, da mraz tudi Dolgo se je upiral, končno je pa mlademu ne prizanese. Bo vzelo tudi njega prizadelo. Dekle je iz še nekaj časa, predno bo zopet Rock Islanda, Illinois. Tam se bo vse dobro. tudi poročil. Dekle dela že nekaj; Tri dni pred Božičem je influ-let kot zaščitna sestra v Deaco-'enca posegla tudi po organistu ness Hospital. Takoj pa poroki cerkve sv. Janeza Ernestu Maj-bo sprejem v kraju, kjer se bo- henichu. Prijelo ga je na delu. sta poročila, zvečer bo pa v Mil- Morali so ga pripeljati domov. Agnes Jenich je kazala skioptič-|ne slike s svojih dveh potovanj 'po Evropi. Zanimivo, kako vsak-(do drugače gleda in presoja življenje drugod. Kako tujec najde lepoto tam, kjer jo domačin ne vidi. Skioptične slike je tudi kazala Mrs. Mary Kiel s svojega potovanja po Sloveniji. Med drugim je tudi pokazala domačijo in starše župnika fare sv. Janeza Klavdija Okorna. Vsi so rekli, škoda, da je večer tako hitro minil. Zaenkrat mislim, da sem nadrobil nekaj novic iz našega slovenskega življenja v Milwaukeeju. Pa še drugič kaj! SESTANEK SLOVENSKEGA DRUŠTVA TRIGLAV. — Sicer bi morala biti novica o sestanku v Ameriški Domovini, pa je u-rednik prepozno dobil o tem obvestilo in dal novice notri šele v petek in ta Ameriška Domovina navadno pride v Milwaukee v ponedeljek in ne v soboto, kakor bi radi. Torej sestanek se je vršil zadnjo nedeljo ob treh popoldne v dvorani cerkve sv. Janeza. Kljub mrzlemu vremenu se je zbralo lepo število članov. Če že drugega ne, minilo je že nekaj časa, odkar so se zadnjikrat videli in so prišli skupaj, da malo pokramljajo, če že drugega ne. Na sestanku je bilo predavanje, ki ga je imel Ivan Levičar. Govoril je o ameriški izjavi o neodvisnosti in ustavi. Za podlago je vzel knjigo, ki jo je v angleščini napisal g. Felicijan. Daši je predavanje bilo kratko, je vendar bilo zelo zanimivo. Za nekatere je to bila osvežitev znanja, ki so si ga ljudje pridobili v času, ko so se pripravljali za državljanski izpit, za druge pa nekaj, o čemer je prav, da vedo. Gospodu Levičarju se moramo zahvaliti za požrtvovalnost in dobro voljo, obenem pa ga prosimo, da nam še v bodoče kaj pove iz pravne stroke, v kateri je dobro podkovan. Po predavanju so se člani posvetovali o programu za bodočnost. Med drugimi stvarmi so sklenili, da bodo imeli predpust- waukeeju. j Ker se je dobro zavzel za svoje Mrs. Angela Fon s Pierce St. zdravje, je bil za Božič zopet na je morala v bolnico na pregled, j nogah in seveda pri svojih Iju- Ni nič posebnega, pa vendar ho-'bih orglah. Na njih je pa umet-jno zabavo in sicer v soboto, 15. če vedeti, kako je z njo. Predno nik. Misel, da ga čakajo orgle, je | e^ruaria’ v dvorani sv. Janeza se je podala v bolnico, je še pro- verjetno tudi pomagala, da se je ’ria 8500 W- Cold Spring Road, sila za slovenske knjige, da bo prej postavil na noge. Njegova! ^a^etek °k šestih zvečer, lahko brala in tako dolgčas pre- žena Herta je menda te dni sre-! NajPrei bodo postregli z večerjo ganjala. Redkokdaj dobite ljudi, čala Abrahama. Ženske to nelin sicer s klobasami in kislim ki bi jim slovenska knjiga bila slišijo rade. Vendar temu nihče zelJem- Po večerji okrog osmih tako pri srcu. Vsem nam je to ne uide. Naj že bo kakor hoče: |se bo začel Pa Ples- Posebnost te v vzgled in spodbudo. ' Vse dobro za naprej, pa četudi se Predpustne zabave bodo maška- John Hauptman, ki je znan po letnice zmanjšujejo! rade. Pri tem bodo razdelili šest svojem zvestem obisku vseh slo-’ Že nekaj časa pogrešamo Min- naSrad in sicer tri za odrasle in venskih in farnih prireditev, je ko Jamnik. Najbrž jo mraz za-že dva meseca v bolnici in sicer držuje, da ne pride na spregled, splošni bolnici. Bil je operiran V Milwaukeeju imamo keglja-na mehurju, pa se ni preveč po- ško skupino, ki ima svoje keglja-srečilo. Mož je vedno dobre vo- nje vsako nedeljo zvečer ob sed- Ije. Če bi ga kdo hotel pogledati, ga bo zelo vesel. Zaradi njegove točnosti pri vseh stvareh ga je veliko ljudi pogrešilo. Vsako nedeljo se je z avtobusom pripeljal k deveti sv. maši k Sv. Janezu. Sedaj ga ni in ga ljudje pogrešajo. Ko je bil navzoč, ni to bilo nič posebnega. Vsakdo je to mih pri Bayerly’s na 86. cesti in Greenfield. Med prazniki niso kegljali, pač pa so se zbrali na majhen zabaven večer. Oskrbo tega zabavnega večera je prevzela Mrs. Josephine Bender s svojim možem. Od osmih moštev jih le nekaj ni bilo navzočih. tri za mladinske maškare. Že sedaj se pripravite na tekmovanje. Več o načrtih slovenskega kulturnega društva Triglav prihodnjič. IZ SLOVENIJE Dr. E. Besednjak umrl Po dolgi bolezni je 21. decembra umrl v Trstu 74 let stari dr. E. Besednjak, slovenski politik Imeli so se prav prijetno. Miss in pisec-časnikar. V Gorici je Sredis] mČ skuhati- Kar Pa na skupnost. To ni po 2J!em Posekajo, jim ne pade smo delali, ne več graščini. rajo ,d u Pred peč. Po poti mo- — -- ——**A‘ jejo Samo^ž vlačiti. S tem zasu J0 Pretok du v^‘c’'Oke in odtoče po poti, Zato ° d vdira in teče na vas. 1‘late Hak° sodim P° Pravici) Men; o|žnost, pomagati pri či-kanalov.” k^ečL razdira kanale ko 2ovjT> . na dve kolesi zavrti vo-^afelJe uS°varjal kajžar Gros. ' j', c ustavil: “Mi zvo-shegup,Sa drva P° tej poti le v i Pojasrff1?*0 San* na kolesih!” je K ' šo Koren, da so se vsi SUpJa bv ^fcor se je pomiril in 3e še dodal: (DaJja prihodnji*> Velesejmi stara ustanova ALBANY, N.Y. — Velesejmi in sejmi sploh so stara ustanova v naši deželi. Od vsega začetka so služili v enaki meri trgovini in zabavi. Nad 150 let so sejmi sestavni del življenja na deželi, posebno veselje farmarske mladine. Mleko je za mladino ST. PAUL, Minn. — Okoli polovico mleka v naši deželi popijejo otroci stari izpod 15 let, četudi predstavljajo ti le eno četrtino vsega prebilvalstva. iX3i: r * '* MODERNA MOSKVA — Moskvo kr ase tudi moderne stolpnice kot mesta v naši deželi. Slika kaže predel mesta ob reki Moskvi s 13-nadstropnirn hotelom “Mir” in okroglo kon-ferevčno dvorano na Kalinovem prospektu. končal gimnazijo, na Dunaju pa 1. 1920 promoviral iz prava. Še istega leta se je vrnil v Trst in postal urednik slovenskega dnevnika “Edinost”. Iz Trsta se je preselil v Gorico in prevzel uredništvo slovenskega tednika “Goriška straža”. Začel se je politično udejstvovati. Bil je deželni odbornik v Gorici, leta 1924 pa je bil izvoljen v rimski parlament kot predstavnik Goriške, kjer je odločno branil pravice Slovencev v Italiji. Po razpustu demokratičnega parlamenta leta 1928 se je umaknil na Dunaj, pa živel tudi v Jugoslaviji. Po vojni se je vrnil v Trst in začel znova politično delovati v okviru slovenske krščansko-socialne zveze in izdajati tednik “Novi list”. Njegov urednik je ostal do smrti. Potrebe Slovenije so različne V Ljubljani se jeze na zvezno skupščino, ker ni marala sprejeti predloga za spremembo določil o privatnem gostinstvu in privatnih prevoznikih. Poudarjajo, da morda ta sprememba ni nujna v drugih republikah, toda v Sloveniji je prostejše privatno gostinstvo nujnost, če naj tujski promet napreduje. Tudi tekom priprav na razpravo za dolgoročni plan Slovenije na kongresu Zveze komunistov, ki se je vršil v decembru, so Zveze komunistov Jugoslavije, poudarili, da morajo v Ljubljani misliti na celotne narodne potrebe in bodoči razvoj ter jih pri obravnavi splošnega dolgoročnega plana upoštevati. Treba se je odreči vsemu preživelemu in gledati le na bodočnost in možnosti čim bolj vsestranskega razvoja vseh sil v Sloveniji. Ni denarja za železnice Železniške proge v Slovenskem primorju so v sorazmerno slabem stanju. Na zboroyanju predstavnikov samoupravnih organov in strokovnih služb ŽTP Postojna s primorskimi poslanci, predsedniki občinskih skupščin in drugih so dognali, da bi bilo treba okoli 100 milijonov dinarjev za usposobljenje železniškega prometa. Najslabša je proga Sežana-Jesenice, pa tudi proga Prešnica-Koper ni brez težav, čeprav je bila šele dobro zgrajena, pa pri tem omejena na tovorni promet. Vsi odgovorni se zavedajo potrebe obnove in izboljšanja železniškega prometa, ne vedo le, kje dobiti za to potreben denar. župnik in dekan Franc Petančič umrl Lani, 16. dec., je umrl v mariborski bolnišnici Franc Petančič, župnik v Poljčanah in dekan dekanije Slov. Bistrica, pokopan pa je bil 19. dec. v Poljčanah. Rajnki je bil rojen 1. 1908 v Piše-cah; v duhovnika je bil posvečen v Mariboru 1. 1934; nato je bil eno leto kot semeniški duhovnik prefekt v dijaškem semenišču, potem pa nastavljen za kaplana v Poljčanah; 1. 1941 so tudi njega Nqmci izselili na Hrvaško. Ker je v izgnanstvu umrl njegov župnik Alojzij Cilenšek, je po končani vojski Petančič postal najprej župni upravitelj, kasneje pa župnik v Poljčanah. Kot tak je prva povojskina leta junaško prenašal vse hude težave in preizkušnje, ki so ga zadevale. Njegov pogreb je vodil škof dr. Držečnik v spremstvu 43 duhovnikov. Škof se je tudi v govoru poslovil od svojega vzornega duhovnika. Velika skrb rajnkega župnika je bila pripeljati svoje vernike h Kristusu; goreče je pospeševal liturgično življenje; po očetovsko skrbel za sirote v Domu onemoglih, bil varuh znamenite Marijine božje poti na Ljubečnem, dobra knjiga je bila njegovo edino razvedrilo. I ’an človekovih pravic” Ob proslavi Dneva človekovih Pravic je bila 16. dec. 1968 v ljubljanski Operi slavnostna a-kademija, pri kateri je imel slavnostni govor predsednik ljubljanske vlade Stane Kavčič. Na akademijo sta bila povabljena in sta se je tudi udeležila nadškof dr. J. Pogačnik in pomož. škof dr. S. Lenič. -----o—-..- » Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Moški dobijo delo Male Help Wanted Young, strong man, willing to work in warehouse. Must speak English. See Mr. Lewis. OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair Ave. (Uj Moški dobi delo Potrebujemo moškega za pomivanje posod in čiščenje na 20412 Center Ridge Rd., Rocky River. 333-5333. (13) Zenske dobijo deio Iščemo čistilko Za splošno hišno čiščenje, po enkrat na teden, v okolici E. 185 St. Kličite 531-6787. (13) Iščemo gospodinjo Za starejšega pol-invalida, v Collinwoodu. Malo kuhanja in malo lahkega gospodinjstva. Za nadaljna pojasnila kličite HI 2-2009. (13) Iščemo pomočnico—družabnico naši ostareli materi. Oskrba in priprava hrane, nič drugih opravil. 5 dni tedensko, od 8.30 zj. dc 5. pop. Plača po dogovoru. K;.-čite GL 1-9009, ali KE 1-5485. (12) Delo za žensko Iščemo čistilko, 2 dni tedensko, v ponedeljek in petek. 32B bus. $15 in voznina. Kličite 382-5358. —(14) MALI OGLASI Dobroidoča pekarija naprodaj Za samo $1.500, zaloga in vsa oprema. Od leta 1930 isti lastnik pomaga vpeljati in naučiti novega. Tiebers Home Bakery, 7406 St. Clair Ave., telefon IV 3-3255. (x) Lastnik prodaja 1-družinsko hišo s 4 spalnicami, na E. 174 St. dvojni lot, krasen vrt, 4 garaže. Odlično za družine z otroci. Kličite 486-0816. —dl) Stanovanje išče Zaposlen moški išče 2 ali 3-sobno opremljeno ali neopremljeno stanovanje s kopalnico v st. clairski okolici. Ponudbe sporočite na Ameriško Domovino, Lel. 431-0628. —13) Soba se odda Ena spalna soba se odda pošte nemu moškemu na 1189 E. 175 St. Oglasite se osebno na tern naslovu. (11) LASTNIK PRODAJA HIŠO v Collinwoodu, z dodatnim lotom. 3 spalnice (ena z aircond.). izgotovljena soba na 3. nadstr, zaprta veranda, velika kuhinja, pomivalnih posode, GE šted., jedilnica, nova kopalnica zgoraj, stranišče v kleti. Preproge in zavese, alum, okna in vrata, dva 115 čv. lota, nova 2% garaža. Cela hiša prebarvana in v odličnem stanju. Na 1525 E. 172 St. (južno od St. Clair Ave.) KE 1-J070. — (14,16.20,22,24,27 jan) POCENI — PA DOBRO! Na E. 60 St. blizu Sv. Vida je naprodaj 2-družinska hiša, 5-5, plinski furnez, moderni kuhinji, preproge. Cena $7.000. Kličite Jack Lorenz, MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St. 431-8182 221-9381 (14,16,17 jan> Hiša naprodaj Dvodružinska lesena hiša in dvojna zidana garaža je naprodaj na Norwood Rd. Kličite za sestanek 361-3474. —(10,16,17 jan. Carst Memorials Kraška kamnoseška obr; EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 151*0 Waterloo Ed. iv 1-***•) AMTHTSKA DOMO^TTNA Jerzy Zulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN V Petrovi prisotnosti je uporno molčal, rajši je tvegal udarce, kakor da bi odprl usta. Samo oči so mu nemirno begale. V njegovem vedenju je bila nekakšna bojazen, zraven pa upornost, mržnja, togota in gnus .. . Peter je čutil to, videl in nemara se je celo bal tega čudovitega dečka. Marta je imela prav: Tom ni spadal mednje, ki jih je usoda zaznamovala za hlapce in podre-jence. Preveč je bil samozavesten, odločen, preveč plemenite krvi radžov iz Travancora je bilo v njegovih žilah. Prepričan sem bil, da bo njegov brat, seveda če se rodi, pa čeprav bi bil večji in krepkejši od njega, ravno tako opletal za njim in mu vdano gledal v oči kakor njegovi sestrici Lilija in i^oža. Toda Tomu se ni rodil brat— Ka svet je prišla tretja deklica, ki smo ji dali ime Ada. Marta je brez veselja in brez ganotja sprejela tega otroka. “Tom,” je govorila kakih deset ur kasneje, ko smo ji pripeljali dečka, “Tom, brata ne boš imel. Imel pa boš tri sestrice. Morajo ti zadoščati — za žene, tovarišice, dekle.. Tom ni več pobaral, zakaj mu bo dekletce, kakor takrat ob rojstvu prvih sestric, temveč se CHICAGO. ILL. BUSINESS OPPORTUNITY DRY CLEANING SHOP — Est. 28 yrs. NW sub. Call 8:30 — 6:30 GR 5-3565 (11) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Live-in. Elderly lady. 2 children $20-25 wk. 829-4137 before 7 p.m. (11) MOTHER’S HELPER ROOM & BOARD. SALARY $130 Month. No. West Suburbs. 823-5578 ______________________________(12) HOMEMAKER — COMPANION Stay or go. 35-55 yrs. Gd. salary, references. Call after 5:30 p.m. 271-7718 (13) je samo ozrl po Liliji in Roži. Stali sta v kotu, se držali za roke in kakor po navadi ljubeče, občudujoče upirali oči v brata. S prstom se je narahlo dotaknil vekajočega bitja, resno pokimal in pritegnil: “Zadoščale bodo, mama, zadoščale .. “Tom,” sem se oglasil takrat, ker me je dečkovo vedenje neljubo zadelo, “glej, da boš dober z njimi.” “Cernu neki?” je vprašal naivno. I “Da te bodo rade imele.” “Saj tedve me imata radi,” je pokazal na deklici v kotu. “Da, medve imava Toma zelo radi,” sta zapeli sestrici. “Vidiš, Tom,” sem nadaljeval v šolniškem tonu, “onidve sta boljši od tebe, ker te imata radi, čeprav ti tega nemara ne zaslužiš vedno. A kaj, če te ta mala ne bo imela rada....” Ničesar ni odvrnil. Opazil sem, da je zlovoljno ošinil novorojeno in namršil obrvi. Nemara je bilo prav, da se Tomu ni rodil brat. Bil bi a 1 i njegov suženj ali sovražnik. Ko sem odhajal od porodnice, in še marsikdaj pozneje, sem razpredal misel o strašnem posmehu, ki z njim usoda spremlja človeka in njegova dejanja. V mislih sem imel starega OTa-mora, ubogega, plemenitega sanjača. Kaj je sanjaril? O otrocih, ki jih bosta spočela Marta in Tomaž, o srcih, ki bodo daleč od zavrženosti človeške “omike”, o idealnih rodovih, brez slabosti in privilegijev, ki so leglo večnih nezgod človeštva na Zemlji! Gledam na te otroke, pa se mi dozdeva, da je dobri starec pozabil, da bodo človeško potomstvo večno sestavljala človeška bitja, noseča v svoji krvi zarodek tega, kar je postalo sramota zemeljskih rodov. In ni nemara najstrašnejša ironija, da človek prenaša svojega sovražnika sam v sebi celo na zvezde v vsemirju? Dobro je, da Tom nima brata .. . Bratomorni boji in suženjstvo bodo prišli kasneje in nam jih bržčas ne bo treba gledati, ker nas bo preje pobrala smrt. In deklice... Vse kaže, da morajo te deklice podleči, ker so kakor ustvarjene za to. Saj nemara niti razumele ne bodo krivice, ki se jim godi, srečne bodo, če bo včasih njihov brat, mož in gospodar z njimi ljubezniv ... Kar zadeva Lilijo in Rožo, o tem ni nobenega dvoma. VSE PRIPRAVLJENO! — Mlad fant vključuje vžigalne žice v pogonski motor male rakete v Goddard Space Centru v Marylandu. Sestavljanje in preskušanje malih raketnih modelov je postalo ponekod že kar del šolskega programa. Ada pa je še premajhma—komaj v tretjem letu je — da bi lahko premišljevala o svojem bodočem razmerju do rodnega brata. Podoba je, da ni tako navezana nanj in da ga nima tako rada kakor njeni sestrici. Tudi Tom se z njo ne ukvarja toliko. Skrb za notranjo rast teh otrok je zadnje čase moje najljubše, dasi žalostno razvedrilo. Telesno so se sijajno prilagodili pogojem tega sveta, ki je za nas stare zemljane večno tuj, neznosen, čeravno živimo tu' že toliko let. Stvar, ki je na priliko za nas neizmerno težavna, je razporejanje spanja. Med dolgim dnevom spimo ravno toliko kakor v dolgi noči. Tako izgubimo tretjino časa za spanje, ko stoji sonce visoko na nebu, a to spanje je neredno, slabo in malo pokrepča; nasprotno pa presedimo dve tretjini noči brez spanja, muči nas mraz, tema in, kar je najteže, dolgočasje. Otroci, ki so se tu rodili, spe podnevi bore malo: komaj uro, dve v dvajse-turnem razdobju, zato pa prespe malone vso noč. Nekaj ur po sončnem zatonu se jih loteva huda dremavica. Ponoči se prebude za kako uro, nato pa se spet pogreznejo v globoko spanje. Brez primere laže kakor mi prenašajo tudi podnebje. Pripeka jih ne oslabi tako hudo kakor nas, ne povzroča jim take razdraženosti in zaspanosti kakor nam. Najbolj pa me preseneča, da mnogo laže prenašajo mraz kakor mi. Zjutraj, ko je najhujši, često kar iz svojih postelj stečejo na dvorišče ali celo kam dalje, dočim tvegamo mi kaj podobnega le v skrajni sili. Pobudo za take pohode daje vedno Tom. Starejši deklici samo capljata za njim in ravno tako matori Zaigraj. Žene jih, kakor vse kaže, samo slepa navezanost na tega dečka. Ta pes in tedve deklici so neločljivo Tomovo spremstvo .. . Skraja sem mislil, da se hodijo kepat v kopneči, mehki sneg, ali pa nemara drsat na zamrzlo morje. Kmalu pa sem se uveril, da hodi mala tovarišija pod Tomovo komando v tako ranih urah nikamor drugam ko na — lov! Čudno, da se mi nismo česa takega domislili! Ponoči se vse živali zalezejo pred mrazom v zemljo in zaspe. Tom je to izvohal s pomočjo Zaigraja, ki ima sijajen nos. Stikal je pod snegom za brlogi živali in jih pokončaval, preden so se utegnile predramiti. Meso teh živali je, kakor sem že omenil, res neužitno, a njihovo krzno in njihova roževina, podobna želvini, nam daje prav trpežne kožuhe ali obleke. Podnevi je lov sila težaven, ker so se živali navadile previdnosti pred nami in pred psi, ki jih zalezujejo. Kako me je potemtakem iznenadil Tom, ko mi lepega jutra pritrese celo vrsto kož, nekaj šele odrtih, večji del pa že ustrojenih! Te so bile plen že prejš,njih lovov. Fantič je videl, kako smo kože, odrte z ubitih živali, z ostrimi res — čemu vse tc? Pa me je ga planeta, ki ga je videl samo školjkami ostrgali in ustrojili s soljo, ki je je bilo v morju na pretek. Zapomnil si je vse to, se lotil dela na svojo roko in ga opravil nič slabše od nas. Ne manjka mu spretnosti. Z osmimi leti je že natanko spoznal naše delavnice ter razumel svrho in pomen vsake naprave, koristnost vsakega orodja in vsake snovi. Jaz sem prevzel učiteljski posel, toda knjige mu ne diše kaj prida. Zaverovan je v vse, kar ima praktično vrednost, za vse drugo mu ni dosti mar. Hotel sem ga naučiti zem-Ijepisja, zgodovine raznih narodov na Zemlji, seznaniti ga z deli velikih pisateljev, dostopnih njegovemu razumu, a kmalu sem spoznal, da vse to nič prav ne mika dečka, sicer tako vedo-željenega na vseh drugih področjih. Najprej sem vztrajal p r i pouku, odnehal sem šele, ko je med neko uro kar v celo usekal: “Striček, čemu mi vse to pripoveduješ?” Kaj mu naj bi bil odvrnil? Saj spet podrezal: “Vse, kar mi praviš, je baje res tam na Zemlji, ki sem jo, kolikor vem, videl takrat na najinem izletu kakor veliko, svetlo rešeto — od tam si prišel tudi ti, stric, ali ne?” “Da, to je na Zemlji, odkoder sem prišel jaz in odkoder izhajajo vsi ljudje.” Deček me je pogledal, kakor da okleva, ali naj zine, kar ima v mislih, naposled pa se je le opogumil: “A jaz ne vem, stric, ali je vse to res.” Zadela me je ta pripomba, tako naravna pri otroku, ki mu pripoveduješ o stvareh z daljne- enkrat. ‘Mar si se kdaj prepričal, da ne govorim resnice?” “Ne, ne, nikoli...!” je pohitel, nato pa bolj tiho dodal: “Toda prepričati se ne morem, ! da mi govoriš resnico .. .” Potegnil sem iz žepa svojo uro: (Dalje prihodnjič) LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose ire7.9ne. o« polnoma »veža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl IzberiteI HOWARD 64» KAST 185 STREET. EUCLlB BAKER KK 1-8187 .... —= DEMONSTRANTKA — V San Franciscu v Kaliforniji je tekom nedavnih demonstracij nastopila tudi demonstrantka, ki jo kaže slika. Na star slamnik, ki ye bil v modi pred 40 leti, je obesila svoje protestne medaljone. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI LEPA KOT SLIKA! — Tri leta stara Susan Wood je odgrnila svoj portret, kjer je naslikana kot “Miss Pears 1968”. ____ .'.gxSS SVOJEVRSTNO POKRIVALO — Švedska filmska igralka Ann Margret je dala na glavo eno svojih posebnih pokrival in se ogleduje v zrcalu, kako ji pristoji.