Ta DOMOVINA Mlesečna priloga „Slovenski Tehnik11. Uredništvo je na-Schillerjevi cesti št. o. — Popise blagovolite trankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in. Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat': za večje inserate in mnogokratno inserirai-ije znaten popust. Stanovska organizacija in nje pomen v narodni politiki. Ko so Slovenci vprvič nastopili na politično bojišče, morali so vse svoje sile združiti v to. da v ljudstvu pro-bnde narodno zavednost ip da slovenskemu jeziku pribore nekoliko pravice v šoli in v uradu. V teb bojih ni bilo strank, naši politiki in buditelji so složno nastopili, da svojemu narodu »gotove vsaj eksistenčni minimum. A'arod ni imel nikakega mnenja, ni dajal nikake inicijative v političnem boju ter je vse odobraval, kar so njegovi voditelji rekli in storili. Vlada je le predobro vedela, da jej stoji nasproti samo peščica poslancev in da so zahteve. ki jih stavijo, le njih osebne zahteve, ker je narod v političnem oziru top in indiferenten. zato se ni mnogo brigala za nje in je upoštevala njih želje in terjatve le v toliko, v kolikor je hotela. Delila jim je milosti in je prezirala pftivice naroda. Naši politiki in buditelji so sprevideli ta položaj; dejali so: Vlada se upira našim zahtevam, ker misli, da so to slovenskih poslancev osebne zahteve, ko je.j pa dokažemo, da stoji ves narod za nami. da zavedno in odločno zahteva ^svoje pravice in daje duška svoji nejevolji. tedaj bode tudi vlada morala popustiti in dati narodu njegove pravice". Začela se je doba taborov, doba velikega narodnega navdušenja in im-pozantnih manifestacij. "Toda tudi to narodno gibanje je stalo še pod enotnim vodstvom in je imelo le eno samo svrho: priboriti nam jezikovno ravno-pravnost. Vlada je te na videz tako mogočne pojave narodne volje spoznala in prav ocenila: vedela je. da so to le hipna VSplamtenja narodnega navdušenja. katera se po navadi tako hitro' spet ohlade, kakor so bila nenadoma vsplapolala. Po tem svojem spoznanju se je tudi ravnala. Delila je našim poslancem drobtinice, katere so nosili svojim volilcem domov, da s tem potolažijo njih mnogobrojne zahteve, katere so s časom rasle. V Slovencih se je začelo širiti prepričanje, da ni dovolj boriti se za samo jezikovne pravice, sprevideli so. da nam treba pomoči tudi na gospodarskem polju. Vsi stanovi so bili s svojim položajem nezadovoljni". kmetje, trgovci in obrtniki, a nikdo ni vedel, kako bi se dalo pomagati. Naši voditelji so tačas delali še vseslovensko ali splošno narodno politiko. katere glavni namen je bil: jezikovna ravnopravnost in Zedinjena Slovenija. ..Ko bomo imeli to. bo vsem bolje, kmetom, obrtnikom in trgovcem tako so, sodili, najšj .voditelji. Da pa pridemo do tega cilja, moramo spretno izkoristiti politično situacijo"na Dnnffjn',' prepričati vlado in odločujoče kroge o naših pravicah in. če ne pojde drugače, pomagati «i moramo sami in vlado in te kroge prisiliti, da nam priznajo in dajo. kar nam gre"'. To spoznanje je bil že velik napredek in vedel je do tega. da so naši politiki obrnili svojo pozornost na gospodarsko polje. Začeli so spoznavati, da bomo vlado in „odločujoče kroge 'samo ta čas prisilili, da bodo z nami pravično postopali, ko bodemo dovolj močni in da ta moč tiči v gospodarskem ojačenju. katero pa mora iti roko v roki s kulturnim in moralnim okrep-ljenjem. Na kratko, spoznali smo, da nam pomoč, katero smo prej pričakovali od zunaj, z Dunaja in iz raznih jffeelnih zborov, zamore priti samo od znotraj, iz nas samih. Narod si mora pómagati sam. pri tem ni treba, da se odreče vsem koristim, katere bi mu vtegnilo donesti spretno in modro iz-koristenje politične situacije v parlamentu in v deželnih zborih — baš obratno — motriti moramo s paznim očesom politični položaj in gledati, /'a mi ovladarao situvacijo in ne ona nas. (ila v na pomoč, naša rešitev pa nam n» Hjore priti od zunaj, ne z T r od drugog. vlada in „odloču, i krogi" ii" bodo nikdar radovoljno priznali n^ših pravic, morali je bodemo k temu prisiliti. To nam bode pa. kakor rečeno, le tačas mogoče, ko bodemo gospodarski in kulturno dovolj močni. Do te moči nas vede edino le stanovska organizacija. Obe glavni politični stranki, posebno klerikalna, razvija v zadnjem času veliko delavnost na tem polju. ■ ZjJijjfó PjL da, jo pri tej organizaciji 'v'hL ''«men in volja, to b/gahizar-ijo T*fno> vestì le tìfico daleč.? k«.vsk> ••i-ganizitirije £<»-prirriimo se dela, da to točko prvo izvedemo v dejanje — vse drugo pride potem, takorekoč samoobsebi. Svetovno-politični pregled. Domače dežele. V volilnem odseku so v seji od 19. t. m. po kratki debati sprejeli §§ 4, 6, 7. 8, 9 in lo. V § 9 je vspre-jeta določitev, da se bodo vršile volitve v celi državi na en dan. Debato o §§ 5 in 41 je odsek odložil, dokler ne bodo vsi drugi sprejeti, ker bodeta omenjena paragrafa dala snovi za dolge in za celo volilno preosnovo LISTEK. V Nemčiji. (Potopisne in narodno-gospodarske črtice.) VI ad o .P uše n j a k. (.Dalje.) Razstava naučnega ministrstva dokazuje na kako visoki stopinji je šolstvo na Bavarskem. Posamezne strokovne šole so razstavile izdelke svojih nčencev. Šole za izdelovanje lesa. pohištvo. godala, igrače, okraske; ple-tarske šole razne jerbase, košare., pletene stole, vrtne hišice itd.; umetno-obrtne šole ženske avbe. vezenine, slike (nabožne, ornamentile, slike iz živalstva, rastlinstva, portrete), kipe in drugo; podkovske šole, šole za zidarje in kamnoseke, strokovne šole za tkalce, lončarje, steklarje, čipkarske šole so tudi z raznimi predmeti zastopane. Delovanje akademije za kmetijstvo in pivovarstvo (edine višje šole te vrste) v Weihenstephan spoznavamo potom raznih letnih poročil, koledarjev, strokovnih del. razstave raznih hmelj-skih vrst in strojev za pivovarne. O neverjetno velikih učnih uspehih šol za slepce, gluhoneme in pohabljene nam priča izložba teh zavodov, ki. obsega slike izvršene od slepih otrok, ročna dela od slepih deklet, lesne izdelke slepih in razne druge predmete. Tudi obrtne šole, obrtne in trgovske nadaljevalne šole, šole za stroje in elektrotehniko, gimnazije, realke in tehnična visoka šola delajo čast bavarskemu šolstvu. Mesto Norimberk je postavilo lastni paviljon, odločen v prvi vrsti za podjetja mestne uprave (vodovod, plinarna, elektrarna, uredbe za zdravje, dobrodelne naprave, umetnost, šolstvo, ljudska izobrazba) za norimberške stare umotvore, za razvoj norimberške industrije in razne druge zgodovine Norimberka tikajoče se predmete. Razne tvrdke se niso ustrašile ogromnih stroškov in postavile v svrho reklame paviljone. Uzorno šolsko sobo s celo opiavo je uredila neka tvrdka za izdelovanje šolskega pohištva. 72 m visoki obelisk v podobi svinčnika je služil za reklamo neki tvrdki za izdelovanje svinčnikov. Načrte za večje paviljone in poslopja so izdelali najimenitnejši arhitekti in največji umetniki - slikarji Okrasili s primernimi slikami. V postranskem delu razstave stoje originalne hiše, predstavljajoče kmetsko hišo v Spessart-u. v inski dolini, v Algäu in Werdenfels-u s pohištvom; okrog hiš so vrti. pred hišami studenci, kakor se nahajajo v dotičnih krajih. V Spéssartski hiši toči sadjerejska zadruga v Obernburgu. ustanovljena za dolino ob Mainu, Spessart in Odenwald, izvrsten jabolčnik. šampanjec iz jabolk in antialkoholne pijače iz jabolčnega. malinovega, citronovega soka in soka ostrožnic. To zadrugo, največjo na Nemškem, sem si pozneje ogledal in jo bodem tudi opisal. V insko-do-linski hiši so razstavljene ondotne znamenite narodne noše. Algäu slovi radi razvitega mlekarstva; tam se izdeluje znani algäuski sir. V Algäuski hiši vidimo v prvi sobi orodje, katero so nekdaj rabili za izdelovanje suro- vega masla in sira. v drugi sobi pa že moderne stroje, alfa-separatorje in druge v mlekarnah potrebne stroje. Prva soba me je spomnila na naše starokopitno mlekarstvo na spodnjem Štajerskem, kjer se porabi toliko časa za izdelovanje surovega masla, katero pa je navadno tako slabo, da se težko v denar spravi. Sramota za spodnje Štajersko je, da na spodnjem Štajerskem. ki šteje skoraj toliko prebivalcev kakor Kranjsko, obstoje v celem 4 mlekarne, izmed katerih največja (na Cvenu pri Ljutomeru) razpolaga s 53.000 1 mleka na leto. dočim imamo na Kranjskem okrog 60 mlekarn, kojih večina ima nad 100.000 1. mlekarna v Logatcu okrog 800.000 1 mleka na te bile ustanovljene proti papeževi volji. — Kakor kaže bode boj mej cerkvijo in državo na Francoskem neizogiben. — Srbija. Vlada! pripravlja več postavnih načrtov, katere predloži skupštini. ko'se snide 24. oktobra t. 1. Med temi bo tudi načrt novega tiskovnega zakona, ki je pa zelo nazadnjaški. Vlada si prizadeva se pogoditi z Av-stro-Ogrsko gledè carinskega razpora — pa ker Avstro-Ogrska odločno stoji na stališču močnejšega in noče od-mekniti tudi v najmanjši stvari, ni upanja, da bi pogajanja imela količkaj uspeha. Poslanci vseh strank stoje v tem vprašanju složno za Pašičevo vlado. Trgovska pogodba s Francijo je v veljavi ter se kažejo že nje ugodne posledice. Žito je dobro urodilo in še pridno izvaža na Nemško in* sedaj še bolj po Donavi do Galaca na rumun-skih ladjah, kjer se prekrca na francoska ladje in se odvaža v Francijo. Srbska vlada se je pogodila s francosko paroplovno družbo „Fr aissine t", katera je dovolila srbskemu blagu direktne tarife od srbskih pristanišč do Marsilje in Genove ter -se obvezuje na vsaki svojih ladij, ki pripljuje v Brailo ali v Galac reservirati 2000 ton prostora za srbsko blago. Do sedaj so ekspor-tirali že 12 milijonov kilov žita na Francosko. Društvo belgrajske klavnice tudi jako vspešno deluje. Zaklalo je'v zadnjem času 4000 upitanih prešičev ter je začelo izvažati šunko in slanino na Angležko. Dopisi. Iz Št. Jurja ob južni žel. V nedeljo, dne 16. t. m. popoldan se je vršilo zborovanje v svrho ustanovitve podružnice ..Kmetijske družbe za Štajersko"'. Udeležba je bila vkljub slabemu vremenu dokaj povoljna, prišlo je.a f tovo nad 100 zavednih, za gospodarskih napredkom stremečih kmetov iz sledečih občin: Trg Št. .Tur. iz okolice iu Dro-melj. Spoznali so. da je skrajni čas, da se tudi kmetski stan organizira in strokovno izobrazi. Vsi zborovalci so bili za ustanovitev podružnice; obvezalo se je koj na zborovanju nad 60 kmetov s svojim podpisom pristopiti k podružnici kot udje: med temi je bilo gotovo nad 25 Dromeljčanov. Čast jim! Zborovanje je otvoril naš velezaslužni g. ces. svetnik dr. G, lpavic, kateri je z navdušenjem pozdravil navzoče in želel, da bi začeto delo imelo obilo uspeha. Čast vsakega kmetovalca naj bi bila postati ud te podružnice. Izrekla se je tudi g. Žveglarju zahvala, ker je on bil prvi. ki je sprožil med domačimi kmeti to misel. Nato je g. F. Praunseis ml. poljudno razložil namen in poiuen te podružnice. Občinstvo je pazno poslušalo in vsak si je k srcu vzel te lepe nauke, za katere se govorniku zahvaljujemo. Nato je bilo poučno predavanje o umetnem gnojenju. Predavatelj je kmete pozival, naj opustijo ali obmejijo tiste stroke kmetijstva, katere jim ne prinašajo zaželjenega dobička in naj v prvi vrsti gledajo na izboljšanje travnikov, kar bodo dosegli s tem. da močvirnate travnike, katerih je posebno v naših krajih dosti, osuše in pognoje z umetnimi gnojili. Razložil nam je govornik tudi imenitne učinke kainita in Tomaževe žlindre na travnikih. Spodbujal je kmete, da naj skupno naročajo potrebščine, ker jim tako pride dosti ceneje in sicer naj naročajo vse pri podružnici, katera potem naroči za vse svoje člane skupaj, kar bodo želeli. Reklo se je tudi. naj porajajoča se podružnica skrbi v prvi vrsti za to, da se zboljšajo in pomnožijo travniki. Naj združuje kmete, da bodo skupno drainirali ali osuševali močvirno zemljo in naj posebno gle-gajo in povspešujejo zboljšanje govej-skili in svinjskih plemen. Občinstvo je vsem govorom z velikim zanimanjem sledilo. Potem, ko se je g. predsednik še enkrat zahvalil gospodom govornikom za njihov trud. je tudi še posebno pohvalil kmete, da so se tako številno udeležili shoda, kar nam jasno dokazuje, da stremijo za gospodarskim napredkom. Zahvalil se je posebno tudi gosp. Milošu Jarnovitu, ki je spravil toliko število svojih soobčanov • na zborovanje. Hvala mu! Nato se je zaključilo zborovanje z Živio-klici na cesarja. Po zborovanju smo razdelili med zbo-rovalce „Gvspodarski Glasnik"', glasilo c. kr. kmetijske družbe in 40 iztisov knjige ,.Nauk o gnojilih"', spisal dr. Skazil, za katere se je občinstvo posebno zanimalo. Iz srednje Sav. doline. (Sadimo "sadno drevje!) Ako se podamo iz vasi Št, Rupert ali Trnave proti prijazni vasi Gomilsko. vodi nas pot čez obširno dokaj razsežno ravan, ki je namenjena edinole za senožet ali travnike. Pot je dolgočasna in precej otožna, kajti ne zapaziš na tej planoti druzega. nego ošabno v zrak štrleče topole, hraste in povešene vrbe na posameznih prostorih. Tako je bilo nekdaj, tako je še danes, čeprav ta lepa in velika ravan na glas upije po drevju, katero bi na njej prekrasno uspevalo. Razumnik bi tukaj nehote z glavo zmajal in dejàl. ,.Koliko tisočakov je zakopanih v travi teh posestnikov lepe Sav. doline!"' Res je, da se najdejo tupatam mokri prostori, a večina je sadnemu drevju vendar ugodna. Pobrinite se marljivi posestniki ter nasadite po vsej lepi ravnini sadno nevarne razprave. Pri § 5 bodo konservativci in morda tudi nacjonalni vsenemci predlagali pluralitetni volilni sistem; v § 41 bodo pa vsi Nemci brez razlike na stranko zahtevali, da se uzakoni, da se smejo v načrtu določeni volilni okraji spremeniti samo, ako za to glasujeti dve tretjini vseh državnozborskih poslancev. Bode li to kedaj v resnici uzakonjeno — je pač odvisno od tega, kako se bodo temu nasproti vedli Slovani in Italjani — proti njih volji to ne bode zakon. — Volilni odsek je izvolil včeraj pod-odsek. kateri bo na predlog posi. Star-zynskega imel revidirati kompetenco državnega in deželnih zborov. V ta odsek je izvoljenih 6 Nemcev in 4 Slovani, predsednik je Grabmayer nemški klerikalec, ki bi utegnil glasovati s Slovani za povečanje deželne avtonomije, a kljub temu bodo imeli Nemci v odseku večino in je zatorej le malo upanja, da bi avtonomistične težnje to pot zmagale, proti nemškemu centralizmu. — Pogodba z Ogrsko. Posvetovanja strokovnih referentov obeh vlad so pretrgana ter se začno zopet v pondeljek v Budimpešti. Razpravljali bodo najprej o tem. kedaj se ima začeti plačevati v gotovini ter o skupnem državnem dolgu, nadalje o vzajemnih užitninah. o industrijalnih. prometno - tehničnih in tarifarnih vprašanjih. o veterinarskih zadevah in posebno še 'o liadtaksah na sladkor. Kakor kaže strokovni referenti ne bodo mogli tekom tega leta dovršiti svojega dela: Vnanje države. — Rusija. Angleški list „Standard" piše. da so prišli na sled neki zaroti v carjevi palači v Peterhofu. Pozaprli so baje mnogo služabnikov, ki so bili upleteni v to zaroto. Pozicija Stolypinova je baje omajana. Ministrski predsednik je hotel dovoliti kadetom* (demokratični stranki v razpuščeni dumi) kongres, veliki knez Nikola Nikolajevič' je pa to za-prečil. Stolypin je dobil migljaj, da se mu bode v bodoče pokoriti Nikolaju Nikolajeviču — ali pa naj zaprosi odpuščenje iz službe. — Francosko. „Figaro"' objavlja pastirski list francoskih kardinalov, nadškofov in škofov, ki bode prebran v nedeljo 23. t. m. po vseh francoskih cerkvah. V tem "listu pravijo ti cerkveni dostojanstveniki, da oni. kakor tudi sv. oče ljubijo cerkev in Francijo ter da jim ne narekuje njihovega vedenja mržnja proti republiki. Izjavljajo pa. da ne more noben katolik bodi si s katerimkoli izgovorom pristopiti k verskim združenjem ali občinam, (kakršne zahteva nova postava) ako bi leto na razpolago. Mlekarstvo daje redne in stalne dohodke, katere marsikateri kmet v sedanjih slabih časih pogreša. V Werdenfeiski hiši je umeščena krasna izložba lesne industrije in cerkvene umetnosti v Ober-Ammer-gau. kjer se vrše vsakih 10 let svetovno znane pasijonske igre. v katerih se predstavlja življenje in trpljenje našega Izveličarja. V koči drvarjev iz -bavarskega gozda se točijo razne vrste žganja v drugi originalni kolibi na Bavarskem zelo priljubljena izvrstna vina. narejena iz borovnic, ribizeljna, kosmulj in ostrožnic kakor tudi žganje iz encijana. Za zabavo je obilo preskrbljeno; gledišča, koncerti raznih godb, nastopi narodnih pevskih zborov, vožnja s čolni na Dutzendteichu (imenovan tako. ker je največji izmed 12 ribnikov, ki leže ob Luitpoldshainu) itd. Iz dveh razglednih stolpov se odpira krasen razgled čez razstavo, mesto Norimberk in okolico. Razstava je zelo obsežna, v štirih dneh sem jo komaj površno ogledal. Obisk je zelo velik, ob nedeljah in praznikih do 30.000 ljudij. med tednom do 10.000 ljudij. Dan za dnevom obiskujejo razstavo učitelji s celimi razredi učencev. Razstava je res v radost blagemu bavarskemu vladarju, kateri po očetovsko skrbi za razvoj vseh produktivnih sil, v ponos deželi in v prid narodu, kar je namen prirediteljev. III. Iz Norimberka v Aschaftenburg. O b M e n u (s a d j e r e j s k a zadruga v Obernburgu, najbogatejše m e s t o v N e m č i j i K1 i n g e n b e r g; Miltenberg). • Težko sem se ločil od mesta Norimberka, ki nudi toliko zanimivosti, a moral sem se. ker sem si hotel ogledati mensko dolino, katera ima, če tudi ni tako lepa, precej sličnosti z rensko dolino. Od Norimberka naprej se vrste rodovitna žitna polja in hmeljski nasadi, deloma na drogih. deloma na žici. Proti Würzburgu, v okolici Würzbuuga in naprej prevladuje sadje- in vino- reja. Sadje slabo kaže; .kakor so mi sopotniki pripovedovali. so letos veliko škodo na sadnem drevju naredile gosenice, ker je leto za letom manjše število ptičev pevcev, kateri pokončujejo gosenice in drugi mrčes, katere pa Italjani strastno love in jedo. Vinogradi okrog' Wiirzburga. kakor tudi v dolini ob Menu so uzorni; čudno se mi je zdelo, da ni v vinogradih vinskih hramov, kleti, ne zraven vinogradov travnikov, njiv, gozdov, ampak k večjemu nekaj sadnega drevja, a uvidel sem praktično načelo, da se naj zemlja primerna za vinograde, popolnoma v to svrho izkoristi in odstrani vse, kar bi delalo nepotrebno senco. Vlaki, katere smo medpotoma srečali, so bili prenapolnjeni drevje tudi po travnikih! Kmalu se boste prepričali, da sadno drevje travnikom in pašnikom ne škoduje, ampak da mu celo koristi. Pusta ravan se vam kmalu izpremeni v lep raj. Sadite drevje v vrsto do dvanajst in več metrov narazen, da vas pri spravljanju krme ne bo oviralo. Sadite močna drevesa pravilno ter izberite vrste, ki dajejo dober sadjevec. Tako n. pr. Hu-berjevo moštnico, kosmače i. dr. Wei-lerjevo hruško moštnico. tepke itd. V te vrste saaja se vam nepoklicani gostje ne bodo zaletavali. Drago in slabo pijačo vam bo nadomestil zdrav sadjevec, ki bode velike vrednosti za dom in za prodaj. Kupujte pa drevje iz dobrih drevesnic in nikdar na sejmovih ali od šušmarjev. ki vam za nizko ceno dajejo le slabo blago. O tej slednji trditvi ste se že mnogi prepričali, in oni. ki še ne verjamete, boste o nje resnici kmalo uverjenL Nekateri sadite leta in leta slabotna drevesa, vprašajte >;e, kaj imate danes? Nič ali prav malo koristi imate od svojega truda. Deset izgovorov imate za to. pa morebiti je le eden opravičen in tudi ta nič ne dokazuje proti sadjarstvu. Dober gospodar mora znati računati. Kupimo n. pr. slabo drevo od nepoznanega šušmarja ter ga vsadimo, raslo bode po šest in več let predno obrodi. In ko naposled obrodi, nam sad ne ugaja, drevo torej prežlahtnimo ter čakamo zopet lahko še šest let. da zopet rodi. Po dvanajstih letih pridemo do cilja Drevesce je stalo 30—40 vinarjev, kje so obresti od desetih let? Lepo drevo ti pa že po dveh letih začne vračati. Lepa drevesa vam nudi štajerska drevesnica. Dobro drevo ni nikdar predrago, pravi star sadjarski pregovor. Marsikaj bi vam še lahko razjasnil, pa samo toliko naj bo za zdaj. da nikdar poprej ne sodite o neuspehu sadjarstva, dokler vam poskušnje s sadnim drevjem niso dokazale, kaj je resnica. Morebitni neuspeh nam ne sme vzeti poguma, kajti kakor povsod je tudi v sadjarstvu potreba vstraj-nosti. Sadimo in gojimo sadno drevje sebi in bližnjemu v blagor, kajti kdor sadi sadno drevje, stori obilo dobrega v korist človeštva! Politični in gospodarski shod v Spuhljih pri Ptuju dne 9. septembra tega leta se je obnesel prav dobro. Vdeležba je bila vkljub slabemu vremenu in pozni oznanitvi povoljna in to posebno radi tega. ker I so bili navzoči župani in odborniki več občin iz Dravskega polja, a ravno tem je bil v prvi vrsti shod namenjen. Shodu je predsedoval predstojnik Vršič. Prvi je poročal o svojem delovanju v državnem zboru gospod dvorni svetnik z vojaki, kateri so šli radi žetve na 14 dnevni dopust. Akoravno se pri nas od dne do dne vedno bolj občuti pomanjkanje delavskih močij. vendar se naši poljedelci premalo potegujejo za dosego vojaškega dopusta o priliki žetve. V Aschalfenburgu zasluži posebno pozornost mogočna , reka Mena z živahnim prometom; v pristanišču se vkrcava razno blago na parobrod. ki vleče po več ladij za seboj, na ladje in ladjice, les na velike splave. Aschaftenburg je majhno, čedno mesto z veliko industrijo; v mestu stoji grad bavarskih kraljev in Pompejanum. poslopje, katero je sezidal bavarski kralj Lju-devit I. po vzgledu hiše Kastorja in Poluksa v Pompeji. Od Aschatfenburga vodi stranska proga v romantično dolino ob Mena; na sredi teče reka Men. na desni leži gorovje Odenwald, na levi gorovje Spessart. Ljudje se pečajo večinoma s sadje- in vinorejo. Ob straneh železnice, kakor Miroslav Ploj. V prvi vrsti si je prizadeval pridobiti nekoliko olajšav za kmetsko ljudstvo pri orožnih vajah, nadalje doseči oprostitev odnosno znižanje pristojbin od prenosa majhnih posestev, postavo proti ponarejanju vina in proti pijančevanju itd. Obširno je govoril gospod poslanec tudi o volilni preosnovi. za nameravano reformo ni bil v sedanji obliki pač nikdo navdušen. Volilci so se izrekli, naj se v vinsko postavo sprejme določba, po kateri bo prepovedano vinu pridevati sladkorja. Drugi je govoril deželni poslanec g. dr. Jnrtela kratko o svojem delovanju. Povdarjal je potrebo skupnega, sporazumnega delovanja, potrebo kmet-ske in sploh stanovske organizacije v ptujskem okraju. Dokazal, je na podlagi suhih dejstev iz našega okraja, kam privede brezbrižnost, razoranost in trmasta trditev, da kmetu ni treba Časopisov in organizacije. Govornik je kazal, da propadajo slovenske samo-stalne kmetije in na njih mesto stopajo nemške. Temu je kriva v prvi vrsti nezadostna strokovna omika in nemarnost slovenskih kmetov, kateri ne morejo vzdržati konkurence bolj izobraženega. bolj skrbnega, bolj delavnega nemškega ali nemškutarskega posestnika. Govoril je tudi o pomenu Š.ajer-cijanstva. ki pomenja nemškutarstvo v novi. zato pa v tem bolj nevarni obliki. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Zborovalcii izrekajo zahvalo in zaupanje svojima poslancema gg. dr. Ploju in dr. Jurteli. 2. Glede volilne preosnove slede sklepom zaupnega shoda v Mariboru ter pričakujejo od vseh slovenskih poslancev. da uporabijo vsa sredstva v dosego po resolucijah stavljenih ciljev. (Resolucije zaupnega .shoda so se zbo-rovalcem še enkrat precitate.) :•>. Zahtevajo v povzdigo in zboljšanje položaja kmetskega stanu, da se ustanove potrebne kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom in' da se preustroji pouk v ljudskih šolah tako. da bo bolje odgovarjal kmetskim potrebam. 4. Zahtevajo, da upošteva c, kr. kmetijska družba za Štajersko bolj koristi srednjih in malih kmetskih posestnikov, kakor.se je to * godilo dosedaj. 5. Smatrajo pouk v materinskem jeziku temeljnim pogojem vsakega napredka na vseh šolah brez izjeme ter zahtevajo, da se to pedagogično načelo uveljavi. 6. Opozarjajo na kričeče krivice glede nastavljenja nemških, našega jezika popolnoma nezmožnih uradnikov pri vseh uradih na Spodnještajerskem brez razločka ter protestirajo slovesno proti zapostavljanju in preziranju slo- venskega jezika posebej pri ptujskih uradih ter zahtevajo slovenskih ali vsaj slovenskega jezika popoloma zmožnih uradnikov. Resolucije so bile sprejete soglasno brez ugovora. Zvečer se je vršilo ravno tam poljudno predavanje s skioptičnimi slikami. Slovenske novice. Štajersko» Izlet na Laško priredi ,.Siov. del. podp. društvo v Celju" in „Paz-niško in del. podp. društvo v Trbovljah" na povabilo ondotne pivovarne. «Društveniki kakor tudi gostje si bodo ogledali prenovljeno in moderno urejeno pivovarno, kar bode gotovo jako zanimivo in poučno. Trboveljčani pripeljejo seboj godbo. Celjani pa pevce in bode torej poučni del združen tudi z zabavnim. Prijatelje obeh društev vabimo, da se v velikem številu udeleže izleta, odhod iz Celja ob pol 1. uri popoldne. Slovenska gimnazija v Celju. Poroča ' se nam: Na celjski nemško-slovenski gimnaziji je delalo skušnjo 15. julija in 17. septembra skupno 77 učencev, od katerih jo je prestalo in bilo sprejetih 72 učencev. Prvi razred bo torej zopet imel vsporednice. Na isto gimnazijo je prišel na mesto lansko leto odišlega suplenta Voglarja gosp. suplent Molej. Za pogorelce v Radmirju nam je poslal naš rojak, profesor Fr. Rož. Štiftar iz Kaluge na Ruskem 10 K. — Za celjsko dekliško šolo isti darovatelj 10 K. Hvala mu. našel mnogo posnemovalcev! — Tolovajstvo. Minolo nedeljo zvečer sta v celjskem mestnem parku nahrulila dva nemška barabiča nekega vojaka in njegovo spremljevalko. Ker ju je vojak primerno zavrnil, je to enega izmed n jih tako razkačilo, da je z vso silo sunil vojaka ■/. dežnikom v obraz. Zadel ga je ravno v oko. Silni sunek je bil toliko močan, da je vojaku predrl konec dežnika očesno votlino. mn oko iztaknil in prišel do možgan. Potem se je pa še dežnik odlomil in leseni konec istega do platna ostal v očesni votlini. Šele drugi dan so zdravniki sicer mogli vojaku ta les iz glave odstraniti, vendar so izrekli mnenje, da bo vsled hudih bolečin najbrže v par dneh umrl. Zločinca, eden pivovarski delavec, drugi ključavničarski pomočnik, sta že pri okrožnem sodišču v zaporu. Pravi storilec je ključavničarski pomočnik. — Celjski mestni zbor je v svoji zadnji seji pooblastil župana, da sme plačati 500 K odškodnine občini Vitanje za odkopavanje studencev, katere tudi po gorovju se razprostirajo sadni vrtovi; na nekaterih mestih obširni gozdovi sadnega drevja. Hribi so precej strmi; radi tega so za posamezne vrste sadnega drevja ali trt, mnogokrat za eno vrsto sadnega drevja ali trt sezidane terase. O blagostanju prebivalstva pričajo vasi, katere so bolj podobne mestom, kakor vasem. Največ je povzdignila gospodarski položaj cele doline zadruga za izkoriščanje sadja v Obernburgu. Mesto Obernburg s približno 2000 prebivalci leži v sredi sadnih vrtov in gozdov sadnega drevja. Na koncu mesta se vzdiguje ponosno poslopje zadruge, katero predstavlja s stroji in opravo vred vrednost 600.000 kron. Sadje- in vinoreja je v dolini ob Menu glavna panoga in kmetje so navezani poleg dohodkov živinoreje le na dohodke sadje in vinoreje. Sadje, ki se prideluje v teh krajih, je daleč znano in leto za letom so prihajali zunanji kupci, ki so pa ponujali sila nizke cene in mnogokrat naravnost goljufali kmete tako, da so isti sadje-rejo vedno bolj in bolj zanemarjali in niso nič več sadili novih dreves.. Cene so bile 1'20—1'80 gld. za stot, katere cene obstoje še dandanes v sadnih letih na spodnjem Štajerskem. Te nezdrave razmere, katere bi lahko uničile celo sadjerejo, so napotile 1. 1890. nekatere za blagor kmeta vnete može. na čelu župnika v Obernburgu, k ustanovitvi zadruge za izkoriščanje sadja. Ista kupuje od svojih udov, katerih je nad 600, sadje za jabolčnik in namizno sadje ter izdeljuje jabolčnik treh vrst (iz mešanih jabolk, kaselskih rajnet in rambour rejnet), šampanjec iz jabolčnika in vina, jabolčni konjak, antialkoholne pijače ter v veliki meri sadne konserve (marmelade, žele itd. iz nezrelega ali premalo zrelega sadja.) (Dalje prihodnjič.) kani mestna občina celjska kupiti za novi vodovod. Ako bode mestna občina studnce kupila, vštela se bode ta odškodnina v kupnino, ki je že sedaj določena na 6000 K. Župan zatrja, da bodo že spomladi lahko začeli zidati novi vodovod, ako bodo priprave tako ročno napredovale, kakor do sedaj. — Na to so bili voljeni različni odseki. Konsum mesa v Celju. Od 2. do 9. septembra 1.1. je bilo zaklanih v mestni klavnici: volov 29. krav 13. telic 6. telet 63. prašičev 41, ovac 5; v mesto je bilo vpeljano 59 kg govedine. 0V2 kg; teletine in 28 kg svinjskega mesa. — Celjsko godbeno društvo naznanja. da se vrši redni občni zbor v soboto dne 29. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer v čitalniški dvorani. Dnevni red: 1, Poročilo odbora. 2. Poročilo preglednikov. 3. volitev odbora in preglednikov. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — „Slovenskemu Gospodarju" ni po volji novica „Slov. Naroda"', iz katerega jo je posnela „Domovina", da prevzame vodstvo ljubljanskega hotela „Union"' nemški voditelj celjskega hotela „Stadt Wien" in opazke k njej. „Slov. Gospodar" pravi, da je notica v svojih izvajanjih neresnična. Priob-čujemo to resnici na ljubo. Želeti bi pa bilo. da bi „Slov. Gospodar"" po običaju dostojnih časnikarjev našlovil svojo grajo na list. ki je neljubo mu stvar v svet spravil, ne na nas! — Iz Vojnika. Spet nam je priredila naša. narodna čitalnica lepo. domačo veselico. In dasi so se zbirali na nebu črni oblaki, in je grozil silen vihar, vehdar se je zbralo ljudstva še dovolj veliko. Prihiteli so k nam pevci „Slov. delavskega podpor, društva"' iz Celja, bodi jim na tem mestu izrečena naša iskrena zahvala! Videli smo tudi naše goste iz sosednjih krajev — iz Črešnjic, Novecerkve. Frankolovega in šmartna. Z malimi početki in slabimi močmi srno začeli — danes pa lahko gledamo ponosno na uspehe svojega prizadevanja. Naša pot pa je odkrita, pošteno je naše delo — vemo kaj hočemo. Vsakemu so odprta vrata k nam, kdor misli pošteno. Zato nas ne dosezajo in ne strašijo razni onemogli izbruhi jeze naših nemčurskih sosedov, pa tudi ne nasprotovanje iz neke strani v slovenskem taboru. Nasprotnega delavca spoštujemo — onemoglega, prikritega zabavljača nikdar, ki je le suha veja na našem deblu, ki zna samo razjeda-vati, ne pozna pa dela, ker je prelen za delo. To le naš prvi in zadnji odgovor — tebi pa slovenska mladina, ki se zbiraš v čitalnici v čast v ponos! Ne oziraj se ne na levo ne desno, ti sama veš najbolje, da si na pravi poti, da pozdravljamo tvoje delo vsi. ki nam je mar napredka! — Iz Št. Jurja. V nedeljo, dne 23. t. m. bode poučno predavanje na vrtu g. Cernovška v Št. Jurju. Govoril bode g. F. Goričan. kmet. potovalni učitelj po večernicah. Kmetje, udeležite se v obilnem številu in pristopajte tudi ob tej priliki k podružnici, kateri se še ni vpisal. Naj bi se tudi Dramelj-čani. Slevnčani, Kalobčani in Ponikvani udeležili predavanja. — Laško. Pri nalivu v noči od nedelje na ponedeljek ponesrečila se je neka ženska, katero so potegnili v Rimskih toplicah iz narasle Savinje. Ženska je stara blizu 40 let. ter je oblečena le v spodnje krilo brez srajce, iz česar se sklepa, da se je zgodil mogoče kak zločin. (Dost. ur. Morebiti je to žena g. Blaža Sedmineka iz Le-tuša, ki v današnjem listu naznanja, da se mu je soproga izgubila.) — Umrl je 18. t. m. tukajšnji poštar Andrej Pretnar, rodom Kranjec v 68. letu. Bolehal je že več let za vodenico. — „Bralno društvo" priredi dne oktobra popoldne ob 3. uri dobrodelno predstavo „Trije tički"' od Jaka štoka — katere čisti donesek je namenjen za pogorelce na Humu. — Poživljamo že danes vse okoličane in tržane. ki imajo srce za našega kmeta, -da oddajo svoj prispevek pri obisku te predstave. Igra se vrši v pivnici. — V slo venski ljudski šoli na Laškem nahaja se toliko otrok, da jih morajo pošiljati v nemško šolo. Skrbeti se mora nujno za razširjevanje slovenske šole. — Žena zginila ali ponesrečila. Izgubila se je v noči od 17. t. 111. slaboumna žena posestnika in gostilničarja v Letušu Blaža Sedmineka. Dotična je šla ob 3.' uri zjutraj iz hiše ter se ni več vrnila. Sodi se, da je zabredla nesrečnica najbrže v mimo tekočo Savinjo ter ondi našla smrt. Komur bi bilo kaj znano, prosi se. da sporoči to njenemu skrbečemu soprogu. (Opozarjamo 11a dopis „Laško"'. Blaž Sedminek. — Sodne razmere na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. V področju graškega nadsodišča. katerega teritorij je do polovice slovenski, spada 1 višje pravdništvo. 7 sodnih dvorov in 123 okr. sodišč, od teh sta dva sodna dvora in 29 okr. sodišč na Kranjskem. V vseh teh sodnih uradih službuje 599 juristov, od teh jih je 107 na Kranjskem. Po potrebi bi moralo biti vsaj polovico teh uradnikov Slovencev, pa jih ni. ter jih imajo Nemci neprimerno večje število nego mi. Avskultantskih mest je sistemiziranih 110, od teh imajo jih Nemci 82, Slovenci pa 28 in sicer 16 na Kranjskem, 11 na Štajerskem in 1 na Koroškem ! Po številu slovenskega prebivalstva bi morali imeti vsaj 55 •slov. avskultantov. Sodnih adjunktov imamo na Kranjskem 45 in ker imamo vsega skupaj samo 28 slov. avskultantov je jasno, da jih kmalo ne bo dovolj za vsa mesta 11a Kranjskem, na Štajerskem in Koroškem pa ne bo kmalu več nobenega in če naši juristi ne bodo začeli vstopati v sodno službo, morajo v kratki dobi preiti vsa sodniška mesta v nemške roke. To bi bilo za nas zelo nevarno. — Prof. dr. Friscliaufa, znanega prijatelja Slovencev in odličnega po-speševatelja teženj „Slovenskega planinskega društva", hoče baje vlada na pritisk profesorskega ko'legija na vseučilišču v Gradcu. kateremu je prof. Frischauf trn v peti, ker ne tuli v nemškonacionalni rog in zlasti ker je prijazen Slovencem, upokojiti. Ali ni med nami nikogar, ki bi se zavzel za preganjanega Frischaufa in pri vladi v pravi luči osvetil gonjo proti njemu?! To bi bilo žalostno! Pričakujemo, da bodo naši poslanci storili svojo dolžnost in se krepko potegnili za moža, ki si je zlasti za slovensko planinstvo pridobil tìeven-ljivih zaslug. — Pet poslopij je pogorelo v Lašah pi Šmarju pri Jelšah. Zažgal je otrok, ki se je igral z užigalicami. — Požarna bramba na Ljubnem ima sledeče može v odboru: Ignacij Fludernik, načelnik, Jožef Ermen, na-namestnik, Franc Lihteneger, vodja brizgalničarjev, Jožef Lihteneger, vodja plezalcev. — Nova Štifta pri Gornjem gradu. Občinski zastop je v svoji seji dne 16 septembra 1.1. soglasno sklenil in odposlal državnim poslancem sledečo resolucijo: Občina Nova Štifta izraža svoje ogorčenje nad brutalnim preglasovanjem Slovanov v odseku za volilno reformo; obžaluje, da se'hoče postaviti krivičen temelj novemu volilnemu redu in poživlja vse slovenske državne poslance, naj odločno z vsemi močmi — četudi z obstrukcijo — preprečijo, da bi se uzakonil ta načrt volilnega reda, ki pušča stotisoče Slovencev brez zastopstva in ki velike slovenske trge izločuje iz volilne skupine za mesta in trge. v katere uvršča celo nemške gorske vasi. Ako bi s » to pa vendar zgodilo, poživljajo se vseslovenske občine, da vstavijo takoj vsako delovanje v prenesenem delokrogu. Na Štajerskem zahtevamo 8, na Koroškem 2, slovenska državna poslanca. Hočemo tudi, da se vstvari za slovenske trge in mešana mesta na Štajerskem poseben slovenski mandat za državni zbor. — Savinjske planine je obiskalo letošnje poletje dokaj več tujcev, kakor prejšnja leta. Vidi se, da bo nova krasna cesta iz. Ljubnega do Solčave promet tujcev zelo povzdignila. Želeti bi bilo samo, da bi se slabe, lesene mostove nadomestilo z novimi zidanimi. Ako se še to zgodi, potem bo pa ta cesta brez dvoma ena najlepših gorskih cest na Štajerskem. — Umrl je Jurij Vira nt, notarski kandidat v Rogatcu, star še le 41 let po kratki pa mučni bolezni. Pogreb dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne je vodil č. g. dekan Šalamon pod asi stenao g. kaplana Ž. Udeležilo se ga je lepo število rogaških tržanov, mec temi tudi c. kr. notar Strafella, okrajni sodnik Zanger in več c. kr. uradnikov; nadalje so se udeležili zadnjega sprem stva društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, katero je svojemu bivšemu članu in sotrudniku položilo krasen venec na prerani grob ter pokojnikovi sorodniki iz Gomilske v Savinjski dolini. Pokoj njegovi duši! — Hrastnik - Dol. Odbora „strelskega in kegljavskega kluba Hrastnik-Dol" in „bralnega društva na Dolu" si štejeta v čast izrekati vsem. ki so količkaj pripomogli k taka krasno uspeli veselici, najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se cenj. gostom iz Ljubljane. Litije, Zagorja. Rajhenburga. Razborja. Rimskih toplic, osobito Tr-boveljcem za udeležbo. Oproste naj nam pa. če je bila postrežba ponekod morda pomanjkljiva — bila je to naša prva veselica v nekoliko večjem obsegu. Presrčna hvala vsem darovaleem lepih dobitkov, hvala vrlemu „pazn. in podp. društvu" iz Trbovelj za izborno godbo, ki jo moremo vsem narodnim društvom najtoplje priporočati. Pozabiti nam pa ni naših čast. gospé in dražestnih gospic. katerih požrtvovalnost in neumornost je bila vprav pri tej veselici brez primere. Sicer pa skupni naš namen je delati v prid narodu, ki ga ljubimo, in vsak najmanjši uspeh naj nam bo v zadoščenje. Hrastnik-Dol. 18. kimovca 1906. Odbora obeh društev. — Bizeljsko. Trgatev se bliža Hvala Bogu. obeta biti letos obilna in po kakovosti izvrstna. Nezgod ni bilo nikakoršnih. trtnih bolezni ni bilo. grozdje je lepo razvito in lepo zori. Bizeljsko vino se samo hvali, vendar opozarjamo vinske trgovce na Bizelje in na muogoobetajočo vinsko letino. — V Bizeljah sta dva zakonska, ki bi letos imela obhajati dijamantno poroko, in 17 kmetskih parov bi imelo obhajati letos zlato poroko. Težko, da se bo to slavje obhajalo, ker vlada med ljudstvom prazna vera. da po zlati poroki en zakonski drug kmalu umrje. Tukaj živi neki sodar, ki ga že pije 99 let in je popolnoma zdrav, čil na duhu in na telesu. — Na kol se je zabodla, v očuB pri Lučanah kmetica Amalija Drei-singer, ki je padla s češplje. Ker ni bilo nikogar doma. visela je prebo- dena celo uro na kolu. dakler se ni zlomil. Kmalu potem je nesrečnica umrla. Ljubezniv sin in brat. 22- letni mizarski pomočnik Anton .Todi v Studencih pri Mariboru je svojega rodnega očeta vrgel ob tla. da se je poškodoval. Isto je storil s sestro Sedel bo zato en mesec. — Iz Ptuja. Dne 10. t. m. je bilo premiranje bikov plemenjakov ptujskega okraja. O tej priliki se je pokazalo, da slovenski kmetje nimamo nič pričakovati od nemškutarskega okrajnega zastopa ptujskega. Ta zastop si je izvolil v komisijo same grajščake in njih „ferbolterje". Kmetje so govorili: „Kaj vraga iščejo graščaki pri komisiji in hočejo ogledovati našo živino, v svoj domači hlev pa nikdar ne pogledajo." Pri prerairanju se je godila kmetom huda krivica. Ornig je potisnil svoje „šekaste" bike v ospredje, ako-ravno so bili marijinodvorski biki lepši. Komisija ni gledala na bika. ampak na njega posestnika. Tako je dobil za lisaste bike prvo darilo Franc Kaiser v Ptuju. Kmetje so rekli: Naj bo. saj je treba Kaiserju veliko denarja, da poplača svoje dolgove." Za bele bike je dobil prvo darilo Ivan Kle-menčič. učitelj in posestnik na Ptujski gori. Mi temu gospodu privoščimo darilo, saj je bil njegov bik eden najlepših. če ni bil sploh prvi. Povemo mu pa. da gotovo ne bi bil dobil prvega darila med belimi biki. ako bi se ne bil „ferboltar" Rudi potegnil zanj. Videlo se je tudi, da je komisija postopala strankarsko celo pri lisastih bikih. Tukaj ni bila merodajna mera. visokost, dolgost, obseg okrog prsi in starost, ampak posestnik bika. Tako je komisija sklepala pri štirih zobih bika. da je isti star 2 leti. 21/2 leta in 3 leta. Mi kmetje smo .vse to opazovali s paznim očesom in ušesom ih povemo Vam gospod Ornig. da nam ne bodete več dolgo gospodovali, kakor Vam zabrusil v obraz g. načelnik Fürst, da si predrago plačujete lisaste bike pri tujcih, ko imamo mi kmetje v ptujskem okraju že lepše in ceneje bike kakor drugod. Zaprisegli smo se. da nikdar več ne ženemo svojih bikov k premi-ranju. dokler bodete gospodovali Vi in Vaši podrepniki ter uganjali bikovsko politiko. St. S. Umor. V Lanci vasi pri Št. Vidu niže Ptuja so našli v grmovju od svojega moža ločeno Ano Bedrač ubito. Umoril jo je z motiko na zverinski način neki veliki suhi mož. ki je po umoru izginil. = Plesna šola „Sloven. trgov, kluba" v Mariboru, se prične z dnem 1. vinotoka t. 1. v mali dvorani „Narodnega doma" v II. nadstropju. Vpisovanje v to šolo se vrši v nedeljo, dne 30. septembra t. 1. v mali dvorani v I. nadstropju, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. — Iz Maiibora. Piše se nam: Na veselici dne 16. septembra 1906 je pokazal pripravljalni odbor Mariborskega Sokola, da umeva svojo nalogo in da ji je tudi kos. Poprej se je vedno govorilo, da so v Mariboru preveč neugodne razmere, za ustanovitev Sokola". Pri radnji veselici se je pokazalo, da temu ni tako, marveč, da bi se bilo v Mariboru že zdavno lahko ustanovilo „Sokola", ako bi bilo najti v merodajuih krogih več resne volje. — Vsled slabega vremena se je vršila telovadba v veliki dvorani „Narodnega doma". Nastopilo je pri prostih vajah 20, pri vajah na orodju 24 telovadcev. Proste vaje, pri katerih je svirala narodna godba iz Slov. Bistrice, izvajale so se tako lepo in precizno, da ni hotelo biti konca aplavzu navdušenega občinstva. Vaje na orodju so se izvajale v treh vrstah. Mnogobrojno občinstvo je navdušeno pozdravljalo telovadce, ki naj v najkrajšem času ponosno stopijo v vrsto slovenskih „Sokolov". — Pevske točke proizvajalo je jako dobro pevsko in bralno društvo „Maribor" pod vodstvom mnogozaslužnega g. Stegnarja. Slov. Bistričanom je častitati na njihovi narodni godbi, katera sicer obstoji še ' le leto dni, a se jè v tem kratkem času jako dobro izvežbala. — Izpred mariborskih porotnikov. Dne 17. t. m. se je,imela pred tukajšnjimi porotniki zagovarjati 21-letna samska dekla Jožefa Seršen. iz Spodnjega Boča, zaradi detomora. Razpravo je vodil okrajno-sodni predsednik Perko. Dne 18. marca t, 1. je namreč Seršeu zginila za kake pol ure svoji gospodinji Mariji Hojnik od dela in se čez nekaj časa vrnila. Gospodinja, ki je vedela, da je nje dekla noseča, je takoj zapazila na njej veliko izpre-membo in jo stavila na odgovor. Zdravniška • preiskava je dognala, da je otrok živ prišel na svet, Pri včerajšnji razpravi se je Seršen zagovarjala, da če je tudi morda živo dete porodila; mu ni namenoma nič žalega storila, da ga je k večjemu v velikih bolečinah in razburjenosti umorila. Porotniki so vprašanje o detomoru zanikali. potrdili pa. da je Seršen kriva otrokove smrti, ker se za porod ni pripravila in zaupala babici. Obsojena je bila na leto dni. — 37krat je bil kaznovan 48-letni viničar Matevž Kale v Mariboru. Zadnjo kazen za dobo enega meseca je dobil te dni, ker je svojemu guspodarju zagrozil, da ga ustreli. — Slepar. Bivši kaplan, sedaj odvetniški koncipijent dr. Matej Ose-njak v Gradcu, je spomladi inserirai, da išče kako stalno službo. Kmalu mu je pisal neki pisatelj dr. Hofmann ter mu ponudil priskrbeti službo, da mu le takoj pošlje svoje dokumente. Dr. Osenjak je storil takoj, a ker je dr. Hofmann nato pisal še po večjo vsoto denarja, je postal dr. Osenjak oprezen ter se je rajši sam peljal k Hofmannu. katerega pa ni nihče poznal. Kmalu na to pa je začel dobivati dr. Osenjak od raznih občin pozive, naj vrne posojila in podpore, ki so mu jih občine dale med potjó. Slepar, ki mu je dr. Osenjak tako nepremišljeno poslal svoje dokumente, je namreč z njimi sleparil občine. Sedaj so tička prijeli v Draž-danih. Isti je 39 letni Edmund Scholc. — G. dr. Osenjak poroča iz Gradca, da ni poslal sleparju dr. Hofmannu svojih originalnih dokumentov, temuč le prepise. — Umrl je v Gradcu vseučiliški profesor, dvorni svetnik dr. Zdenko Skraup v starosti 57 let. Poučeval je kemijo in je bil v letu 1903 in 1904 vseučiliški rektor. Čeprav češkega po-kolenja je bil Skraup hud 'nemški na-cionalec. — „Kolesarsko društvo Sloga v Gradcu" je uprizorilo dne 15. sept. 1.1. popoldan izlet v Dorile. Udeležba je bila povoljna. Predsednik društva, g. Miško Cizelj. je spretno vodil kolesarje kot prvi dobremu, pristnemu ljutomer-žanu nasproti, ki ga toči gostilničar v Dorili. Zapela se je pri izvrstni kapljici marsikatera 'domača pesem. Nad vse krasen pa je bil samospev g. F. I. Društvo kolesarjev „Sloga" v Gradcu namerava napraviti letošnjo jesen še več sličnih izletov, kajti sedaj, ko je vročina že precej popustila, je za ta Šport najugodnejši čas. Želeti bi bilo. da bi vsi v Gradcu stanujoči slovenski kolesarji pristopili k „Slogi", kar bi gotovo tudi pospeševalo družabno življenje med sedaj raztrošenimi rojaki. Živeli slovenski graški kolesarji, k „Slogi" torej! — Znižanje postavne obrestne mere. Vlada kani znižati postavno obrestno mero za vse pravne posle v področjil državljanskega prava od 5% na 4% in za posle v področju trgovinskega prava od 6% na 5%. Gre-mijum trgovcev v Gradcu je predal vladi spomenico v kateri svetuje naj se določi ena sama obrestna mera za posle v področju državljanskega in trgovskega prava in sicer na 5%. ker nikakor ni umestno, da bi postava dajala privatnikom v tem obziru veče ugodnosti nego pa trgovcem. Kranjsko. — Volilna reforma za mesto Ljubljano., Stranka socijalnih demokratov sklicuje javen shod za v nedeljo 23. t, m. z dnevnim redom: Volilna reforma za mesto Ljubljano. V clotičnem oklicu pravi: „zavlačevanju volilne reforme za mesto Ljubljano je treba napraviti konec. Ta zbor ima namen po-izvedeti od občinskih svetovalcev samih, zakaj ne izvedo reforme, posebno, ker je narodno-napredna stranka sprejela v svoj program načrt splošno, direktno in tajno volilno pravico s proporcionalnim volilnim sistemom. Naša dolžnost je, da pozovemo ljubljansko občino odločno na odgovor." Na to odgovarja „Slov. Narod", da občinski svet ljubljanski , nima pravice pre-minjati mestni volilni red. Občinski redi in občinski volilni redi spadajo v kompetenco deželnih zborov, kateri edini delajo in preminjajo dotične postave. ne da bi jim mogle občine, katerih se to tiče. v tem braniti. „Slov. Narod" svetuje soc. demokratom naj se obrnejo torej na deželne poslance in naj od njih zahtevajo pojasnila, katerih si žele. Občinski zbor ima samo to pravico, vložiti, kakor vsakdo drug peticijo na deželni zbor, naj mestni red in mestni volilni red premeni. Te peticije pa mestni zbor ni vložil, kakor se kaže — in to je baš tisto, kar socjalni demokratje mestnemu zboru očitajo. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskeža društva „Merkur". V službo se sprejme: l poslovodja, 2 knjigovodji. 1 korespondent. 1 kontorist. 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika specerijske stroke. 3 pomočniki železne stroke, -2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke. 1 prodajalka. 1 kontoristinja in 6 učencev. — Službe iščejo- 2 poslovodji. 2 knjigovodji. 2 korespondenta. 11 pomočnikov mešane stroke. 3 pomočniki specerijske stroke. 3 pomočniki manufakturne stroke. 2 pomočnika galanterijske stroke. 2 prodajalki. 3 blagajničarke. 7 kontoristinj. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Blagajnik družbe pošilja izkaz dohodkov od 1. do 31. julija t. 1. V imenovani dobi je dobila družba od občin 85 K. od posojilnic in društev 192 K. na volilih 200 K. nabranih in v časnikih izkazanih darov 454 60 K. od podružnic 91967 K. raznih darov 23686 K. za narodni kolek 89 K. Od narodnih trgovcev za družbina živila: od Auerjevih dedičev za Ciril in Metodovo pivo 50112 K, za družbini šampanjec 36'88 K. od g. Ivana Je-bačina za družbino kavo 479 60 K. Skupaj 319473 K. Družba sv. Cirila in Metoda je imela od 1. do 31. avgusta t. 1. tele dohodke: darovi skazani v časopisih 905 K 13 v, prispevKi podružnic 1125 K 62 v. celjska moška in ženska podružnica 1000 K. darovi, raznih društev, posojilnic itd. 66 K 31 v. razni darovi 414 K 86 v, dohodki veselic 190 K. Skupaj 3701 K 92 v. — Namesto v Ameriko — zaslužek doma. Piše se nam: Hosto Vrbovsko, pošta Cetinj, kupil je gosp. Rebeschini. Potrebuje za sekanje 100 delavcev, in .100 delavcev za napravo „svelar jev"' in (žganje) kuhanje oglja. — Delo traja celili šest let, in to poleti in pozimi. Oglasi se pismeno: — Rebeschini, Birčna vas. Rudolfovo. — Ponesrečil se je v soboto 21-letni posestnikov sin .losip Hrvatin v Gornji Zemoni pri Ilirski Bistrici z lovsko puško, ko je hotel iti na lov na lisice. Pri tem se mu je po nesreči sprožila puška in krogla mu je švignila v srce, da je bil ha mestu mrtev. — Lokalna železnica Kranj — Tržič. Koncesijska listina za lokalno železnico iz Kranja v Tržič je bila izdana v državnem zakoniku z dne 5. septembra t. 1. št. 178. Koncesija za gradbo in obrat te železnice se podeli dr. Karlu baronu Bornu od Sv. Katarine v zvezi s tovarnarjem Andrejem Gassnerjem in županom Karlom Mally-jem v Tržiču. Država garantira do 76. koncesijske dobe za 4% obrestovanje prednostnega posojila, ki se ima najeti v ta namen, ki pa ne sme znašati več nego 1.750.000 K. Železnica "fee mora zgraditi najkasneje v dveh letih. Kon-cesijonarjem se dovoli, da smejo ustanoviti za železniško podjetje delniško družbo. Koncesija traja 90 let. Kakor se poroča iz Kranja, bo vodil gradnjo železnice višji stavbni komisar Robert Schindler, ki je že dospel tja. Otvoritev nove progetto 1. junija 1908. I — Požar. PetMni otrok Alojzija P/ntariča na Kaki je zažgal domače hleve, da so pogoreli z veliko mrve in gospodarskimi orodji do tal. Škode je 1000 K. Nesreča v apnenici. Janez Uršič, posestnik v Spodnjih Stranjah, je imel v torek dne 11. t. ni. opraviti pri svoji zidani apnenici. Med delom so se krogle sesule in Uršiča zasule. Do pasu opečenega reveža so izvlekli )2 žganega apna. Uršič ima strašne opekline, vendar pa je upati, da okreva. Ogenj. Na Viru pri Domžalah je posestniku Ivanu štiftarju pogorel pod. kozolec, šupa. drvarnica in hlev ter mnogo poljskih pridelkov. Škode je 3600 K. Ogenj je nastal najbrž pled tega. ker je nekdo vrgel gorečo li^aro za pod. Shod davkarskih uradnikov. .Va Dunaju se je vršil 17. t. m. shod delegatov vseh društev davkarskih uradnikov avstrijskih, h kratu pa so bili tudi drugod po državi shodi davkarskih uradnikov. V Ljubljani so davkarski uradniki na svojem shodu sprejeli te ie resolucije: , 1. Poziva se na Dunaju zborujočo drnštveno zvezo davkarskih uradnikov da se potegne za konečno urejenje ■fžbenih razmer davčnih uradnikov, kineement naj se uredi tako, da se pomakne vsak davčni uradnik po šestih letih iz XI. v X. činovni razred, po ti letih iz X. v IX., po 10 letih iz IX. v VIII. razred. Deveti činovni razred naj doseže vsak davkarski uradnik v 18. osmi čin. razred pa v 23 službenih letih: 2. Službena leta naj se znižajo od 40 na 35 let. kar je z ozirom na težko in odgovorno službo davkarskih uradnikov opravičeno. 3. Naj se končno z vsemi zakonitimi sredstvi zahteva, da se izda službena pragmatika in da se uvede javna kvalifikacija uradnikov ter se s tem postavi naposled podložnega uradnika ua pravno stališče svojim predstojnikom in višjim nasproti, kateri so dosedaj le premnogokrat ravnali z njim, ne po pravu in zaslugi; ampak, po osebnih naklonjenostih in željah uradniških mogotcev, ßas .je res. da se temu suženjstvu, ki je pravni državi le na sramoto, napravi enkrat konec ter da tudi uradnikom one stanovske pravice, ki jim tičejo. Primorsko. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici naznanja, da se prične šolsko leto 1906/07. z dnem 1. oktobra 1906. Vpisovanje za učence vršilo se bo od 15. septembra do 1. oktobra vsak dan izven nedelj od 11. do 121/2 dopoldne in od 4. do 5. popoldne v društvenih prostorih v Trgovskem domu". Šola podaja pouk v petju, glasbeni teoriji, na' gosli in klavir v štirih tečajih. Zborovo petje se uči v skupnih vajah šolskih zborov in koncertnih zborov. Društvo priredi, kakor vsako leto tekom 1906/7 dva velika koncerta in en javen nastop učencev. Šolski iri koncertni vodja ter učitelj petja in gosli je g. Josip Michl, absolvent praškega kon-servatorija. učitelj na klavir g. Emil Komel. izprašan pred komisijo za pouk v petju in glasbi na srednjih šolah pri c. kr. namestništvu na Dunaju. Poštna služba z avtomobili. Goriška trgovska in obrtna zbornica se je obrnila do pošteega ravnateljstva s prošnjo, da se uvede v naši deželi poštna služba z avtomobilom. — Vse laško bo pri novem električnem tramvaju v Gorici. Vsi napisi, vse tiskovine, službeni jezik, vse ima biti laško. Glede na to opozarjamo, da celo v Ljubljani se radi prometa rabi tudi drugi jezik — pri nas pa naj se prezre jezik večine v deželi! To bi bil škandal — na kateri že damo pravi odgovor. P" naj se vozijo sami Lahi s tramvajem ga bodo morali kmalu ustaviti. Svarimo torej resno pred tem, da bi bil ta novi tramvaj tako laški, kakor mislijo zdaj. — Sli od italijanskega dijaštva v Trstu. Tega shoda se je udeležilo okolo 200 dijakov s Primorskega. Dalmacije in Tirolskega kakor tudi veliko profesorjev in politikov italijanskih. Referent je bil dijak Sulligoj. kateri je v svojem govoru zahteval, da Italijani ne smejo popustiti v tem boju. dokler ne dobe popolne italijanske univerze v Trstu. Govorilo je še več dijakov, poslanec Hortis in podžupan tržaški Venezian. Sprejeta je bila resolucija. v kateri se zahteva, naj vlada osnuje popolno italijansko univerzo v Trstu, naj pa takoj premesti juridično fakulteto, ki je bila že dovoljena in potem zopet preklicana iz Wiltena na Tirolskem v Trst in naj se prizna veljavnim nčni čas. na tej zatrtej fakulteti. Končno naj se premeni izredno filozofsko stolico profesorja Farinelli-ja v redno. Po končanem zborovanju so bile običajne demonstracije in proti-demonstracije italijanskih in avstrofil-sldh Lahov in socijalnih demokratov, od katerih so se eni navduševali za Italijo drugi za Avstrijo, eni so peli Ga-ribaldijevo drugi avstrijsko himno. Pred Gate Municipio so se celo malo zlasali, policija je pa dala kavarno zapreti, odvedla je par demonstrantov v zapor in mir je zavladal na Šipki! — Defravdant. V Trstu je Nemec Viktor Buchberger kot upravitelj iz-selniškega doma društva Avstro-Ame-ricana ukradel železno blagajno, v kateri je bilo 1450 K ter zbežal v/Benetke; ko je zapravil denar, se je vrnil v Trst, kjer so ga prijeli in odvedli v zapor. — Drzen roparski napad. V Trstu so v nedeljo trije lopovi pri belem dnevu opoldne vpričo več ljudi napadli v ulici Pondares 52 letnega krošnjarja Andreja Brešana. Dočim sta ga dva tiščala ob zid, mu je tretji brskal po žepih. Ko je prišel redar, so pobegnili, vendar so enega prijeli. Tat je 2-1 letni kamnosek Ivan Sturm. Brešanu je izginilo 16 kron denarja a ne ve, če so mu jih vzeli napadalci ali če je ta denar zgubil v zmešnjavi. Gospodarstvo. V fem greši naš kmet pri pridelovanju sadjevca i Mnogokrat sem že naletel na kmetica. ki mi je tožil, da njegov sadjevec (sadni mošt, tolkla) ni tak. kot bi moral biti, da nima pravega okusa, da ne trpi delj časa. da se posebno v poletnem času rad skisa in da ima še več takih slabih lastnosti]. Öe pogledamo kako ponekod naši ljudje pripravljajo sadni mošt. pač ni čuda če jim potem sadna pijača ne teče posebno ljubo po žejnem grlu. Glavna krivda, da sadjevec ni dober, obstoji po mojem prepričanju v tem. da naš kmetič iz nezrelega sadja pripravlja tolklo. Kakor hitro se začne sadje trebiti, t. j. da sem in tje kakšen sad odpade, to je v času, ko še le začne sadež prav zoreti, spleza sadjerejec na drevo in z drogom neasmiljeno udriha po vejevju, polnim nezrelega sadja. To napačno delo posebno izvršuje na hruškah. In koliko truda ima ubogi človek, če hoče vse nezrelo sadje spraviti z drevesa! S tem. da klati nedoraslo sadje, pa občutno oškoduje tudi drevo samo. Prerado se zgodi, da tako drevo usahne, ali pa po tri do štiri leta nič ne rodi, ker mora prej šele rane zaceliti. Sadjevec iz nezrelega sadja pa zato ni dober, ker mu manjka potrebnega sladkorja, ki je neobhodno potreben, da sadjevc vre, ali da se skuha. Manjka pa v nezrelem sadju še drugih potrebnih snovij. Pomnimo torej: Ne berimo nikdar nezrelega sadja za sadjevca. Počakajmo vsikdar. da se razvije v sadju dovolj prepotrebnega sladkorja, torej dotlej, da je sadje zrelo, da začne v večji množini padati z dreves. Nadalje sem tudi videl, da puščajo ponekod mošt več dni v kadeh, ne da bi ga kaj po prešanju stočili v sode. Starokopitneži namreč trde, da postane na ta način sadjevec bolj čvrst. A tudi to je velika napaka! Če stoji sadni mošt en ali še več dni v odprtih kadeh postane občutno grenak ; pa tudi mnogo nesnage in mrčesa se zbere v kadi: ose, sršeni, pajki, muhe in več tacega. Ge hočemo imeti dobro sadno pijačo, moramo tudi to staro-kopitno navado opustiti. Za dober sadjevec pa mora biti tudi dober, čist i n pridno p r i-pravljen sod. Ge je sod vedno dobro umit in večkrat žveplan, se nam ni bati. da bi se sadjevec usmradil. Tako se torej drži sadjar treh zapovedi. 1. Za napravo sadjevca vzami vselej le dovolj zrelo sadje! 2. Sadni mošt vlivaj sproti v sod! 3. Preden sod napolniš z moštom moraš ga dobro ziniti in popolnoma osnažiti in ga tudi žvepljati! Če boš se po tem ravnal, imel boš dobro pijačo, ki ti bo gasila žejo in te tudi krepčala. Sadjar iz Slov. goric. Centralna zadružna blagajna. 19. t. m. je zborovala na Dunaju pod predsedništvom fin. ministra dr. Korytowskega enketa zaradi osnovanja centralne zadružne blagajne. Enkete se je vdeležilo tudi mnogo državnih poslancev. Finančni minister je v svojem govoru povdarjal. da bode ta nova institucija imela ta namen, da preskrbi kmetijstvu in mali obrti potrebni bankovni kredit. Novi zavod bode spajal vse zadružno posojilništvo ter bode tako uresničil misel vzajemnosti. Nova institucija bode zadruga ter se bode'vsled tega kaj lahko pripojila kot nov člen k že obstoječim deželnim zvezam; državna udeležba na novi instituciji bode v obliki zadružnika. Država si ne bode lastila jerobstva ne nad novim zavodom, ne nad zadružništvom, želeč mu prost razvoj in utrdbo kredita. Druge slovanske dežele. Na gospodarsko razstavo v Zagrebu je prišlo 14. t. m. 269, 15. t. m. 1014. 16. t, m. pa 3053 hrvatskih kmetov; privabila jih je posebna razstava goveje živine. V nedeljo je bilo 16.630 oseb na razstavi; toliko jih še ni bilo poprej ua en dan. — Na razstavi goved v Zagrebu je bilo razstavljenih 555 živalij, in sicer 131 pincgavsko mölltalskega. 176 simmentalskega, 163 križanega, 41 podolskega plemena. 44 živinčet pripadalo je drugim plemenom. Od izložene govedi jih je bilo 200 imovina malih posestnikov. — Nova Zajčeva opereta. V Zagrebu pride skoro na oder nova opereta Ivana pl. Zajca „Nihilistica". Libreto je napravil Viljem Otto. „Pester Lloyd1' piše, da bodo prevedli opereto tildi v mažarski jezik. Na premiere pride več gledaliških ravnateljev iz raznih krajev. — Hrvatska narodna kmetska stranka je imela 16. t. m. svoj občni zbor v Zagrebu. Sklenilo se je. da si ustanovi svoj dnevnik „Dom" in da si osnuje svojo posebno kmetsko tiskarno, za katero se upisnjejo sedaj delnice po vsem Hrvatskem. — Hrvatsko gledališče. V nedeljo zvečer uprizori zagrebško gledališče Parmove „Caričine Amazonke". — Srbski profesorji v Sofiji. V kratkem prirede srbski profesorji izlet v Sofijo, da vrnejo svojim bolgarski kolgom obisk. Dosedaj se je javilo že okoli 100 izletnikov. Bolgarski profesorji se pridno pripravljajo, da dostojno sprejmo svoje srbske tovariše. — Slavnostna otvoritev narodnega gledališča v Sofiji. Sofijska „Večerna Pošta" piše. da bo otvoritev novega sofijskega gledališča sijajno narodno slavje. Pri slavnosti in pri otvoritvi bodo sodelovale samo povabljene osebe. Navzoči bodo vsi višji sofijski krogi, diplomatski zastopniki, vojaški dostojanstveniki, narodni poslanci, književniki, časnikarji in umetniki. Vsako mesto v kneževini pošlje na slavnost po dva zastopnika, a povabljeni bodo tudi zastopniki ostalih evropskih držav, kakor tudi predsta-vitelji drugih, zlasti jugoslovanskih gledališč. Povabljenim gostom se priredi slavnostni banket. — Vlak je povozil notarja Accur-tija iz Badljevine na Hrvatskem, ko se je peljal z ženo čez železniški tir in je pridrdral vlak v tistem hipu. Žena in voz sta odletela v bližnji jarek, notarja pa je stroj prerezal čez prsa. ' — Poljska podjetnost. Zavedni Poljak baron Lucenski je kupil v ogrskih Tatrah velikanska posestva, ki obsegajo osem celih občin. Nadalje se je ustanovilo delniško društvo, ki hoče kupiti 1000 katastralnih oralov zemlje v Tatrah, da na ta način pridobe nazaj Poljakom, kar je bilo že nekdaj njihovo ter na ta način prisilijo, da se ta svet priklopi Galiciji. Madžarske županijske oblasti pa seveda skušajo delati nakupovanju vsakovrstne ovire. — Posledice reških izgredov bodo njih provzročitelji občutili na svojih mošnjičkih, kajti vsi trgovci v hrvatskem Primorju so na raznih shodih gklénili, da ne bodo v bodoče naročali nič več pri laških trgovcih na Reki. ampak vse in dosledno le pri hrvatskih, slovenskih in madžarskih trgovcih. Take lekcije, če so dobro in strogo izvedene so najlože razumljive. — A^elike vojaške vaje v Dalmaciji, pri katerih sta sodelovali armada in vojna mornarica so končale. Te vaje so bile z vojaškega stališča zelo zanimive, kajti letos se je v prvič poskusilo praktično izvesti ukrcanje in izkrcanje velikih vojnih mas na obrežju, katero je v nasprotnikovi oblasti. Za prevoz vojaštva posluževala se je vojaška uprava Lloydovih parnikov. Vaje so z vojaškega stališča baje dobro uspele. Udeležil se jih je mesto cesarja prestolonaslednik. Ker je cesar odpovedal svojo udeležbo pri teh vajah, se je vnela v avstrijskih in inozemskih listih živa diskusija o tem, je li to storil z obzirom na internacijoualno politiko, ali pa z obzirom na dogodke na Reki in v Zadru, ali pa morda v resnici samo zato. Ker se je malo.pre-hladil. Itaijani mislijo, da »cesar zato ni šel v Dalmacijo, da bi ne dajal s tem Italiji povoda pritoževati se proti temu, da jej „Zaveznica" Avstrija s temi vajami grozi itd. Taki dogodki se dajo na vse strani tolmačiti in uporabiti v dokaz vsake politične kombinacije, naj bode že taka ali taka. Prestolonaslednika so povsod po Dalmaciji slovesno sprejemali. Povsod, kjerkoli je stopil na suho so se mu poklanjala županstva, društva, deželni, državni in cerkveni dostojanstveniki. Prestolonaslednik je odgovarjal na vse nagovore navadno nemški. Italjanom je pa dodajal navadno po par besed v italjanščini; v Zadru je deželnega zbora predsedniku g. dr. Ivčeviču odgovoril tudi nemški, končal je svoj govor s hrvatskimi besedami: Budite gospodine uvjereni o blagonaklonosti-njegova Veličanstva. Sploh je prestolonaslednik zagotovil vse zastopnike hrvatskega naroda, ki so se mu prišli poklonit, da je cesarjeva ljubezen in naklonjenost do Dalmacije in hrvatskega naroda še vedno nespremenjena. S tem bi bile torej spodbite vse tiste vesti, da je cesar nejevoljen na Hrvate zaradi dogodkov na Reki in v Zadru. (Je so namestniki storili svojo dolžnost, cesar dobro ve, da niso teh izgredov izzvali Hrvatje nego Itaijani. Prestolo-naslednikove besedo torej lahko v tem smislu tolmačimo. ^ — Dalmatinski strelci. Pri vojaških vajah v Dalmaciji se je posebno odlikovala eskadrona dalmatinskih strelcev. Ta četa je bila osnovana 1. 1874. Vojna uprava namerava to četo pomnožiti na dve eskadroni. Dalmatinski strelci hodo tako opravljeni, kakor oni v Tirolski. — Cesarjev dar. (Jesar je daroval za uboge puìjskega mesta 4000 K. — Prestolonaslednik v Dalmaciji. Reški „Novi List" piše, da se prestolonaslednik pri svojem odhodu iz Dubrovnika od tamošnjega župana Pera Čingrija sploh ni poslovil, ampak ga je prezrl. Vse priprave za sprejem kažejo, da so delali gotovi krogi na to, da bi dobil nadvojvoda vtis nelojalnosti tamošnjega naroda. Povsod so znali napraviti tako. da je prišel nadvojvoda prekasno. Zato ni doživel nadvojvoda tistega prisrčnega sprejema, ki mu ga je narod pripravil. Kot vzrok navajajo fml. Varešanina in še razne druge razmere. V Dubrovniku je bilo koncentriranih 300 orožnikov in 500 linančnih stražnikov. Svetovne vesti. — Velik požar je nastal na dokih v Buenos Airesu. Škode je za več milijonov. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je daroval za trebinjske reveže 4000 K. — Generalni štrajk. Delavske zveze so zborovale v Grenoblu na Francoskem ter sklenile stopiti dne 21. t. m. v generalni štrajk. Stavci so koj na .to zapustili tiskarne in danes ni v Grenoblu izšel noben list. — Štrajk tramvajskih sprevodnikov je bil včeraj 20. t. m. v Milanu končan, ker je državno oblastvo, ki je bilo dalo zapreti nekega sprevodnika, istega zopet izpustilo. — Škodo, ki je napravil Taifun v Hongkongu, cenijo na 20 milijonov dolarjev ali sto milijonov kron; pet tisoč Kinezov je v tem groznem orkanu poginilo. Taifun v Hongkongu. Ta strašen vihar je napravil veliko škodo. Število ponesrečenih Kinezov sega na tisoče, dočim je le malo Evropejcev poginilo. Tudi na morju so bile nesreče, dve francoski vojni ladji in okolo 50 trgovskih ladij je bilo hudo poškodovanih. — Cene železa se povišajo v kratkem, kakor so skienili lastniki železne . veleindustrije. — Za strokovno izobrazbo policijskih uradnikov se snuje na Dunaju osrednji zavod, nekakšna visoka šola. Otvori se že to jesen. Za 30.000 kron svile je pokradel dunajski tvrdki Ad. Kolm njen uslužbenec Rezač. Zaprli so razun njega tudi njegovo mater in obe sestri, ki so razpečavale ukradeno blago. — Nemški narodni svet za Avstrijo. Nemci nameravajo ustanoviti zvezo vseh nemških narodnih svetov po raznih avstrijskih deželah. Ta centrala „Nemški narodni svet za Avstrijo" bi imela svoj sedež na Dunaju in bi vsaka dežela poslala v ta svet po tri zastopnike. — Na ukaz srečen. Tak mož je nadžupan v Vratislavi, ki je namreč zahvalo cesarske dvojice za slovesni sprejem razglasil meščanom s sledečim rezglasom: „Na ukaz Nj. Veličanstva cesarja in kralja sem tako srečen, da smem naznaniti . . ." — Ureditev cestnega prometa. Notranje ministrstvo namerava radi rastočega avtomobilnega prometa cestna določila po vsej Avstriji enotno urediti. Zato je potrebna sprememba raznih deželnih zakonov. Notranje ministrstvo je radi tega že stopilo v zvezo z dotič-nimi deželnimi odbori. — 0 razstresenili ljudeh. Alfred de Musset je bil tako raztresen, da je v skodelico kave, ki mu jo je servirala mlada dama, vrgel 50 centimov, ker je mislil, da prosjači prispevke za kak dobrodelen namen. Sloveči matematik Ampere je prišel po hudem nalivu ves premočen domov, položil je dežnik v posteljo ter ga odel, da bi se ne pre-hladil, sam pa se je tlačil v stojalo za dežnike, da bi se ocedil. Ako do- godba ni resnična, je pa vendar dobro » izmišljena. — Izseljevanje iz Italije. Kakor poroča list „Vera Roma", se je leta 1905 izselilo iz Italije 726.331 oseb proti 474.191 prejšnjega leta. To znači, kako žalostne socijalne razmere vladajo v deželi. Najbolj narašča izseljevanje Benečiji, Laciju, Siciliji in Kalabriji. Iz Benečije se je 1904 izselilo 79.749 oseb, 1905 pa 108,024; iz Lacija 1904 6.683 ljudi, 1905 pa 14.705; s Sicilije 1904 50.868, 1905 pa 106.208 oseb. Italija je glede izseljevanja prava sestra Ogrske! Smrtne ostanke Liszt-ove, slavnega ogrskega glasbenika hočejo o priliki stoletnice njegovega rojstva prenesti v Budimpešto ter-je pokopati v palači blidapeščanske glasbene akademije. — Polkovnik Daler, o katerem se je toliko govorilo v predvčerajšnji seji državnega zbora, češ, da je surovo postopal s poslancem Hoferjem, izjavlja v časopisih, da sploh ni nikdar slišal, da bi Hofer rad ž njim govoril. Poslanec ni niti govoril ž njegovim adju-tantom. temuč s kakim drugim častnikom. — Nesreča na železnici v Ameriki. Ko se je vlak pripeljal na most čez reko Cimarron (v Severni Ameriki. Arkansas) se je most hkratu zlomil in vlak je padel 30 čevljev globoko v vodo. 250 oseb se je potopilo, rešil se je en sam, kateri je stal pred vhodom v vagon, pogovarjajoč se s sprevodnikom, splezal je. ko je opazil, da leti vlak ppd most, na streho vagona in je splaval od tu na suho. — Nameravanemu atentatu na prestolonaslednika so prišli na sled ribiči v Gružu pri Dubrovniku. Tako poroča „Deutsches Volksblatt". Nove službene instrukcije na železniške uslužbence. Železniško ministrstvo je spremenilo službene instrukcije tako. da se vsaka pasivna rezistenca onemogoči. Vsi uslužbenci se pridno šolajo v novi instrukciji ter bo moral vsak napraviti izpit, sicer se sme odsloviti. — Steklo se podraži. Češke steklarne so sklenile s 1. januarjem 1907 povišati cene pri navadnem steklu za 5 %. pri barvanem pa za 10%. Raznoterosti. Muha, škodljivka konjem in govedi. K raznim vrstam mrčesa, ki škoduje našej živini se ne sme pozabiti tudi tako imenovana „huda muha". Nje želo je neki tako grozno, da najbolj leno živad spravi v beg. dokler se je ne iznebi. Ta živad se najraje drži konjev, zato se tudi imenuje „konjska muha" (Hippobosca equiene). Ta muha je 7 do 8 mm dolga, svetlo rumena, ima zobčast rep s črnimi progami. Krila so daljša nego rep. Živi navadno na konjih in govedi, in sicer pod repom, ne pod trebuhom, ali pač v zakotji, kjer je bolj gosta dlaka. Ondi provzroča srbenje in s tem težave živini. Ta mrčes se drži le slabotne živali, katero gospodarji ne čedijo in drže v umazanih, temnih hlevih. Zlasti goveda trpe od tega mrčesa največ. Proti temu rabi se za naribanje ribja mast, lavendelovo olje. angrovo olje. "peteršiljevo 'olje, skuha od tobaka. Sploh je proti tej škodijivki postopati približno enako, kakor proti uši na govedi. Razloček je samo, da se prva drži le v poletnem času živine, dočim je druga po zimi še bolj nadležna. Sicer je pa proti obem najboljši in najbolj izdaten lek snaga, snaga in zopet snaga, Snaga v hlevu, snaga na živali, snaga na dvorišču, snaga povsod! Koliko premore čvrsto molzenje? Profesor gospodarske akademije Henkel v Weihenstephanu na Bavarskem prišel je po mnogih poskusih do prepričanja, da je mleko, če možki molzejo veliko večje vrednosti, nego če ga ženske molzejo. To je dokazal z naslednjimi številkami: Namolzlo se je mleka: V njem smetane: Od prve krave mož 2'7 kg. 128'5 g. Od prve krave žena 2'5 kg. 110'0 g. Od druge krave mož 7 0 kg. 280'0g. Od druge krave Žena 6'5 kg. 250'0 g. Torej je mož dosegel precejšno množino več mleka in s tem tudi smetane, kar priča, da je za molzenje treba krepkih rok. To se vidi tudi na mladih živalih. Kjer so mladiči lepi, je navadno mati bolj medla; nasprotno pa. ako so mladiči slabi, je starka bolj rejena. Tega se lahko prepričamo mnogokrat, Koliko škode dela zajec ? Nek najemnik lova v Šleziji hranil je na svojem dvorišču po celo leto zajce in jih redil. Čudil se je obenem požrešnosti te živali. Zajec je požrl na dan 2 kg. sena, 790 gr. cu-krovke (repe) in posodo — mleka. — Tisoč zajcev bi na ta način v enem letu „pokrmilo" 730.000 kg. sena in 273.750 kg. repe. V celem bi tisoč zajcev požrlo na leto do sto vagonov hrane, v vrednosti do 58.000 kron. Od tega pride na enega zajca vrednost od 3—4 krone. Kdo pa plačuje prej omenjeno škodo? Gotovo kmet. na katerega račun se mnogokrat vedoma ali tudi nevedoma — pije. Ribja kost v grlu. Večkrat se lahko zgodi, da se pri obe;'u usadi ribja kost v grlu ter tako človeku postane nevarna. Da se Co zabrani. vzemimo takoj surovo jajce in je dajmo spiti onemu, kateremu je kost obtičala v grlu. Jajce navadnoj splavi kost v želodec in odtod naprej. Ako pa to še ne pomaga, treba nemudoma poklicati zdravnika. Klanje drobeži. Pri nas se perutnina prav različno kolje. Tako se na primer navadno pod ušesom živali zakolje, da tako skrvavi. Še bolj slabo je. odsekati naravnost- glavo. V novejšem času so iznašli pripravo, t. j. nož, s katerim se perutnina \gàrav lahko zakolje. Nož je prav podoben peresniku, samo da ima od zgoraj bolj krepko, dvorezno rezilo. Sedaj ni treba druzega, nego živali kljun odpreti in s tem nožem navzgor proti možganom žile porezati. Žival treba potem obesiti za noge. tla kri odteče. Muha — raznaševalka bolez ni j. Kadar razsaja kje kakšna epid mija, (kužna bolezen), takrat so muhe posebno nevarne, ker bolezen razširjajo. Kakor znano, širijo take bolezni tako imenovani „bacili", to so neizmerno drobne živalice, katerih ne moreš videti s prostim očesom. Muha. katera sede na vse nesnage, na jedi in odpadke, na bolnike, mrtvece itd. naleze se tako bacilov, katere potem trosi od sebe. koder preletava. To je tem laže, ker gie prav lahko po 5000 takšnih bacilov na eno muho. Najbolj nevarno je, ako se takšna muha vsede na jed ali pade v skledo ali v kozarec itd., kjer pusti Bog ve kakšno nesnago in kali vsakovrstnih bolezni. — Toraj pozor tudi v tej reči iu zopet — snaga! Književnost in umetnost. — Trgovski koledar za 1. 1907 v žepnem formatu izda „Slovensko trg. društvo Merkur". Koledar bode imel poleg kalendarija in listov za dnevne biležke kaj mnogovrstno vsebino, izbrano s posebnim ozirom na trgovske in obrtne potrebe. Koledar bode prav lično opremljen, risbo za načelno stran je izdelal akad. slikar gospod Maksim Gospari. Cena koledarju je 1 krona, po pošti 10 v več. Koledar se naroča neposredno pri društvu. Slovenski trgovci, trgovski sotrudniki in slovenski obrtniki segajte pridno po tem koledarju: ki se prodaja v korist Trgovskemu domu". Seznamek markiranih potov v področju „Slovenskega planinskega društva". Dodatek:.Vodniški tarifi in lenik vodnikov. Izdalo in založilo |S. P. D.'1 v Ljubljani. V tej knjižici amo na 69 straneh izkazano pridno vstrajno delo naših planincev v idnjili letih društvenega delovanja, i delovanje pač-malokdo opazi in še mi jih je. ki bi se malo zamislili v gp vrednost za narodno lice naših nin. zato'moramo biti našim delavna tem polju tem bolj hvaležni. Jfa, opravljajo brez ozira na to, ali Izato hvalimo ali ne. Knjižica bode sem turistom dobro došla. kot pregled larkacijskega dela „S. P. D."' in pa ^ot vodnik po naših planiuah. kot pri-Moček pri sestavljanju zanimivih tur. Poslano. V „Domovini" z dne 7. septembra zagnal se je nek dopisnik v me. . ker ni visela na dan letošnje irte na dirkališču slovenska zastava. sem baje kapituliral pred tukaj-m okr. glavarjem, p Nasproti trditvam v dotičnem Siku bodi v pojasnilo povedano, da |&g. pl. Rainer ni poklical radi izo-anja slovenske zastave k sebi. in i tudi ni „štel dolgih levitov". kakor pisnik tam trdi. ampak se nekoč, ko I sem bil v opravkih na glavarstvu iz-azil. da se bo on pri prihodnjih dirkah, bi se še razobesila slov. zastava, [jač morda udeležil dirke kot gost in gledalec, ker. ga dirka kot taka zanima, ia pa ne bode hotel prevzeti nikakega osla pri vodstvu dirke, kakor je to itoril običajno. Sklicujoč se na dejstvo, da je Cven. ijer se dirke vršijo, občina z izključno «venskim prebivalstvom, in je v priori videti ob času dirk na maribor-kein dirkališču, torej v mestu s slo-bsko-nemškim prebivalstvom, razobesi ni samo eno ampak več nemških »v. sem dejal, da ne morem za-kàì starega običaja, po katerem so t renski občani slov. zastavo ob časn ili še na starem dirkališču razobešali. pbrž. radi tega negativnega odgovora it. kr. okr. glavar vkljub povabilu t.tej. zadnji dirki ni prišel. Slovensko avo za to dirko pa sem bil jaz na-isil. a je nisem dobil, ker je bila že oddana, kar dokazuje naslednja pJÄ Ne samo. da sem dirkalsko aštrn ki je bilo v zadnjih zdihljajih. mi je poverilo njega predsed-pfc povzdignil do sedanje popolnosti ►delavnosti. čuval sem marveč dolo tudi njega narodni značaj. ! Krap je, dne 19. septembra 1906. Jos. Mursa, P č. predsednik dirkalskega društva. Podpisani izjavljam, da je g. Jos. poslal na dan letošnje jesenske ke k meni po slov. zastavo, ki je ipiladanski dirki tam visela, a je ptìlseni mQgel dati. ker sem jo bil prej (inmi obljubil. ( ven. dne 19. septembra 1906. Jos. Bohinec. Dost a vek uredništva. Te izjavi donašamo. da tako damo iliko tudi napadenemu, da se opraviči, li bi. da gospodje poskrbe za to. si dirkalsko društvo preskrbi svoje ave. da mu jih v bodoče ne bode jia več iskati na posodo, ko bo čas ališče primerno okrasiti. Po izjavi ^.Bohinca bi morali soditi, da je v v „občini z izključno sloven-ijtrebivalstvom" ena sama slovenska va in da je tudi ta bila tačas. ko li jo bili potrebovali na domačem dir-čn. izposojena drugam. To je vse-obžalovanja vredno in mi upamo. ! bode g. Jos. . Mursa svoje zasluge društvo, katerih mu nikakor ne kra-in nečemo kratiti, pomnožil še s da preskrbi društvu tudi svojo insko zastavo, in tako prepreči za dočnost vse slične nezgode. Vsaiemna zavarovalnica m H do Ljubnem sklicuje svoj občni zbor dne 24. kimovca 1.1. ob 8. uri zjutraj ako pa bi ne bilo ta. dan zadostno število udov se vrši taisti dne 25. kimovca ob 9. uri zjutraj v Občinski pisarni na Ljubnem. Vspored: Pregled in odobrenje računov. Razni nasveti. (513) 1 i. Kopušar načelnik. se sprejme takoj. Kje, pove upravništvo „Domovine". (510) 2-1 NAZNANILO! ilo pleiadi soli pri k Barbari ? Halozah se začne I. vinotoka ki bode trajalo 7 mesecev, t. j. do 30. malega travna 1907. Sprejemajo se dečki, ki so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Pouk je brezplačen in traja vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Oglasiti se je pri vodji pletarskega pouka g. Aut. Ogorelec, ki sprejema tudi naročila na razile pletarske izdelke. (911) .vi SVOJI K SVOJIM! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo ,CROATIA< pod pokroviteljskim kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenali. Vsa pojasnila daje:.Podružnica „Cro-atiae" v Trstu. (425) 11-4 Zastopniki se iščejo po veJjiti krajin Kranjske. Štajerske in Koroške K 5000 zaslužka plačam onemu, kateri dokaže, da ni moja zbirka 600 komadov za samo fl. 2'50 v resnici prilična kupčija. Jaz dajem: i eleg. večkratno pat. remontoir-žepna ura s pismeno garancijo tovarne za točnost, i lina zlato-double verižica, 2 prstana iz amerik. zlata-double s ponar. briljanti (za gospoda ali daKO), 2 zlato-double manšetna gumba )ostaneta vedno nova), 3 krasni naprsni gumbi (Chemisetts, 3 pat. gumbi za ovratnike, i eleg. žepni nožič, i eleg. svilena ovratnica, svetla ali temna, i lepa igla za ovratnico s Siraili-briljantom (donblirana), i lepa dauska broša (zadnja novost), i krasno žepno toaletno zrcalce. i lepa denarnica, 1 par boutonov z amerik. briljanti, i lino pisalno oroàjé iz niklja i pat. vremenski barometer, 1 garnitura 20 komadov različnih pravih inozemskih znamk, 1 eleg. odrezalec za smodke (nikelj), 1 pat. držaj za ovratnico, 1 album najlepših slik sveta. Vse skupaj z elegantno uro, ki je sama 2krat toliko vredna, samo gld. 2-50. Proti predplačilu ali povzetju se dobipriosrednjemdepotn za pat. ure in dragotlne. S. URBACH, Krakov štev. 74. X. B. Pri nakupu 2 paketov se prideife i prima angleška britev brezplačno. Ne ugajajoče se zamenja ali vrne (409) se denar. Riziko izključen. l—1 1 meblovana soba eventualno s hrano za enega gospoda ali 2 dijaka se takoj odda. Naslov se izve pri (512) upravništvu tega lista. i - 1 je na prodaj obstoječe iz hiše s kuhinjo in tremi sobami. 3 oral gozda in 4 oral njiv Vse je oddal jeno 10 minut od komsiske ceste. Vrednost 2800 K. — Pojasnila daje Jernej Sivšek na Loži št. 24 (466) pošta Laško. 1 Kakšno lastnost ima praVi JranctoV dodatcHUaVi zraven svojih kakovostnih prednosti? Da isti predstavlja izrečen naroden proi%vod čistejše kakovosti, ker se je poljedeljstvo s : cikorijinimi : koreninami, katere se pri izdelovanju kot surovina porabijo, po velikem naporu ter mnogostranskih žrtev trvdke HENRIK FRANCKA SINOVI upeljalo in udomačilo že tekom nekaterih desetletij tudi v deželi, tako da se pokrije danes že vsa potreba v surovini potom domačega poljedelstva. Pravi „Frailčkov" dodatek k kavi je t or» a j naroden izdelek, kater»! je prinašal poljedeljstvu, ker» je z istim v ozki zvezi, znamenite koristi ter» nove v ir» e zaslužka. Da se zamore le relati vno-skroninemu obsegu v deželi opravljenemu, še dosti dobička donašajočemu ^ obdelovanju c i k o ri j e 0 s katerim je seveda v nekaterih krajih žalibog še pičlo použitje kavinih surogatov v razmerju podeliti gosp. sadi I ceni cikorije zaželjeno večjo razširjenost, želelo bi se, da se ta priznani ter s poljedelstvom tako blizo sprijazneni i proizvod : jmivi „FranckOY".dodatek k kavi, narodni od gosp. trgovcev, kakor posebno tudi od cenjenih konsu-mentov kot : domači: izdelek podpira in se mu da prednost pred izdelkom iz tujedeželnih surovin, pri čemer izvrstna kakovost trgovcu zadovoljnost svojih odjemalcev jamči in njegovemu priporočevanju dela čast. Pri kupovanju „Franckovega" dodatka, k kavi pravega pa prosimo, da se opazuje velika previdnost tei? se tudi služkinjam in kupčevalkam pusti v znožju zaznamovane varstvene znamke in na naš podpis dobro zapomniti, kajti naši izdelki se ponarejajo v zelo moti j i vik •*. posnemali .*. ki se na videz enake, od dx»u£jik tovarn. Spoštovanjem K ANT. FERENČAKU kovaču v Brežicah. sprejme v trgovini z mešanim i blagom pri tvvclki 34 na državni cesti. 10 minut od (,'elja se odda takoj v najem. — Naslov pove iiprav-(506') ništvo ..Domovine".- j -2—-2 NORBERT ZANIER & SIN se sprejme v trgovino z mi mešanim blagom Karol Cimperšek, Laski trg. manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorničarja R. Ä. Smekal-a iz Smichova. Podrnž. Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m inlaza! Skladišče vseh potrebščin. Tudi na obroke. — S spoštovanjem (IÖ») 26—19 podružnica K. A. Sin e k al. postranskega zaslužka (49.'i) pa tudi več 4 4 si.laliko osigura vsak. -ki ima privatne znance in prevzame naročila ita nek nov v vsaki domačiji potreben predmet. Prodaja lahka, visoke provizije so zagotovljene. Ponudbe z navedbo Sri0ì,fErtrflflllÉ Beschäftigung 4937" poštenih starisov. -ki ■ je dovršil ljudsko šolo (505)' l^* se sprejme "^ßi 3-2 Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (270) proti požaru in za življenje najdejo 12-9 redovalci Suhe gobe, oljnate in petrolej ske sode kupi Anton Kolenc v Celju vsako množino, po najvišjih cenali. kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalcipa dobro stalno službo. Ponudbe pod „15305 Gradec" poste restante. Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, želi v mešani ali manutakturni trgovini stalno službo. Naslov (503) pove upravništvo tega lista. 3—2 _ __^^ se priporoča velečastiti duhovščini, slavnemu " ^ IV 0H 0M učiteljstvu. pisateljem p. n. občinstvu za B ■ I Il TV ■■ 21 vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do:liaj-m A II Mrl m. I I Fl modernejše oblike. — Kèr je bogato založena z ^^fl WM VI I I Vi najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena HI i^" vV HV ■ H wl z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v kratkem času okusno ili ceno. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, vizitke, cenike, etikete, bolete. brošurice. časopise, knjige, cirkularje. lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, hranilne in zadružne knjižice: poročna naznanila, molitvenike. mrtvaška naznanila, ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. Zvezna knjigoveznica se priporoča velečstiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim ili občin- _ _ izdeljavi. — Za po- skim uradom, kraj- ,J V I __ ^^ sojilnice. hranilnice nim šolskim svetom. flB IV M MM 0M >n druge zavode posojilnicam ter cenj. I IP M M |1|l 21 izdeljujejo hranilne p. n. občinstvu, pisa- I I aW VI I f I I VI knjižice vezane V teljem za vezavo I I I I VI I II VI celo ali pol platno z vsakovrstnih knjig ■ H V V H ■■ wV zlatim ali črnim tis-v priznano trpežni kom po zelo nizkih cenah. Vzorči na razpolago. - Vezava različnih liturgičnih knjig, kakor „Missale Romanum" itd. - Istotako se vežejo zapisniki za posojilnic«, hranilnice, občinske, župnijsko, šolske in druge urade najtrpežneje v usnje in gradi ter ; se lahko odpirajo; izdeljuje tudi fascikle za dolžna pisma, pristopne liste, menice itd. Posebno se priporoča slavnim bralnim društvom, čitalnicam, šolskim in drugim knjižnicam za vezavo knjižničnih knjig, katera se solidno in trpežno izvršujejo; pri večjih naročilih naenkrat primeren popust. — Vezava primostih kakor tudi _ _ finejšib molitvenikov. — Sprejema vsakovrstna gailailte.ijska dela. priprösta kakor tudi najfinejša. VV I IV | I II Ker je opremljena z liaj.aznovrstnejšimi in naj- ■■ I IVI modernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, ■■ I urL m izvršuje vsa dela kar najhitreje in solidno po zmernih ■■ ^^^ ^^ I I VI cenah. — Vse pošiljatve in naročila je naslav- ■ ■ VB, ljati le: Zvezna knjigoveznica v Celju. (V zastonj tndi za večjo obitelj pri nakupu krasno ležečega 'posestva (nekdaj last pokojnega dekana g- Zuže v Laškem trgu"). 5 km od Ptuja ob cesti proti Vurbergu. Hiša je enonadstropna in stoji na lepem griču s krasnim razgledom. V nadstropju s>o tri velike sobe. v podstrešju dve sobici, v pritličju presa, kuhinja itd. Dve lepi kleti. Pri hiši je viničarija s hlevom, skednjem, kolarnico in drvarnico. Vrt je ograjen in meri 400 m-. Vse posestvo meri 18 oralov in sicer: 4", orala južno ležečega vinograda, med tem dva orala liovega nasada, ki že rodi 2' 2 orala travnika, na katerem je nad 400 žlahtnih jablan. 8 oralov gozda z velikimi bukvami in žlahtnimi kostanji; Drugo so njive. Šest glav živine, kuretina. obsežni inventar, stanovanje elegantno meblovano itd. Cena 10.500 gl. pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe se naj pošljejo g. Fr. Žiher, nadučitelju, (408) v Vurbergu pri Ptuju. 2—2 mešane stroke, vojaščine prost, z dobrimi spričevali najem s 1. novembrom t. 1. v Laškem trgu (Glavni trg) Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! W Vsakih 14 dni vozijo "Pl Trst-New-York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. lO.OOO' ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku: ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana Slomšokove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: SAVONIA, ponedeljek 17. septembra 1906. PANNONIA ponedeljek. I. oktobra 1906. CHARPATIA, ponedeljek, ,i\ 15. oktobra 1906. 51 cela ali samo pritličje, v katere j se nahaja prodaja tabaka. loterija in grajzlerija. Hiša je na lepem prometnem prostoru blizu cerkve. Vevč se izve pri lastnici g. ANI KRAJICEK, uradnikovi soprogi v Radečah pri (so«. Zidanem mostu. 3-2 TrgoVitta s papii jem, pisalnimi risalnimi poto stani prodaja c. kr. solsli knjig in igralnih ks Zvezna trgovini , Rotovška ul. šf priporoča kanceiijski, konceptni. pisit dokumentni, ministrski. - in barvani papir. stittčniKi KatncttcKi peresa tablice peresnt'Ki gobic radirV črnilo TrgoVsH« Wj v vseh velikostih črtane, z eno ili dvéj kolonama, v papir, platno, gradi, ali j usnje vezane. JtajVečja zalo; Vseh tisHoVin skei šolske svete, učiteljstvo. župnijske« okrajne zastope. užitninske zastope. nilnice. posojilnice, odvetniie. nota - in privatnike. Lastna zaloga š« zvezkov in risai papirnate Vreče nalnih tovarniških cenah. vse ti ; sti Stambilje privatnike izvršujejo se v najkrajši Dopisnice _f__umetne.p skeinseyet odnajpri do najfinejše izpeljavi Albumi za slike, dopisnice in l Zavitke za urade v vseh < Ceniti ffl^f za tiskovine in potrebščine so i na razpolago. -- Trgovci in prepr imajo izjemne cc Priznano dobro blago, o Solidna In fi jtike torbe, taike, jermene, škatlje, dalje kov-ike. denarnice, in vsakovrstno usnjarsko blago poM najbolje pri P. Kostič-u v Celju. v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so (Švica) Centralbahnplatz št. 9 f i sprejema potnike za linijo ičez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — ■ vožnja na morju le 6 do 7 dni: odhod parobrodov redno vsako soboto. - — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov ■ do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. ■ Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel . bode brezplačno najboljša pojasnila, (39) 52-38 za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaKe Vrste. Man beachte die Fabrikmarke. K^jiapascpra tr-- ,„ V Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. vzorna Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. konstrukcija -_--usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja i — Singepjevi šivalni stpoji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delnica družba siValnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. m 52 m __ 1 1 i se priporoča častiti duhov- ^^ i||p|i|aK||uaB ščini. slavnemu učiteljstvu. /llD'VilSI I IC USI 11 H SI pisateljem in p. n. občinstvu £a1IIj/iIIC1 I lütilll liti ^TJtJTz ■ ■ ■■ moderae jge oblike. - Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice. cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice.spovedne listke, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.: sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali . črnim __ ■ ■ 0 V IM Zvezna knjigoveznica. priporoča ŠOŠTANJ istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2'40 m. H) ■ V zalogi je zgotovljeno pohištvo. v velikosti do 1-50, 1-60, 1-70, 1"80, 9 l-OO in 2 m po konkurenčnih cenah. priporoča svojo veliko zalogo pjTJJ'p'IWf popolnoma izg-otovljenih .-.! Zoper ogenj in Vlom Varne blagajne in šivalne stroje Hnpite pri tneni najceneje posebno vinske in sadne stiskalnice, mline za sadje in grozdje, čistilnice (pajkle). slamo in reporeznice priporoča v bogatej izberi trgovina z železnino „MERKUR" Traf erz«, cement, želu« za lezi, ceVi iz Hamenlčine, strešna lepenka, sesalH« in VodoVodtte «aprale » Izdeljujem nove ter popravljani tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. vfrrilllilin lì ril IIP /) Il vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor 1 I lil 111 II II II 1*1 II UM U tndi mala in prosta izdelujem sam Za (J I LUlUUfl VUMVltf V Al« 1Sta Prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Stedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. bodisi iz studencev,- vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v južnoštajer^a hranilnica V Celju naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na ■'. :..,. ! . Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstotke. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosédaj 4 Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. v Celju uraduje vsak dan izvzemši nike.