Listnica tiredništva.
Branislav MIL: »Vstajenje- prilično po-rabimo, slike bi ne mogli. — Vz,: »IvanČek< je vseeno prcvsakdanja reč. — Viiemfr: Mor-da prozo svoječasno, a pesent je malo prcvi-soka za obzorje nalih čitateljev, — fttrže: Za Veliko noč prepozno dollo. — Hrib*erski; To ni razumljivo, niti uredniku, kaj Šele otrokom! — V—v: Ni vredno tiska. — Gof-mtr Gorjanko: Imate talcnt. Stvarjajte malo, pa tisto dobro, —¦ Miladin: Vam velja isto. Pretežkih oblik se lotevate. Pod roko nam je prižel listek iz uredniške zaloge prejšnjili lct. Na njcm jc pestnica s podpisom »Aleksej Andrejev«. To jc bil psevdonim Oton Župan-čiLa, zdaj že slovečega pesnika, pod njegovi-tni mladostnimi pesmicami. čujte, v kak6 skromni obliki )e pesnik pričel;
Noč.
PolnoČna ura z Un bnu v dremotno mesečino in  vetrc  skoz iiiino tajinstveno lahno pihlja.
Na vrtu astre, georgine glavice trudne klanjajo io zlate  sanje saniajo in zibljejo se v vetrcu.
In UstiČi zeleni na dreviu trepetajo in v sanjah iepetajo o sreCi nepoznani..,
Primerja>1e s tem svoje proizvode, pa bcste laiiko uvideli, zakaj ne raorete napre-dovati. Potem. pa Še nekai Vam in vsem ta-kim: ZapiSite vsako pesmico n a poseben I i s t i č ! Preden jo urednik prepiše, že rajži drugo vzame.