Otvoritev pomembne kiparske razstave v Murski Soboti V galeriji soboškega kulturnega centra je bila v petek otvoritev 6. jugoslovanskega bienala male plastike, na katerem s svojimi deli sodeluje več kot osemdeset umetnikov. Letošnjo predstavitev male plastike, ki je v desetih letih doživela pomemben razmah in potrditev, označuje predvsem prodor mladih kiparjev, o čemer pričajo tudi nagrade. NASLOV Leto XXXV. Št. 23 Murska Sobota 16. junij 1983 CENA 13 DIN VESTNIK ZBOR KOMUNISTOV PZC MURSKA SOBOTA Bodo sledila dejanja? SLOKO OD MIŠKA KRANJCA V petek se je v Veliki Polani množica pogrebcev, med katerimi so bili poleg domačinov tudi ugledni družbenopolitični in kulturni delavci, poslovila od pisatelja in sovaščana Miška Kranjca. Žalostno in slovesno je bilo slovo od revolucionarnega kulturnika, ki je v svojih knjigah namenjal pro-'lor predvsem malemu človeku in Prav zato postal velik. V osnovni šoli, ki se bo poslej imenovala po njern, je po uvodnih žalnih taktih Prva poslovilna beseda ob žalostnem slovesu prišla iz ust male Nataše. Z jasnim glasom je povedala, da je tudi v najmlajših bolest, ker je za vedno obstala pisateljska r,,ka in tako presahnil bogati pi-'ateijski izvir. 0 pisatelju, ki je glas o pre-fjurskem človeku ponesel v svet je v tmenu komunistov govoril Geza aotč. pesnik in pisateljev osebni Pt'iatelj TOne pav^ep se je od po-°imka poslovi! v imenu društva Pisateljev, dober poznavalec ranjčeve literature —- dr. Franc aln?’6?. Pa v imenu slovenske ^^demije, katere član je Kranjec m0'® polansko cesto, ki zdaj ni grebe?."' ,e napolnilo tisoče puščo 2- j.° se je iz šolskega dvori-proti sprev°d začel pomikali nemem °pa*®u in za trenutek v branit zastal pred nam n ° domačijo. »Naročil si , tvoiih °1 sc)®mo dobro seme na di|0,j aprilu obiskalo 100 tisoč manj tujih turistov kot v istem lan-1 skem mesecu. i DALLAS - Politični svetovalec ameriškega predsednika Ed Rollins je izjavil, da bo Ronald Reagan prihodnje; leto ponovno kandidiral za j predsednika ZDA. ; BUDIMPEŠTA - Prejšnji teden so na Madžarskem počeli žeti ječmen. S tem se Je začela ena najzgodnejših žete1 v zadnjih dveh desetletjih. BONN - Letošnji evangeličanski cerkveni dnevi, ki jih je udeležilo 150 tisoč ijun-so se končali v Hannovru demonstracijami proti obo VESTNIK STRAN 2 aktualno doma slabo kriminalko pil 50 litrov bencina na mesec. poleg tega pa še posebej 50 litrov za dopust (Rade Pavlovič, predsednik komiteja). 8. junij — Od visokega predstavnika ZIS se je neuradno, izvedelo, da je vlada že naročila tiskanje bonov za prihodnje obdobje ... O tem, da bodo vozniki v juliju in avgustu za odhod na dopust dobili več bencina, ni več nobenega dvoma. Vlada bo o usodi bonov ponovno razpravljala I septembra (Delo). 10. junij I — Zvezni sekretar za tržišče in splošne gospodarske zadeve Luka Reljič: »Ni mo- B žnosti za dodatno količino I goriva.« 11.junij — »Šele, ko “ bomoTlobili naročilnico od ZIS oziroma od zveznega B komiteja za trg in splošne I gospodarske zadeve, bomo B začeli tiskati bencinske bone.« (Dragan Miloševič, I direktor tozda Štampa v be- B ograjskem Zavodu za tiska- nje bankovcev). Ta scenarij je bil končan v I ponedeljek ob desetih ... B Niti ni potrebno nič dodati " (pa čeprav se še kaj preše- netljivega zgodi do četrtka). B dve leti novi bankovci Je dala pobudnka,'u80slavije banko? ’ da bi izdali in 5 000 d' V vrednosti °g utemelNidinarjev- Predam obsega j? Z narašča-?VvPromPt^vlnsklh Po-^‘^acije Nkyje posle' lajšali strnjv ta način bi za izdelavo Zave> ki iih lpanajbitudi Preifej« banke za-NeVelikS kun treZorjev in h Vsezadnn P?V denarja. sŽ?Caza2^ Z°d,narjevt^ nost našihhetn,elJuJe tudi d ovnem t??b??kQVcev na £avvrednZ;SajJev ve«ni Če 1^OslavijtP°enov večJa i\PŠČhleXd& zvezne zl,gUverneXt8SpreJeI1-bo J:n|ni jz Jev f soglasju z svetom N S novlh nb°avn‘hzna^ Prin^Ma n bank°vcev, a s««-Majski XanJe pn Narod- s P?Vprečni ^arip, Prespi hranilnih kot kar P5aJ?4 000di-Prazvn Za 5 on?1’ d.a battle n^av ne bj: dinarjev kžave rabe. Pni?® Prak'ič-Sai bi J Plačiine ®Ca e bi se v^ati? raHvb1? pr°metu, 'n 8°k>vinsV; 3aJnah po-^vitin^ %i>aOd5®n°izpla-^kirn dan?< kuPne vre- »i- blagajničarki. Napake pri štetju so, ker gre za konavce, kjer je največja vrednost le 10 dinarjev, majhne. Novi bankovci pomenijo tudi veliko večjo odgovornost za blagajnike, po drugi strani pa je vprašanje, ali bo uvedba novih apoenov resnično zmanjšala stroške za izdajo novega denarja. V Jugoslaviji naj bi letos izdali za izdelavo denarja približno 1,2 milijard dina- rjev. Ta denarje namenjen za tiskanje in kovanje denarja, nastaja pa še vrsta drugih stroškov od transportnih, zavarovalnih ... V Sloveniji je 23 odstotkov papirnatega denarja in 14 odstotkov kovanega denarja Jugoslavije. Na prvi pogled je ta količina denarj a velika, ker pa smo vhodna republika, kjer poteka velik del menjave deviz, postanejo številke o deležu denarja pri nas razumljive. Imaš hišo — vrni stanovanje... Odkar so nekje lansirali geslo »imaš hišo — vrni stanovanje« so beograjski dovtipneži skovali parodijo: »imaš ženo — vrni ljubico«, a mladinski humoristi so dodali: »nimaš pojma — vrni funkcijo«... Te šale letijo na račun tistega visokega funkcionarja, ki je z vsako novo visoko funkcijo dobil večje novo stanovanje, ne da bi prejšnje vrnil. . . in tako si je nabral pet stanovanj in zamero javnosti, ki ga je končno prisilila, da je dal ostavko... Stanovanj pa menda še ni vrnil. .. Zaradi takšnih navad, da ljudje menjajo funkcije, ne vračajo pa stanovanj, so se iz nekega naivnega delavca IMT v Novem Beogradu do solz nasmejali gledalci beograjske televizijske kronike, ko so zvedeli, da je mož, ki je sicer imel hišico, vrnil stanovanjce — v dobri veri, da bo prispeval k uresničevanju omenjene parole, ki sicer trka na gluha ušesa pomembnejših dvolastnikov — zasebnega in družbenega stanovanja ali kar več družbenih stanovanj hkrati. O smiselnosti samega gesla, ki ima ambicijo urejanja razmer v naši družbi na demagoško delilni način, pravzaprav ne kaže mnogo govoriti, kajti spodbudno delovanje je tisto, ki omogoča ljudem vlaganje v delo, s katerim si človek lahko odreže večji kos kruha in mu zatorej stanovanje ne pomeni ne vir družbenega ugleda ne vir špekulativnih dohodkov. Pomembnejše je ugotoviti, da tudi ljudje, ki PISmO IZ BEOGRADA Razširiti obmejno sodelovanje Na pobudo pokrajinske konference SZDL Vojvodine in republiških konferenc Srbije, Hrvaške in Slovenije je bilo pred dnevi v vojvodinskem Somboru posvetovanje o obmejnem sodelovanju z LR Madžarsko. V slovenski delegaciji so pomurski predstavniki bili v večini, kar je razumljivo, saj je obmejno sodelovanje doslej le izjemoma prestopilo Slovenske gorice. Osnovna ugotovitev je bila, dav okviru zelo dobrih meddržavnih odnosov predstavlja obmejno sodelovanje pomembnega spodbujevalca in tudi nosilca skupnih interesov. Gre za medsebojne stike prebivalcev obmejnih krajev, menjavo blaga, kulturnih dobrin, informacij, kulturnih in športnih prireditev vzdolž jugo-slovansko-madžarske meje. Pomembno vlogo pri tem odigravajo organizacije socialistične zveze in domovinske ljudske fronte, zveze komunistov in madžarske socialistične delavske partije, kakor tudi pokrajinska in republiška vodstva (vlade). Že na to temo so se oglasili slovenski predstavniki z utemeljevanjem koristnosti povezav, ki jih imajo družbenopolitična telesa. Na slovenskem območju je prav na osnovi aktivnosti le-teh prišlo do razmaha sodelovanja, ki zajem a gospodarstvo in kulturo, z veliko volje pa rešujejo tudi občutljiva vprašanja položaja in pravic narodnosti. Skupne seje pomurske komisije za narodnosti in obmejna vprašanja .z narodnostnim odborom Železne županije so primer, kako se je treba lotevati narodnostne problematike. Organizirano skrb za kulturo in napredek narodnosti predstavlja tudi sodelovanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije z Slovenska delegacija — Ernest E6ry, Ferenc Haj6s, Barbara Goričar, Martin Zakonjšek in Štefan Dragošič — je bila na posvetu zelo delavna, foto: J. Šabjan ENERGETSKO BOGASTVO POMURJA delajo v forumih, organih in organizacijah federacije, ne ravnajo nič drugače kot drugi, ki zlahka ali vj j na lažji način pridejo do prevelikih stanovanj. Med 34 razpravami na temelju 84 sporočil dvodnevnemu posvetovanju »Uresničevanje funkcije družbenih pravobranilcev samoupravljanja v zaščiti družbene lastnine« sta Vojislav Pantelič, vodja skupine za zvezno upravo zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja, in Radmila Nikolič, samostojni svetnik zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja, obdelala temo: »Nekatere oblike ogrožanja družbenih sredstev, ki jih uporabljajo organi federacije«, ki govori o tem, da tudi tam, kjer to najmanj pričakujemo, ravnajo z družbeno lastnino negospodarno, na las podobno ostalim občanom, le da mnogo bolj prebrisano in tudi predrzno. Povprečna površina stanovanj za delavce v organih federacije je 76 kvadratnih metrov, kar je več kot za četrtino več kot je določeno povprečje v Beogradu, a površine stanovanj teh organov so dosegle že 88 kvadratnih metrov, čeprav je tam okrog deset tisoč delavcev, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Gradijo in delijo prevelika stanovanja, menita referenta nad našim standardom, kar omogoča posameznikom zamenjavo prevelikih stanovanj za več stanovanj, v katerih stanujejo potem njihovi otroci, neredko pa se dogaja, da s prihodom v federacijo dobijo funkcionarji in drugi tudi drugo stanovanje in ob odhodu s funkcije v federaciji obdržijo obe stanovanji. Davek na presežek stanovanjskega prostora plačuje samo 143 nosilcev stanovanjske pravice, kar je neznatna številka glede na strukturo in število stanovanj v federaciji. Kaj lahko počne človek v federaciji? Praktično vse tisto, kar lahko počne vsak drug smrtnik. Lahko da to stanovanje v najem brezdomcem za skoraj neomejeno najemnino, zlasti če gre za petičneže. Lahko dobi precejšnje vsote od gospodarskih organizacij, če dovoli najemanje stanovanja za poslovne prostore — dokler se ne vrne iz tujine. . . Obstaja sicer zakon o pravicah in dolžnostih zveznih organov glede sredstev v družbeni lastnini, vendar njegova določila ne upoštevajo dovolj ustave. SFRJ in zakona o osnovah sistema državne uprave ter o zveznem izvršnem svetu in zveznih organih uprave, ugotavljata referenta. Premalo je tu zagotovljena zaštita družbene lastnine in ni čudno, da hiše propadajo zaradi nemarnosti stanovalcev... Posebna je zgodba o tem, da se steka veliko denarja za ta namen na mestu, kjer so enakopravni v delitvi funkcionarji, vodilne osebe in navadni uslužbenci in ko gre delitev z enega mesta, naj bo to komisija ZIS ali katero drugo tako telo, je jasno, kdo ostane kratkih rokavov in kdo dobi levji delež.. »V sistemu distribucije ogromnega števila stanovanj z enega mesta so znatno povečane možnosti zlorabe in podlege pritiskom, sodi Radmila Nikolič. Jasno kot beli dan. Viktor Sirec Demokratično zvezo južnih Slovanov. ki skrbita za strokovno pomoč narodnosti in njihovim kulturnim skupinam, pomagata pa jim tudi pri organizacijskih vprašanjih. Čeprav še ne dovolj razviti predstavljajo obmejni gospodarski stiki pomemben delež v skupnem gospodarskem sodelovanju držav. Zal se pri tem pojavljajo številni problemi, zaradi katerih z rezultati niti ena niti druga stran nista povsem zadovoljni. Spremembo bodo morali doživeti nekateri predpisi, zlasti pa Sporazum o menjavi blaga, storitev in ostalega gospodarskega sodelovanja. ki sta ga državi sklenili 1976.leta. Po mnenju razpravljalcev ni zadovoljiva sfruktura menjave na gospodarskem področju. Tudi v Sloveniji, tako kot na ostalih obmejnih območjih, eni in drugi kupujemo energijo, surovine in tehnologijo. Slovensko območje se v glavnem povezuje z Železno in Žalsko županijo. Doseženi uspeh je n^ tehnološkem področju. in sicer v industriji pohištva (Sobota z mizarsko zadrugo Kbrmend) in obutveni industriji (Planika s čevljarsko industrijo Sabaria). Tako slovenska kot delegacije ostalih republik in pokrajine Vojvodine so ugotavljale, da je obojestranski interes širitev obmejnega sodelovanja. V Sloveniji vidimo to možnost v povečanju števila proizvodno sodelujočih delovnih organizacij in na kme-tijsko-živilskem področju. Pri tem bo moral odigrati pomembnejšo vlogo radgonski sejem, kjer že letos pričakujejo rejce plemenske živine z Madžarske. Jože Šabjan ZLASTI NA PAPIRJU Najnovejša odkritja izdatnega vrelca tople vode v Moravcih in kakovostne premogove rude v Benici, so nova ,.injekcija” neumornim energetikom in gospodarstvenikom, ki na več ,,točkah” raziskujejo naravna bogastva pokrajine ob Muri. Teoretično, torej na papirju, smo — kar zadeva nafto, zemeljski plin, geotermalne in mineralne vode ter premog — pravi magnati, a ko ,,svedri” zavrtajo v globino se precej izkaže, da kakovost in količina le nista tolikšna, da bi se določen energetski vir splačalo izkoriščati. O tem je podatkov več kot dovolj, 1« sistematično jih je treba zbrati in razvrstiti. Računamo, da bo otipljivejše odgovore dala študija dolgoročne oskrbe Pomurja z energetskimi viri, ki jo bodo to leto pripravile občinske raziskovalne skupnosti z Zavodom za ekonomiko in ' urbanizem v Murski Soboti. Smo pred ustanovitvijo območne energetske skupnosti, čeprav še ni znano ali samo za Pomurje ali skupaj z Mariborom in Slovensko Bistrico, ki bi morala še bolj razmigati združeno delo tega dela Slovenije, nikakor pa ne bi smela biti le še en Sis več. ,,Šans” je na tem področju dovolj, samo pogumneje — tudi z določeno mero tveganja — bi-se veljalo zagristi vanj. Izkušnje, recimo pri izkoriščanju nafte, zemeljskega plina, geotermalnih in mineralnih voda, so dovolj močna spodbuda in izziv, da se pomurski energetiki in gospodarstveniki začnejo načrtneje ukvarjati tudi z razvijanjem in rabo tkim. obnovljivih energetskih virov, kakršni so sončna, vodna, bioplin in podobni. Pri tem je častna izjema obrtna zadruga 14. oktober iz Gornje Radgone, ki se je že pred časom spoprijela s projektom, imenovanim Oro solarni sistemi in spremenljivo srečo takorekoč zaorala ledino na tem polju v Pomurju in širše. Tudi v razvijanju in izkoriščanju bioplina se je v Apaški dolini poskusila manjša skupina zanesenjakov, a za zdaj brez vidnejšega uspeha. Izgradnja verige hidroelektrarn na reki Muri, ki je že davno dobila vsaj načelno zeleno luč, je vnovič v središču zanimanja pomurske javnosti. Podobno velja za dograditev novih krakov plinovoda do Murske Sobote oz. Ljutomera in Gornje Radgone. V nekaterih delovnih kolektivih izdelujejo izolacijske materiale: v Ina-Nafti Lendava poliuretan, v Gorenje-Varstroju purlen in v Konstruktorjevem tozdu Pomurje v Murski Soboti sečninsko-formaldehidno peno. Sicer pa je po tovarnah že čutiti varčevalna naprezanja, kar je vsekakor pohvalno. Branko Žunec O vsebinski zasnovi in sooblikovanju programa radia in Vestnika Indeksna okvirjenost oziroma »materialne škarje« ne bi smele bolj zarezati v platno — v tem primeru že tako močno skrčeni program radia Murska Sobota in okleščeni tednik Vestnik. Tako je bilo mnenje delegatov na 1. seji izdajateljsko-programskega sveta lokalnega časopisa Vestnika in radia Murska Sobota, na kateri so se zbrali predstavniki iz vseh štirih občin in domače redakcije, tema pogovora pa je bila organizacijska in vsebinska zasnova obeh medijev. Poleg že večkrat izpostavljene kadrovsko šibke zasedbe, ki je pogojena z materialnim stanjem Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost (v prvem tromesečju poslovanja se izkazuje izguba), je bil poudarek tudi na neustrezni tehnični opremi in pomanjkanju denimo papirja. Seveda omenjena pomanjkanja ne pestijo le lokalnega tednika in bo tako potrebno s skupnimi močmi najti ustrezno rešitev, opozoriti pa le kaže, da zaradi administrativnih prepovedi ni moč nabaviti še kako potrebnih magnetofonskih trakov na primer, ki bi omogočali nemoteno snemanje za radio. Ta bo še naprej dnevno od 16.30 do 19. in ob nedeljah od 10. do 16. oddajal na osnovi dogovorjenih materialnih okvirov, tednik Vestnik pa v povprečju na 22 straneh ter prav zaradi prostorskp stiske na selektivni način obravnaval aktualna vprašanja. Pri tem je potrebno teamsko in angažiramo delo v redakciji, kjer ustvarjajo novinarji za dva medija: dnevno za domači in vse češče tud i za radio Ljubljana ter tednik Vestnik. Prav tako pa v Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost združuje delo tudi madžarska redakcija radia in Nepujsaga. Ne naključno je na stičišču treh meja velik poudarek na narodnostni politiki. V razpravi je bil na konstitutivni skupščini, ki ji je predsedovala Mira Marko, omenjan tudi nadaljni proces podružbljanja lokalnih sredstev javnega obveščanja, pri katerem bi morali večjo vlogo poleg ustanoviteljic — občinskih konferenc SZDL — odigrati tudi njihovi sveti za informiranje, sosveti in nenazadnje prav programsko-iz-dajateljski svet. Brigita Bavčar Splošno gradbeno podjetje Konstruktor Maribor, TOZD gradbeništvo Pomurje Murska Sobota na osnovi dovoljenja oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Murska Sobota OBJAVLJA: Od 13. 6. 1983 bo zaradi obnove fasade na zgradbi ABC Pomurke, Lendavska 9, Murska Sobota, delno zaprt pločnik v času razkladanja materiala. Prosimo, da vozniki in pešci upoštevajo začasno prometno označbo na Lendavski ulici. Dela bomo izvajali predvidoma do 15. 7. 1983. STRAN 3 od tedna MURSKA SOBOTA — Občinski komite zveze komunistovje sprejel sklep o ustanovitvi svetov ZK v krajevnih skupnostih soboške občine, kjer so organizirane 3 in več osnovnih organizacij zveze komunistov. G reza 12 krajevnih skupnosti, kise bodo poslej akcijsko povezovale prek delovanja svetov zveze komunistov, ki združujejo več osnovnih partijskih organizacij. To so naslednje krajevne skupnosti: Ali Kardoš, Lendavska, Turopolje. Park. Partizan in Boris Kidrič, vse v mestu Murska Sobota. Cankova, Rogašovci, Prosenjakovci. Puconci. Rakičan in Beltinci. M. J. MURSKA SOBOTA — V petek je bila v Murski Soboti seja občinske konference socialistične zveze. Poleg družbenega dogovora o izgradnji in financiranju spominskega obeležja NOB na Vaneči ter informacije o izvajanju referendumskega programa v letih 1981 in 1982 ter predloga programa za leto 1983 so največ pozornosti namenili razpravi o uresničevanju razvojnih usmeritev kmetijstva v občini. GORNJA RADGONA — V radgonski občini deluje v okviru društva invalidov 349 invalidnih oseb. Kot so ugotavljali na zadnji seji IS SO so lanski program skoraj v celoti izpolnili. Organizirano imajo pravno pomoč: v lanskem letu so bili na treh izletih, posebej aktivna pa je športna sekcija. Se vedno pa niso uspeli postaviti na noge aktivov invalidov v OZD, kar bodo poskusili uresničiti v tem letu. S problemi ostarelih občanov se ubadajo v radgonskem centru za socialno delo v ustanavljanju. V občini je dokaj dobro organizirano delo telesno prizadetih invalidov na domu, žal pa, kot kaže, ne bo mogoče ustanoviti delavnice pod posebnimi pogoji za težko duševno prizadete. Na seji so govorili še o delu društva upokojencev. vp LENDAVA: Na seji izvršnega sveta skupščine občine so med drugim analizirali spremljanje pridobivanja prihodkov občanov ter ugotavljanju izvora premoženja. Ker se nekateri podatki o nezaposlenih različno razlagajoje izvršni svet pripravil analizo o strukturi nezaposlenih v občini. Člane izvršnega sveta so informirali še o poslovnem uspehu OZD v prvem tromesečju letošnjega leta. GORNJA RADGONA — Na osnovi programa delaobčinskih zborov so zastavili svoj program za letos tudi člani sveta za vprašanje uresničevanja in razvoja političnega .sistema socialističnega samoupravljanja. Eno izmed svojih nalog, obravnavo poročila o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, so na zadnji seji že opravili. Pred njimi pa je še ocena delovanja delegatskega sistema v občini, razprava o delu družbenih svetov, SIS materialnih dejavnosti, krajevnih skupnosti in okvirnega programa dela zborov SO v prihodnjem letu. vp do tedna — --».GORNJA RADGONA Odkod sredstva za vzdrževanje telesnokulturnih objektov? Za hitrejši razvoj množičnega in kvalitetnega športa je bilo v radgonski občini v povojnih letih, posebej pa še v minulem srednjeročnem obdobju, zgrajenih ali prenovljenih precej telesnokulturnih objektov. Do leta 1981 so uredili kar 101 objekt, v zadnjih dveh letih pa le 15. Vseh skupaj športu namenjenih površin je 92.500 kvadratnih metrov. Razvoj pa kaže, da je bilo zaradi restrikcijskih Škarij v zadnjem času storjenega bore malo, za nameček pa so skoraj vsi telesnokulturni objekti slabo vzdrževani in položaj postaja iz leta v leto vse bolj zaskrbljujoč. V te namene sicer v posameznih okoljih namenjajo dobršen del sredstev, ki bi jih morali izključno uporabljati za razvoj množičnega in kvalitetnega športa. Stroški za to in delovanje bi naj letos dosegli nekaj čez 2 milijona dinarjev. Ker je na dlani, da jih ne bo mogoče zagotoviti, se v posameznih telesnokulturnih organizacijah znajdejo po svoje. Sredstva nabirajo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, prirejanjem veselic in srečelovov, prispevkov od reklamnih oglasov na plakatih, z lastno udeležbo in prostovoljnim delom. Lepo in prav! Vendar to nikakor ne bi smela postati stalna in dolgoročna oblika financiranja dejavnosti in vzdrževanja objektov. Trenutno bi v občini morali zgraditi ali prenoviti precej objektov: telovadnico in garderobo v Apačah, usposobiti dvorano za telesno kulturo v Radencih, obnoviti dom v Gornji Radgoni, asfaltirati rokometno igrišče na Negovi, dograditi atletski stadion z igriščem v Vidmu ob Ščavnici, urediti vsa ostala nogometna igrišča in seveda naprave in spremljajoče objekte v radgonskem športno-rekreacijskem centru. Z vsem tem bi ne veljalo odlašati, saj se v občini s kakršnokoli obliko vadbe oziroma športa ukvarja čez 5.700 občanov ali 27 odstotkov vseh, kar je za to pretežno kmetijsko občino visoka številka. Pri občinski telesnokulturni skupnosti in OZTKO se trudijo, da bi položaj izboljšali. Ob že doslej ustaljenih načinih zagotavljanja in pridobivanja sredstev za potrebe telesne kulture so izdelali že nekaj predlogov, ki bi prispevali k boljšemu vzdrževanju objektov. Treba se bo odločiti za pravega. S tem, kakršenkoli že bo, pa bi morali pohiteti. Zob časa in neprestane podražitve bodo terjale vedno več sredstev. V. Paveo Preskromno dohodkovno povezovanje Povezovanje v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela soboške občine se še ni povsem razvilo, čeprav je čutiti prizadevanja na tem pomembnem področju. Vzroke za zastoje v združevanju dela in sredstev je treba iskati v težjih razmerah za gospodarjenje, pomanjkanju sredstev in premajhni motiviranosti združenega dela. Marsikje namreč ne kažejo posebnega zanimanja za dohodkovno povezovanje, ker lahko uspešno poslujejo tudi brez tega — s pomočjo posojil in visokih cen. Prav gotovo različne razmere za gospodarjenje in neusklajeni predpisi neugodno vplivajo na združevanje. Premalo je dohodkovnega povezovanja in skupnih vlaganj zainteresirani!! organizacij, veiiKo preveč pa kupoprodajnih odnosov, ki ovirajo prizadevanja za ureditev razmer na trgu. Ustava in zakon o združenem delu dajeta obilo sistemskih možnosti, da bi delavci v združenem delu obvladovali dohodek, sprejemali družbene odločitve in odgovornost zanje, praksa pa gre marsikdaj svojo pot. Učinkovitejše združevanje dela in sredstev, o čemer je bil govor tudi na seji občinskega komiteja zveze komunistov v Murski Soboti, pa bi bilo, če bi bili tudi tozdi takšni, kakor določa zakon o združenem delu. Kljub vsem načelnim opredelitvam je, na primer, udeležba organizacij združenega dela v delitvi družbenega proizvoda manjša, svoje pa sta dodala tudi inflacija in cenena posojila. Med tozdi vladajo še vedno klasični tržno-kupoprodajni odnosi. Čeprav se je zdajšnja samoupravna organiziranost soboškega združenega dela v marsičem izboljšala, pa v nekaterih panogah še sploh niso načeli pravih oblik dohodkovnega povezovanja in enotnega nastopanja na tujem trgu. V teh delavnih okoljih je zato nujna odločnejša akcija zveze komunistov, če želimo dejansko doseči, da bo dohodek temeljni motiv zdravega gospodarjenja. Poleg tega pa je treba vztrajati na urejanju zadev v duhu'socialistične morale, kajti v nasprotnem primeru bodo vse bolj stopali v ospredje administrativni posegi. Slej ali prej mora biti pri vsakem pristopu združevanja dela in sredstev prisoten osnovni motiv, ki se kaže v večjem dohodku, socialni varnosti delavcev in podobnem. To pomeni, da niso dovolj le formalna organiziranost in razni integracijski procesi, kajti določeno podvajanje zmogljivosti in celo konkuriranje na domačem trgu ne vodi daleč. Kmetijci (SOZD ABC Pomurka) in tekstilci (Mura) so že v mnogočem vzeli zadeve ,,v svoje roke”, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo še notranje rezerve. Bolj odločno Od besed k dejanjem! Problematika nezaposlenosti postaja v Pomurju zadnje čase vse izrazitejša. Zaostrene gospodarske razmere, krčenje investicij in pomanjkanje kvalitetnih razvojnih programov so namreč v mnogočem vplivali na žgoče probleme zaposlovanja. Hkrati pa tudi v združenem delu pomurskih občin niso storili dovolj za izboljšanje kadrovske strukture in hitrejše zaposlovanje mladih in strokovno usposobljenih kadrov. Zato je nujno, da končno preidemo od besed k dejanjem — so med drugim poudarili na seji medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje v Murski Soboti, ko so razpravljali o problematiki nezaposlenosti v Pomurju. Mladi iz regije se ne morejo zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da tukajšnje združeno delo ponuja le 712 novih delovnih mest, predvideva pa se že okrog 2500 iskalcev zaposlitve, večinoma mladih ljudi. Ena od poglavitnih zahtev je, da se morajo vsi štirje osnovni dejavniki, to so poklicno usmerjanje, usmerjeno izobraževanje, štipendiranje in zaposlovanje, bolj kot doslej povezati. V tem procesu pa mo- ra večjo vlogo odigrati tudi mladinska organizacija, in sicer še posebej prek občinskih konferenc in osnovnih organizacij, ker je glas mladih glede konkretnega razreševanja problematike nezaposlenosti v regiji še vedno prešibak. Prav vprašanje zaposlovanja in nekatere pomanjkljivosti, ki se ob tem pojavljajo (zveze in poznanstva), je v sedanjem trenutku še kako aktualno, zato se morajo za izboljšanje razmer na tem področju boriti ne le mladinci, ampak celotna družba. Na seji medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje so se zaradi tega zavzeli za skupen razgovor predstavnikov nosilcev pomurskega gospodarstva z medobčinsko gospodarsko zbornico za Pomurje, da bi se konkretno dogovorili o možnostih izdelave novih programov, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest. Ustrezno pozornost pa velja nameniti tudi zaposlovanju težjih invalidnih oseb in Romov. Ob koncu seje so sprejeli operativni program dela MS ZSMS za Pomurje za obdobje od junija do oktobra 1983 in finančni plan za letošnje leto. Milan Jerše Solidarnostna stanovanja in drvarnice Če bi sodili po teži materialov je junijska skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti imela težo, sicer pa so na njej prevladovale formalne, predvsem papirnate zadevščine, o katerih delegati kaj dosti niso razpravljali; potrebno je bilo le njihovo s soglasje z dvigi rok. Sklepčnost pa je bila tudi tokrat težko dosegljiva, kar kaže poleg že omenjene množice papirjev pripisati tudi vremenu čeprav je obenem povsem nerazumljivo kako to, da so se tako težko zbrali predvsem uporabniki. Kot, da v stanovanjskem gospodarstvu ne bi bilo perečih problemov, ki bi jih kazalo tehtno in z vso pozornostjo sproti reševati! Tako kot to velja za obravnavo in potrditev liste prosilcev solidarnostnih stanovanj. o katerih so se delegati razgovorili, če se ne bi bili zbrali v zadostnem številu, pa bi bila skupščina pomaknjena na poznejši čas meseca in se tako prejemniki solidarnostnih stanovanj ne bi mogli pravočasno 'vseliti vanje. Stanovanja na kompleksu Lendavska so namreč nared (kar je spodbudno: v dogovorjenem roku!) in 24 od 53 prosilcev solidarnostnih stanovanj bo te dni prevzelo ključe. Na razpis je prispela še ena, zaradi zakasnitve neupoštevana prošnja, ob obravnavi zavrnjenih prosilcev solidarnostnih stanovanj pa se je izkazalo. da je še veliko problemskih. predvsem mladih družin brez strehe nad glavo. Zato pripomba o tem, da bi se naj, seveda glede na možnosti, pereči stanovanjski problemi reševali sproti in na kar najbolj življenjski način, ni bila odveč. O resno zastavljenem delu na tem področju pa priča tudi kadrovsko pestra sestava komisij, ki so obravnavale posamični primer in odkrile marsikaj pretresljivega. Prav tako je bilo na zadnji skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti dano tudi soglasje o najemanju stanovanjskega kredita kupcem večjih stano- vanj v Lendavski, kjer je zaradi visokih cen in dragega vzdrževanja še vedno neprodanih 12 velikih stanovanj. Kako je pri nas vkoreninjena želja 'po stanovanjskih hišah in torej individualni gradnji, dokazuje podatek, da se je na razpis posojil za tovrstno izgradnjo prijavilo 477 prosilcev, ki bi skupaj potrebovali sedem, medtem, ko je na razpolago le stara milijarda sredstev. Delegati so obravnavali in tudi osvojili predlog o izgradnji drvarnic v Naselju XIV. divizije v Murski Soboti, kjer so stanovalci gosto naseljenega kompleksa pionirjevih hišic (zaradi projek-tanstkega spodrsljaja) doslej shranjevali premog in drva kar na podstrešjih. S tem je bila močno ogrožena varnost stanovalcev, saj bi v primeru izbruha požara lahko prišlo do katastrofe, ker so ostrešja v vrstah povezana in gornje fasade lesene. Stroške za izgradnjo novih drvarnic bo za solidarnostnike med stanovalci krila občinska stanovanjska skupnost, za najemnike stanovanj posameznih delovnih organizacij bodo sredstva prispevale le-te, lastniki stanovanj pa bodo morali poseči v svoj žep, kar bo verjetno v sedanjih zaostrenih gospodarskih pogojih težko. Brigita Bavčar se je treba povsod opreti na lastne, dobre izkušnje, in jih tudi prenašati drugam. Se vedno namreč v soboški občini pogrešajo tiste organizacije združenega dela, ki so dejansko dosegle oprijemljive rezultate pri uveljavljanju odnosov udeležbe v skupnem prihodku na podlagi skupnega proizvoda. Stari kupoprodajni odnosi povzročajo, da imajo nekateri tozdi v okviru reprodukcijske verige kar naprej izgubo, drugi pa normalen doho- KOMENTAR dek, čeprav izdelujejo proizvode, ki se dopolnjujejo. To se, denimo, dokaj jasno kaže v odnosu primarna kmetijska proizvodnja — predelava. In ravno področju agroživilstva je treba v prihodnje nameniti še več skrbi kot doslej, čeprav ne gre zanikati vseh dosedanjih prizadevanj za čim popolnejšo reprodukcijsko in dohodkovno povezanost. Pri tem velja opozoriti na slabo stran planiranja, ko nekatere organizacije oziroma člani kmetijske zadruge izkoriščajo trenutno konjunkturo in svoje proizvode prodajajo tja, kjer lahko zanje več iztržijo. Aktualno je vsekakor tudi področje gradbeništva, kjer je še vedno čutiti razdrobljenost in neustrezno povezanost, ki, ie v mnogočem le v obliki pogodbenih odnosov, ne temelji pa na dejanski dohodkovni povezanosti. Tudi kovinskopredelovalna industrija v soboški občini še ni najbolj racionalno organizirana, ker je opaziti precejšnje podvajanje zmogljivosti v proizvodnem procesu. Premalo pa se čutita tudi povezanost in odgovornost med tozdi, delovno organizacijo in sozdom, saj je s slednjim izpeljano le finančno področje. Da pa je trgovina lahko uspešno opravila svoje poslanstvo glede redne oskrbe prebivalstva, je treba pripisati zlasti pravočasnemu združevanju sredstev za razvoj proizvodnje znotraj reprodukcijske verige ABC Pomurke. Vsekakor so uveljavljanje učinkovitejše samoupravne organiziranosti, skupno planiranje med reprodukcijsko povezanimi organizacijami združenega dela in dolgoročno vključevanje v mednarodno delitev dela med osnovnimi temelji za pospeševanje združevanja dela in sredstev v soboški občini. Hkrati pa bo treba odpraviti še vrsto subjektivnih vzrokov, ki ovirajo procese proizvodnega in poslovnega povezovanja združenega dela, predvsem pa pri oblikovanju odnosov na osnovi skupnega prihodka in dohodka. Milan Jerše KOMENTIRAMO Kako iz začaranegai 1 kroga? j Irazm™^V kovinskopredelovalna industrija v soboški občini I lavNc i™ 3 3 ‘n Se Je razv’Ja^a spontano iz manjših obrtnih d -| tam HitX Sem VZadnjih desetih ietih dosegla pomembne rezul- I u kar razV‘jaia zlasd v preteklem srednjeročnem obdob- - ko v zadniih h nel,katerih večjih investicijskih vlaganj,medtem I razvem dV! ?“h ponovno stagnira, oziroma celo zaostaja a povsem nnTt\ T"050’ in industrije kot celote. ZaskrbW darienT da UpadaJ° «kateri ^tetni I ekonn^ pa se tudi Produktivnost, rentabilnost n j I na°ndustri pos,ovanja- Ker pa predstavlja kovinskopredetovd-I nos ut h? Pomemben delež v celotni občinski industriji, 581» I ustvarili r 7U i4 odstotkov vseh delavcev, ki so v lanskemi W« IkX m H Odstotka vrednosti celotne industrijske proizvod^ | skrbi in fJaVnOS?, v Prihodnje posvetiti nekoliko več družb®« s^ vih? da b0 ta Problematika že kmalu prflana | jo vseh treh zborov občinske skupščine. To je še toliko pome®’ Ise ie™™-6? d^javnosti d°slej niso namenjali posebne pozornosti m । sedan iTJa atbreZ?rŠi^^ usmeritev. Kaže, kot da so šele I skonrld ,°s,trenih gospodarskih razmerah spoznali, da so v ko«« g skopredelovalni industriji velike razvojne perspektive, še zlasti I možnosti za odpiranje novih delovnih mest. j Ni naš namen, da bi naštevali vse težave, s katerimi se kovin-I skopredelovalna industrija srečuje, pač pa naj opozorimo le na' > ste, ki otežujejo realizacijo dokaj zahtevnih nalog in ciljev, ki so IJih v tej dejavnosti zastavili za tekoče srednjeročno obdobje, v g dosega kovinskopredelovalna industrija v prvih dveh letih» I srednjeročnega obdobja v celoti slabše poslovne rezultate od P g Precja v industriji in da zato razvoj te dejavnosti stagnira, J« t g e rugim iskati vzroke v zmanjševanju akumulativne sposo g s i, kar seveda tudi onemogoča izvajanje načrtovanih investing n«8'1"1? tej dejavnosti Je v zadnjem času zlasti močno-| Pomanjkanje reprodukcijskega materiala, kar prav tako vphva g poslovne rezultate. Ob vsem tem dobi človek nehote občutek, g vr‘‘ ^se skupaj v začaranem krogu. Vendar, živeti v prepričanj > 9 | izhoda iz njega ni, bi bilo nesmiselno, zato je treba poiskati naj Iše rešitve. Te je treba iskati predvsem v povečevanju obsega proizyod«j.a I I v osvajanju novih tehnoloških postopkov in izpopolnjevan ! tehnologije, ne kaže pa zanemarjati tudi še tesnejšega ^^La | ga poslovno-tehničnega povezovanja in drugih oblik sode I j ter vključevanja v izvozna prizadevanja. Zaostrene gosP^jo . I I razmere sicer že silijo posamezne organizacije, da se P°v ja|a, | med seboj kakor tudi s proizvajalci reprodukcijskega ma . g , vendar vse možnosti na tem področju še niso izkoriščene. Cepra g vec organizacij združenega dela, ki vidijo svoje razvojne možnos programih za potrebe kmetijstva, se ti programi ne dope Inj J. g I taksni men, da bi se lahko v občini izoblikoval nosilec dek s. ‘ 0. g bi bila dana možnost enotnega nastopa na tržišču. Prav ta Kf g trebna večja povezanost z znanstveno raziskovalno dejavn3“Jdnjj. ’ | večje vključevanje zaposlenih v tehnične izboljšave v proiz I I Sicer pa je uvajanje sodobne tehnologije ter programov, kig vajo vec znanja in so dohodkovno učinkovitejši, ena o , ajna nalog pri iskanju poti iz težavnega položaja. Kovinskopre j, industrija se ne more razvijati brez kvalitetnih visokokvalit c g kadrov, ti pa zaradi nizkih osebnih dohodkov često odhajaj« de. g ge ejavnosti. Zato si bo treba v prihodnje bolj kot dos J njzacij J va11, da ustvarijo takšne razmere, v katerih bo dohodek org.a, . združenega dela in posameznikov odvisen od tehnološkega r Jn I vahtete izdelkov, produktivnosti in deleža znanja v pro .drgatil nenazadnje: če želijo v teh organizacijah združenega dela °jaj. J dobre kadre, morajo bolj kot doslej priznavati rezultate . na. nega dela kreativnim delavcem in temu ustrezno prilago 8rajevanjfe’ Ludvik | 3 leta Tovarne polnilne opreme Radenske * Razvoj na podl^1 lastne pameti Začelo se je pravzaprav s pomanjkljivo doky^ajalca. 1° stroju, ki so ga dobili od zahodnonemškega p (ne pam«. pflO d dalje so v Tovarni polnilne opreme na pod lag,,jVOstjo « . razvili tudi ostale inačice pralnih strojev z . era|ne vod« ([|di (J 50.000 steklenic v uri. In tako je ob polnjenju |ninii pkl°c liško-turistični dejavnosti Radenske zadihala s p hova kovinska industrija. tova^yjl- In to zares s polnimi pljuči, saj po treh '^vajašeP^ praJJ. delavcev poleg že omenjenih pralnih strojev P razvoJ ujeS« čnih transporterjev - prav tako rezultat ’^^ne in v stroje različnih velikosti za pranje embalaže, >ZP razv' :0. * je, pralne stroje za olje . . . Skoraj do polovi^ mašilni stroj, edini del polnilne linije, ki ga doponud'’ dar to ne bo trajalo dolgo, že prihodnje leto b ja jo povsem domače proizvodnje. zagna°°vni Kajpak je bilo to moč doseči le z ^no ^gve2®1'Neprizadevnostjo ter seveda strokovnostjo. ”°VP sn0 pa s« ^telje«’!^ lektiv tvori večina visokokvalificiranega kadra’0;iin ustanf^dej« črtovanje in izvajanje. Uspešno sodelujejo s sv ^^oServi meljno organizacijo Mineralna voda, v kateri s . stjo sproti odpravljajo vse zastoje. , bjjni, efOii' radgonsk'0 tian°£kcij' Pa vendar tudi v tej najmlajši tovarni v ra e pas' r0Ji> celovitem proizvajalcu polnilnih linij v Jugoslav jV| i cami. Venomer znova se srečujejo s težavamiP epničn ^pjst skifi materialov, niso še dorekli vsega napodr pa J dI)jt> informatike in s tem povezane priprave dela, ate za prostorska stiska. Zato bodo še letos zasadili za strojno obdelavo. ustv^ar«žd^- V Tovarni polnilne opreme so v mjnU'*bJf1Nja i*1 milijard dinarjev prihodka. Na podiočju P0I“ tudiž° jjiiO” jo močno kooperacijsko mrežo, povezujejo P v|ada za gami. Zanemarili pa tudi niso tujih trgov, ^i^oV05*1 gater® vodnjo precejšnje zanimanje. Zadnji P^^L^jeiU1 ^ilij0’10 vodnje je sklenjena pogodba s kitajskim Part proizvedli in montirali polnilno linijo v vredn t, jeV lnil«e.jpa^ Vendar jih uspehi niso uspavali. V mišljajo o dolgoročnem programu razvoja. * nji in servisiranju opreme, ki izhaja iz drugih VESTN1^' 1 STRAN 4 27. PRAZNIK OBČINE LENDA VA bodočega razvoja društva Lend^ °^’na b° te dni praznovala svoj praznik, obenem pa tudi 110-letnico gasilskega Pozornost b d'3’ ^‘letnico 11. zasedanja AVNOJ ter 40-Ietnico Kočevskega zbora. Posebno občine. Vsi f -°, najltomli tudi spominu na 41-letnico začetka množičnih internacij z območja prazniku tudiJU • *' daiei° letošnjemu oraznikn še noseben pomen, vendar pa kaže ob občinskem oči občan • ZaP,satb kakšen je bil razvoj občine med dvema praznikoma, oziroma v kaj so uprte Dbdov'n de,ovnih Mudi, da bi bil gospodarski razvoj še hitrejši. tolikih težav dyema praznikoma ni bilo lahko, gospodarske organizacije so se znašle v todno INA-N Pomanjkanja reprodukcijskih materialov in surovin. V velikih težavah je še •te^poslenih & ta dobro polovico celotne industrije v občini. Čedalje več mladih je svoj Praznik naložba pa je popolnoma zamrla. V takem času torej občina praznuje tonalno fr V"-r pa 86 kažejo možnosti za bodoči razvoj, seveda če bomo znali pametno in ositi naravna bogatstva, ki jih v občini imamo. ^avna °°^tva še ^^oriščena Dolgo je vladalo mišljenje, 'lije ta del naše ožje domovi-oe primeren le za poljedelstvo in vinogradništvo, saj menda drugih bogastev nima. Povojne geološke raziskave, zlasti pa tiste v zadnjih 'etih, kažejo nasprotno, pod Krnijo se skriva veliko: nafte, Plm, premog, termalne vode, &'ma, slatina. Petišovsko in dolinsko polje skriva pod sabo še lepe količine plina in malte, vendar pa raziskave veliko stanejo, zato so počas-Nova globoka vrtina v Petišovcih daje slutiti, da bodo količine plina dokajšnje. BF 50 KILOMETROV Cestn cest ki skromnih socialnih problemov, ki jih je izrazil » « svojih številnih, prek petdesetih napisanih knjigah, mmi dejansko tudi praktično odražal. Vsak njegov pogo»°' > bi! v tem smislu tudi tempiran. . č3| Izredno rad je imel Prekmurje, izredno rad se jevm in posebno zadnje čase je imel to željo, vendargaie®* bolezen. Njegova skromnost je šla tako daleč, da je. * to leto večkrat bolehal, svojim najožjim povedal: »v umrl, (kar pa upam, da ne bo tako hitro, Ker imam se o dela napisati) me pokopljite skromno;kak človeka. Doma v svoji prekmurski rodni zemlji- * n' 11 pokopan.« močvirje . . • Vsakdo ima svoje močvirje . . . vsakdo ga na svoj na^'n jJ^-vito, v(ja, prikazovati pa ga je znal, grenko lepo, po kranjčevsko samo Miško. Ali je močvirje sploh lahko lepo? Po Miškovo > ni veri v lepše in boljše, ki nima nobenega omejenega obzorj in zdaj. a nas, L* Takšno vero v lepše je Miško desetletja prenašal tudi n^ v smo polnili stolpiče domačega tednika. Srečavali smo se eg9 uredništvu, v njegovi POLJANI, včasih tudi ob asistenci najbolj poljanskega sogovornika Špilakovega Nacija. . pa V vseh stiskah, ki jih ni bilo malo, je čutil Miško z n J^egs zaradi nekakšne preračunljive solidarnosti, marveč iz P n9j prepričanja o pomenu časopisa in radia za pokrajino ob M ’ bi pomagala premagovati zgodovinsko krivico. . . , SIS" V začetku leta 1965 smo doživljali svojevrstno močvirj • re. bo se je pisalo Vestniku in radiu, tudi založbi, medtem OJ vija Svet ob Muri že zdavnaj med pokojnimi. Svoje mnenj (u(jj sopisu in radiu so povedali pomurski študenti, oglasi 1P® ,e javn° Miško Kranjec. V članku ,,Na smrt obsojena kultura obvešča- vprašal ali postopajo razumno (tisti, ki so bili odgovorni z^ skromne nje), ko se odrekajo pravici in dolžnosti, da negujejo (rjj(ve o začetke sredstev javnega obveščanja v Pomurju. ’v0.jnerja|: „Cc nujnosti nadaljnjega razvoja tednika in radia je takole p« j(j-bi pa bilo treba nastaviti dva ali tri nove brirokrate po s „ rih občin, bi takoj našli dovolj sredstev za njihovo ustoli , siniseb Močvirje sicer ni lepa beseda, toda Miško ji je zna niod^ Tudi v našem primeru ... Pri Vestniku smo njegove člo oiaj- in po poljansko enostavne rešitve vedno sprejemali z ne vsee00 iz-šanjem, predvsem pa takrat, v začetku leta 1965, ko s pluli iz močvirja. Juj mišku KRANJCU Si °' W Tokrat ^i. Oprosti. Ne vrača se gostivan/a. v ermni je. Dobri Tompa molči. 'n prav je tako. znova‘Srt*! pr°vzflPrav ™ spremenilo, le pero je zastalo, ^‘l6-umikSddl1'- Ssv°''mip'ckHnFuisi-n In kaj se dogaja sedaj, ko je se je zavozljala beseda? Kako skeli zemlja? Čemu’ -ni0 V vseh učbenik^ deL ^i pisal o tvoji poti- Pa, vedel si, da smrt žanje. Daše zaeozdi in gloda. Danepom^0 mo ite v vraže uroki, da odklepa z vodeno roko in s sijočimi° kis^o^£ni^ ^mle se bodo barve, vsiobrazt.se*> Ta°drnhnak' n.ls° knjige. tvoje knjige so življenje _ T„jeto.š orišle h dt bt naSe deze e si odkril- v ,a drobec se glinast Sovi Pe' raZČesane- ™>'ke Katice in zazvenele kot g“f Prisluhniva jim. Tenko dišijo. ' /im boš odpel. Jaz sem nem. „h ki ji"1 nomS' 1'reke>' V‘menu vseh- kismo tepoznali, v imenu vse . ponujaš roko; a tvoja Poljana diha in Picki so se pobotali- Drugo ni važno. Hvala ti. , vinCetH Milan ljudmi še plašila naša poljanska smrt, ki v živo zdaj nihče več ne verjame, kaj šele, da bi jo kdo bodi srečal bodi videl bodi vsaj slišal jokati. Čas se je premaknil in spodmaknil tla pod mnogimi stvarmi preteklosti. Večno bose noge prekmurskih ljudi so postale preutrujene, ne marajo več tapkati po neskončnih prekmurskih kolnikih peš. d a/ ostane vse za sponUn težkim časom in okoliščinah * i so šle mimo naših kraj^,n ko mi je bilo usojeno, da s moram srečati z vsem teh ,!azadnje paše s svojimi strict s to »Pickovo bando«. Ie,n mužikaši, ki so v urah samo -mogU posebne viže, h* P''ej zaigrane in nikdar P nov/jive, Tudi te odhaja/o Pozabo; ker — komu sa P dandanašnji še potrebne- fe Tudi Miško je odšel za strici. Ni dočakal ^voja|,,rn^'^ povesti, romansirane kronike malodane stoletnega jo ene od prekmurskih rodbin vse od rodovne skupim stopnje kmetskega proletarstva. ... sjon^ tg/n^' »Premiera Stricev bo v Polani,« mi je ^Irjobri0'*61 tmaca pred svojo domačijo v Prekmurju pred ne se . z značilnim hudomušnim prebliskom v očeh. Upajmo, da bo njegova želja uresničena, če že e^. je d^jiiJ od režiserja Franceta Štiglica in snemalne e^P^jia n» s lanskega poletja pa tudi drobec jeseni in zime pre pokrajini ob Muri. bR^^ STRAN 6 Njegovo delo samorastniških otrok. Kranjec je njihov glasnik, zavzeto, z roko umetnika jih je gnetel iz najbolj surove prekmurske ilovice, jih oživljal ter pripovedoval o njih in njihovem življenju zdaj prizanesljivo, zdaj karajoče in posmehljivo, a vselej z veliko ljubeznijo, zaupanjem in vero vanje. Vsaka njegova beseda je prepojena z njegovo krvjo in s strastno željo, da bi vsi ti njegovi ljudje “postali najprej novi ljudje, da bi postali socialisti in komunisti in potem gradili nov svet. To niso postali, niso; daleč so še od tega, toda socializem gradijo." Use to in še več smo spoznali in zvedeli iz Kranjčevih leposlovnih del že do tistih naših let, ko smo ga začeli srečavati neposredno tudi kot človeka — po naših šolah ob podeljevanju njegove bralne značke, po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih na različnih literarnih prireditvah, sejah in sestankih. Vselej in povsod smo ga spoznavali kot odličnega sogovornika in potrpežljivega poslušalca, prizanesljivega ocenjevalca našega dela in dosežkov, prepričljivega razlagalca vsakokratnih razmer in dobrohotnega svetovalca v vsem. Vselej je bil domač, neposreden, šaljiv, nasmejan, zgovoren z vsakim'od najpreprostejšega delavca do največjega izobraženca. Z. njim je bilo tako lahko pogovarjati se tudi o najbolj zahtevnih in zapletenih stvareh ali pa o tako preprostih, vsakdanjih, a nedoumljivih, kot je na primer smrt, ki jo je on sam imel za prav tako preprost, neizbežen in naraven zaključek vsakega življenja. Toda mi zdaj brez njega globoko pretreseni vseeno posajamo smrt na zatožno klop. Zakaj tako naenkrat, prekmalu in nepričakovano? Saj vemo, o tem si nam pripovedoval, da si nam hotel še kaj napisati, povedati, toliko novega bi še radi slišali od tebe, draqi naš rojak, prijatelj in pisatelj... “To so ti moji ljudje. Toliko sem jim pripovedoval o življenju, a vedno se mi zdi, da jim imam še vedno mnogo povedati, zdi se mi, da vsega ne bom nikdar do kraja povedal; rad bi jim stisnil roko za pot, a zdi se mi, da jim je ne bom nikdar stisnil." Dragi prijatelj, cenjeni pisatelj Miško Kranjec, nekaj, nekaj da bi nam še rad povedal? Veliko veliko, vse si nam povedal! In prek tega nam čvrsto za vselej stiskaš roko, v tem boš z nami in z zanamci živel — večno ... Velika človečnost in dobrota tvoje osebnosti in umetniške besede bosta trajen navdih našega življenja in dela! 6. jugoslovanski bienale male plastike V galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti je od 10. junija do 17. avgusta na ogled razstava malih plastik osemdesetih jugoslovanskih kinariev in osmih umetnikov takoimenovane pariške šole. Med gosti iz Francije so Andre Affolter-Conde, Fred Brouard, Garry Fail, Alfred Garzon, Dietrich Mohr, Michel Raimbaud, Victor Roman in rojak, kipar — samouk Janez Zorko. Med domačimi umetniki sta posebne pozornosti deležna prejemnika velikih častnih priznanj s 5. bienala: Dušan Džamonja in Drago Tršar, memorialna razstava pa je tokrat posvečena Branku Vlahoviču. Pestra, tudi barvno in z likovnimi deli popestrena ponudba mena v Jugoslaviji. Murskosoboški bienale, ki ga že drugič spremlja uveljavljena predstavitev risarskih zapisov razstavljajočih umetnikov. pa poleg pančevskega bienala jugoslovanske skulpture (torej večjih dimenzij) pomeni sotvorno torišče za soočanje sodobnih kiparskih zasnov pri nas. Veliko častno priznanje IVAN KOŽARIČ, Zagreb »Desetletje, ki se z letošnjo kiparsko prireditvijo zaklju- čuje. nas nujno uvaja v razmišljanje o naglici, s katero je morala biti obremenjena tudi umetnost tega časa, kot tudi že. v razmišljanje o novem »potikanju« (nomadizmu), navzočem tudi v sodobnem kiparstvu; o tej novi usmeritvi v umetnostnem izražanju, ki je odprto na široko in ni stilno decidirano ali zavezu joče. Tako je v uvod kataloga, ki je izšel ob petkovi otvoritvi 6. jugoslovanskega bienala male plastike zapisal sekretar prireditve. Aleksander Bas-sin. Likovni kritik je tudi odprl razstavo in se razgovoril o tem. kako so mlajše generacije pričele vnašati v kiparski medij plastične inovacije. Med njimi je za okolje Odkupne nagrade delovnih organizacij: ABC Pomurka, DO Agromerkur RISTO RADMILOVIČ, Titograd TORZO, 1983 (poliester) IMP Panonia JANEZ ZORKO, Pariz KOSMIČ 8,1979-82 (marmor) ABC Pomurka SOZD BORIS ZAPLAT1L, Ljubljana PTIČ, 1983 (žica, mavec, poliester, emajl) ZGEP, Pomurski tisk MOJCA SMERDU, Ljubljana SOSLEDJE DVIGA I, II, 1983 (terakota) SGP Konstruktor, TOZD Gradbeništvo Pomurje BOGDAN GRABULOVSKI, Prilep V SAUNI, 1983 (marmor) Gorenje — Varstroj Lendava SLAVKO KRANJC, Ljubljana SKULPTURA VII, 1981 (les) Tovarna oblačil in nerila_Mura MLADEN MARINKOV, Novi Sad DREVO NA PRTU, 1982 (bron) Brigita Bavčar ŽIRIJA ZA NAGRADE Aleksander BASSIN, Ljubljana Horde JOVIČ. Novi Sad Marija PUŠ1Č, Beograd Zdenka RUS, Zagreb dr. Boris VIŽINTIN, Rijeka v katerem je 6. jugoslovanski bienale male plastike posebej pomembna glina kot naravni material po katerem kiparji vse*češče posegajo, obenem pa je le-ta tudi simbol na Nagrade: Odkupna nagrada skupščine občine Murska Sobota MATJAŽ POČIVAVSEK, Ljubljana LOK, 1983 (kamen, železo) Odkupna nagrada kulturne skupnosti Slovenije OLIVERA DAUTOVIČ, Beograd VSAKDO IMA SOSEDA 1,1982-83 (terakota) Odkupna nagrada Moderne galerije Rijeka MLADEN GALIČ, Zagreb PROSTORSKA DEJSTVA XXXV, 1981 (bron) ovojnici kataloga in plakata. V preglednem katalogu, kije izšel v nakladi 1000 izvodov, so z ilustracijami razstavljenih plastik, predstavljeni vsi avtorji, ki so prejeli vabila za 6. bienale, v celoti jih je preko sto takih, kateri aktivno in tvorno oblikujejo razsežnosti sodobnega kiparskega feno- Kulturni koledar ČETRTEK, 16. JUNIJA LJUTOMER — Ob 11. uri bo v galeriji Anteja Trstenjaka otvoritev razstave Likovni izraz v otroških delih. Odprta bo do 27. tega meseca. MURSKA SOBOTA — Ob 20. uri bo na grajskem dvorišču (v primeru slabega vremena pa v grajski dvorani) nastopila plesna skupina Brez Besed, ki jo vodi Matjaž Farič. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra je na ogled 6. jugoslovanski bienale male plastike. DRAGO TRŠAR: IZ CIKLUSA ČLOVEK V PROSTORU IN ČASU. 1976/78. bron. Lani je pričel delovati tudi prvi trienale hrvaškega kiparstva v Zagrebu, kar je samo še dodaten prispevek O pomembnosti preglednega razvrščanja in spoznavanja različnih kiparskih razmišljanj. s čimer je jugoslovanski LENDAVA — V galeriji Lendava je razstavljena stalna zbirka, prav tako pa si lahko v grajskih prostorih ogledate tudi etnografsko-muzejsko zbirko. RADENCI - V Razstavnem salonu hotela Radin razstavlja skupina likovnih ljubiteljev iz soboške občine, združenih v društvu LIKOS, ki slavi 20-letnico delovanja. Kinematografi bienale male plastike v Murski Soboti pred desetimi leti začel takorekoč novatorsko pot. Prav zato je tudi razumljiv predlog republiške kulturne skupnosti’ da se v novi samoupravni sporazum o osnovah za sodelovanje republiških in pokrajinskih kulturnih skupnosti v okviru likovne dejavnosti v Jugoslaviji iz Slovenije vključi poleg mednarodne grafične razstave v Ljubljani še jugoslovanski bienale male plastike v Murski Soboti. To je prav gotovo priznanje za uspešno desetletno delo, pri katerem gre poleg izbrancev sveta in strokovnim delavcem sekretariata ter zunanjim sodelavcem bienala, pohvala tudi pomurskemu združenemu delu, ki je omogočilo, da se razen same organizacije prireditve število odkupljenih kiparskih del za bodočo stalno zbirko jugoslovanske male plastike iz leta v leto veča. KINO PARK MURSKA SOBOTA bo v petek, 17. in v nedeljo 19. junija ob 17. uri predvajal ameriški barvni, predvsem najmlajšim namenjeni film ŽIVALI FILMSKE ZVEZDE. V njem nastopajo živali, ki so se proslavile v filmih od obdobja nemega filma do današnjih dni. Tako bodo zaigrali Ren Tin Tin, Čita, Lessi in drugi štironožni zvezdniki. Manj zvezniški, zato pa bolj poučen pa je film CRISTI-ANE F ALI OTROCI S POSTAJE ZOO. To nemško družbeno dramo priporočamo tako staršem, kot učiteljem, film pa bo na programu v občini Gornja Radgona: danes (v četrtek, 16. junija) ob 20. uri v Radecnih, v petek in nedeljo, 17. in 19. ob istem času v Gornji Radgoni in v soboto, 18. junija ob 20. uri v Apačah. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Martina Žmuc — Tamori POT K ODRASLOSTI (Cankarjeva založba), Kurt Hanoika SVETOVNA ZGODOVINA GLASBE (Mladinska knjiga) in Jože Javoršek .ADAMOVO JABOLKO (Založba Drava Celovec). lags STRAN 7 MS ZKS ZA POMURJE O TERITORIALNI OBRAMI Uspešno vključevanje žena in mladine V preteklem obdobju so bili doseženi pomembni uspehi pri usposabljanju, krepitvi bojne pripravljenosti, moralno-politične zavesti ter aktivnosti ZK in ZSMS v teritorialni obrambi. To so ugotovili na razširjeni seji MS ZKS za Pomurje, ko so obravnavali stanje v teritorialni obrambi v regiji. Posebej so izpostavili uspešno vključevanje žena ter mladincev in mladih prostovoljcev v vrste teritorialne obrambe, saj sodi pomurska regija na tem področju med najboljše v Sloveniji- Kljub pozitivni oceni dosedanjega delovanja enot teritorialne obrambe pa je MS ZKS za Pomurje glede na trenutne razmere doma in v tujini naložil PŠ TO in OŠ TO nekatere naloge za še bogatejšo aktivnost v prihodnje, ki se mora odražati v izboljšanju kvalitete dela in krepitvi samoupravnega položaja delavca, stabilizacije, bratstva in enotnosti. Vsi odgovorni dejavniki bodo v prihodnje morali stalno spremljati delovanje enot TO, sekretaiji in komiteji bodo morali na koncu vsake vaje izdelati politično oceno in jo posredovati občinskim komitejem ZK oziroma odgovornim dejavnikom. Kljub povečanju članstva v enotah TO je potrebno nadaljevati z aktivnostmi pri sprejemanju novih članov v vrste ZK in poskrbeti, da bodo ti v vseh enotah TO. Kritično pa so spregovorili o sprejemanju v ZK v lanskem letu, ko je od 32 predlaganih kandidatov bil sprejet le eden, in menili, da je v tem primeru potrebno zaostriti odgovornost. Nadaljnja prizadevanja bodo morala biti usmerjena v kadrovanjem opremljanje enot, kar še posebej velja za protioklepne in protitankovske enote. V prihodnje bo potrebno povečati sodelovanje štabov TO s komiteji za SLO in DS na vseh nivojih, zlasti pa v času vaj, hkrati pa skrbeti za nacionalni sestav in sožitje enot TO. Občinskim komitejem ZK, so naložili, naj v najkrajšem času ocenijo skupaj s komiteji za SLO in DS stanje teritorialne obrambe na svojem območju. MS ZKS za Pomurje pa je tudi sprejel priporočilo, da je v sedanjem stabilizacijskem času potrebno organizirati kvalitetnejše usposabljanje enot, bolje pripraviti starešinski kader in imeti odgovornejši odnos do orožja in opreme. Predlagali so tudi, da bi moralo utjenje enot TO potekati, ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Feri Maučec UKREP DRUŽBENEGA VARSTVA V SOZDU GORENJE V LUČI ELRADA PRETEŽKO BREME? Od ponedeljka, 6. junija, veljajo ukrepi družbenega varstva v sozdu Gorenje, Tovarni gospodinjske opreme Titovo Velenje, Gorenje promet-servisu, interni banki Gorenja in v vseh teh delovnih skupnostih skupnih služb. Tako so nas na kratko o odločitvi dvodnevnega zasedanja zborov skupščine občine Titovo Velenje na kratko obvestila osrednja slovenska sredstva javnega obveščanja v infor- IPrva informacija tudi pove, da je bil dosežen kompromis med predlagateljem — izvršnim svetom SO Titovo Velenje in stro-_ kovnim kolegijem, sestavljenim iz vodilnih delavcev članov te I velike družine — in pravice centralnega delavskega sveta in izvršilnih organov sozda ne Ibodo toliko omejene, zato pa se ukrep razširja še na tozde Tovarne gospodinjske opreme in DO Projnet-servis. Toliko o od-I ločitvi, do katere pa pot ni bila lahka in je poleg velikega števila delavcev presenetila tudi mnoge poznavalce. Vse se je namreč Itako zasukalo v dobrega pol meseca, proti ukrepu družbe- nega varstva v celotnem sozdu pa so bili členi v verigi zunaj Titovega Velenja in naših republiških meja. In po njihovem, tako menijo tudi v radgonskem Gorenje Elradu, povsem upravičeno. Znano je, da sta bila in sta še ob že zgrešenem in propadlem Kbrtingu, naj večja izgubarja obe velenjski delovni organizaciji. Izgube rastejo iz leta v leto, celotne Obveznosti pa dosegajo že zares vrtoglavo višino. Zato se v Elradu sprašujejo ali morajo težko breme nahrbtnika, ki so si ga 'nekateri pred leti oprtali v sozdu, razdeliti na vsa ramena. Konkretno bi to, po RADENCI posebnem samoupravnem sporazumu o namenskem združe- H vanju sredstev za pokrivanje iz- I gub v sozdu, veljajo radgonski 1.200-članski delovni kolektiv V. Paveo PRIZNANJA OBRTNIKOM V počastitev 15-letnice obrtnega združenja in 10-letnice obrtne zadruge Prlekija Ljutomer so v petek odprli razstavo obrti občine Ljutomer. Na 500 kvadratnih metrih razstavlja 55 zasebnih obrtnikov in obrat lastne proizvodnje Prlekija, prikazani pa so proizvodni programi in možnosti razvoja za- šnega sveta SO Ljutomer, sta poudarila pomen drobnega gospodarstva za občino, saj ja ravno v tej panogi največja rast zaposlovanja, še več pa je možnosti za v bodoče. Po otvoritvi razstave paje bila slavnostna seja obrtnega združenja, na kateri so podelili priznanja ustanovnim članom in Na razstavi so obrtniki zelo izčrpno pokazali, kaj v občini Ljutomer izdelujejo. Vsekakor pa bi bilo zelo dobrodošlo, če bi pripravili razstavo tega česar v Ljutomeru ni. Mogoče bi druga razstava bila še obsežnejša kot prva. sebne obrti v občini Ljutomer. Izbor je pester, saj na razstavi prikazujejo kovinsko, lesno tekstilno in druge predelovalne panoge, kmetijsko mehanizacijo, gradbena finalna dela in nekatere druge. Slavnostna govornika, Jože Klemenčič, direktor Obrtne zadruge Prlekija Ljutomer, in Anton Kosi, predsednik izvr- prvim obrtnikom, članom združenja. Drugi dan praznovanja obeh obletnic pa so bile igre obrtnih združenj. Teh iger so se udeležila obrtna združenja iz vseh pomurskih občin ter Ormoža, Ptuja in še nekaterih ostalih mest. D. L. Nov objekt na Pomurskem sejmu Na letošnjem 21. mednatod-ncm kmetijsko-živilskem sejmu (od 18. do 28. avgusta) bo po-murski sejem v Gornji Radgoni bogatejši še za en objekt. Prejšnji teden so položili temeljni kamen 23 izgradnjo skupne razstavne zgradbe tozda Agrooskrba mariborske Time in beograjske inau-s trije traktorjev. S temi novimi 200 kvadratnimi metri bodo oboji jv0J razstavni prostor na Iriošnj® sejmu zaokrožili na okrog 1> kvadratnih metrov. Vkratkem pa bodo na pom urskem sejmu pričeli graditi tudi nekateri drugi razšla vljalci. Ljubljana Emona-Inž®' ring bo tako zgradila vzorčno kurjo farmo, poslednji objekt iz Programa vzorčnih hlevov tega delovnega kolektiva na »dgon-skem sejmišču. . manjša Izvršni svet občinske skupščine v Lendavi ugotavlja, da st za letošnje Naše ljudi na tujem je potrebno obveščati objektivno in sproti Jugoslovanska radio in televizija sta organizirala že 10 jubilejno srečanje domačih in tujih raj dijskih postaj, ki skrbijo za obveščanje naših delavcev, zaposlenih v tujini. Ker se ta srečanja iz leta v leto selijo v drugo republiko, je ljubljanska radijska in televizijska hiša izbrala za tridnevno mesto dogovorov in izmenjavo izkušenj urednikov iz več kot 30 jugoslovanskih in radijskih postaj iz Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Nizozemske, Zvezne Republike Nemčije in Švedske prav to naše priznano zdraviliško središče. Rdeča nit tridnevnih pogovorov je bilo spoznanje, da potrebujejo, tudi naši delavci na tujem sprotne in objektivne informacije. To je še posebej pomembno danes, ko ne pestijo zaostrene razmere le naše, temveč celotno sve- Od vrtine do potrošnika Podpis sporazuma med Radensko in Geološkim zavodom iz Ljubljane v Radencih je v bistvu pika na i dosedanjemu, že utijenemu, 18 let staremu poslovno-tehničnemu sodelovanju med obema organizacijama. Vemo sicer, kakšna je ponavadi usoda takšnih in drugačnih sporazumov in dogovorov, vendar smemo to pot verjeti, da gre za takega, ki odkriva karte obeh partnerjev. Sploh pa so dovolj zgovorni plodovi dosedanjega sodelovanja, saj se lahko partnerja pohvalita z ničkoliko skupno opravljenimi raziskavami mineralnih, termalnih, pitnih, tehnoloških voda in ogljikovega dioksida, izdelavami vodnjakov za pridobivanje vode in plina ter razvijanjem skupne tehnologije izkoriščanja in rabe za neposredne tehnologije izkoriščanja in rabe za neposredne tržne namene. V tej zvezi je podpisan sporazum dobra osnova za nadaljnji razmah življenjske industrije in zdraviliške dejavnosti v Pomurju. Koristnost in upravičenost doslej opfavljenega potrjujejo številke: letna proizvodnja Radenske znaša 240 milijonov litrov mineralne vode, 50 sekundnih litrov termalne vode, 100 sekundnih litrov pitne in tehnološke vode ter 2000 ton oglijivega dioksida. Od slatinske vrtine do potrošnika bo seglo naše sodelovanje, se je slišalo ob podpisu. Da bi bili geotermalne in mineralne vode ter ogljikov dioksid v prihodnje še načrtneje in zlasti smotrneje izkoriščeni, sta se tovno gospodarstvo. To pa se precej močno odraža na položaju naših ljudi v tujini, ki jim je zategadelj še bolj nujno potrebna prava in realna informacija. In če so na predhodnih srečanjih še bile prisotne razlike v pogledih na določena vprašanja, predvsem v zvezi s tem, kaj mora biti osnovna funkcija tega obveščanja, so te v Radencih premagali. Vsi so si bili enotni, da mora postati obveščanje naših delavcev na tujem prek tamkajšnjih radijskih oddaj še tr-dnejša vez z domovino. Vse tri dni je na srečanju tvorno sodelovala tudi Zora Tomič, predsednica koordinacijskega odbora za vprašanja jugoslovanskih delavcev na tujem pri ZK SZDL Jugoslavije, kar je prispevalo k še večji kakovosti dela. Uredniki tujih radijskih postaj so obiskali tudi Mursko Soboto. Sestali so se z najvidnejšimi predstavniki te naše občine in se spoznali z njenim delom, organiziranostjo in življenjem. Še posebej jih je zanimalo, kakšne so tod možnosti za vračanje zdomcev. Sami so se prepričali, da se delavci iz tujine vračajo v to občino v vedno večjem številu in uspešno vraščajo v vse tokove življenja in dela. V. Paveo LETOVANJA V PRIMEŽU BREZPOSELNOSTI SE EN KRONIČEN BOLNIK Četrtkova seja (2. junija) republiškega sindikalnega sveta v Ljubljani, v celoti namenjena spoprijemu s problematiko zaposlovanja, je s svojo izčrpnostjo in tehtnostjo razkrila, da smo pravzaprav v sila kočljivem položaju. Število nezaposlenih je le nekaj večje od števila pon njenih delovnih mest. Izobrazbena sestava nezaposlenih je boljša od izobrazbene sestave zaposlenih. Vse manj ljudi dela v dveh ali treh izmenah. Strokovnjaki napovedujejo 2-odstotno brezposelnost ob koncu leta v republiki. V Pomuriu smo v tem pogledu — kot sta razpravljala člana RS ZSS Ivanka Klopčič iz Murske Sobote in Branko Semenič iz Ljutomera — še na slabšem. Letošnja kadrovska bilanca kaže, da lahko iz vseh šol pričakujemo 1548 mladih, čakajočih na zaposlitev je bilo na začetku leta 2194, organizacije združenega dela so napovedale, da bodo zaposlile 1326 delavcev, pa kljub temu pričakujejo, da bo konec leta že okoli 3800 iskalcev zaposlitve. Jasno je, da gospodarjenje vpliva tudi na zaposlovanje, zato tudi tolikšna brezposelnost v regiji, še težje paje, da imamo v ponudbi delavcev dokajšnje strukturno neskladje, sicer značilno za vso republiko, in zato odvečni isti profili delavcev onemogočajo usklajevanje kadtovskih potreb v Sloveniji. Obenem potiskajo manj razvita območja v nehvaležen položaj, saj ta v zaostrenih gospodarskih razmerah težje zaposlujejo presežke delavcev. Seveda pa to ne pomeni, da bi morali omejevati izobraževalne prdtese, ki dajejo vedno višjo kakovostno ponudbo delovne sile. Tudi brezposelni zaradi čedalje boljše strokovne usposobljenosti hočejo zahtevnejša delovna mesta, ki jih nimamo dovolj oz. jih imamo zdaj še manj. V Pomurju je denimo določno preveč prodajalcev (121), medicinskih sester (110), gimnazijskih maturantov (68), natakarjev (62), avtomehanikov (41), administratorjev (34), kmetijskih tehnikov (32) in vzgojiteljic (13). Pri višješolskih kaurih ni tolikšnega presežka, prav tako ga ni pri visokošolskih. Na regijski skupnosti za zaposlovanje v MurrN Soboti pričakujejo, da bo konec ta čakalo na zaposlitev kar 3873 delavcev oz. 2547, če jih bo kajpak združeno delo zaposlilo toliko, kolikor je načrtovalo. Vendar slabo kaže, saj podatki pravijo, da smo v letošnjih štirih mesecih v vseh štirih občinah na novo zaposlili le 26 delavcev, če ne štejemo delovnih mest, ki so jih zasedli novi delavci zaradi odhoda prejšnjih v JLA, pokoj ali drugam na druga dela in naloge. V tem primeru smo samo v soboški občini do aprila letos zaposlili 370 ljudi. Pri razčlenjevanju vzrokov za tolikšno brezposelnost v regiji — ki pa je v bistvu stara že več let — so poznavalci razmer dognali, da se je v zadnjem obdobju znatno zmanjšalo zanimanje organizacij združenega dela z razvitejših območij za združevanje dela in sredstev za odpiranje novih delovnih mest na manj razvitih območjih, torej tudi v Pomurju. Tu je delo organizirano med drugim v dislociranih tozdih ali obratih, v katerih je večidel le proizvodna dejavnost, razvojne službe in strokovne naloge pa so običajno na sedežih delovnih organizacij v razvitih središčih. Taka teritorialna delitev dela povzroča, da manj razvita območja ne morejo zaposlovati lastnih, usposobljenih kadrov. V dislociranih organizacijah ostaja neugodna kvalifikacijska sestava, ki zavira hitrejši napredek in preprečuje opiranje na lastne sile. Kako se izviti iz primeža brezposelnosti? Če rečemo s poklicnim preusmerjanjem in stvarnejšim načrtovanjem kadrovskih potreb smo rekli-premalo. Treba je dodati, da zlasti z veliko večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, večiz-menskim delom in nenazadnje pametno naložbeno politiko, ki nam je v regiji vse bolj potrebna. Branko Žunec leto ne ur«,,,,.,. je predvidela 2,5-odstotno ra» zaposlenosti, rezultati v pne"1 trimesečju pa kažejo, da ’'»navienost celo manjša koti > naleta, toto celo za » -j Zmanjšanje jn odh0 pisujejo upokpp de|ovn* dom v JLA, večin de|aVCe' organizacij Pa n® ‘ ne zaposluje,t0 P*jovanja °r' ni, da plani 1 ® deU * ganizacij zdruze g vzroki bodo uresničeni. Kj za neuresničevanje Verjetno bo najve J osti v slabi investicijski ne gradijo, torej| n Scza^ nova delovna mest slenih Pa pa je r^ ookl^^Ž imajo ti taksi'P delo . lendavsko nja invaliduh osen, celotniprobfemza£ p * občini še wko drogi polovici let- oS£ menijo v darstvu, bo na vendat vih delovni “^’dovan^ stavljeni na*rt *Turesnihz? saj je, knt?v-n nkono^A1' trenutno to h-tva pA^kt položaj ^?'ka ^tireje-nkre a'n oekaterih « Pa A takanih N^^aja^ Mirie? nimajo SlrW in večanje KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o. a ABC POMURKA - KZ PANONKA MURSKA SOBOTA na podlagi sklepa zadružnega sveta KZ razpisuje naslednja dela oz. naloge: 1. Vodja komerciale 2. Vodja finančne službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1., da imajo visoko šolo komercialne ali agronomske smeri in dve leti delovnih izkušenj ali da imajo višjo šolo komercialne ali agronomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Pod 2., da imajo višjo šolo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali da imajo srednjo šolo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. — Delovne izkušnje pod 1. in 2. morajo biti na podobnih delih oziroma nalogah. Dela oz. naloge pod 1. in 2. se razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj prošnje z ustreznimi dokazili pošljejo na -naslov: ABC POMURKA - KZ PANONKA Murska Sobota, Lendavska 61/b z oznako za razpisno komisijo, v roku 15 dni od dneva objave. y GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA, n.sol.o. in o.sol.o.y Na podlagi 120. člena Statuta ABC POMURKA-GLG, TOK GOZDARSTVO Murska Sobota Svet članov in delavcev TOK RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE DIREKTORJA TOK Kandidati, ki želijo opravljati navedena dela, morajo, razen z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — visoka ali srednja izobrazba gozdarske smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi dolžnostmi in odgovornostmi — moralno-politicna neoporečnost. Kandidat bo imenovan za 4-letno mandatno dobo. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najpozneje v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov: ABC POMURKA-GLG, TOK GOZDARSTVO Murska Sobota, Trubarjev drevored 4. cami Danes imamo na naših kmetiiah. oredvsem pri* vinogradnikih, sadjarjih pa tudi pri pridelovalcih krompirja večje število motornih nahrbtnih škropilnic. Delo s temi škropilnicami je lažje pa tudi botj ekonomično je, le če se pravilno rabijo. Glavna prednost leži v hitrejšem in manj napornem delu, predvsem pav manjši porabi vode. Če smo npr. pri navadni na-hrbtni škropilnici rabili 1.000 litrov vode na hektar, se ta količina pri motorni zmanjša za več kot polovico. Zato se moramo zavedati, da pri zmanjšani količini vode moramo povečati količino pesticida, če hočemo doseči _ odgovarjajoči učinek. Če smo npr. pri navadni škropilnici rabili 0,25% raztopino Antra-coia, pomeni, da smo porabili 2,5 do 3 kg An-tracola na hektar (pri 1.000 do 1.200 litrov vode na hektar). Ko pri motorni škropilnici rabimo le 300 litrov vode na hektar pomeni, da moramo za to količino narediti tri do štirikrat močnejšo koncentracijo in bomo pri 1% raztopini Antracola porabili 3 kg sredstva na hektar, če rabimo le 300 litrov raztopine. V grobem lahko računamo, da so koncentracije fungicidov in insekticidov podane za rabo 1.000 litrov vode ha hektar in zato naj velja pravilo: KOLIKOKRAT, ZMANJŠAMO KOLIČNO VODE, ZA TOLIKOKRAT POVEČAMO KONCENTRACIJO. Pri rabi herbicidov ne bomo imeli teh dvomov, ker so tam količine itak podane v kilogramih na hektar. V PREMISLEK K3B najustreznejše rešitve. Kot tmn zanjsali že uvodoma, ne smemo razreševanja teh problemov prepustiti le tistim, ki se s kmetijstvom neposredno ukvarjajo, pač pa jih je treba reševati s skupnimi močmi, saj je od razvoja kmetijstva v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj občine. V kmetijstvu se ponuja'mnogo novih razvojnih pa' tudi zaposlitvenih možnosti in te je treba maksimalno izkoristiti. Konkretizirati je treba nosilce posameznih nalog, predvsem pa preveriti. kako se že doslej zastavljene naloge uresničujejo. Razvojnih konceptov namreč v kmetijstvu ne manjka, saj so ti posebej opredeljeni v razvojnih programih občine, pa tudi sklepov in stališč družbenopolitičnih organi-zacj o tem področju imamo dovolj. Med njimi naj opozorimo le na sklepe in stališča problemske konference zveze komunistov iz leta 1980, na nekatera vprašanja v kmetijstvu so opozorili na problemski konferenci komunistov iz severovzhodne Slovenije, ki delajo v kmetijstvu, leta 1981, pa tudi sklepi, sprejeti na— seji CK ZKS, so dobra osnova za nadaljnje delo na tem področju. Naloge niso majhne. dela je več kot dovolj, le večkrat se bo potrebno srečati na terenu — predvsem s konkretnimi akcijami. Ludvik Kovač : PŠENICE Tik pred začetkom žetve je zvezni izvršni svet sprejel sklep o najvišjih proizvodno-prodajnih in odkupnih ce-Inah pšenice letošnje letine. Kot je sporočil zvezni sekretariat za informacije, je zvezni izvršni svet sprejel ta sklep na osnovi soglasja izvršnih svetov republik in pokrajin. Tako bodo žitnopredelovalne organizacije v Jugoslaviji I odkupovale pšenico prvega razreda po 15,00 dinarjev, drugega razreda po 14,00 dinarjev in tretjega razreda po 13.00 dinarjev za kilogram pšenice. Predvideli so tudi enotno odkupno premijo za pšenico letošnje letine za I celotno Jugoslavijo, ta pa naj bi znašala 1,00 dinar za kilogram. Ko je zvezni izvršni svet sprejemal nove cene, se je za to odločil zato, ker smo bili že priča neorganiziranosti in različnim pogojem za odkup, pa tudi cenam, ki so višje Iod dogovorjenih. Pridelovalcem bodo odkupno premijo izplačevali pri odkupu pšenice, z dogovorom pa so tudi predvideli, da bodo imeli kmetje, ki bodo prodali pšenico, prednost pri nakupu gnojil in drugega reprodukcijskega I materiala. Tudi v Pomurju so že pripravljeni na odkup letošnjega pridelka pšenice. Kot smo že poročali, bodo v Pomurju I Štirje prevzemni centri, in sicer v skladišču Mlinopeka v Murski Soboti, v Križevcih pri Ljutomeru, v ljutomerski mešalnici in v novi sušilnici v Črncih pri Apačah, poleg teh . pa bo v okviru temeljnih zadružnih organizacij prevze-Imalo pšenico od kmetov še blizu 60 odkupnih mest. Tako kot lani bodo v času žetve tudi letos delali ves dan, pšenico pa bodo prevzemali tudi ob sobotah in nedeljah. Letos bo potekala hitreje tudi analiza vzorcev, saj bodo v Inteso-Ivem laboratoriju delali v treh izmenah, analize pa bodo opravljali tudi v ostalih prevzemnih centrih, po potrebi pa še na Živinorejsko veterinarskem zavodu v Murski So-Iboti. Prav tako kmetje letos ne bodo več tako dolgo čakali na plačilo, saj so prešli na avtomatsko obdelavo podatkov in bodo pošiljali pridelovalcem nakazila po pošti. TURNIŠČE: cene pujskov Pretekli četrtek (9. junija) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 139 pujskov, starih med 7 in 9 tednov. Prodali sojih okrog 120 — od 6.000.00 do 7.500,00 dinarjev za par — m kot kaže, je povpraševanje spet nekoliko poraslo, le cene so se zdele kupcem nekoliko previsoke. Drugo srečanje pionirjev zadružnikov Slovenije V okviru jugoslovanskih pionirskih iger: PIONIRJI, VESELO NA DELO, je v idilični Žirovnici na Gorenjskem potekalo 2. republiško srečanje pionirjev — zadružnikov Slovenije. Od 200 mladih udeležencev tega srečanja, ki delujejo v 140 zadrugah po celi Sloveniji, se je srečanja udeležilo tudi 25 učencev z enajstimi mentorji iz Pomurja. V Pomurju imamo 44 osnovnih šol. od tega štiri osnovne šole s prilagojenim učnim programom. Na teh šolah deluje 27 šolskih zadrug in v nekaterih sredinah so prav vsi učenci vključeni v tovrstno obliko dela in združevanja mladih. Šolska zadruga je prostovoljna organizacija učencev, v kateri se z združevanjem dela dosegajo delovno-tehnični, družbenoekonomski. vzgojni in izobraževalni smotri. Na dvodnevnem srečanju v Žirovnici so mladi Pomurci s svojimi mentorji obogatili svoja spoznanja na področju proizvodnega dela, pridobivanja hrane, organizacije dela in ekonomike proizvodnje. Z najrazličnejšimi demonstracijami — od obdelovanja zemlje, pletenja, šivanja, do izdelovanja spominkov, najrazličnejših pletenin, štraminov in priprave hrane, pa so dokazali, da imajo izoblikovan pravilen odnos do dela, sredstev dela in smisel za kolektivnost, solidarnost in prijateljstvo. Gostoljubne in skrbne organizatorje. ki so pripravili tudi ekskurziijo po okoliških krajih, kjer so si pionirji iz vse Slovenije ogledali živinorejsko farmo Poljče. center SLO. tovarno Elan in čebelarski muzej v Radovljici, je kakor vse, ki so sodelovali na srečanju, pozdravil tudi predsednik koordinacijskega odbora pionirskih zadrug Jugoslavije, An-dria Buntič. Ugotavljal je, da se stanje na področju zadružništva v Jugoslaviji iz leta v leto izboljšuje, kar se je potrdilo v času od predlanskega 1. srečanja v Vuzenici z uveljavljanjem delovne vzgoje v šolah. Na republiških srečanjih se učenci srečujejo vsako drugo leto, prav tako pa si izmenično sledijo tudi srečanja na zvezni ravni. Do naslednjega zveznega srečanja na Ohridu se bodo mladi v svojih šolskih zadrugah vključevali v svet materialne produkcije in odkrivali njemu lastne zakonitosti. Pri svojem delu se srečujejo tudi z vprašanji delitve ustvarjenega dohodka, usklajujejo hotenja in želje z možnostmi, o čemer razpravljajo na zadružnih svetih in odborih zadružnikov. Pri tem so s svojo aktivnostjo vpeti v realne odnose in razmerja družbenoekonomskega sistema, katerega del je šolska zadruga. Vedno morajo pretehtati različne možnosti odločitev, vendar se na koncu odločiti za najustreznejšo. Torej delovanje v šolskih zadrugah ne pomeni le pridelovati solato, se seznanjati z najsodobnejšo tehnologijo, ampak je navsezadnje tudi pomemben element marksistične vzgoje naših najmlajših samoupravljalcev. Tekst in fotografije: MILAN SKLEDAR Besede so odveč, ko spregovorijo najrazličnejši kvalitetni izdelki — produkti gibčnih prstov marljivih rok in brihtnih glav. 16. STRAN 9 TEDNU SOLIDARNOSTI OB ROB ISKRENA SOCIALA Taka bi utegnila biti najkrajše označena značajska lastnost ljudi s tega in onega brega Mure, dasira-vno jo vztrajno najeda zob potrošništva, ki zna požgati marsikatero razprtijo in spreklati najbližje. Kljub temu pa solidarnosti, ki je tod že davno dobila domovinsko pravico, še ne more zamajati. ,,To se je pokazalo vedno ob pomoči pri požarih in drugih nesrečah; pogorelcu so podarili navadno ves les in surovine za zidavo nove hiše sosedje in pripeljali so ga sami na dom, šli zastonj delat zidarska in tesarska dela in podobno. Morda je tu iskati razloge, zakaj se je gasilstvo že pred desetletji tako uspešno razvilo. A tudi ob drugih priložnostih ljudje razodevajo čut za medsebojno pomoč. Ce se bliža nevihta in vidijo, da bo sosed težko ušel s krmo pred dežjem, prihitijo brez prošnje na njegov travnik in mu pomagajo. Podobne spontane medsebojne pomoči ne srečujemo povsod; v nekaterih pokrajinah sem opazoval ravno nasprotno: ljudje radovedno, morda celo škodoželjno gledajo na sosedov travnik, kaj šele da bi prišli brez prošnje pomagat, da bi krmo spravili pred nevihto.” Dobesedno tako je že pred leti v zbornik Svet med Muro in Dravo (leta 1968) zapisalo pero našega uglednega strokovnjaka psihologa dr. Antona Trstenjaka. Kasnejše dogajanje se zapisanemu spoznanju ni izneverilo. To lahko še danes zagotovijo ljudje na Hodošu, v Šalovcih, Adrijancih in Domanjševcih pa v Krplivniku, Dolencih, Gornjih Petrovcih, Markovcih, Budincih, Dolnjih Slavečih, Cepincih in še kje, kjer že lep čas delujejo društva za tako imenovano krajevno samopomoč. Gre za izvirno obliko sosedske pomoči, ki je v Sloveniji takorekoč ne poznajo in je ravno zato toliko bolj zanimiva in koristna. Osnovni namen teh društev je, da pomagajo vaščanom pri vsakovrstnih naravnih nesrečah, požarih, poginih živine in podobnem. Tudi gasilstvo je pri nas razvito kot le kaj — brez pretiravanja rečeno: je družinska tradicija — saj je denimo od blizu 750 družbenih organizacij in društev v Pomurju dobra tretjina gasilskih. Lahko se pohvalimo z razvitim krvodajalstvom, marljivimi aktivisti Rdečega križa, posebej mladimi, sorazmerno dobro izpeljanimi nabiralnimi akcijami, številnimi izglasovanimi samoprispevki — izglasovanega ima malone vsaka vas — in nenazadnje velikim odzivom za pomoč po toči opustošenj Apaški dolini leta 1980, hudi pozebi na radgonsko-kapel-skem in ljutomerskem vinorodnem območju leto kasneje in večkrat- nim poznojesenskim spravilom letine. Brez daljše in podrobnejše razčlembe smemo torej sklepati, da je beseda solidarnost za Pomurje večpomenska in že kar zgodovinsko pogojena. Torej ni ne fraza ne parola, marveč spoznana nujnost in potreba. B. Žunec GORNJA RADGONA Pričetek izgradnje otroškega vrtca Pred dnevi so zasadili lopate v novem radgonskem stanovanjskem naselju na Tratah delavci soboškega Konstruktorja za izgradnjo novega 4-oddelčnega otroškega vrtca. Sredstva so zagotovili delovni ljudje in občani iz tekočega srednjeročnega referendumskega programa. Vvrtcu bo prostor za varstvo in predšolsko vzgojo 80-tih otrok, objekt pa bi naj sprejel malčke že januarja prihodnje leto. Stal bo 35 milijonov dinarjev. Še posebej razveseljivo pa je, da bodo v enem oddelku našli mesto tudi razvojno moteni otroci, ki so trenutno v varstvu v zares slabih jn neprimernih prostorih. VD O vrtcu v Gančanih Oktobra so se v Gančanih ponovno odprla vrata vrtca, ki sodi pod okrilje vzgojnovarstvene organizacije Murska Sobota in deluje v prostorih nekdanje osnovne šole. Ker je vrtec pred časom uničil požar, so ga v lanskem letu prenovili. Zamenjali so tudi dotrajano strešno konstrukcijo s kritino, uredili instalacije in centralno kurjavo in zamenjali tudi vrata in okna. Predračunska vrednost adaptacije je znašala 3.542.000 dinarjev, dejanski račun pa je znašal 4.121.797 dinarjev. Pri tem kaže poudariti, da so veliko del opravili krajani Gančan sami, prav tako pa so priskočili na pomoč tudi tovarna oblačil in perila Mura vzgojnovarstveni zavod in občinska skupnost otroškega varstva Murska Sobota. Zaenkrat je v vzgojnem varstvu vrtca v Gančanih le en oddelek otrok, krajani pa so prek svojega delegata na zadnji skupščini skupnosti otroškega varstva postavili delegatsko vprašanje, čemu ne dva saj seje z adaptacijo zmogljivost vrtca povečala na dva oddelka, predšolskih, varstva potrebnih otrok pa imajo v krajevni skupnost kar 92. Od tega so jih starši 36 prijavili za sprejem v vrtec in obenem izrazili željo, da ne bi bili vsi v enem oddelku, če so možnosti za dva. Prav pri tem pa se kaže zaustaviti: prostorske možnosti So, uvedba novega oddelka pa pomeni stroškovno takšno postavko, kije neplanirana, zato je skupnost otroškega varstva v tekočem letu verjetno nebo zmogla kriti, čeprav je načrtovala namestitev varuhinje, ki bo priskočila na pomoč vzgojiteljici in bo tako varstvo ustrezno tudi za nekoliko okrepljeno skupino malčkov. B. Bavčar Komisija za delovna razmerja Osnovnošolskega vzgojnoizobraže-valnega zavoda Murska Sobota, Trstenjakova 73 objavlja prosta dela in naloge — učitelja razrednega pouka na OŠ Dane Šumenjak, pogoj PRU ali U, s polnim delovnim časom in za določen čas do 31. 8. 1984. — učitelja razrednega pouka v oddelkih PB na podružnični šoli v Krogu, pogoj PRU ali U, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas, — učitelja slovenščine-srbohrvaščine za potrebe OVIZ, pogoj PRU, s polnim delovnim časom in za določen čas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta). Začetek dela je s 1. 9. 1983. Prijave z dokazili in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov zavoda. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po preteku roka za oglas. _ sozd imos sgp konstruktor n. sol. o.,maribor tozd gradbenik n. sol. o.,lendava Na podlagi sklepov samoupravnih organov TOZD vabimo OZD in posameznike k ugodnemu nakupu, za katerega objavljamo javno prodajo za: 1 kom tovorno vozilo TAM 5500, letnik 1973, registriran, v voznem stanju, izklicna cena 180.000.- din 1 kom tovorno vozilo TAM 5000, letnik 1971, registriran, v voznem stanju, izklicna cena 200.000,- din 1 kom tovorno vozilo TAM 5000, letnik 1971, registriran, v voznem stanju, izklicna cena 150.000,- din 1 kom tovorno vozilo TAM 5000, letnik 1971, nevozen, šasija potrebna popravila, izklicna cena 30.000,— din 1 kom kombibus IMV 1600, letnik 1975, neregistriran, nevozen, motor potreben popravila, izklicna cena 10.000,— din 1 kom mešalec za beton 150 I, disel, motor potreben popravila, izklicna cena 1.000,— din 1 kom električni betonski mešalec 250 I, izklicna cena 1.500,— din 1 kom 15-tonska nizkonoseča prikolica, letnik 1975, registrirana, v voznem stanju, izklicna cena 400.000,- din. Prodaja bo v torek, dne 21. 6. 1983 ob 9. uri na lokaciji proizvodno poslovnih prostorov stranskih obratov — deponija TOZD Gradbenik (zraven Elme). Interesenti za posamezna osnovna sredstva dobijo podrobnejše informacije vsak delavnik do 15. ure osebno ali na telefon 069 75-725 (tovariš Antolovič ali Koša). Sociala in otroško varstvo Za zadnji soboški skupščini socialnega skrbstva in otroškega varstva velja ugotovitev, da sta bili dokaj formalni. Pri obeh je šlo za sprejem realizacije programa in finačnega načrta za prvo trimesečje tekočega leta, obravnavo gradiva skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in imenovanje Franca Fariča za vodjo te službe. Na prvi — skupščini socialnega . skrbstva so delegati prisluhnili tudi poročilu o delu organov skupščine: sveta za varstvo odraslih in sveta za varstvo družine. Na ločeni seji uporabnikov socialnega skrbstva pa je bilo obravnavano in sprejeto dopolnilo o samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela z Domom oskrbovancev Rakičan za leto 1983, ter dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela in drugih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med občinsko skupnostjo socialnega skrbstva in Centrom za socialno delo. Podobnd dopolnilo je bilo sprejeto tudi na ločeni seji zbora uporabnikov skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, kjer so bile potrjene tudi osnove in merila svobodne menjave dela za opravljanje vzgojno-varstvene dejavnosti. Iz pripombe izvajalcev je bilo razvidno, da je omenjena menjava vse prej kot svobodna, saj stalni dvig stroškov prerašča dogovorjene okvire in zavira dejavnost. Ker sta vzgoja in varstvo najmlajših občutljiva točka slehernega starša, posebej zaposlenega, ki poleg neposrednega plačila varstva v vrtcih odvaja za vzgojo in varstvo tudi dobršen delež sredstev iz svojega bruto osebnega dohodka, bo morala skupnost otroškega varstva pravočasno in kot nekaj let nazaj tudi tokrat upoštevati spremembe in opraviti korekcije finančnega plana. B. Bavčar SOZD INTEGRAL, Proizvodno Transportno podjetje AVTO-RADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, delovna skupnost skupnih služb, objavlja prosta dela in naloge PRAVNIKA II Pogoj: višješolska izobrazba pravne smeri in eno leto delovnih izkušenj Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh od poteka roka za sprejem prijav. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh od dneva objave. ABC Pomurka Veletrgovina ,,Potrošnik" n. sol. o. TOZD ,,Preskrba" n. sol. o. Murska Sobota V skladu z ®ločili statuta TOZD delavski svet razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: vodja komerciale TOZD Preskrba (reelekcija) Pogoji za zasedbo: — višja šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Od kandidatov zahtevamo moralno-politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja ter organizacijske sposobnosti za opravljanje del in nalog. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Veletrgovina ,,Potrošnik" Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2 — za razpisno komisijo. Razpis velja 8 dni po objavi. mala anketa Z VEČ ZNANJA DO kvalitetnejših STORITEV Srednja kmetijska šola v Rakičanu poleg rednega grama organizira tudi razne izvenšolske programe, ki so nam predvsem odraslim, ki delajo v kmetijstvu, bodisi v živinorejski proizvodnji. Šola beleži uspehe predvsem pnB° vanju traktoristov, za katere vsako leto pripravijo krajše a tečaje, lani pa so prvič pripravili tudi trimesečni tečaj za tra* s0 Kmetijskega gospodarstva Rakičan. Sadovi tega izobrazev w a že prisotni, saj se je zmanjšalo število lomov, pa tudi * BjU opravljenih del se je izboljšala. Že deseto leto pa šola v so«' 0 s tovarno Zmaj pripravlja tudi tečaje za kombajniste. Za tem tečaju smo povprašali nekatere udeležence. „ Ing. MILAN ŠTUMPF, vodja tečaja: Za letošnji tečaj, ki je že deseti, je izredno zanimanje, saj se ga udeležuje kar 56 kombajnistov iz vse Slovenije pa tudi iz sosednje Hrvaške, To je edini tovrstni tečaj v Sloveniji* sestavljen pa je iz praktičnega in teoretičnega dela. Na tečaju, ki ga vodijo učitelji naše šole, se vozniki ko?-pa se tudi za mani« bajno v seznanijo s stroji, usposobijo dovoljenju za vožn^t^^3 na kombajnih. Zakona o obveznem ne priznava jamstva ~ a. .Jev Slcčrše ni, vendar pa tovarna Zmaj tega tečaja. p0 konča stroje’ katerih vozniki nimajo opravljeneg končanem tečaju bodo udeleženci opravili izpit pred posebno komisijo in prejeli spričevala. LUDVIK BERDEN, Berkovci: Sam sem se prijavil za ta tečaj, saj smo v naši strojni skupnosti, ki Šteje sedem članov, naročili nov kombajn Zmaj 132 in prav je, da se usposobim ja delo s tem strojem. Udeleženci tečaja smo morali plačati 1.800 dinar jev kotizacije, stroške tečaja pa nosim pač sam. Čeprav vozim kombaj sam svoj mani«; v« . . že dvanajst let, saj sem imel doslej dobil in mi ne bo treha]n’ pričakujem, da bom na tečaju veliko pr' vsako manjšo okvaro klicati mehanika. tovarna pripravlja tovrstne strojna skupnost, upam pa, - , . polskava: JOŽE LAH, SP^erjet0^ KZ Slovenska Bistrita. se tovrstni tečaj v SloyeWU udele^ ločil, da se ga ‘“^viru Septembra lam smo * v> naW skupnosti, ki 5in mene sodoZil kombajn Zmaj 132 . čili za voznika. Ze pr J' r s0 ti n traktorski kombaj n, prav je, kombajni zahte^A b0 poravn® tečaje. Stroške teg £jdobil. da bom z njim veimo p . posld GEZA HUJS, vend‘d sem imel sam svoj komi je ta dotrajal, težave s ^o se deli, saj je le-ta iz uv članjm vsP“ se letos odločil, da s nov , no skupnost, ki bo /maj 1 • bajn domače Pr°,zV° nam je kre Poleg lastne udelež e zagotovila še kmeti L mbajn 1 ko smo v februarju K« Z Plačali. Upamo, da ga bomo do žetve dobili, vendarZafadi P novim komjanom ob žetvi pojavile tudi nekatere te . pjivi, redne razparceliranosti namreč ne bo možno žeti na to bi bila nujna komasacija. ANTON NOVA^^st^ KZ Celje: TudiJ^e pet član bajn ne skupnosti, ki nOvk^^ februarju smo nar^.^ v teJii dn^i, Zmaj *32 m 8® P a bomotu ^1^ pričakujemo, da ga " sem se Za tečaj v Raki« tovrstn^ ye zato, ker pač bhzi daje garažni, tovarna pa n® vijenega. ; pid' voznik nima op^ Kombajn smo nabavili s pomočjo kmetijske od d01” plača stroške tega tečaja, saj sem preveč odd J v teh dneh stanujem kar v internatu v Rakiča I strojno ^Pn°bajn^ sam kupim komb Jer bom lansko jesen L jetos Pr kombajnom . Upam-K(?bo jSd odločil za ta t®^obil ‘n^toie tečaju veliko P ,• ^ani samo žetvijo «* s nemalokrat posledica nestrokovnega ravn J prm kombajnom bom opravljal storitve tudi za pa linčih, Krištancih in na Grlavi, če bo potre jih. STRAN 10 GORNJA RADGONA Uresničiti zastavljene v 1 Na radgonskem občinskem I sindikalnem svetu ugotavlja-I jo, da so se v vseh osnovnih \ sindikalnih organizacijah z I vso resnostjo lotili razreševa-I oja gospodarskih težav. Pri I lem so bili kritični predvsem 1 do lastnih slabosti pa tudi do I vse češčih administrativnih j ukrepov, ki slabijo delegatsko 1 odločanje, in do neodgovor-I nega obnašanja, s katerim 1 partnerji izkoriščajo radgon-i sko združeno delo pri nabavi l surovin in reprodukcijskih \ materialov. Pa vendar so, ko I so obravnavali rezultate četrt-. ktnega gospodarjenja v občini, bili enotni, da ni potrebno sprejemati novih, ampak za-preči vse sile in v. vseh okoljih. da bodo zaživeli že pred časom sprejeti in dolgoročno naravnani sklepi. Te ključne naloge, s katerimi se morajo le bolj zagrizeno spopasti v vseh osnovnih okoljih so: prizadevanja za večjo produktivnost dela, boj za boljše izvozne rezultate, dosledno uresničevanje sprejetih ustali-tvenrh ukrepov, dograjevanje sistema nagrajevanja po delu m seveda skrb za socialno varnost delavcev, ki je pone-hod že močno ogrožena. Razveseljivo in spodbudno je, da solidarnost med delavci ni izumrla,' vendar mora imeti 'udi ta svoje meje in koristiti 'e tistim, ki so je zares potrebni. Lenuhi se ne smejo več '“Uma tujih žuljih. Zato pa ° se zavzeli za čimprejšno vedbo socialnih kartic, s Pomočjo katerih bodo lahko Jotovili, kdo je pomoči de-jansko potreben. radgonskih sindikatih ° namenili še večjo po-in'1'^ dnjžbem samozaščiti ^"Pohtičnemu uspo-sahljanju članstva. vp Gradbeništvo CESTE . tozda Gradbeništvo Sobota so te dni uredili bakovske ceste. Gre približno %r & Ši in "nh’ranio10 Jr? tirno: Ohran hasek' r h^d® kam ie mo0®5ih stva, J® nekaX ge * večje čno, J« stan<’>« še o^i s STRAN 12 ki življenja. C e jih j]0 prav bi to odkritje pom6"* J fa -revolucijo v gle^J je bj voj življenja. ZemU ^v)j(.n potemtakem poln 'kih snovi. ze °V;eU?a Stanku. Se vec. ^osta^ 1 netni sistem nastal i velike zvezde kl J denJ ralainseummU^ nastalo naše Sonce, b® menilo. Ja,° "^'med katastrofi preo zogleneli. naredi sam varnost v prometu Lepša mini kuhinja * P/ . .; vsakdo premore C»jna kuhinja je pol udobja v najemni^ • dan raste v živo ^alnik,tapa, obkrožen z lončki in z"*, okvir. Zado^ nereda. Pa ni potrebno, da tudi temu naj tavnejši izvedbi Mze dve spodnji kuhinski omarici, ki tud« '"površine. Za po'«« N"uJata mnogo shramb in zadosti delovne po .? debele onm? denarja. Vise na doma izdela sten0, jo lahko {Ln,ce- Ker ie n,5a s strani zaslonjena tnene navojnice. ° zapiramo s spuščanjem bambusove a P proti impotenci j- Za milijone motkih, ki jih muči občasna ali stalna impotenca (moška spolna nezmožnost), je bilo doslej bolj malo upanja, da bodo to bolezen premagali. Za zdravnike je bilo najteže postaviti diagnozo, ali gre za organske vzroke impotence ali za duševne ali kar za oboje hkrati. Potrebne so bile dolgotrajne raziskave v spanju. Psihološke vzroke je potem poskušal zdraviti psihiater, organske pa so poskušali odpraviti z dokaj zapleteno in drago operacijo vsaditve napihljive proteze v penisu, ki pa se ni izkazala prav dobro. Nedolgo tega je ameriška družba Biosonic, ki se ukvarja z razvojem medicinskih elektronskih instrumentov, razglasila, da ji je uspelo izdelati dvoje najnovejših naprav, s katerima bo mogoče postavljati zanesljivejše diagnoze o vzrokih impotence, bolezen pa odpraviti. Gre za tesno napravo m za elektronski genitalni stimulator. Obe napravi so že uspešno preizkusili na opicah. Napravi temeljita na enakem delovanju, torej delujeta na omrežju živcev v okolici danke, kar povzroči erekcijo penisa. TELESNO Telesno prizadeti ljudje so lahko: slabovidni, slušno prizadeti, govorno moteni, imajo prizadeta gibala (lokomotorni aparat) ali pa trpijo zaradi dolgotrajnih (kroničnih) bolezni. V tem zapisu bomo na kratko obravnavali samo tiste, ki imajo prizadeta gibala, in tiste, ki imajo težave zaradi dolgotrajnih bolezni. Prizadetosti gibal so lahko zelo različne, kot na primer: določen del ali cel ud manjka (amputacija), sprememba oblike (deformacija) hrbtenice, revmatične bolezni, PRIZADETI ohromelost ene polovice telesa zaradi enostranske poškodbe možgan (hemiplegije) pri možganski kapi, ohromelost obeh spodnjih in zgornjih okončin (paraple-gije in tetraplegije) kot običajna posledica poškodb v prometnih nezgodah, pri delu in športu. Pravilnik o zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozniki motornih vozil, razvršča kandidate za voznike motornih vozil v dve skupini. V prvi so kandidati za voznike in vozniki motornih vozil kategorije A in B, ki jim vožnja motornega vozila ni glavni poklic. V drugi pa so kandidati za voznike in vozniki motornih vozil A in B kategorije, ki jim je vožnja motornega vozila glavni poklic, kakor tudi kandidati za voznike in vozniki motornih vozil kategorije C, D in E. Ta pravilnik izključuje možnost, da bi tisti, ki imajo prizadeta gibala, bili poklicni vozniki. Njihove vozniške sposobnosti za prvo skupino (A in B) ugotavlja strokovnjak posamezno. Pri tem upošteva vrsto in stopnjo prizadetosti, možnost predelave vozila, pa tudi druge dejavnike. Pomemben dejavnik vsestranske ponovne VOZNIKI vključitve v življenje (rehabilitacija) telesno prizadetih oseb je namreč možnost, da se lahko ponovno vključujejo v javni promet. Gibljivost je v današnjem času med najpomembnejšimi pogoji za stik z življenjem, delom in za vključevanje v družbo. Kako je to pomembno, kaže tudi podatek, da je aktivno vključenih v promet na vseh jugoslovanskih cestah najmanj 30 tisoč telesno prizadetih voznikov motornih vozil, od tega jih je v Sloveniji kar 8 tisoč. Ugotovili so, da je približno 83 odstotkov telesno prizadetih voznikov motornih vozil povprečnih ali celo boljših voznikov, če jih po številu prometnih nezgod primerjamo z zdravimi vozniki. Kar 89 odstotkov telesno prizadetih voznikov ne odstopa od povprečja pri številu prometnih prekrškov. Zanimivo je tudi, da pri 96 odstotkih telesno prizadetih voznikov, ki so imeli prometno nezgodo, njihova telesno prizadetost ni bila vzrok prometne nezgode. V Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani že imajo avto šolo za telesno prizadete osebe s funkcionalno izgubo spodnjih okončin. 2G°t>l se Kr11«« lv’edt< >ln sem s'na naročil pri zobozdravniku . . . 80 mu izpadli mlečni zobje in zrasli redni. DRŽALO ZA ŽEBLJIČKE — Manjše žebljičke bomo varno zabili, če si bomo naredili držalo iz lepenke. Izrežemo pravokotnik in ga na enem robu zarežemo po sredini. V zarezo vtaknemo žebelj in namesto, da bi se udarili po prstu, bomo žebelj vamo zadeli na glavo. M GNEČI — Mi smo v avtobusni gneči nergali in kvantali, vi pa ste se smejali. — Imel sem razlog. Tisti ob meni je pomotoma potisnil denarnico v moj žep . . . MOJSTRI SO MOJSTRI — Kaj, toliko denarja za pol ure dela pri popravilu pipe?! — če vas to jezi, lahko popravljam še dve uri. ZAMENJAVA . . . — Anica več ne hodi s tabo? Že mesece vaju nisem videla skupaj. - Ne hodi. Zdaj se vozi z Marjanom. SETEV DVOLETNIH leto. metlice sejemo običajno iun’j®‘tanec, zbd potem Hawn Smejemo spominčice, mačehe, ”aP dobro razvl^e^AoSt na Vh>st« V? Pmstem. Seme sejemo v top. ” -enčimo, sicer p0 'Mi. ^tev držimo primerno vlažno m J ,. 0 na stalno m • iitne\» sadlke dovolj močne, jih preš s fjjorinom m razvijejo. Spomladi jih pognoj . Spominčico ^emo konec ’u,i' Nadih p e sejemo na redko. n' lre^a Parati. ^sto v Presadimo na stalno kepo uf^b"^ru a'« spomladi. Mrvo v VeliL1^0 s svol° modro Mah. skupinah, zlasti ob Mačehe ‘Jtala od junija do c 'Memo s.etev je potrebna. Ce- Za nn 7°“ nagrobne cvet-^PravZ."1 gansko cvetenje je Mie kal JukDka setev. Dokler raMa. zemlja vedno ls(e. jit, rastline razvile prve Paramo. Rane setve CVETLIC moramo celo dvakrat pikirati. Na stalno mesto jih sadimo oktobra, zlasti na grobove. Seveda je možna tudi pomladanska saditev. Zelo prikladne so za obrobke in cvetlične grede. Lahko jih gojimo. v posameznih barvah, pa tudi v mešanicah. Marjetice sejemo meseca julija in morebiti še avgusta. Z njimi ravnamo kakor z mačehami. Tudi marjetice sadimo kot obrobke vrtnih gredic. Priljubljene so polnjene bele, rožnate in rdeče sorte. Bradaček sejemo že v prvi polovici junija. Sejemo redko, da se lahko razraste. Na stalno mesto ga posadimo 30 centimetrov narazen. Lahko ga presadimo jeseni ali spomladi. Zelo se - poda v skupini z drugimi cvetlicami. Polnjene sorte so lepše kot enojna. Zlati Seboj sejemo v drugi polovici maja in tudi junija. Je zelo priljubljena dehteča cvetlica, posebno na kmetih. Odrasle sadike presajamo na stalno mesto že jeseni. Grede prekrijemo s smrečjem in listjem, da seboj ne trpi zaradi mraza. Dobri sorti sta goliat in draždanska, ki sta 60 centimetrov visoki, enojni ali polnjeni in v različnih barvah. Lahko jih gojimo tudi v lončkih. Naprstanec sejemo meseca maja in junija. Ljubi dobro pognojeno in sončno mesto. Naprstanec je sicer trajna rastlina, ker pa naglo peša v razvoju, ga raje gojimo dvoletno. Dobro se počuti v senci redkega drevja ali okrasnega vrtnar svetuje grmičevja. Pripomniti moramo, da sodi med strupene rastline. K dvoletnim rastlinam spadata še rožni slez in zvončnica; obe sejemo že maja, cveteta pa šele drugo leto junija. Dosežeta 1 meter višine. Od zvončnice priporočamo campanula medium prae-cox in imperialis, ki cvetijo modro in belo. Od rožnega sleza sejemo ponavadi mešanico, ki cvete belo, rožnato in rdeče s številnimi vmesnimi toni. Izrazit vonj cvetja je prijeten. Zvončnica in slez sta za velike šopke. Kdor želi na svojem vrtu cvetje od spomladi do poletja, bo sejal dvoletne cvetlice, ker so navadno lepe. Izpolnjujejo praznote, ki se pojavijo, dokler se ne razcveto enoletne in trajne cvetlice ter rože. Zelo trpežni šopki so zlasti br^da-čkovi. (Naša zena) _ ***** vas pripis VAS PRIPIS ST. 1 9 M' &SBA- — V senu se najlepše spi, čeprav dež rosi. (KK., Črnci) — Dragi, pospravi grablje, da ne bodo mokre! (S. Š, Precetinci) — Draga, počutim se kot izdelek naše izvozno-usmerjene industrije na svetovnem trgu. (D. DŠ. M. Petrovci) — Glej, glej nova moda! Včasih smo v dežju uporabljali dežnike! (I. I. Mlajtinci) NA AVTOMOBILSKEM SEJMU — Deset milijonov hočete imeti za tole ropotuljo, ki je stara že deset let! — To ni nobena ropotulja, povem vam lahko, da sem v desetih letih porabil toliko denarja za popravila. sestavil Marko Napast največji sodobni španski slikar štajerski politik (Josef) industrijska rastlina izumrli Slovan večja muslim. molilnica pisatelj Zupančič veliko azijsko jezero glasbeno delo urejevalec izložb verbeni podobna sobna lončnica rimska šestica vrsta materna-tične krivulje tonovski način igralka Minneli letopis, kronika španski veletok razvoj dogodkoi sodobni jugoslov. zgodovinar najvišja gora v Mehiki (vulkan) avtomobilska oznaka Romunij Anton Aškerc jegulja Regina Ziegler jap. film, igralka kraj pri Domžala 1 kanon slano jezero v Turčiji južna rastlina liter Josip Stritar spajka-nje študent irani-stike REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: spletka, trotoar, ropanje, Aman, AN, hit, Aka, oliva, Peck, SD, E, aorta’ Tm, perm, niz, noj, erotika, Žabljak. IZ DŽOUZIJOVOGA DNEVNIKA ir. .2,1 16. STRAN 13 SO RAZLIKE — Pred meseci je sestrična z avtomobilom podrla vrtno ograjo, pa ste ji prisodili polovico manjšo kazen. Zgodilo se ji je kot meni. — To že, samo ona je imela vozniški izpit. Naša šola se imenuje Bratstvo in enotnost Tito, mladost, bratstvo in enotnost so besede, ki nam pomenijo zelo veliko. Zato smo si'za naziv naše šole izbrali ime Bratstvo in enotnost. Obiskujemo jo otroci slovenske in madžarske narodnosti. 25. maja letos smo imeli proslavo, katere se je udeležilo veliko domačih in tujih gostov iz sosed nje Madžarske. Na ta dogodek smo se zavzeto IZBRANA RISBA — »Moja mama« — Narisala (linorez) Alenka Dogar, OŠ Štefan Kovač Turnišče. pripravljali. Na prireditvi so sodelovali učenci naše šole, pevski zbor O§ Bajansenye, 'oktet iž Prosenjakovce in folklorna skupina iz Gornjega Senika, ki nam je prikazala nekaj značilnih plesov po-rabskih Slovencev. Nato je slavnostni govornik Martin Horvat, predsednik skupščine občine M. Sobota, odkril marmorno ploščo, na kateri je vklesano ime: OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci — Testveriseg — Egyeg Altola-nos iskola Partosfalva. Odslej bomo bratstvo in enotnost še bolj razvijali, kajti to je najdražje izročilo, ki nam gaje zapustil tovariš Tito. Vlado Ozvatič. 8. raz. OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci Kmalu bodo počitnice Kmalu se bodo zaprta šolska vrata. Prvošolci smo se veliko naučili, zato vsi pojdemo v drugi razred. Med letom se je zgodilo marsikaj zanimivega. Najrajši sem risal. Tovarišica je pošiljala risbice na razstavo. Tudi moja je bila na razstavi t Šoštanju. Dobil sem lepo priznanje in katalog. Počitnic se veselim, ker se bom lahko igral. Dušan Zrim, 1. b Oš Dokležovje Na izlet z Vestnikom 4. junija smo potovali z ,,vestni-kovim vlakom” na izlet v Kamnik. Zjutraj ob šestih smo krenili iz Murske Sobote. Moja sošolca Boris in Borut, Marjana in jaz smo sedeli v trinajstem vagonu. Vožnja nam je bila všeč in vse do Kamnika in nazaj smo se prijetno zabavali. Vreme nam je bilo naklonjeno, le vroče je bilo preveč. V Kamnik smo prispeli ob enajstih. Ogledali smo si mesto in njegove značilnosti in nato počasi krenili proti športni hali. Tam nas je pričakal narodnozabavni ansambel s prijetno pevko, seveda pa tudi humorja in smeha ni manjkalo. Ko je prišel čas za slovo, smo se vrnili na vlak in mahali gostoljub- Na šolski njivi Spomladi posejali smo peso, zelje in fižol; poleti okopali smo. da pridelek lep naš bo. Med počitnicami smo zalivali in pleli. da pridelali bi mnogo, kakor smo si vsi želeli. A jeseni vsi veseli pobrali smo pridelek naš in ga shranili za čas, ko pritisnil hud bo mraz. Peso smo prodali in denar na banko dali. Majda HOR PA T, 6. raz. COŠ »JOŽE HEDŽET« Šafarsko nim Kamničanom. Med vožnjo je bilo tudi žrebanje in srečni dobitniki so peli tako naglas, da so preglasili še radio. Boris, Borut, Marjana in jaz smo se zabavali tako, da smo si pripovedovali razne vice in se potem na ves glas smejali. Spoznali smo tudi novo prijateljico Stanko, si izmenjali naslove in si obljubili, da se bomo obiskovali. Vožnja nam je prehitro minila in čeprav je bilo že zelo' pozno, bi se radi vozili še naprej. Izlet z Vestnikom je bil res enkraten in želim si jih še več. Marija Kikec, 8. a OS II M. Sobota BESEDA DVE O... OBLJUBO SMO IZPOLNILI — Ob dnevu JLA smo vojakom obljubili, da jih bomo obiskali spomladi. To obljubo smo pred kratkim izpolnili. Vojaki so nas z veseljem sprejeli in nam razkazali vojašnico. Bila je stara, a v njej je vse čisto. Zanimalo nas je tudi orožje in še marsikaj drugega. (Anica Vahner, OŠ Spodnja Ščavnica) BRALNA ZNAČKA - Učenci našega razreda smo tekmovali za bralno značko. Pridno smo brali in iz knjig zvedeli marsikaj zanimivega. Ža nagrado smo prejeli bralne značke. Bila sem zelo srečna. (Darja Ošlaj, 1. b OŠ Dokležovje) DOBILI SMO TELIČKA — Krava nam je povrgla zelo velikega telička. Je rjave barve in zelo rad brca. Ko se mu približam, se me nič ne boji, jaz na vse trepečem od strahu, da me ne bi brcnil. (Bojan Mesarič, OŠ Ščavnica) OTROŠKA LETA — Rodila sem se v majhni vasi na Hrvaškem. Mama in oče sta šla iskat službo v Mursko Soboto, mene pa ste pustila pri babici in dedku. Pri njiju sem torej preživljala otroška leta. Nekoč pa sta me starša vzela s sabo v Mursko Soboto. S težkim srcem sem. odšla na pot v Slovenijo. Sedaj odhajam v mojo rojstno vas na počitnice. Rada se vračam, saj sem tam doživela veliko lepega. (Snežana Lazarevič, 6. č OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota) IME NAŠE ŠOLE — Za poimenovanje naše šole smo določili 25. maj — dan mladosti: Povabili smo številne goste, ki so se našemu vabilu tudi odzvali. Prišli so tudi gostje iz pobratene občine Mladenovac. Pripravili smo pester kulturni program. Na slavnostni seji pa smo sprejeli sklep, da se bo naša šola imenovala v spomin na talce, ki so jih ustrelili v Blaguškem gozdu, in sicer 3. aprila 1945. To ime — Osnovna šola 12 talcev Videm ob Ščavnici — nas bo spominjalo torej na žrtve, ki so morale tik pred osvoboditvijo darovati svoja življenja za svobodo. (Simona Kostanjšek, 7. b OŠ Videm ob Ščavnici) KURIRČKOVA AKCIJA- !' aprilu smo učenci 1. razreda izvedli kurirčkovo akcijo. Odpravili smo se proti Totoveinu mlinu, kjer so mdd narodnoosvobodilno borbo ustrelili mladegc partizana Janka Jurkoviča. Njegovo partizansko ime je bilo Jovo. Neka ženska gaje izdala Ko je~bežal iz hiše, ga je zadela sovražnikova krogla. Tako je daroval svoje mlado življenje za svobodo. 7.daj ta kraj obiskujejo številni ljudje, posebno pa pionirji in se spominjajo mladega junaka, (pionirji 1. a in 1- ’ razreda OS v Vidmu ob Slavni-a Slovo od Sole (OŠ Šafarsko) Pa je spet tu konec šole. Ufenci osmih razredov so se medtem R poslovili od učiteljev, uctj n,c . . Ravno včeraj (1J jund' je bil zanje zadnji dan povM-Ostali pa boste nekaj dni, do J • junija, najbrž še vzdržali So/ vam bomo tudi mi držali pesit Ce boste ta čas doživeli ali videl' še kaj zanimivega, nam kar napišite, sicer pa je gradiva ve kot dovolj. Paul, Busson 30 33. AKCUA AMICISTOV V GOSTILNI »PRI KROGLIČNEM MLINU« Kmet, ki sem ga z vprego vred najel in vprašal po velikem poslopju v okolici gozda, mi je zagotavljal, da imam v mislih grad Krottenriede. Opomnil me je, da bova morala potovati do njega cela dva dni skozi bujen gozd in neprijetno močvirje, ter da pot nikakor ni varna. Povedal mi je, da so nedavno videli taboriti v Peklenskem barju in v Samostanski gošči blizu ceste razbojniško tolpo Spielermaxa. Tod se često shajajo divji lovci, ki prežijo na boljšo divjačino kot pa so jeleni in gamsi. Tudi župnik, ki celo noč ni zatisnil očesa, meje svaril pred prostranim gozdom in njegovimi nevarnostmi. Ko pa je uvidel, da sem trdno odločen izvesti svoj načrt, se je očitno ganjen , poslovil ter me priporočil božjemu blagoslovu, ki naj bi me milostno obvaroval pred lažnimi umetnostmi in peklenskimi slepili. Poudaril je, da po treznem premišljevanju ne more verjeti, da bi bog rabil mohamedanskega derviša z namenom, da bi vodil vernega kristjana, za kakršnega me je smatral. Zahvalil sem se mu za prenočišče in postrežbo ter pozval kmeta, ki mu je bilo ime Gdrg Rehwang, naj pohiti, saj sem se upravičeno bal, da bi se utegnil še pred začetkom potovanja premisliti. Ko sem ga prepričal, da se poštni kočijaž lahko vrne - s svojo kočijo domov, sva zapeljala proti gozdu. Po drži vratu in plahih pogledih na levo in desno je Rehwang kaj hitro pokazal, da mu je upadel pogum. Napol se je obrnil in ves bled vprašal: »Gospod, ali niste ničesar slišali?« "Ničesar!« sem rekel. "Če ni na desni strani ceste zdaj nekdo zažvižgal, naj me pri priči vzame zlodej!« je bevsknil in se počehljal za ušesom. Zgodilo se ni še nič . . . Verjetno se je oglasila kakšna ujeda. Ko sva se vozila mimo barja, je začel pripovedovati o gostilni, v kateri bova prenočila. Imenuje se »Pri krogličnem mlinu«. "Marsikdo je v radost rakov, vodnih hroščev 'in jegulj končal v globokem umazanem močvirju, obtežen s kamni in oropan obleke«, je klepetal in zobje so mu škelpetali. "Gospod, ali naj obrnem tja, odkoder sva pridrdrala ?« Ker mu nisem odgovoril, je globoko vzdihnil in peljal naprej. Pokrajina je postajala mrka in žalostna. Med mlakužami so rasla stara, grčava, grbasta in členkasta drevesa. Odmrla in od strele olupljenadebla so obupano iztezala svoje zavite veje. Iz mlakuž, prekritih z debelo zelenkasto navlako, so štrleli štori, na katerih so počivale lačne vrane. Debla in veje so pobelili ptičji iztrebki. Zdaj pa zdaj je vzletela iz trsja divja raca, da je kar zapisnilo. Zaječali so otožni zvoki daljnje piščali, nad krošnjami pa je razstrla svoje tenčice megla. "To je Peklensko barje«, je povzel kmet. »Pot med mladimi brezami drži h krčmi, kjer lahko prenočiva«. Vprašati sem ga hotel, kar mi je razpalilo ustnici. Tedaj se je zgodilo nekaj nepojmljivega. Srepe oči so me polagoma pogledale. Obraz, ki ga je zaznamoval hromeči prst smrti, se je lahno razgibal: Okrog tenkih udrtih ustnic se je porodil radostni nasmeh. Preden smo se zavedli, kaj se z umirajočim dogaja, se je nekoliko dvignil in iztegnil svoji suhi roki k meni. Starec je z visokim jecavim glasom spregovoril: "Tedaj si vendar prišel — slednjič!« Veselje mu je zjasnilo oči in obraz. Glava mu je zopet omahnila na blazino. Usta in nos mu je spreletel siv nadih, telo pa se je zleknilo, da je postelja kar zahreščala. Duhovnik je pristopil in mu zatisnil oči. "Sedaj se, zvesti hlapec, odpočij!« je tiho dejal. »Molimo!« Izmolili smo očenaš. Ko smo potem odhajali iz sobe, sem Čutil, da me vsi gledajo. Umirajoči je videl v meni svojega prijatelja Evlija. Duhovnik je molčal. Ko sva zopet sedela vnjegovi sobi, me je nemirno pogledoval. »Da, imel je brazgotino!« je govoril sam pri sebi. »Kakšno brazgotino?« sem osupel vprašal. »Rdečo brazgotino med vašimi obrvmi, baron Dronte. Ne!« je iznenada vzkliknil. »Nadaljnje razglabljanje o teh stvareh bi pomenilo izkušanje boga. Če vam je prav, vas bom odvedel v spalnico?« V zahvalo sem se poklonil jn mu sledil. Ko sva stala vodkazanisobi, me je prijel z obema rokama za rami in mi dolgo gledal v oči. »Oprostite mi! Zmedenost je vzrok moji neprijaznosti,« je povzel. ... »Na mene, starega moža, je zadnje dni navalilo preveč - nepojmljivega in me zmotilo. Sam si ne morem razlagati globokih ugank previdnosti. Zato ne bodite hudi, če se vam bom odtegnil. Po zmešnjavi teh tajinstvenih primerov bom iskal zavetja v varnem pristanu. Oprl se bom nanj, ki ureja vse pojave po svoji volji. Iskal bom miru v molitvi!« »Molite tudi zame, častiti gospod!« sem ga ganjen zaprosil. Ostal sem sam s seboj. Odkar mi razum ni mogel več pomagati, mi je čustvo nemirno tipalo po temnem zidu, ki me je ločil od spoznanja, da bi našlo vsaj zasilen izhod k resnici. Četudi je med prečuto nočjo posvetil vame medel soj slutnje, nisem mogel dojeti onega, po čemer mi je duša toliko hrepenela. Prevedel: . Vladi^ Komidaj. precej časa. Pred napr'jazne hiše sva potrebovala k padavin razjedenihm stas,tak veliki, z mahom obrasli ter so prestrezali vodo mcJ^' kro3H- Trhlo korito je še kazalo, J spremenjen v gostilnoCV'me9apotoka’ k'iegnalmlin, ze dav . "Hei,Jgostfnič^ nil za naju, se nama /e vpna DasS se n' spočetka nihče zrnom objestno petje dar zdelo, da slišiva izza zelenih o črnobelimOpsomkh^ Je sledniič /e Prišel krčmar z vel^ spodarja. Plečatmož^e9a topi 3°bec me je spominjaj. zataknjen nož kar je imel v zamaščenih usnjenih hla »dho, /?ehvmn j°3jedal in zagodrnjal: .e- boj?« ' 3, takšno gosposko pa si pripeljal kmet. &°d 'ma pred seboj še dolgo pot«, se je opravil "Mar š^z^ai^l9^3^ 3lede prenočišča«, ubogega Gorca RakP°Znaa naae navade?« je nadrl s r PaPež in vsi knez^zamH93' "Ce pr'dei° sem ^nškofo1^ pnležnica na koniu ^d"yena..tud'3osPa cesarream sk mlinu« drugega ležišč' / Qi v gostilni "Pri.krjj^, da bo gospod VPrjp?a kakor kup slame v sosednji sob -,0 Pogledal ede/’ P" je« ...je velel in me zah& znašla, kako^da bi bilaUmlinskihPometninpoleg^girn ^^Akoram, imama je pri nas izredno Jr na manjka dobrega vina, polog seje nekoliko priiazneio esJa. druščina«. »Vina res imam gg moram posvariti n °9 as'{ krčmar. »Toda uglednega g .ge m zgrozi, če bodo nJ nePr'čakuje pri nas nič finega, 'jj^irjal' smrdljive^ njega smrčal, aH eehovskeTobeiebf6^- od3°voril, pač pa sem stoP'^Mvra®’-m™,^ rokavi ter popivalo JPni^ rdečkastim iastrPgr°e9 njih je sedel visok, LnjnO-naročju je držal zLm n?som, oblečen v oguljen .^niepn' pahnil od sebe, VESTNIK' STRAN 14 PODIVJANI AVTOMOBILI poroke v tednu, ki je za nami, so delavci or®?" .^ prometnih nesreč, posredovali v številnih primerih. Bilo je namreč (itev družbenega in preteklem tednu ni manjkalo tudi protipravnih p morjh. Kar štiri asebnegapremoženja, pretresajo pa tudi poročila o samomor, življenja so ugasnila na ta način. Začnimo s prometnimi nesre-čfflii. Tomislav Žnidarič iz Sata-hovec. ki je pripeljal z dvopšča PodjeljaSobota, se ni prepričal, če je cesta prosta, zato je z osebnim Mom zadel kolesarja Karla Ha-rijaiz Murske Sobote in ga zbil po «sli. Kolesar je dobil hude poškodbe. Po Kolodvorski ulici v Lendavi * je peljal s kolesom z motorjem oanc Szomi iz Lendave. Z eno roko je držal krmilo, z drugo pa u?areto. Zapeljal je v jamo, iz-gubil ravnotežje, s prednjim delom trčil v zadnji del nasproti vo-zečega avtomobila in padel Zaradi tega se je poškodoval. Gornji Radgoni se je zgodila "osreča, kajti voznik osebnega ®taFranc Jakopec iz Radenec je Pa hotelu Grozd na prehodu za Pešce zadel Janeza Kocjana iz rodišinec. Avtobus, ki ga je vozil Janez umilar iz Čikečke vasi, je y bankovcih zaradi tesnega prehi-'evanja bočno zadel pešakinjo ^žalijo Cener iz Vanča vasi, oznik tega ni opazil, zato so ga p^J^ečo opozorili miličniki, oškodovanka je šla k zdravni-isa naslednji dan. ^THIIK na KRAJU dogodka 1 ŠAREČA KROGLA Z NEBA -------------' 1 1 1 1 1 ~ ^0(4^----KOBILJČANOM: V DEVETIH MESECIH ŽE DRUGIČ ŽARE- DEJNAr*00 B° POJASN1l SKRIVNOST? — MARIJI LAVRIČEVI ZGORELA so * večeru le Je ro« n naPO'edo-neba začeli Mo le Mal« °Je Soneti -Sb^Pak b«’ .sa ne 50 ’e it ^očil v^^n naliv črnijo. Slo!IL'ala na zemrren,emba t|*li kJSi So ve n,J” ognjeno legli spoL^v se je o'klela68® Mva .ne.kegasep-^'Sk^^ neba VCa’ d " a v hišo Terezp ° VsODNO d°g*a ?asnarUkov^eva to uSg£>tobl&° nekaj tre?S Tr’ vsta]a $VlSab en ln stopila >ena , ' o 1eJe Prvič, drugič So? ^ed^^Sla je bl*° usodno.’ So tor p0sW™ &Vlm Mi8 gift” Te® lnob°je 62? W n 'z hiše H Je vP'la M na G 70-letna M pritekli žVnT1 le u M le . so na Branko ŠtevanecizTropovecse je v soboto ob 7.20 uri peljal iz Predanovec proti Murski Soboti. Osebni avto je peljal z veliko hitrostjo. zato v Polani ni uspel izpeljati ovinka in je trčil v zgradbo gostišča Horvat. Voznik seje hudo poškodoval, prav tako pa tudi sopotnika: Simon Kranjec iz Sotine in Miro Dokl s Cankove. Vse so prepeljali v soboško bolnico. Gmotna škoda znaša 100 tisočakov. Franjo Antonovič iz Murske Sobote se je z osebnim avtom peljal iz Predanovec proti Polani. V vozilu sta sedela Alojz Kuronja iz Černelavec in Zvonko Horvat iz Zenkovec. Ko so se pripeljali v pregledni levi ovinek, je vozilo zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, nato pa se je trikrat prevrnilo in obstalo na kolesih. Sopotnika, ki sta se hudo poškodovala, so prepeljali v bolnico,-Materialna škoda znaša 80 tisoč dinarjev. Izsiljevanje prednosti je vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila 11. junija ob 22.30 uri. Štefan Maučec iz Gančan se je peljal z osebnim avtom proti Lipovcem. Pred križiščem s prednostno cesto ni ustavil in se pre te, zlasti slamo. O tem priča priča tudi visok topol, ki je ožgan vse do vrha. Od Vogrinčevih se je ogenj razširil na gospodarski del zgradbe Bele Bukovca (pri njem je strela zanetila požar tudi septembra.) K sreči je tokrat imel le manjšo škodo (vsaj v primerjavi z drugimi oškodovanci), pač pa so bolj prizadeti njegov sin Janez Bukovec in drugi solastniki velike zgradbe (trojčka), saj so se od velike vročine stalile plastične rolete, barvni plastični vložki vhodnih vratih in drugo. ZGOREL TUDI DENAR 76-letna Marija Lavrič je 1977. leta pokopala moža in tako je ostala sama v hiši, zbiti iz lesenih brun. Tudi gospodarski del domačije je bil iz lesa. Povabila je v. ’..e*na Terezija Bukovec iz Kobilja si je tako želela preživeti jesen življenja v svoji leseni hiši, žal pa ji je pogorela, zato se je morala preseliti k hčerki v Izolo. Slovo od rojstne hiše (pogorišča) je bilo težko. sicer pet otrok, vendar sta dva že umrla, ostali trije — 2 hčerki in sin — pa so si poiskali delo in si uredili življenje drugje. To noč Marija prav tako ni mogla zatisniti očesa. Kot da je tudi ona slutila, da se bo zgodilo nekaj hudega. In tedaj, ko je treščilo in seje postelja pomaknila naprej, v kuhinji pa je bilo slišati žvenket posode, je stekla iz hiše. Videla je kot pri belem dnevu. Veter je že prinesel ogenj tudi na njeno gospodarsko poslopje, ki je gorelo. kot da bi bilo polito z bencinom. Gospodarski del je pogorel do tal. ostala je stanovanjska hiša, na kateri pa je popolnoma zgorelo ostrešje. Na podstrešju je hranila 50 tisoč novih dinarjev, vendar je zgorel tudi denar, ki je pričal. če je cesta prosta, zato je trčil v kolesarja Franca Zorka iz Lipe, ki se je peljal iz Murske Sobote proti Beltincem. Zorko je hudo poškodovan. V Gornji Bistrici se je zgodila nesreča, ker sta trčila dva avtomobila., Martin Škafar iz Žižkov naj bi zapeljal na levi del vozišča, zato je trčil z nasproti vozečo Matildo Bernjak iz Melinec. Škoda na vozilih znaša 50 tisočakov. Sopotnica Liljana Smodiš iz Melinec se ie lažje poškodovala. Ko so miličniki ustavljali Mihaela Železna iz Serdice, ki se je peljal z osebnim avtom, je le-ta pritisnil na plin. Zaradi tega je vozilo zaneslo in je trčilo v betonsko ograjo Hermana. Skledarja. Serdica številka 1 /č. Materialna škoda znaša 25.000 dinarjev. Nasproti osebnemu avtomobilu. ki gaje skozi Markovce peljal Slavko Ostroško iz Lančove vasi pri Ptuju — vozil naj bi z neprimerno hitrostjo — je pripeljal pravilno po svoji desni Koloman Žido iz Cepinec. Prišlo je do trčenja, pri čemer sta se poškodovala Žido in njegov sin. Zaradi suma, da je zaužil več alkohola, kot je dovoljeno, so Ostruška odpeljali na zdravniški pregled. 9. junija je zaradi samovžiga začel goreti odpadni brusilni prah, ki so ga delavci Planike Turnišče pustili v kartonski škatli na traktorski prikolici v bližini proizvodnih objektov. Ogenj sta pogasila nočna čuvaja. bil v leseni škatli. V hlevu ni imela krav, saj je zadnjo prodala pred dvema letoma, denar pa shranila. Zdaj ga ni več. Tudi pet kokoši in petelin so zgoreli. HITRA INTERVENCIJA Posledice ognjene krogle sta občutili še dve soseddnji domačiji. Od Lavričevih se je ogenj začel širiti še na gospodarski del domačije Jožeta Miholiča. Zgorelo je več roženic in lat, uničeno je precej strešne opeke ... Tudi pri Ireni Berden je že začel goreti gospodarski del kmetije. Huda noč je pretrgala spanec tudi 82-letni materi Hermini. Ženski živita sami in prav dobro se še spominjata nesreče, ki je septembra doletela soseda Belo Bukot -ca. Niso sami. Tudi to usodno noč se je pokazala visoka stopnja solidarnostni, ki je še kako potrebna. ko je nekdo v stiski. Brž nato, ko je bilo plat zvona, ko je bilo čuti sireno, vzklike ljudi po pomoči... so pritekli najbližji vaščani, nato bolj oddaljeni. V gašenje požarov so se vključili seveda najprej domači gasilci, ki so hiteli pogasiti ogenj, tarif, kjer je nastal, torej na gospodarskem delu treh Bukovčevih sestra in na Vogrinčevem poslopju. Gasilci iz Dobrovnika, ki so prišli zelo hitro, pa so gasili požar na Lavričevi, Berdenovi in Miheličevi hiši. Prišli So tudi gasilci iz Turnišča, Žitkovec, Genterovec, Lendave, poklicni gasilci INA-Nafte in gasilci iz Murske Sobo- Te dni je nekdo vlomil v vinsko klet Ane Zver iz Trnja. Iz kleti, ki je v Lendavskih goricah, je odnesel mlin za grozdje. Delavec ljutomerskega Tehno-stroja L. G. je osumljen, da si je neupravičeno prisvojil razne tehnične predmete in tako hotel kolektiv oškodovati za 10 tisoč dinarjev. Dva nepridiprava sta pognala v pogon tovorni avto Avtoradgone. kije bil parkiran na Zvezni ulici v Murski Soboti, in se odpeljala proti Radgoni. Ker so ju zasledovali miličniki, sta vozilo ustavila v Radencih na pločniku in ga poškodovala. Škoda znaša 30 tisočakov. Storilcema so na sledi. V petek so občani prijavili delavcem oddelka milice v Beltincih, daso se na njivah med Beltinci in Lipo pojavili trije neznanci, ki so obrezovali makove glavice, da bi iz njih izcedili mamilo. Dva izmed njih so kmalu prijeli. Sem so prišli z mariborskega območja. V soboto seje smrtno ponesrečil 68-letni Janez Kerčmar iz Prose-njakovec. Padel je namreč v 2 metra globoko in nezavarovano greznico. Umrl je zaradi telesnih poškodb. 11. junija ob 17.30 je strela udarila v gospodarsko poslopje Antona Kohka iz Dolnje Bistrice. Pogorelo je ostrešje v dolžini 7 metrov. Škoda znaša 50 tisočakov. Š. S. Alojz KAVAŠ, klepar, Bakovci, Partizanska 58 in Zdenka ŽIŽEK, administratorka, Bakovci, Mladinska 20; Drago KOLMANIČ, transportni delavec, Borejei 33 in Jožefa ŠOŠTAREC, konfekcijska šivilja, Borejci 5; Janez BREŽNIK, miličnik, Beltinci, Š. Kovača 5 in Gabrijela ROUS, predmetna učiteljica, Beltinci, Panonska 68; Stanislav SRAKA BAKAN, kmetijski tehnik, Beltinci, Gregorčičeva 53 in Maijeta ROUS, vzgojiteljica, Beltinci, Panonska 68; Vladimir RIJAVEC, zidar, M. Sobota, Naselje Prekmurske brigade 15 in Darinka NOVAK, konfekcijska šivilja, Murska Sobota, Severjeva 1; Drago KAUČIČ, trgovski pomočnik, Ljutomer, Slavka Osterca 6 in Nada ČAHUK, administratorka, Murska Sobota, Veljka Vlahoviča 2; Franc BARBARIČ, avtomehanik, Markišavci 39 in Katarina ŠINKEC, priučena šivilja, Moravci 17; Ludvik MERICA, mesar, Murska Sobota, Mojsterska 13 in Jožica ŠKRILEC, trgovska pomočnica, Murska Sobota, Štefana Kovača 14; Matko TROGRLIČ, avtomehanik, Makarska, Nikole Tesla b. h. št. in Bernarda TRATNJEK, študentka, Murska Sobota,Tišinska 6/a; Boris VREČIČ, avtomehanik, Vaneča 37 in Marija LOPIČ, kuharica, Vaneča 82/a; Branko KIANEČ, avtomehanik, Selo 108 in Matjana KERČ-. MAR, delavka, Andrejci 29, Ernest ŠEBJANIČ, delavec, Martjanci 17 in Marijana HORVAT, krojačica, Martjanci 17; Franc KOSEDNAR, gradbeni delovodja, Gerlinci 87 in Sonja GOMBOC, učiteljica, Teša-novci 51; Slavko KOUS, krojač, Gradišče 40/a, in Nada ŠKODNIK, šivilja, Gornji Slaveči 46; Alojz MAČEK, tapetnik, Gradišče 12 in Marija KOROŠEC, natakarica, Rožički vrh 6; Franc PEČIČ, zidar, Rankovci 43 in Kristina LUKAČ, poštni delavec, Rankovci 47; Albin RAJBAR, slikopleskar, Petanjci 111 /a in Majda KUZMA, knjigovezka, Tišina 36; Jožef SOČIČ, avtoelektrikar, Petanjci 47 in Danica KOUS, šivilja, Gradišče 40/a; Štefan KOVAČ, slaščičar, Sodišinci 40 in Marija KU-KUHAR, frizerka, Sodišinci 40; Stanko ŠLIHTHUBER, ekonomski tehnik, Tropovci 63 in Bernarda SEREC, medicinska sestra, Tropovci 21/b. ČESTITAMO! krvodajalci te. Vsi so se trudili, da bi rešili, kar se je rešiti dalo. Kljub vsem naporom pa je nastalo za 6 milijonov dinarjev škode. VSI BODO POMAGALI Kako odpraviti posledice? Nekateri prizadeti so imeli poslopja zavarovana, vendar je škoda večja, kot pa bodo dobili od zavarovalnice. Naslednji dan po požaru so imeli v Kobilju razširjen sestanek sveta krajevne skupnosti. Takoj so se odločili, da bedo trem Bukovčevim sestram, ki1 so menda najhuje prizadete, dali 8.000 dinarjev denarne pomoči. Vogrinčevi dobe 4.000 dinarjev, prav toliko Miheličevi. Mariji Lavričevi pa so namenili 5,000 dinarjev. Medtem ko bodo ostala pogorišča bolj ali manj uredili, pa se to ne bo zgodilo z Lavričevo hišo. Sin in hčerki so mater že prej vabili, naj se preseli k njim, vendar se je obotavljala oditi. Zdaj, na stara leta, ko je človek še posebej priklenjen na rojstni kraj, pa ji ni preostalo drugega, kot da je prisedla v avto, ki jo je odpeljal k hčerki v Izolo. Zdi se. da Manja hoče čimprej pozabiti na vso nesrečo, saj je privolila v prodajo zemlje, vinograda, gozda ... Vsega skupaj je 1 hektar. Ker seje medtem odselila, ne bo potrebovala niti lesa, ki ga je krajevna skupnost Kobilje prav tako sklenila dodeliti pogorelcem. Sicer pa so v Kobilju sklenili, da bodo za prizadete čimprej organizirali nabiralno akcijo. Občani domače in sosednjih vasi naj bi prispevali predvsem les, dobrodošla bi bila tudi kritina (trem Bukovčevim sestram in Vogrinčevim), vsekakor pa tudi denarna pomoč ne bo odveč Pri tistih prizadetih, ki si ne bodo mogli pomagati sami oziroma s pomočjo sosedov in sorodnikov, bodo priskočili na pomoč tudi ostali vaščani. Ne nazadnje bo potrebna tudi širša družbena pomoč. Zvedeli smo, da so si prizorišča požara ogledali tudi predstavniki skupščine občine Lendava. ZAKAJ TOLIKOKRAT TRE-SKA? Ob tej hudi nesreči, ki je močno prizadela Kobiljčane, se je pokazalo, da bo treba storiti nekaj več za požarno varnost Vode v Kobiljskem potoku za gašenje ni bilo dovolj, kar je posledica suše in - regulacije potoka. Krajevna skupnost se bo zavzela pri vodni skupnosti, da bo zajezila potok, kar naj bi omogočilo večjo zalogo vode. Ne nazadnje nameravajo vaščani poklicati na pomoč tudi druge strokovnjake. Ti naj bi dognali, zakaj nad tem krajem tolikokrat grmi in treska, zakaj je ognjena krogla v devetih mesecih ze drugič pustošila. Tekst in foto: Štefan Sobočan SELO—FOKOVCI — Ludvik Lanjšček (3), Eva Lanjšček (3), Dragica Počič (7), Jože Počič (4), Oskar Makari (4), Jože Zadravec (7), Vlasta Zadravec (6), Emilija Kerec (5), Jolanka Žadravec (5), Koloman Hari (7), Koloman Kranjec (7), Drago Novak (7), Erika Novak (6), Anica Balajc (3), Janez Balajc (3), Enka Kozic (2), Jože Kranjec (3), Miki Balajc (6), Ernest Kijanec (5), Koloman Lazar (9), Marija Kodila (9), Jolanka Balažič (6), Milica Malačič (2), Helena Lazar (3), Marija Balajc (6), Ludvik Koltaj (3), Ivan Oblak (24), Ernest Eofy (7), Irena Edry (9), Zlata Miholič (3). PROSENJAKOVCI — Štefan Danč (4), Erika Sabotin (1), Evgen Pap (2), Štefan Danč (1), Elizabeta Koželji (1), Aranka Kološa (1). MOTVARJEVCI — Mirko Vbros (2), Jožica Vorbs (2), Cvetka Vbrbs (1), Franc Bači (1), Evgen Nikola (1), Ladislav Dora (1), Ladislav Magyar (1), Geza Kovač (1), Olga Zakal (I), Matilda Vbrbs (1), Gyongy Zohar (2). ' RAKIČAN — Štefan Bohnec (11), Marija Hari (9), Jože Copot (3), Helena Copot (3), Jože Renn (5), Jože Horvat (2), Albert Smodiš (5), Štefan Gabor (2), Vili Lebar (8), Milorad Žinkovič (4), Hedvika Sovič (3), Jože Horvat (3), Francka Lebar (6), Branko Rantaša (4). SREDNJA DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA ŠOLA M. SOBOTA Mirko Šarkezi, Nikolaj Cipot, Stanko Munda, Štefan Cbr, Štefan Železen, Boris Lončar, Milica Vrabelj, Nataša Andželič, Slavica Kosec, Jožica Nemec, Nataša Belovič, Mira Ciz, Dobrinka Petrovič, Bernarda Pavel, Ernest Čerpnjak, Lidija Jerebic, Jože Kavaš, Lojzka Onišak, Nada Jaušovec, Marija Režonja, Romana Bertalanič, Ivanka Rajnar, Dragica Poredoš, Marija Novak, Marta Husar, Nevenka Biček, Mira Kerčmar, Janez Lah, Slavica Ošlaj, Lidija Horvat, Antonija Rantaša, vsi so dali kri prvič; Valerija Dbmbter (2), Herbert Sabo (3). PUCONCI — Irena Janža (7), Jože Gomboši (7), Milan Rajsar (5), Boris Brglez (6), Avgust Kerec (10), Štefan Janža (1), Ludvik Kuhar (5), Štefan Cener (16), Herman Čener (6), Vili Dervariš (1), Franc Kološa (7), Franc Balaško (6), Štefan Kuhar (4), Milan Balaško (4), Franc Lovenjak (4), Bela Banfi (1), Helena Horvat (9), Žužana Krpič (4), Karolina Novak (1), Koloman Kulič (8), Ciril Kerčmar (4), Rudolf Janža (8), Ernest Veren (3), Ernest Nemec (1). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Kristina Bertalanič (12), KS Grad; Ana Matjašec (51), Lipa; Štefan Pozvek (13), Anton Režonja (11), Jože Copot (3), Karel Šinic (12), Slavko Lolmanič (9), Drago Habot (11), vsi Pomurka M. Sobota; Marjan Repič (6), Janez Hegeduš (10), Štefan Pavel (3), Janez Ulen (9), Franc Knap (1), Miran Melin (3), Boris Šijanec (22), Štefan Kavaš (1), Vojmir Gomboc (4), Ivan Hann (2), Branko Topolovec (1), vsi Blisk M. Sobota; Franc Sep (16), PTT M. Sobota; Štefan Šimonka (12), Ina-Nafta Lendava; Jože Durič (15), Mura M. Sobota; Ludvik Kovač (15), Panonija M. Sobota; Geza Pocak (1), Domanjševci; Koloman Buzeti (5), Anton Bočkaj (15), oba Jeklotehna M. Sobota; Ignac Lackovič (6), Ina-Nafta Lendava; Ludvik Petrovič (8), Darinka Obal (2), Gimnazija M. Sobota; Bela Doring (3), Vlado Gutman (2), Geza Kianec (2), Abraham Aleksander (50), vsi Panonija M. Sobota; Franc Dervarič (7), Pomurka M. Sobota; Dušan Pohovnikar (10), Miran Žilavec (3), občina M. Sobota; Zlatko Lipič (4), Metalna Maribor; Karel Konkolič (1), KZ Panonka M. Sobota; Marjan Kocmut (3), Slovenija ceste-Tehnika, Murska Sobota; Janez Dugar (5), Konstruktor M. Sobota; Aleksander Balažič (20), Križevci v Prekmutju; Karel Šoš (2), Veščica; Anton Lasbaher (18), Tehnostroj Ljutomer; Martin Virag (9), ABC Pomurka M. Sobota; Rihard Guček (8), G. Radgona; Martin Perdigal (2), Beltinci; Marjan Cer (6), Petrovci; Štefan Hašaj (3), Dankovci; Franc Špilak (5), Štefan Baler (11), Pomurka M. Sobota; Jože Horvat (4), Konrad Hoheger (3), Dušan Antolin (3), Cvetka dr. Potočnik (3), Karel Folgov (18), Stanko Ribaš (10). ,,MURA", tovarna oblačil in perila DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Murska Sobota, Bjedičeva 2 RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta DSSS dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE za mandatno dobo 4 let Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo sociološke ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki, — da imajo višješolsko izobrazbo sociološke ali pravne smeri in 8 let delovnih izkušenj v stroki. Kandidati naj pošljejo pismene’prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 30 dneh po objavi razpisa na naslov: „MURA", tovarna oblačil in perila DSSS, Bjedičeva 2, Murska Sobota z oznako za razpisno komisijp. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po njej. STRAN 15 sport KOLESARSTVO PRVIČ DRŽAVNO PRVENSTVO V POMURJU Kolesarska zveza Jugoslavije je na osnovi razpisa zaupala organizacijo državnega kolesarskega prvenstva v cestno-hitrostni vožnji za člane, mladince in mlajše mladince. To je prvič, daje organizator, tega zahtevnega tekmovanja kolesarski klub Pomurje iz Beltinec. V ta namen je bil imenovan organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik kluba mag. Jože Lainščak, za direktorja dirke paje bil imenovan Janez Sreš. Organizacijski odbor je že določil tekmovalno progo za obe tekmovanji, in sicer za posamično prvenstvo, ki bo v petek, 8. julija 1983, s startom in ciljem v Radencih pred hotelom Radin ter ekipno državno prvenstvo, ki biTIO. julija 1983 s startom in ciljem pred spomenikom zmage v Murski Soboti. SNL Zmaga Mure v Sežani V zadnjem kolu slovenske nogometne lige je soboška Mura gostovala v Sežani in premagala domače moštvo Tabor-Jadran z rezultatom 4:3. Strelca za Muro: Skaper 3 in Jančar. Lendavska Nafta pa je doma izgubila s Koprom 1:3. Edini gol za Nafto je dosegel Pobega (avtogol). S tem je bilo končano letošnje prvenstvo. Mura je osvojila peto, Nafta pa zadnje mesto. Len-davčarji bodo v naslednji sezoni tekmovali v drugi slovenski ligi — vzhod. JUDO Semen v Rusiji S slovensko člansko in mladinsko reprezentanco v judu je odpotoval v Sovjetsko zvezo tudi član judo sekcije Partizana Murska Sobota Darij Semen. Reprezentanci bosta nastopili na mednarodnem tekmovanju v Minsku. KOMENTIRAMO Za prvenstvo posameznikov je tekmovalna krožna proga dolga 18 km in jo bodo člani prevozili devetkrat ali 162 km, mladinci šestkrat ali 108 km in mlajši mladinci štirikrat ali 72 km. Proga bo potekala na relaciji Radenci — Kapelski vrh — Janžev vrh — Gornja Radgona — Radenci. Ekipni del tekmovanja pa bo potekal na relaciji Murska Sobota — Stanjevski breg — M urska Sobota v dolžini 33,333 km, tako' da bodo članske ekipe prevozile isto progo trikrat ali 100 km, mladinci dvakrat ali 66.666 in mlajši mladinci enkrat. Ekipe bodo startale na kronometer s petminutnim presledkom. V teh dneh si bo tekmovalno progo ogledala posebna komisija strokovnega sveta Kolesarske zveze Jugoslavije, pod vodstvom zveznega kapetana Francija Hvastija. Glede na to, ker zvezni kapetan že dobro pozna razmere na cestah v Po-muiju, je pričakovati, da bosta obe tekmovalni progi tudi verificirani. Glede nato, da je do prireditve ostal le še slab mesec, nas je zanimalo, kako potekajo ostale priprave v zvezi z organizacijo. Povedali so nam, da ni nobenih problemov glede materialnih stroškov za organizacijo, namestitve za okrog 400 udeležencev, da pa je problem, kako zagotoviti potrebno število ljudi, ki bi pomagali pri organizaciji. Zato prosijo vse, ki imajo veselje sodelovati kot organizatorji, da se v najkrajšem času prijavijo pri ZTKO Murska Sobota. Sicer pa bomo tudi v naslednjih številkah Vestnika sproti poročali o poteku priprav na državno kolesarsko prvenstvo. Na prireditvi bodo v vseh treh kategorijah nastopili vsi najboljši, kajti po pravilniku Kolesarske zveze Jugoslavije v času državnega prvenstva ni dovoljena nobena druga domača prireditev niti udeležba na nobenih tujih tekmovanjih. Slovan Izola Šmartno Koper MURA Rudar (Tb) Rudar (TV) 26 Stol Kovinar Železničar Primorje Triglav Tabor NAFTA STRELSTVO - GLINASTI GOLOBI Sobočani šesti Končno je bilo republiško prvenstvo v streljanju na glinaste golobe v disciplini trap. Med sedmimi ekipami je nastopala tudi ekipa Murske Sobote in osvojila šesto mesto. Svoboda Olimpija Ormož N. Gorica PNL REZULTATI 21. KOLO Radgona : Hotiza 1:4 Tešanovci : Lipa 4:1 Tišina : Bakovci 6:2 Crenšovci: Veržej 5:2 Petišovci: Beltinka 2:3 Turnišče : Dobrovnik 1:0 M. Sobota 5 Sl. Bistrica 5 1421:1362 1395:1353 1395:1358 1359:1380 1342:1353 1311:1362 POKALNI NOGOMET Boljši časi za pomursko odbojko V zadnjih letih smo v Pomurju namenjali razvoju pred-športa premajhno skrb. Zato ni čudno, da trenutno "J. oynjtudi stavnika niti v drugi slovenski ligi, ne moremo pa biti za z doseženo množičnostjo. Res je, da imamo v Pomurju ske klube: Ljutomer, Radenci in Pomurje, z odbojko * vse tudi nekatera TVD Partizan in šolska športna ^ru.s(v3']astj pa premalo je bilo doslej načrtnega dela in sodelovanja, .^jjsJdli premalo skrbi namenjati kvaliteti, vzgoji strokovnih in org kadrov. KOŠARKARSKE NOVICE — V okviru pionirskega košarkarskega festivala za mlajše pionirje so učenci osnovne šole Edvarda Kardelja iz Murske Sobote dosegli lep uspeh. Na finalnem turnirju v Kranju so osvojili četrto mesto. Prvo mesto je osvojila ekipa Kranja pred Mariborom. Mladi so s svojo igro dokazali, da je v Murski Soboti dober košarkarski podmladek. — V prvem kolu pokalnega tekmovanja v košarki so članice Pomurja v Ptuju premagale domačo ekipo z rezultatom 78:55. Pri Pomurju so bile učinkovite: Koren 34, Benko 15, Šiško 11 in Merklin 10 košev. — Bojan Merklin, ki je bil nekaj časa igralec Olimpije in Slovana iz Ljubljane, bo v novi sezoni zopet nastopal za domač košarkarski klub Pomurje. Jeseni bodo tako Sobočani okrepljeni z odličnim košarkarjem, kar bo prav gotovo tudi prispevalo k napredku moške košarke v Murski Soboti. jš Beltinka Tešanovci Turnišče Dobrovnik Crenšovci Lipa Bakovci Veržej Hotiza Petišovci Tišina Radgona Nafta premagala Muro V četrtfinalni pokalni nogometni tekmi na območju Slove-nijeje lendavska Nafta premagala soboško Muro z rezultatom 3:2. Sobočani so v prvem polčasu vodili z 2:1, medtem ko so v nadaljevanju popustili, kar so izkoristili, domačini in zasluženo zmagali. Gole so dosegli: Marton. Žalik in Jančar (avtogol) za Nafto ter Vršič in Ferencek za Muro. Sodil je Cvirn iz Maribora. HOKEJ NA TRAVI POMURJE-GABER JE 1:1 V Murski Soboti je bil drugi republiški turnir v hokeju na travi za člane, ki je veljal za prvenstvo Slovenije. Hokejisti Pomurja so tokrat izgubili prvo točko v srečanju s hokejisti Partizana Gaberje iz Celja. Rezultati: Ivan Cankar Maribor—Pomurje 0:5, (Casar 2, Fujs, V. Zelko in Mesarič), Ivan Cankar—Partizan Gaberje 0:5 ter Pomurje—Gaberje 1:1 (Mesarič). Tretji turnir bo v nedeljo 19. junija 1983 v Štorah pri Celju. Vrstni red po dveh turnirjih: 1. Pomurje (Murska Sobota) 7 točk, 2. Partizan—Gaberje (Celje) 3, 3. Svoboda (Ljubljana) 2 in 4. Partizan Ivan Cankar (Maribor) brez točke. T. Gider ŠPORTNA REKREACIJA Igre krajevnih skupnosti Tudi letos bodo v poletnih mesecih organizirali tradici- B Ionalne športnorekreacijske igre krajevnih skupnosti v občini Murska Sobota. Poseben odbor, ki deluje pri ZTKO Murska B Sobota, seje pred dnevi sestal in sprejel akcijski načrt za izvedbo Iiger. Izdelane so bile propozicije, ki so jih nekoliko spremenili. R Krajevne skupnosti se bodo pomerile v vlečenju vrvi, slalomu z S žogo, metu kamna, štafetnem teku v vrečah, žaganju drv, prevozu | vode s samokolnico, skoku v daljavo z mesta in vodenju avto-w mobilskegume. Tekmovanja bodo izvedena v naslednjih centrih: g I Bakovci, Tišina, Puconci, Bodonci, Lipovci, Martjanci in Bogo- B | jina. Zmagovalci bodo sodelovali v finalu, ki bo 28. 8. 1983 na n B Tišini. _ Že doslej dobro izvedene igre krajevnih skupnosti in številni udeleženci so zagotovilo, da bodo le-te tudi letos uspešno potekale. Ta dejavnost pomeni popestritev športnorekreacijske ponudbe v poletnih mesecih. KOLESARSTVO Cigut tretji, Pomurje četrto Kolesarski klub Novo mesto je pripravil tradicionalno kolesarsko dirko v spomin na Gotjanski bataljon, na kateri je sodelovalo 40 pionirjev iz 11 klubov iz Slovenije. Srbije in Madžarske. V moštvenem tekmovanju je ekipa Pomutja iz Beltinec (Cigut, Serec, Vezjak in Skraban) osvojila četrto mesto. Pomurci so v prvi etapi bili tretji. vendar so v drugi etapi zaradi nekaterih težav pristali na četrtem mestu. Najboljši posameznik v ekipi Pomurja je bil Cigut. ki je v prvi in drugi etapi bil tretji, isto mesto pa je osvojil tudi v skupni uvrstitvi. Cigut pa je bil prvi tudi v letečih ciljih in tretji v gorskih ciljih. Serec je bil 13. Skraban 20. in Vezjak 30. ŠOOŠ IN KOLOŠA ČETRTA V Mariboru je bilo kolesarsko tekmovanje Talisov kriterij, na katerem so nastopili tudi pionirji KK Pomurje iz Beltinec. Najboljša med njimi sta bila Kološa, kije pri pionirjih A bil četrti, in Šooš, ki je isto mesto zasedel pri pionirjih B. Gjergjek je bil šesti, Zrinski pa sedmi. MALI NOGOMET Borba za vrh Tekmovanje v občinski ligi Ljutomer v malem nogometu se bliža h koncu. Prav sedaj pa je tekmovanje zelo zanimivo, saj se za prvo mesto bori več ekip. V prvi ligi imajo možnosti za naslov tri moštva, v drugi pa dve moštvi. I- liga Tehnostroj 16 12 2 1 61:25 26 Str. vas 16 12 0 3 77:52 26 Križevci L 16 12 1 3 75:34 24 Križevci II. 16 6 3 7 58:61 14 Kamenščak 16 4 5 7 28:39 13 Bunčani 16 5 2 9 44:50 12 Žel. dveri 15 5 2 8 40:47 12 Preši ka 16 4 3 9 50:75 11 Grlava 15 5 1 9 59:64 10 Bučkovci 16 3 2 11 54:70 8 II. liga Razlagova 12 8 2 2 39:27 18 Vesna 11 8 1 2 69:29 17 Veterani 12 5 3 4 48:43 13 Partizan 10 5 1 4 50:32 11 Cven 12 5 0 7 51:52 9 Stročja vas 11 4 1 6 40:60 9 Pristava 10 0 0 10 30:85 0 T. Ficko IŠČEMO NAJBOLJŠO KS Bakovci drugi, Radgona peta Končano je bilo letošnje tekmovanje »Iščemo, najboljšo krajevno skupnost« v SR Sloveniji. Krajevna skupnost Bakovci, kije med vaškimi krajevnimi skupnostmi lani zmagala, je tokrat osvojila drugo mesto. Med mestnimi krajevnimi skupnostmi pa je KS Gornja Radgona -osvojila peto mesto. STRELSTVO II. ONL Lendava REZULTATI — 17. KOLO Kapca : Pince 2:0 Graničar : Žitkovci 2:1 Polana : Odranci 3:0 Renk ovci: Zvezda 4:0 Lakoš prost SDINA-Nafta in Krpan Občinska strelska zveza Lendava je organizirala tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško-v treh kolih na streliščih v Čentibi in Dobrovniku. Tekmovanja se je udeležilo 5 strelskih družin z nad 30 strelci. V ekipni konkurenci je zmagala SD INA-Nafta pred SD Stefan Kovač Turnišče in SD Varstroj Lendava. Med posamezniki je zmagal Slavko Krpan (INA) pred Antonom Kiralyjem (INA) in Jožetom Zverom (Turnišče). E. Puklavec Odranci Renk ovci Graničar Polana Žitkovci Lakoš Kapca Pince Zvezda JUDO Memorial Stefana Kovača Judo sekcija Partizana Murska Sobota organizira v soboto in nedeljo v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti tradicionalno tekmovanje v judu za memorial Štefana Kovača. Tekmovali bodo pionirji in mladinci, med njimi najboljši iz Jugoslavije in Madžarske, pričakujejo pa tudi udeležbo iz ZR Nemčije in Avstrije. Sodelovalo bo okrog 200 tekmovalcev. KOŠARKA Pomurje -Radenska prva V Nagykanizsi na Madžarskem je bil tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov, na katerem je sodelovala tudi ekipa Pomurje—Radenska in dosegla lep uspeh. Osvojila je nanjreč prvo mesto. Rezultati: ZTE : Pomurje Radenska 40:53. Nagyka-nizsa Pomurje-Radenska 58:60. Za Pomurje-Radensko so igrali bivši igralci ekipe, ki je več let uspešno nastopala v republiški ligi- D. MAUKO BELTINCI Tek okoli gostiln V Beltincih je bil tradicionalni tek okoli gostiln. Rezultati — ml. pionirji: 1. Jerebic. 2. Štajner. 3. Kolar; st. pionirji: 1. Mihalič. 2. Cvetanič. 2. Mertuk; mladinci: 1 Horvat. 2. Rantaša. 3. Potočnik člani: 1. Kodila, 2. Markoja; veterani: 1. Rous. 2. Gabor. 3. Zver. Sele letos je bila na pobudo nekaterih odbojkar v ustanovljena Odbojkarska zveza Pomurja, ki ima se Soboti. Že v času priprav na ustanovitev zveze, ki na J gporta> dinator in usmerjevalec nadaljnjega razvoja odboj a rezultati.^! kakor tudi po ustanovitvi, so bili doseženi nekateri V1 . ^pičili1 kažejo na boljše čase za pomursko odbojko. Na usta & vegjo so bile sprejete nekatere pomembne usmeritve, strok° propagando, vzgojo mladega naraščaja, izobrazeva J sinen kadrov in prilagajanje tekmovalnega sistema potreba pojnurja tudi poteka dosedanje delo. Tako je Odbojkarska kadetska >n. skupaj z odborom za šolski šport organizirala pionirs ’ej,reacijo P(1 mladinska tekmovanja, skupaj s komisijo za šport i pioitf' občinskem sindikalnem svetu pa tudi delavske športne ® |aCiinskih P. skih tekmovanjih je sodelovalo 37 ekip, na kadetskihJ organiz3f‘i po 7 ekip. Odbojkarska zveza Pomurja je sodelova '"jursjtj Sobot/’ republiškega srednješolskega prvenstva, ki je bilo Tak° * Organiziran je bil seminar za nove odbojkarske s . sodnik° ’ Pomurje dobilo 8 republiških in 10 območnih odboj ' ,, Organizirano je bilo tudi tekmovanje v pomurski svOjjla kjer je sodelovalo šest moštev. Naslov prvaka J _. vzh Ljutomera na kvalifikacijah za vstop v drugo :e jn R^en. pa bodo sodelovale tri moške ekipe: Ljutomer, Po _aježed°sv ter ženska ekipa Pomurja. Odbojkarska zveza Pontu J 7'ako s tudi veliko storila pri propagandi vrhunske oa J ..j rePreZ kratkem času gostovali v Murski Soboti ženski o kitajske, tanci Madžarske in Jugoslavije ter odbojkarji id so ter—Mladost iz Zagreba in Stavbar iz Maribora. goboti, so odigrane v telovadnici srednješolskega centra v M -u veliko P-1 dobro obiskane, kar pomeni, da ima odbojka v rponWri8’ taf žencev. Za dosedanje uspešno delo Odbojkarske z .£ jn se* vsekakor največ zaslug predsednik Budimir Mi1 egnega . Jože Gašpar, ki letos tudi praznuje 30-letnico področju odbojke. Odbojkarska zveza Pomurja ima tudi v Pf^3^’vzgoj^'i pričela s pionirsko odbojkarsko šolo, katere nam je za pio naraščaj, kvalitetne igralce, sodnike in trenerje. K o se ja sko odbojkarsko šolo med mladimi veliko zanim jmajo v Pr°°ter nadejamo, da bo tudi dosegla svoj namen. barske treneš mu, da bodo še letos organizirali seminar za odboj poživili trenersko organizacijo. (3[)Ce v Za uspešno organizacijo priprav ženske državne Murski Soboti je Odbojkarska zveza Pomurja prej ^udbo28 zveze Jugoslavije pismeno priznanje, hkrati pa tu ?aVjje in tUjepo nizacijo tekmovanja ženskih ekip za trofejo JTuf ‘ vsekal w moških reprezentanc republik in pokrajin. 1 J vfaužec priznanje mladi pomurski telesnovzgojni organiza perj M LOVSTVO PRVENSTVO ZLOP”6®-** Zveza lovskih družin Prekmurja je pripravi pU Ijanju na glinaste golobe in na tarčo srnjaka. koVci lO8’*' 1.2’’ Rezultati-ekipno-glinasti golobi: 1-LR^% M-l.fP Sobota L 106, 3. LD Križevci 101; Tarča srnjaka. J- Kornbinac)J‘*'i M točk, 2. LD Križevci 286, 3. LD Petišovci 269‘oCK. Rank®’W M. Sobota I. 638, 8 točk, 2. LD Križevci 619,3 inGergat^ točke. Posamično: Golobi: L Maček(Radovci) ’ . j Br 29 in 3. Kous (Rankovci) 29 golobov. Tarča s J,RankoyW (Cankova) 82, 2. Benko (Brezovci) 81 in 2 /^riževe1' binacija: 1. Kous (Rankovci) 174,7 točk, 2. Gerg Benko (Brezovci) 173.4 točk. HBB ROKOMET Polana in polet pokalna " le Pretekli teden sta bili v Beltincih odigrani A metni tekmi za moške m ženske na območju r Kr°83’ V moški konkurenci sta se srečali ekipi Po1® aj Krog nejik0!«-^ Polane in Radgone. Pri moških je Polet Prg, za Krog 34:31. Najuspešnejša strelca sta bila Varga (9) ’^urSka M. Sobota). Streljanje — ekipno: L Ljutomer 548 in 3. Gornja Radgona 510. I 2:„§i M-Vajndorfer 174 in 3. Šturm 171 krogov (vsi D STRAN 16 VESTNI^J^- LENDA VA LENDAVA tovarna kovinske opreme 62000 MARIBOR TOZD skladiščna oprema LEN DAVA SKLADIŠČNA OPREMA SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA ZSMS OBČINSKO ZDRUŽENJE ZB NOV Iskrene čestitke vsem občanom lendavske občine ob njihovem prazniku! _Kern postopku J® za potrebe ^transporta, Uski pogon. Vsem delovnim ljudem in občanom ob praznovanju občinskega praznika, čestitajo in želijo veliko uspehov pri vseh družbenopolitičnih in gospodarskih prizadevanjih občine STRAN 17 IZDELUJE IN OPRAVUA GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE P. O. LENDAVA <3 qidosLENDAVA PARTIZANSKA 93, PP M, TEL. h. c. 75055, ?5-150, Direktor 75-420, TELEGRAM: GIDOS LENDAVA, TEK. RAC. 51920-601-10680 LENDAVA gradbena dela strojnozemeljska dela projektiranje mizarska dela elektroinstalacijska dela vodoinstalacijska dela montaža ogrevalnih naprav pleskarska in soboslikarska dela kamnoseška in cementninarska dela komunalna dela eksploatacija in prodaja mivke in gramoza Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem prisrčno praznovanje ob prazniku občine Lendava! ,,POLJOOPSKRBA" specializirana delovna organizacija za oskrbo kmetijske in prehrambene industrije, import-export z neomejeno solidarno odgovornostjo TOZD-a Zagreb, Varšavska 5 TOZD NOTRANJA TRGOVINA ZAGREB POSLOVNI CENTER MARIBOR, Ljubljanska c. 7 razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas za opravljanje del in nalog ČISTILKE — DOSTAVLJAČ (s skrajšanim delovnim časom — 4 ure dnevno), za čiščenje sklad, prostorov v Murski Soboti, Markišavska 5. Pogoji: NSS/NKV in poskusni rok 1 mesec. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene prošnje pošljite na naslov „POLJOOPSKRBA" import-export, Kadrovska služba, Zagreb, Varšavska 5 v roku 8 dni od dneva objave oglasa v časopisu. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbora v roku 30 dni od dneva izteka roka za prijavo. ZO ljubljanska banka TOZD TOVARNA OBUTVE TURNIŠČE Trideset let razvoja Industrijskega kornbina. Planika pomen' P°jetne ben jubilej skupne 20® prehojene poti delo* J kolektiva TOZD T0»« obutve Turnišče zMnl strijskim ^ulkose Planika Kranj. zavedamo, da je na a danjost svoboda u rjalnosti, naPrede„ tr voj, ki smo ga d°®®9'š[1im dni povezavi z uspe«" razvojem ce,otno?^ike. vnega kolektiva Planike Vsem občanom lendavske občine f iskrene čestitke ob njihovem prazniku- UNIOR — kovaška industrija Zreče vabi k sodelovanju večje število novih sodelavcev za naslednje delovne naloge: — kovaška pomožna dela z možnostjo priučitve za — utopnega kovača Nudimo ustrezne osebne-dohodke, ki se gibljejo od 15.000 do 18.000 din za delavce novince oz. kovaške pomagače in od 17.000 do 23.000 din za utopne kovače. Osebni dohodki so močno odvisni od vloženega dela. Za delavce imamo urejene ustrezne samske sobe s sanitarijami in kopalnicami. Ker gre za delo v težjih delovnih pogojih morajo kandidati biti stari najmanj 18 let. Prednost pri zaposlitvi imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Vabimo vse, ki so pripravljeni delati na zahtevnih kovaških delih, da pošljejo pisne vloge na naslov UNIOR — kovaška industrija Zreče. Povabili vas bomo na razgovor, kjer se borno podrobneje pogovorili o vseh pogojih. Pomurska banka Veletrgovina Potrošnik TOZD Merkur MURSKA SOBOTA razpisuje LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: . -i 1077 nosilo0 1. Tovorni avto IMV — 1500 D, letnik 1000 kg 2. Nakladalec VEB v nevoznem stanju. 22 6« Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo dne g0bota< ob 10. uri v poslovalnici Kurivo — Gradivo I. L. Ribarja 4. .. Vsak udeleženec položi pred pričetkom licitacije varščino od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. ,odstotn° Vlil. dan mladih varčevalcev Minuli petek so se zbrali Proti koncu srečanja sta v senci kostanjev na igrišču zapela več pesmi zdaj že razmeroma znani duo Rudi in Pupa in požela za vsako pesem velik aplavz. Še nekaj družabnih igric in srečanje se je počasi izteklo ... Igrišče TVD Partizana — začetek in konec srečanja. Iz številnih krajev Pomurja so prihajali mladi varčevalci in se ob devetih vsi dokončno zbrali. Čaj in sendvič za okrepčilo, lepo vreme in stara poznanstva so že na začetku srečanja zagotavljala prijetno počutje. na tradicionalnem srečanju v Murski Soboti uslužbenci pionirskih hranilnic in proslavili svoj dan. V organizirano varčevanje je danes vključeno nad 8000 učencev osnovnih šol, pionirske hranilnice pa delujejo že na domala vseh osnovnih šolah v Pomurju. Temu primemo je razvit tudi »uslužbenski aparat«, saj dela v teh hranilnicah 230 učencev, ki povsem samostojno sprejemajo vloge, izdajajo denar, knjižijo in upravljajo z zbranimi sredstvi, ki so letos presegla 7 milijonov dinarjev. Razen posameznikov varčujejo tudi razredne skupnosti. Poleg vzgojnega momenta, ki je tukaj najpomembnejši, pa ima takšna oblika varčevanja tudi povsem ekonomski pomen. Tako so na primer učenci nekega razreda na OŠ v Fokovcih privarčevali za končni izlet 130.000 in tako odšli za štiri dni na izlet v Bosno. Takšnih in podobnih primerov je še veliko (Baška, končni izleti itd.). Letos se je srečanja udeležilo nad 130 delavcev pionirskih hranilnic in njihovih mentorjev, ki so teh nekaj uric, ki so jih prebili v pomurski metropoli, preživeli prijetno in zabavno. Nekaj fotografij s tega srečanja bo poskušalo pričarati njihov dan. »Gasilski posnetek« za spomin pred dvorano soboškega kina Park. Po odhoduriz varČ®^ Partizana, kjer je bilo zbirališče in ogledu studia Radia Murska Sobota, so si m n Kokoriči—Berkovski Prelogi 153 Na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 5. 1983 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O UPRAVLJANJU IN ODDAJANJU STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINO GORNJA RADGONA 1. člen 8 . člen odloka o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 2178) se spremeni in glasi: ,.Stavbno zemljišče se po tem odloku glede na stopnjo urejenosti šteje: — za urejeno stavbno zemljišče: zemljišče za katero je izvršena priprava in je opremljeno z vsemi komunalnimi objekti in napravami, kot jih določa urbanistični program ali zazidalni načrt, — za delno urejeno stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava, ni pa opremljeno z vsemi komunalnimi objekti in napravami, kot jih določa urbanistični ali zazidalni načrt, — za neurejeno stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava, ni pa opremljeno z nobenim komunalnim objektom ali napravo.” 2. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: ..Urejanje stavbnega zemljišča na območjih, ki se urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, se financira zlasti iz naslednjih virov: 1. sredstva investitorjev 2. sredstva, ki jih zagotavlja Samoupravna komunalna interesna skupnost 3. sredstva organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena 4. sredstva iz dela komunalnega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom, na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav 5. sredstva, ki jih po posebej sklenjenih sporazumih združujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in občani 6. sredstva, pridobljena iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 7. sredstva, iz prispevkov, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina 8. druga sredstva.” 3. člen 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20. člen odloka o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 21/78) se črtajo. 4. člen Za 9. členom navedenega odloka se dodajo naslednji členi: 5. člen 10. člen se glasi: ,,Investitor mora plačati upravljalcu stroške za pripravo zemljišča in sorazmerni del stroškov za opremljanje zemljišča v skladu s 26. in 27. členom zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.” 6. člen 11. člen se glasi: ,,Investitor, ki preureja, nadzida ali prezida ali gradi nadomestni objekt, plača dejanske stroške za zgraditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za njihovo potrebno povečanje. Za nadomestno gradnjo se šteje gradnja novega objekta na stavbišču objekta, če le-tega poruši po sprejeti urbanistični dokumentaciji. Občan, ki v stanovanjski hiši ureja sanitarne prostore, je oproščen plačila stroškov za zgraditev vodovoda in kanalizacije.” / 7. člen 12. člen se glasi: ,,Člani stanovanjskih zadrug, ki v okviru stanovanjske zadruge kupujejo ali gradijo stanovanje v kompleksu usmerjene stanovanjske gradnje, plačajo stroške za urejanje stavbnega zemljišča v obrokih tako, • da plačajo celoten znesek v sedmih letih, ko je nastopila njihova obveznost ' plačila po pogodbi, sklenjeni z upravljalcem stavbnega zemljišča.” 8. člen 13. člen se glasi: ,,Stavbno zemljišče oddaja upravljalec v uporabo temeljnim in drugim OZD, SIS in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, nad katerim imajo lastninsko pravico.” 9. člen 14. člen se glasi: ,,Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem, s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.” 10. člen 15. člen se glasi: ,,Upravljalec odda brez javnega natečaja po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Gor. Radgona urejeno stavbno zemljišče ali drugo zemljišče, namenjeno za: — graditev komunalnih objektov in naprav, ki ne predstavljajo del komunalnega urejanja zemljišča zaradi oddaje zemljišča — graditev objektov za potrebe ljudske obrambe — graditev nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo — graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se to izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve — graditev stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge • — graditev objektov na zemljišče, katero je z urbanističnim dokumentom določeno kot rezervat za objekte investitorja — zemljišče, ki je potrebno za smotrno zaokrožitev zemljišča.” 11. člen 16. člen se glasi: ,,Razpis za oddajo stavbnih zemljišč na javnem natečaju objavi upravljalec v dnevnem časopisju. Razpis javnega natečaja mora vsebovati: 1. zazidalne in zemljiškoknjižne podatke ter izmero zemljišča 2. višino odškodnine za stavbno zemljišče in rok za plačilo odškodnine 3. rok za začetek in dokončanje gradnje 4. višine varščine, rok za položitev in način vrnitve varščine 5. višina prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča, način plačila 6. pri oddaji zemljišča občanom za stanovanjsko gradnjo se upoštevajo socialne, delovne, stanovanjske in druge razmere udeleženca natečaja, ki v največji meri izpolnjuje pogoje natečaja po merilih za ovrednotenje socialnih, delovnih, stanovanjskih in drugih razmer, opredeljenih v 24. členu tega odloka 7. kakšne dokumente je potrebno priložiti ponudbi kot dokaz za stanovanjske, delovne in socialne razmere. Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. JS.VJ11XU.—j;------ . ~ Vrer^pisV5avnega natSSa za oddajo stavbrdd zemljišč družbenopravnim osebam mora vsebovati podatke, ki so navedeni v točkab 2. odstavka tega člena od 1 do 6. Pri oddaji stavbnega zemljišča družbenopravnim osebam se upoštevajo interesi varstva okolja, rešitev za uporabo prostora, deficitarnost in potrebe po določenih dejavnostih, ki jih udeleženec natečaja izpolnjuje v največji meri, izkazujoč z dokumentacijo, po merilih, ki so opredeljena v 24. členu tega odloka.” 12. člen 17. člen se glasi: »Ponudniki morajo ponudbe z dokazilom o vplačani varščini in morebitnih dokazilih o stanovanjskih, socialnih in delovnih razmerah poslati upravljalcu v zapečateni ovojnici od dneva javnega natečaja z oznako „za javni natečaj.” 13. člen 18. člen se glasi: ,, Javni natečaj opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec za dobo štirih let. Člani komisije imajo namestnike.” 19. člen se glasi: ,,Ce pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se pri varščini obračunajo stroški za novo oddajo zemljišča v uporabo fizičnim in civilnopravnim osebam oziroma za novo oddajo zemljišča v razpolaganje družbenopravni osebi, morebiten ostanek pa se vrne.” 15. člen 20. člen se glasi: ,,Stavbno zemljišče, za katero je bil razpisan javni natečaj, se odda ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa. Upravljalec mora o izboru obvestiti vse ponudnike. Zoper odločitev o oddaji zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovdr na pristojni organ upravljalca, ta pa mora rešiti ugovor v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor sprejel. Odločitev pristojnega organa upravljalca javnega natečaja lahko vsak, komur je bil ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru oziroma, ko je preteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti na vloženi ugovor odgovor.” 16. člen 21. člen se glasi: ,,Stroški za urejanje stavbnega zemljišča, ki v skladu s tem odlokom bremenijo investitorja, de določijo s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ki jo skleneta upravljalec in investitor.” 22. člen se glasi: ^en „Udeležencu natečaja, ki uveljavlja socialne, delovne in stanovanjske razmere, se ponudena odškodnina za stavbno zemljišče poveča tako, da se k tej odškodnini prišteje v denarnih zneskih izražene vrednosti, ki se ugotovijo na podlagi podatkov, ki jih ponudnik priloži v posebnem vprašalniku. I. Merila za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo stanovanjskih hiš A. Pri stanovanjskih razmerah se upošteva: 1. stanovanjska površina, ki odpade na družinskega člana % — do 6 kv. m 7 — od 7 do 10 kv. m 4,8 — 11 do 15 kv. m 3 2. v stanovanju je voda 0 v stanovanju ni vode 5 3. stanovanje s kuhinje 0 stanovanje brez kuhinje 3 4. stanovanje z WC 0 WC izven stanovanja ali objekta 4 5. stanovanje s kopalnico 0 stanovanje brez kopalnice 2 6. vlažno stanovanje 2,5 7. kletno ali podstrešno stanovanje 2,5 8. baraka 4 B. Pri socialnih razmerah se upošteva: 1. Dohodek na družinskega člana % — do 3500 7 — od 3501 do 4000 4,5 — od 4001 do 4500 2,5 — od 4501 do 5000 ' 1,5 2. Mlade družine 5 3. Zdravstveno stanje udeleženca natečaja in članov družine v odvisnosti od stopnje invalidnosti: I. kategorija 4 II. kategorija 2 4. Sodelovanje udeleženca natečaja v NOB: — pred 9. 9. 1943 4 — po 9. 9. 1943 2 C2.. 5?xx e.cVo'vxxx'tx vazrnCTaVl s« wpcSteva-. \ . SVcdok UtcLGVvA pogojt 2. . V raCanje udeAeženca naUetaja z začasnega dela v tujim . 3. Udeleženec natečaja zaposlen v občim Gornja Radgona: -do 5 tet “ — od 5 do 10 50 — od 10 do 15 let 8° — nad 15 let D. Pri drugih razmerah se upošteva: 1. prebivanje udeleženca natečaja v občini Gornja Radgona — do 10 let 5 — od 10 do 20 let 10 — od 20 do 30 let 25 — od 30 do 40 let $5 — nad 40 let 50 II. Merila za oddajo stavbnih zemljišč družbenopravnim osebam: 1. Upoštevanje določil varstva okolja 2. Smotrna izraba prostora 3. Deficitarnost 4. Potreba po določeni dejavnosti III. Merila za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo obrtnih obratovalnic: 1. deficitarnost 2. potreba po določeni dejavnosti.” 18. člen 23. člen se glasi: ,.Neurejeno stavbno zemljišče na območjih, ki se urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom se ne sme oddati v uporabo za gradnjo občanu in ne temeljni ali drugi OZD, ki gradi stanovanjske ali druge objekte za trg.” 19. člen • 24. člen se glasi: ,.Upravljalec lahko odda tudi delno urejeno stavbno zemljišče ob pogoju, da investitor na lastne stroške zgradi manjkajoče komunalne objekte in naprave.” 20. člen 25. člen se glasi: ,.Sredstva, ki jih dobi z oddajo stavbnega zemljišča, sme upravljalec stavbnega zemljišča uporabljati samo za urejanje in nakup stavbnega zemljišča ter za svoje dejavnosti.” 21. člen 26. člen se glasi: ,,Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati člen 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20. člen Odloka o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 11/78).” 22. člen 27. člen se glasi: ,,Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.” Številka: 464-2/83 Datum: 30. 5. 1983 Predsednik skupščine občine Gor. Radgona Jože KOLBL 154. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73), na podlagi 28. člena statuta krajevne skupnosti Logarovci—Ber-kovci ter sklepa zborov občanov je skupščina krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci na seji 31. 5. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Logarovci—Berkovci za naselja Berkovci, Bolehnečici, Gajševci, Grabe, Logarovci in Kokoriči— Berkov-ski Prelogi. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za obdobje od 1. 7. 1983 do 30. 6. 1988, za obdobje petih 'et' 2. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za naselje Berkovci za: a) Asfaltiranje stare ceste v dolžini 450 m in ceste od Suhač franca do stare ceste v dolžini 130 m. Širina asfalta na stari cesti je 3 m in na ostali cesti 2,5 m. Predračunska vrednost del znaša 1.499.744,00 din. Naloge referendumskega programa so usklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje 1981 — 1985. STRAN 20 VESTNIK, 16. JUNIJA 1983 Predračunska vrednost de\ znaša ,00 din. N aioge referendumskega programa so uskiajene s srednje* ročnim pianom KS za obdobje \98\—V985. c) V naselju Gajševci za navoz gramoz.a na makadamske ceste in to tako, da se pripravijo za asfaltiranje. Predračunska vrednost del znaša 158.983,00 din. Naloge referendumskega programa so usklajene š srednjeročnim planom KS za obdobje 1981—1985. č) V naselju Grabe za dokončno ureditev gasilskega doma in za navoz gramoza na vaške ceste. Predračunska vrednost del znaša 449.230.00 din. Naloge referendumskega programa so usklajene š srednjeročnim planom KS za obdobje 1981 —1985. d) Za naselje Logarovci za navoz gramoza na makadamske ceste, za ureditev odtočnih jarkov ter za začetna dela za napeljavo telefona. Predračunska vrednost del znaša 909.770.00 din. Naloge referendumskega programa so usklajene s srednjeročnim planom KS za obdobje 1981 —1985. e) Za naselje Kokoriči—Berkovski Prelogi za navoz gramoza na vseh cestah in to tako, da bi bile pripravljene za asfaltiranje. ureditev odtočnih jarkov, odkup in ureditev uslužno-stnih cest, razmeritev vseh še ne odmerjenih cest, zidava transformatorske postaje z daljnovodom v gornjih Kokoričih, vzdrževanje in popravilo vaškega doma. Sredstva se združujejo skupaj za naselje Kokoriči in Berkovski Prelogi. Predračunska vrednost del znaša: 1.444.720,00 din. Naloge referendumskega programa so usklajene s srednjeročnim programom KS za obdobje 1981 — 1985. 3. člen I. Krajevni samoprispevek za naselje Berkovci bi znašal: a) v denarju: 33 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, 40 % iz katastrskega dohodka. 3 % iz osebnih dohodkov obrtnikov, 2 % od pokojnin 500.00 din letno od enega traktorja na gospodarstvo. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10, člena zakona o samoprispevku. II. Krajevni samoprispevek za naselje Bolehnečici bi znašal: a) v denarju: 1,5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, 10 % iz katastrskega dohodka 1.5 % iz osebnih dohodkov obrtnikov, 1 % od pokojnin 500.00 din po gospodarstvu za vsako leto. b) v delu: — dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en delovni dan 1.000,00 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenim gibanjem cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. III. Krajevni samoprispevek za naselje Grabe bi znašal: a) v denarju: 1.5 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, 10 % iz katastrskega dohodka 1 % od pokojnin 1.5 % iz osebnih dohodkov obrtnikov. 500,00 din letno od enega traktorja. b) v delu: — dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en delovni dan 1.000,00 din Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka, Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. 500.00 din za en traktor m za tovorrn ax tomoVO. \etwo. bf v de\w. — dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev za razgrnitev gramoza in za popravilo cest, — v času asfaltiranja cest prispevajo v tistem letu gospodarji gospodarstev 5 delovnih dni. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — ena delovna ura 150 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno .vrednost prispevka. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. V . Krajevni samoprispevek za naselje Logarovci bi znašal: a) v denarju: 15 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja. 10 % iz katastrskega dohodka 1.5 % iz osebnih dohodkov obrtnikov 1 % od pokojnin . . 1.5 % od povprečnega osebnega dohodka v občim za preteklo leto za zaposlene v tuiinv 500.00 din za en traktor letno. b) v delu: — dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en delovni dan 1.000.00 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. V I. Krajevni samoprispevek za naselje Kokoriči—Berkovski Prelogi bi znašal: a) v denarju: 3 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja. 30 % iz katastrskega dohodka 3 % iz osebnih dohodkov obrtnikov 2 % od pokojnin 1.5 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini. 500,00 din od enega traktorja na gospodarstvo letno. b) v delu: — dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev. . Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en delovni dan 1.000.00 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. 4. člen Referendum bo v nedeljo, dne 26. junija 1983. Glasovanje bo na običajnih glasovalnih mestih.od 7. do 19. ure. Glasovanje vodi volilna komisija krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci in volilni odbori na glasovalnih mestih, ki so dolžni postopati po določilih zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja ter zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. 5. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka opravlja svet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo čbčani, ki so •vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. Volilni upravičenci glasujejo neposreedno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino: ska.//v,va sKi/’yna, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. 'ku Za Poslov ozadje tega dogodka, ki je močno odjeknil med občani. Postavlja se tudi vprašanje, ali je tak način proslavljanja konca šolanja, pravilen. Š. S. srečanje ZRVS mladine KO ZRVS Rakičan bo v nedelja / 19- junija 1983, ob 8.00 . organizator 10. jubilejnega sr.' I uja in tekmovanja ZRVS '' mladine iz soboške občine. Sr« nja se bo udeležila tudi mladini ekipa iz pobratene občine Pata’1 Tekmovali bodo v reševanju tope grafske naloge, orientscijske^ Pohodu, štafetnem teku, metanj" ročne bombe in streljanju z " puško. Ob 13.00 bo razglas rezultatov s kulturnim Pr0~! mom. ki ga pripravlja KUD čan. F. M' IZ PORABJA Andovci Od 7 vasi v Porabju, kjer živijo večinoma Slovenci, smo doslej nekoliko pobliže že predstavili Saka-lovce. Gornji Senik in Virico-Ritkarovce. Te dni pa nas je pot pripeljala v ANDOVCE, ki so po velikosti (35 hiš) in številu ljudi (blizu 100) najmanjši kraj v Slovenski krajini. piše: - To tak vidite,, kak je pri nas. Najbole nas mantrajo lagve poti. Mi bi vse radi napravili, samo malo nas je, nega nas sto ljudi, dosta je stari, mladine pa malo . . . če kal včinijo gasilci, oni edino. Tako nekako nam je v pogovoru dejala predsednica vaške organizacije domovinske ljudske fronte v Andovcih Marija Mešič, ko smo jo povprašali o razvoju kraja v tem srednjeročnem obdobju. Seveda smo hoteli zvedeti še kaj več. In Marija nas je seznanila, da so v zadnjem času imeli največ dela, s kopanjem ,šanc’ (obcestnih jarkov) ter ureditvijo okolice trgovine in gasilskega doma. Ena izmed njihovih stalnih nalog pa je tudi, da Da, malo je nekaj pa jih je le. Sv^ sju-organizacije nimajo, ' Ita-Pa j z mladimi iz Ste0 mor pa bolj malo ^jnJ. treb» morejo, ker so v sluz. Pomagati doma starš' (Foto: J. G.) hodijo urejat okolico (kužno znamenje) v središču Števanovci. Pa v prihodnje? Kaj spomenika občinskem posebnega ne načrtujejo. Še naprej bodo skrbeli za vzdrževanje vaških poti in prizadevali si bodo, da 'bi bila njihova trgovina bolje založena z nekaterimi potrebščinami.