Sredpostno sredo.
^g|dpiiro, je bil pa že Kosmačev p6leg!" Tako so navadno rckali Ijudje, "j§|||||| kadar se je izvedelo kaj hudomušnega in nagajivega. Ponajveč-"^^ps   krat so imeli prav.
Bil je pa res vseh muh poln tisti Nande Kosmačev; ne satno nedolžnih tnuh, tudi mnogo zlobe je tičalo v njegovi glavi in v njegovem srcu.
Radi teh lastnosti so ga imeli tudi v šoli tako radi, da so ga kar pet let zaporedoma obdržali v prvem razredu. Bil je kar za par glav višji od drugih kratkohlačarjev ; seveda navihan pa bolj kot vsi drugi — kmetiški in gosposki.
Kolikokrat je zvodil za nos nedolžne meščanske Šolarčke! Pa so ga vseeno vedno poslušaii in tnu verjeli; menda zato, ker je bil velik in so mislili, da zato ne laže in kaj več vc.
Tam za Škarjevo vrtno ograjo je imel najrajši svoj shod. O tem so pričali nebrojni podpisi in raznovrstne risarije, delo Nandetove umetne roke.
—   40   —
Tudi tistega dne, pred pustom je bilo, ko je zbral zopet svoje lahkoverne privržence v svoje zavetje.   Tam je bil varen pred skrbnimi materami.
»Veste kaj ?" pravi, ^danes vam bom pa povedal nekaj res posebnega. Sredpostno sredo ,babo žagajo'. Lansko lcto sem šel tudi jaz pdleg, ko so žagali tisto staro in suho Belčarjevo Uršo tam doli v Pasjem ovinku. O, to je škripalo in hreščalo, ko so žagali suhe kosti."
Lagal je kot cigan.
Seveda je šel gledat, toda kar je več povedal, ni bilo res. Uprav njega kot velikega radovcdneža so poslali nekateri hudomušneži gledat, kako ^babo žagajo", in so mu rekli, da mora biti ravno opoldne na mestu, zato, da so mu pojedli doma dobro zabeljene žgance in so se mu potem posmehovali radi strogega posta na sredpostno sredo. Lakot in zasmeh sta bila huda kazen za prebrisanega radovedneža.
S to smolo je hote! letos namazati svoje tovariške.
»Letos jo bodo pa zopet", je nadaljeval pomenljivo in skrivnostno. ,,Letos jo bodo   pa zopet;   pa pojdem zopet.   A vam pa ne povem, kje."
»Nande, povej, povej!" se oglasijo vsi hkrati.
Odleglo mu je.   Jih je že imel.
,,Kaj mi pa daste, če vam povem?   Zastonj ne povem!"
nKaj pa češ?"
,,No, kaj čem? Ti Viktor mi boš dal konec svinčnika s koščeno buciko; ti Dolfe pa tisto malo peresnico; ti Rudi pa barvice; ti Binče kos poticc, ti Cenček pa eno cigareto.   Ali bodete dali?"
»Bomo, bomo! Le povej!" so zavpili vsi, da bi le izvedeli za osode-polni kraj.
BNo, vidite, tam-le gori pod onim-le hrastom — v grabnu — pod Brezjem. Pa ne smete nikomur praviti. Jaz tudi nc bom. Ravno opoldnc bodo začeli. Morate biti že prej tatn in se dobro skriti, da vas ne vidijo, da vas ne ujamejo, da vam ne oblečejo narobe suknjic in vam nc zvežejo rok na hrbtu in vas takih ne pošljejo domov.   To ni karsibodi!"
Dečki so napeto poslušali prevažno razodetje. Doma pa so z nena-vadno pritajenostjo izpraševali, kdaj bo tista sredpostna sreda.
Prišla je, sicer počasi, strahovito počasi; pa prišla je le. Po solnčnih pologih so se že kazale trobentice, teloh se je že belil pod grmovjem, in kos je požvižgaval v toplejših jutrih.
Neusmiljeno jih je imelo tisto jutro in tisto dopoldne. Kar prebiti ni bilo. To je dobro, da je bila šola. Pa še v šoli sto in sto misli, samo ne pri knjigah, ampak gor pod tistim hrastom, v tistem grabnu.
Po šoli brž, brž domov, knjige v kot pa hajd pod tisti hrast!
Mnogo prej je bil ondi že Nande. Skri! se je za porobek v gostcm leščevju; videti je pač hotel, kako oprezno bodo prišli, radovedno priča-kovali, nič dočakali in naposled prevarjeni nevoljno odšli.
To je bilo vpraševanja ono opoldne. Kadilo se je že iz sklcde na mizi in prijetno je dišalo po hiši po okusnem kosilu, (oda dečkov ni odnikoder.
I
k        BAli je naš pri vas?"
B        BNe, pri nas ga ni. Našega pa tudi že nisem videla od zjutraj."
W        »Rudi! Binče! Dolfe!" slišato se je izza tega in onega ogla. Todanič!
W         BNaj bode, kjer hoče, saj ve, kdaj je kosilo, kar jejmo!"
r          Jedli, pojedli so,  spomnili so se,   da  je  sredpostna sreda.    Tudi pri Kosmačevih je bilo tako.   Sicer so mu nekoliko   pustili  in  postavili v peč
za  pokrov, ker Nandeta običajno ni bilo nikdar opoldne domov.
^^^^R^n^^^K ^^V^V^   V^BBB« ^^^^^^^J   ^^^^^^I^^^OP^ ^^^^^^^^M^^^^^B^^^^^I^^^^fc^                             ^S     *    -         '
Hj ^^ s L ^   .-   j f\ $ uMl ¦¦   ¦    ' |' K                          ? ¦   ¦        i                      ISSi
,,Kje si se zopet danes potikal ?" nKje?  Nikjer?"
,Tam za pokrovom imaš, potem pa nazaj v šolo !" rsSaj ni nič."
—    42    —
,,E ja, mora biti", pristopijo mati bližje. Za loncem si je oblizaval stari maček od žgancev mastne brke.
,Prav ti je, pa pridi ob pravcm času domov!1'
Lačen je šel isto popoldne Nande v šolo. Tudi Nandetovi prijatelji niso bili videti siti.
Prišlo je tudi v Šoli vse na dan.
,Prav vam je", reko učitelj, ^kolikokrat sem vas svaril radi njegove družbe. Ti Nande, ti pa ostani po pouku tu, bomo pa letošnjo sredpostno sredo žagali — tudi moža".
Kako se jc to izvršilo, nisetn mogel izvedeti; pač pa sem izvedel, da so biii njegovi lahkoverni tovariši korenito ozdravljeni.                    F. G   .