I I L I I I ASOCIACIJA NA VELJAVNI SISTEM RAZDELJEVANJA DEVIZ — Seveda, iz veliko prahu in dežja se vedno naredi — veliko blata. Karikatura: ANDREJ NOVAK PREDSEDSTVA RS ZSS: Zaradi prenizke amortizacije dohodek gospodarskih organizacij ni realen — Vrednost osnovnih sredstev gospodarskih organizacij je sedaj ocenjena prenizko, njihova amortizacija pa je mnogo prepočasna. Zaradi tega je del dohodka gospodarskih organizacij nerealen, ker vsebuje tudi del amortizacije, to pa pomeni, da podrtja »jedo« sama sebe. Zato je nujno, da vrednost' osnovnih sredstev revaloriziramo, njihovo amortizacijo pa pospešimo. — To je bil osnovni zaključek razprave o revalorizaciji osnovnih sredstev in o njihovi amortizaciji na seji, ki jo je minuli petek imelo Predsedstvo RS ZSS. Predsedstvo je o teh vprašanjih razpravljalo z namenom, da se Pripravi za razpravo o istih vprašanjih v Centralnem svetu ZSJ, hkrati pa je na te Probleme želelo opozoriti tudi gospodarske organizacije. Na isti seji je predsedstvo |Pdi ugotovilo, da se glede nagrajevanja organizatorjev proizvodnje po rezultatih njihovega dela še ni tako rekoč nič spremenilo na bolje, kar vpliva negativno tudi na P°slovne rezultate gospodarskih organizacij. zadnje' revalorizacije let'°yoih sredstev, ki je bila š6 '962, so se vse ceijie dvignile, posebno močno po gospodaren reIormi, vknjižena vrednost - n°vnih sredstev pa je ostala rc rs, kar seveda zamegljuje ultate gospodarjenja. !tlaka Mnoga naša podjetja so zainteresirana za čim nižjo ocenitev vrednosti njihovih osnovnih sredstev. To so po pravilu podjetja, ki tako rekoč nimajo skladov in pri katerih bi realna ocena vrednosti njihovih osnovnih sredstev pokazala, da poslujejo Klofuta samoupravi O snovna teza doslej izoblikovanega predloga za spremembo temeljnih predpisov o komunalnih delovnih organizacijah je, da se komunalno gospodarstvo, spričo po-Sebnega namena tovrstne dejavnosti, ne more vključiti v splošni pravni in ekonomski režim gospodarskih orga-aizacij. ' Prav zavoljo tega so se izoblikovala tudi mnenja, »da morajo biti komunalne delovne organizacije zaradi specifičnosti in družbenega pomena komunalne dejavnosti |e relativno samostojne.« In nato spet takile zaključki: '^Organizacije, ki imajo ustrezno materialno in finančno vodijo svojo komunalno politiko zelo neodvisno od °bčine in pod parolo samoupravnosti bolj ali man j. izkoriščajo svoj. monopolni. položaj na škodo občine in na •kodo skupnosti. Nasprotno pa se — zlasti v manjših '’raiih, kjer niso rešeni niti najbolj osnovni komunalni Problemi — opravljajo komunalne dejavnosti le kot pri-Vesek drugih gospodarskih dejavnosti. Zaradi pomanjkanji0' komunalnih dejavnosti iščejo komunalne dejavnosti svojo eksistenco v vseh mogočih bolj rentabilnih dejavnostih Take organizacije so ,komunalne‘ le formalno, v Črnici pa je komunala le njihovo breme, ki ga prenašajo ~~ Po sili občinskega odloka.-« . Jz takih in podobnih izhodišč pa je v razpravi o bo-ocem ekonomsko-družbenem položaju komunalnih orga-lzacij oživela teza, da v tovrstni dejavnosti ni umestno elavsko samoupravljanje, temveč da bi moralo dobiti ljari/° večfe< tdko rekoč vse pristojnosti, družbeno uprav- Kaj naj na vsem lepem zdaj to pomeni? Ali res lahko v m° sprememba statusne oblike, pravzaprav sprememba \ZhVfovljanju komunalnih delovnih organizacij zagotovi r °°i-jšanje materialnega položaja teh dejavnosti in s tem 2reši vse proi,ieme-? Ali je res zastoj na področju ko-y Un°le posledica samoupravnih odnosov, ki so se razvili fi?? deiavn<>sti, ali pa je vendarle posledica neurejenega šannCiranj° komunalnih dejavnosti, nerazrešenega vpra- cen komunalnih storitev in stopnje akumulacije?! u n slednjič, zakaj snovati še nove oblike družbenega skyliania, ko pa imamo v sleherni družbeno politični 8bor Tl°S^ 26 vrsto organov družbenega upravljanja — od ske v?livcev, svetov pri občinski skupščini, do občin- int^kupSčine — ki lahko že zdaj zelo učinkovito zaščitijo ese skupnosti? niii iTnu t°rej zdaj odstopati od načel, ki smo jih uzako-viCt Cen Cgfe skuPnosti? ■t t e61 rnu^t-, zs j, ktti prepričani, da bo to uspelo le s široko po-čedaije Proizvajalcev. Zato tudi ti 'proizvajalci dobivajo Pa l^ovje upravljalske prostojnosti. dejavnost? k^° dokaže, da to ne velja za komunalno BOJAN SAMARIN z izgubo. Revalorizacija osnovnih sredstev bo za del našega gospodarstva res pomenila, težave, kar pa ne govori proti revalorizaciji, temveč samo proti sedanjemu nerealnemu ocenjevanju poslovanja gospodarskih organizacij na podlagi prenizko ocenjene vrednosti osnovnih sredstev. REVALORIZACIJA NE SME POSTATI INSTRUMENT DAVČNE POLITIKE Obresti na poslovni sklad so sedaj edina dajatev, ki jo naša družba zahteva na podlagi vrednosti osnovnih sredstev. Njihova revalorizacija bi torej lahko pomenila tudi večje družbene dajatve, kar pa ni namen tistih, ki zagovarjajo revalorizacijo. Predsedstvo RS ZSS je na svoji seji posebej poudarilo, da se revalorizacija ne sme spremeniti v instrument davčne politike. So razne možnosti, da se izognemo večjim .obvezam gospo-(Nadaljevanje na 2. strani) DELAVSKA ENOTNOST Četrtek, 9. junija 1966 Št. 22, leto XXII Obisk predstavnikov koroških sindikatov in deželne delavske zbornice Minuli ponedeljek je na povabilo Republiškega sindikalnega sveta prispela v Ljubljano na dvodnevni obisk delegacija deželnega vodstva sindikatov OGB za Koroško in Koroške deželne delavske zbornice. V delegaciji koroških sindikatov so bili deželni predsednik sindikatov in član deželne vlade Erich Suchanek, tretji predsednik deželne skupščine in deželni sekretar sindikata za Koroško Hans Pavvlik, deželna poslanca Ernest Stecher, namestnik predsednika, ter Wilhelm Rab, član predsedstva, ter organizacijski sekretar deželnega vodstva sindikatov Heribert Medweschek. V delegaciji Koroške deželne delavske zbornice pa so bili drugi podpredsednik zbornice Friedrich Fuchs, direktor deželne bolniške blagajne in član predsedstva zbornice Fritz Smidt, člana predsedstva in deželna poslanca Hermann Riegler in Josef Lubas ter občinski svetnik Herbert Mairitsch. Delegacija avstrijskih sindikatov in zbornice je s predstavniki slovenskih sindikatov obravnavala nekatere aktualne probleme, s katerimi se srečujeta obe sosednji sindikalni organizaciji, v torek pa je obiskala tudi Agrokombinat Emono in Litostroj ter se razgovarjala s predstavniki samoupravnih organov in sindikatov. nn t « < > < > STR. 2: REZERVIRANI STOLPEC STR. 3: JAVNOST POLITIČNEGA DELA STR. 4: NASILJE JE NAPAD NA SAMOUPRAVLJANJE • STR. 5: MILIJONI V NAFTALINU • STR. 6: OSEM TISOČ TEKSTILNIH DELAVCEV OGROŽENIH STR. 7: BELOKRANJSKE GLEDALIŠKE PISANICE STR. 8: Z MAMO SVA ŽE NAPISALA PROŠNJO OB SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PRAVILNIKI NA REŠETU Minuli teden je bila v Ljubljani seja predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, na kateri so razpravljali o zakonu o vzgoji in l izobraževanju na drugi stopnji, o izobraževalnih sluz- nar bah v delovnih organizacijah ter o zaključkih posvetovanj o delovnih razmerij v šolstvu in zdravstvu. praviloma sovpadajo z letnimi počitnicami, tako da so se prosvetni delavci v tem času dolž-udeieževati strokovnih semi-jev, če je zanje Na temo: delovna razmerja v zavodih, ki jih urejujejo pravilniki in novela temeljnega zakona o delovnih razmerjih, je republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije organiziral kar šestnajst posvetov, ki se jih je udeležilo 160 šolskih in 86 zdravstvenih zavodov. Na posvetih so sodelovali tudi predstavniki republiškega sveta ZSS, republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, Skupnosti zdravstvenih zavodov SRS ter republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, V zavodih so skušali urediti delovna razmerja s pomočjo temeljnega zakona o delovnih razmerjih, nastale pa so težave ob neusklajenosti zakonskih predpisov ter pomanjkljivi zakonodaji. Vsekakor^pa se vedno povzročajo največje težave neurejene materialne razmere šolstva. Dokaj nerazčiščeno vprašanje predstavlja tudi delovni čaa prosvetnih delavcev. Vse delovne skupnosti so pravilno določale 42-urno tedensko obveznost, V okviru te delovne obveznosti pa v osnutkih pravilnikov ni povsem jasna učna obveznost oziroma kaj vse sodi v delovno obveznost. Enotno stališče vseh udeležencev posvetovanj je, da učne obveznosti v okviru 42-ur-ne delovne obveznosti ne moremo določiti v skladu s starimi predpisi, ki so temeljili na Zakonu o javnih uslužbencih. Nadaije so v osnutkih pravilnikov še vedno dokaj nejasne formulacije o dopustih prosvetnih delavcev. Zakon namreč določa trideset dni dopusta tudi za prosvetne delavce. Pri reševanju tega vprašanja so v šolstvu upoštevali predloge novele zakona, ki to vprašanje jasno določa, in sicer tako, da dopusti prosvetnih delavcev to organizirano in jih delovna skupnost pošlje na strokovno izpopolnjevanje. Prav tako so dolžni pripraviti vse potrebno za pričetek novega šolskega leta in urediti vse naloge za minulo šolsko leto. Na posvetih so bili soglasni s tem, da so določbe v pravilnikih o delovnih razmerjih konkretne, ker se v nobenem primeru ne bi smelo dogajati, da bi se novo šolsko leto. pričelo, ne da bi bil nanj pripravljen vsak posamezni učitelj Določbe o prenehanju dela delavcu v vzgojno izobraževalnih ustanovah povzročajo tem delovnim skupnostim nemalo težav. Doslej je namreč prenehalo delo v delovnih organizacijah v več primerih avtomatično, kar je bilo podrobno urejeno. z zakonom o javnih uslužbencih, tako da ni bilo nobenih nejasnosti. Razumljivo pa je, da morajo sedaj tudi te delovne organizacije urediti prenehanje delovnega razmerja v skladu s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih. Le-ta pa točno določa, kdaj in kako lahko preneha delovno razmerje delavca. Pri tem pa so seveda poseben problem tisti prosvetni delavci, ki so brez ustrezne kvalifikacije ali brez strokovnega izpita že v delovnem razmerju za nedoločen čas. Značilnost pravilnikov v zdravstvu pa je, da odločno premalo upoštevajo specifičnost zdravstvene službe, službe, ki neposredno skrbi za zdravstveno varstvo občanov, ki mora biti neprekinjena in ki zato posebej zavezuje zdravstvene delavce. Prav tako je neenotno urejeno vprašanje strokovnega izpopolnjevanja delavcev, ki organizirano poteka v zdravstveni službi. Poskusno delo pa so zavodi določili tako, da lahko traja do 3, v nekaterih zavodih do 6 mesecev. Prevladovalo je mnenje, da naj bi bilo poskusno delo dejansko samo preizkus specifičnih sposobnosti za delovno mesto, ki lahko traja praviloma nekaj ur ali dni s točno določenimi nalogami. Splošen vtis pa je, da so pravilniki še vedno preveč splošni, pravno nedognani in da bodo verjetno marsikje nastajale težave pri njihovem izvajanju U. Alojz Sterger predsednik 10 sindikalne podružnice Swaty, Maribor ® v Swaty ste se med prvimi odločili za prehod na skrajšani delovni teden. In kako ste uspeli? Julija bomo praznovali drugo obletnico, odkar smo uvedli 7-urni aelovm dan. Proizvodni uspehi kažejo, da napravimo in usivanmo v T urah vec, kot smo poprej v osmih. Nedvomno je to oaraz aobnh priprav in prizadevanj delovnega kolektiva da bi upravičil prehod na skrajšani delovni čas. S pripravami smo začeli takoj po izidu zakonov o skrajša-nern delovnem času. Osrednja in pomožne komisije, ki so s pomočjo strokovnih služb izdelale elaborate, so se ravnale po osnovvza ekonomskih pogojih za skrajšni delovni čas in dokazale, da sta za izpolnitev osnovnih pogojev potrebna , dva pogoja: zmanjšati stroške poslovanja in povečati storilnost. Razumljivo je, da smo morali najprej ugotoviti, kje smo. Dotedanjo organizacijo proizvodnje je bilo potrebno proučiti, da smo lahko zasnovali boljšo. Pri vsem snovanju so sodelovali neposredno vsi proizvajalci. V vprašalniku, ki smo ga razdelili med vse delavce, smo med drugim tudi vprašali, kaj bi izboljšali na svojem delovnem mestu, da bi bilo manj stroškov, učinek in kvaliteta pa večja. Dobili smo resne odgovore, ki so jih potem strokovnjaki od primera do primera proučevali skupno s predlagateljem izboljšave. Evgen Golja predsednik Občinskega sindikalnega sveta Tolmin ® Zlasti za sindikate primorskih občin je značilno živahno sodelovanje s sindikati v sosednji Italiji. Zato: kako tolminski sindikalni svet poglablja stike z italijanskimi sindikati? V zadnjih letih se obmejno sodelovanje pri nas poglabljti na vseh področjih. Tildi občinski sindikalni svet v Tolminu ne zaostaja za številnimi prizadevanji ob meji. Prejšnja leta. ko je bilo sodelovanje s sindikalnimi organizacijami v sosednji Italiji še na ravni prijateljskih obiskov in ugibanj, ko smo eni in drugi tehtali vsako izrečeno besedo, so bili. naši medsebojni odnosi zgolj vljudnostni. I7 zadnjem času pa pospešeno poglabljamo naše prijateljstvo. To velja prav gotovo za odnose med občinskim sindikalnim svetom in Generalno konfederacijo dela v Italiji, oziroma s predstavništvom tega sindikata, ki ga v Vidmu vodi dr. Sergio Venir. Predstavniki CGIL so nas včeraj obiskali, mi pa z vračanjem obiskov tudi ne zaostajamo. Zanimivo je to, da se tako mi kot Italijani večkrat zadržimo v kakšni delovni organizaciji, kjer lahko praktično primerjamo naša in njihova stališča. Zaradi vse bolj odkritega sodelovanja med predstavniki>sinikatov je na Tolminskem že prišlo do sestanka predstavnikov podjetij industrijske stroke z obeh strani meje, kjer so prav italijanski predstavniki poudarili možnosti za poslovno-tehnično sodelovanje med Tolminsko in videmsko pokrajino. Mihael Žilavec predsednik IO sindikalne podružnice Litostroj, Ljubljana © V sindikatih tako rekoč vsak dan poudarjamo potrebo po oblikovanju delitvenih sistemov. Kakšna so pri nas prizadevanja v delitvi osebnih dohodkov? Osebni dohodki so danes v TAtostroju dejansko osrednji problem. Še nedavno smo si prizadevali, da ne bi nekateri prebili tako imenovane gornje meje, istočasno pa smo morali zviševati minimalne osebne dohodke. To pa je privedlo do tega, da so postale na primer razlike med osebnimi dohodki nekvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev malenkostne. To vzbuja danes med ljudmi precej nezadovoljstva. Posebna strokovna komisija pri UO dela že kar dve leti na analitični oceni delovnih mest. Trenutno je problematičen le še tako ime-.novani »D« kriterij ali težavnostni dodatek. Obratni delavski sveti dajejo prav te dni pripombe na osnutek pravilnika. Vsekakor računamo, da bomo v kratkem končali s to zahtevno nalogo in pravilnik sprejeli. ' i Mnogi v podjetju mislijo, da bo potlej docela rešeno vprašanje nagrajevanja, da ne bo več okoli tega nobenih problemov. Prepričan pa sem, da so v zmoti, saj pomeni analitična ocena delovnih mest le del pogojev za takšno nagrajevanje, kakršnega si želimo. Vendar, kar je v današnjih razmerah pri nas najpomembnejše: z novim pravilnikom bomo odpravili premajhne razlike v osebnih dohodkih in s tem pravičneje ovrednotili delo strokovnjakov. Lenart Popit predsednik IO sindikalne podružnice Tovarne usnja, Vrhnika ® Kot vemo, pri vas postopoma zamenjujete skupinske norme z individualnimi normami dela. Kaj vas k temu spodbuja in kakšni so rezultati? Rekel bi, da delitev po delu pomeni osrednji problem našega podjetja. Že leta se pogovarjamo o tem in če po pravici povem, smo do lanske jeseni napredovali po polževo. Težko je namreč pri nekaterih spremeniti prepričanje, da je treba karkoli spreminjati. Ob skupinskih normah namreč nekateri vedrijo, medtem ko res prizadevni delavci ne občutijo rezultatov svojega dela v zadostni meri. Reforma je pripomogla, da so se razmere začele spreminjati, da je tisti del kolektiva, ki je za naprednejše rešitve, prek sindikata organiziral in usmerjal akcijo ter pritisk na strokovne službe, da so začele naš sistem nagrajevanja proučevati. Tako smo v treh oddelkih naše tovarne, ki sicer zaposlujejo četrtino vseh naših delavcev, skupinske norme že zamenjali z individualnimi merili dela. Že prvi mesec je Ja sprememba vplivala na produktivnost, ki je bila za 35 %> višja. Nekvalificirani delavci zdaj zaslužijo tudi po 100 tisočakov, prej pa so v najboljšem primeru prišli na 60.000 S dinarjev. Pristojna komisija / delavskega sveta zdaj pripravlja še druga merila delitve, da bi kar najbolje ugotavljali učinek posameznikov. Dosedanje izkušnje opozarjajo, da je mogoče storiti še marsikaj in da spodbud-nejša delitev po delu vpliva tudi na poslovni uspeh tovarne. Zaradi prenizke amortizacije dohodek gospodarskih organizacij ni realen Sindikati se zavzemajo za revalorizacijo osnovnih sredstev in za realno amortizacijo, toda ob vzporednem urejanju še odprtih vprašanj gospodarskega sistema ® Gospodarske organizacije bi pri delitvi dohodka morale računali na spremembo predpisov o amortizaciji ® Osebni dohodki direktorjev in dragih organizatorjev proizvodnje še vedno niso odvisni od rezultatov njihovega dela (Nadaljevanje s 1. strani) darskih organizacij zaradi revalorizacije osnovnih sredstev. Ena je npr. ta, da vrednost obresti ostane na isti stopnji, kljub višje ocenjenim osnovnim sredstvom, druga pa je v tem, da obresti računamo na polno novo vrednost osnovnih sredstev, toda po nižji stopnji, kot je dosedanja. Bistvo, pri tem pa je — kot že rečeno — da revalorizacija osnovnih sredstev ne sme pomeniti povečanih družbenih dajatev gospodarskih organizacij. Alt revalorizacijo izvesti na podlagi preciznih cenikov, ali s koeficienti? Zaradi poenostavitve in pospešitve te operacije se sindikati zavzemajo za enostavnejšo rešitev — za koeficiente. POSPEŠITI AMORTIZACIJO OSNOVNIH SREDSTEV! Vzporedno z revalorizacijo osnovnih sredstev se bomo nuj-nomorali odločiti tudi za njihovo pospešeno amortizacijo. Z nizko amortizacijo smo dolga leta dosegali nerealno visoko akumulacijo, hkrati pa »jedli« sami sebe, saj je precejšen del dohodkov gospodarskih organizacij bil le del amortizacije, ki je nismo porabili za njen pravi namen — za obnavljanje osnovnih sredstev. Visoka akumulacija na račun prenizke amortizacije je tudi spodbujala apetite Taznih činiteljev izven gospodarstva za čim večje »sodelovanje« pri uporabi te akumulacije — seveda za namene, ki pogosto niso bili prav nič v skladu z interesi gospodarstva. Povprečna amortizacijska stopnja je sedaj pri nas približno 5 °/o, kar pomeni, da osnovna sredstva amortiziramo približno v dvajsetih letih. V industrijsko razvitih državah dosega ta stopnja tudi 20 "/o — kar v tem primeru pomeni, da osnovna sredstva amortizirajo že v petih letih, s tem pa si zagotavljajo najsodobnejšo opremljenost in seveda tudi naj večjo produktivnost. Velja pa omeniti, da je stvarna stopnja amortizacije pri nas približno za polovico višja, kot pa jo statistično izkazujemo, to pa zato, ker investicijsko vzdrževanje ne računamo kot amortizacijo, čeprav je to v bistvu tudi amortizacija. Zato se sindikati zavzemajo za degresivno amortizacijo: v začetku naj bi nov stroj amortizirali hitreje, potem pa vse počasneje. Pri novem stroju namreč po pravilu ni večjih potreb po investicijskem vzdrževanju, ki pa pozneje vedno bolj naraščajo. Z degresivno amortizacijo bi torej sredstva za obnovo strojev odvajali več ali manj enakomerno, to pa bi seveda vplivalo tudi na enakomerne stroške obratovanja. ZAGOTOVITI TUDI REPRODUKCIJO OSNOVNIH SREDSTEV V GOSPODARSTVU Sindikati menijo, da bi morali iti na realno amortizacijo osnovnih sredstev tudi v negospodarstvu, čeprav se zavedajo, da je verjetno zaenkrat ne bi mogli zares odvajati. Morali pa bi jo vsaj knjigovodstveno izračunati ; tako bi dobili celotni družbeni obračun amortizacije, s tem pa točno sliko, na katerih področjih izvajamo politiko dez-investiranja. Ali bo višja amortizacija vplivala na dvig cen? Verjetno tega dviga cen ne bo mogoče preprečiti v vseh primerih, nekaj pa je čisto gotovo: čim manj bodo cene pod vplivom trga, čim bolj bodo pod administrativno kontrolo — tem večji bo pritisk na zvišanje. In še nekaj: sindikati podpirajo revalorizacijo osnovnih sredstev in njihovo pospešeno amortizacijo, hkrati pa poudarjajo, da lahko k tem ukrepom pristopimo šele po vsestranskih, temeljitih analizah njihovega vpliva na naše celotno gospodarjenje in pa seveda samo s pogojem, da hkrati uredimo tudi različna druga vprašanja, kot so npr. devizni režim in podobna vprašanja. Zato je predsedstvo RS ZSS na svoji seji sprejelo priporočilo vodstvom strokovnih sindikatov, da v tem smislu proučijo vprašanje revalorizacije in amortizacije in da jim posvetijo tudi posebne plenume, republiška gospodarska zbornica pa naj bi izdelala ana- lizo, kaj bi ti ukrepi pomenili za slovensko gospodarstvo. NAGRAJEVANJE STROKOVNJAKOV: VSE PO STAREM Na podlagi analize o nagrajevanju direktorjev, ki jo je izdelala njegova komisija za gospodarstvo, je predsedstvo RS ZSS na svoji seji razpravljalo tudi o nagrajevanju strokovnjakov. Pri tem je' ugotovilo, da je kljub raznim sklepom, priporočilom, itd. ostalo v tem pogledu vse po starem: nagrajevanje direktorjev in drugih organizatorjev proizvodnje še vedno ni odvisno od rezultatov njihovega dela, temveč od nekih drugih »zaslug«, ki imajo kaj malo zveze z njihovim uspešnim ali pa neuspešnim delom. Omenjena analiza sicer ni zajela vseh možnih kriterijev za nagrajevanje strokovnjakov, opozarja pa na nevzdržnost sedanjega stanja na tem področju, ki ni samo v škodo organizatorjev proizvodnje, temveč tudi v škodo vsega gospodarstva, čigar poslovni uspehi so v veliki meri odvisni prav od stimulativnega nagrajevanja strokovnjakov. Predsedstvo se je s tem v zvezi izjasnilo za javno razpravo o tem problemu, pri tem pa še posebej poudarilo, da ne gre za nekakšno intervencijsko akcijo sindikatov glede konkretnega dočanja »plač« direktorjev, strokovnjakov itd., temveč za razpravo o merilih za njihovo nagrajevanje. Komisija za gospodarstvo bo o tem problemu izdelala še bolj temeljite analize, letošnjo jesen pa bo predsedstvo RS ZSS posvetilo temu vprašanju poseben plenum. MILAN POGAČNIK S Ko so koprski sindikati na g svojem zadnjem razširjenem $ plenumu obravnavali probto- > matiko socialnega zavarovanj nja, zdravstvene in tehnične 5 zaščite delavcev, je razprava •§ izzvenela v splošno zaskrbljeni nost. Kako tudi ne bi, ko ne-3 kateri podatki izpričujejo Pre' I cej klavrne razmere. Naj ne-c katere od ugotovitev na krat' ra ko povzamemo r S ® bolniški stalež je v prvih g štirih mesecih letošnjega leto znatno višji od staleža v istih ® štirih mesecih minulega leta, g čeprav ni posebnih objektiv-ra nih vzrokov za to. Se posebej y pa je značilno, da so porasla s bolovanja, daljša od 30 dni; ra • v letu 1965 je imel K o-S munalnl zavod za socialno g zavarovanje pri povprečni “ 8,2-odstotni prispevni stopnji c za zdravstveno zavarovanje 73 ra milijonov dinarjev izgube, sa-F mo v prvih štirih mesecih to' c tos pa je ta izguba narasla že S na 119,769.000 starih dinarjev • ob 7-odstotni prispevni stop' g nji; ra ® stroški za bolnišnično 5 zdravljenje so se povečali c lani za 25,7 %, v Kopru ti ose-" gajo tovrstni stroški na zava- d I ZGUBA 1 NA VSEJ 5 ČRTI -o “ rovanca 9040 dinarjev, med' $ tem ko v Postojni le 4340 sta' ~ rih dinarjev. “ Edina svetla točka v tej •S problematiki pa je dejstvo, da so v Kopru v minulem leto g prvič zabeležili manj poškodb S pri delu — za 109 manj kot v A poprejšnjem letu. Toda tud1 9 to je treba ocenjevati s P1"1' > držkom. Za tole gre: samo ® | Tomosu in Luki Koper se 1-5 v minulem letu pripetilo 6”, c nezgod pri delu ali kar 47,6 f « vseh tovrstnih nezgod na oh m močju celotne koprske občin6' - Marsikaj tega, kar je bil1’ « doslej povedano, ni odvis®0 c od prizadevanj sindikatov, tK prav so tudi tokrat kopi"?'? ■g sindikati opozorili na neizbe®-g no razrešitev nekaterih s‘-g stemskih vprašanj na podre6-ju socialnega zavarovanja i*1 ® zdravstvene zaščite delavce®: > In k temu tudi zahteva, n?} m bi občinska skupščina temelj1-« to proučila to problematiko i” c predlagala potrebne ukrepe. ra Za sindikate v delovnih °r' S ganizaeijah in samoupravo6 | organe pa velja tisti zaključek « plenuma, ki govori o tem-, c*v c je ta »zguba na vsej črti*' ._ ra dobršni meri posledica ncP11, F zadetosti delovnih organizac1' c do problematike socialne? S zavarovanja in zdravstven g zaščite delavcev. Tako tudi ? > čudno, da so kadrovske sluz? S in službe za varnost pri c'en-| nebogljene in spričo šibke K®' 3 drovske zasedbe tudi pov?e? •2 neučinkovite. In vendar. P6? „ udarjajo koprski sindikati, 0 S sleherna delovna organizacij g morala imeti podroben k ra “> koročni in dolgoročni progm? • c zdravstvene zaščite delavce®' „ ker je to sestavni elerre? F produktivnosti in življenj511 c ravni zaposlenih. S S. 3 »milili h urednikove pošle; Jilllllllllllllllllll 9 NOVA GORICA: Predsedniki občinskih sindikalnih svetov Nove Gorice, Ajdovščine in Tolmina so skupaj s predstavniki sindikalnih podružnic večjih novogoriških delovnih kolektivov minuli teden razpravljali o možnostih in ukrepih za razširitev Delavske enotnosti. Zaključek je bil enoten: dati polno podporo tej akciji'in si prizadevati, da bodo v najkrajšem času dobili Delavsko enotnost na dom vsaj vsi člani IO sindikalnih podružnic in drugi sindikalni aktivisti. Naročnino naj bi krile sindikalne podružnice iz svojih sredstev, za tiste podružnice — predvsem v manjših kolektivih, ki so finančno šibki, pa naj bi občinski sindikati v ta namen odstopili del svojih' sredstev. Predloženo je tudi bilo, naj bi podjetja namenila sindikalnim podružnicam namenska sredstva, s katerimi bi potem le-te naročile Delavsko enotnost za člane samoupravnih organov njihovih delovnih kolektivov. S SKUPNE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE IN ObSS BREŽICE ENOTNO V SKUPNO AKCIJO Za uv°d tale informacija: na skupni seji občinske skupščine in ObSS Brežice so razpravljali o gospodarjenju v minulem letu, predvidevanjih za letošnje leto in gospodarjenju v prvih štirih mesecih, še posebej pa tudi o problematiki oddiha in rekreacije. Ob tem so se dogovorili za enotnost prizadevanj in skupno akcijo pri razreševanju problemov zaposlovanja ter oddiha in rekreacije. Prav je, če ob tej enotnosti stališč in prizadevanj napišemo nekaj podrobnosti, zlasti še zato, ker je občinska skupščina Brežice sprejela »za svoja« vsa stališča ObSS Brežice, kolikor sc nanašajo na to problematiko. Po perspektivnem programu razvoja naše republike v obdobju do 1970. leta ne bomo zaposlili niti naravnega prirastka prebivalstva, če bo ostalo pri dosedanji organizaciji dela v naših podjetjih. Enake, morda še poraznejše ugotovitve veljajo tudi za brežiško komuno, ki pa ima precej možnosti, da bi bolj zadovoljivo urejala ta vprašanja. Večina podjetij namreč dela le v eni izmeni, zmogljivosti Pa so izkoriščene med 30 in 40 odstotki. Odgovor na vprašanje: kam z nezaposlenimi, kam z mladino, ki zaključuje šolanje, je torej na dlani: odpirati je treba nova delovna mesta, mladino sprejemati v uk itd. Kje naj bi pridobivali znanje mladi, ki so zaključili šolanje? Odborniki občinske skupščine in člani občinskega sindikalnega sveta so menili, da imajo za to skoraj vse možnosti sami — v delovnih organizacijah, v smotrnejši politiki kadrovanja. Nujna pa bo seveda večja usmeritev na storitvene dejavnosti. Podatki iz zadnjega obdobja kažejo, da se na primer povečuje število vajencev v družbenem sektorju, medtem ko pri zasebnikih pada. Samot v zadnjem letu pa je bilo izdanih dovoljenj za 270 novih zasebnih obrtnih delavnic, ki pa so sprejele v uk samo 17 vajencav! Nikogar seveda ni mogoče prisiliti, da bi sprejemal nove vajence, možne pa so drugačne rešitve, ki bi storitvene dejavnosti spodbodle, da vzgajajo več mladih kadrov. Kakšni pa bodo materialni . ® pogoji v brežiški komuni, 1-^ dobršni meri seveda odvisno ^ prizadevanj občanov, zlasti ^ od stopnje njihove delovne P duktivnosti. V zvezi s tem na seji obravnavali tudi Pr°p0. matiko oddiha in rekreacije ,z. govorili so se za nadaljnjo ^ gradnjo rekreacijskega sre®11 v Savudriji. Spočit delavca zumljivo, lahko veliko P* more k višji produktivnos-i ,,fl la. Zato sta oba foruma, .j,, občinska skupščina kot ' ja ski sindikalni svet, sklenil3- v. delovnim organizacijam 13°'jepo no priporočita, naj 'e.t0Sj0p3-urejeno vprašanje letnih G prstov obravnavajo v sklop1 ganiziranih prizadevanj A?’ jet' ni, to je dnevni, tedenski I ni oddih zaposlenih. Ce le;’L',-sr bodo storili, potem je res jpir sanje, kakšna bo delovna »v, sobnost brežiških proizvaj^ OSNOVNA PRAVICA ČLANOV SINDIKATA IN IZVOLJENIH ORGANOV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Murska SOBOTA ^ lanskem letu so sindikati občini Murska Sobota ugo-V:ljali, da športnih tekmo-ki so pred leti bila še ■'hožičma, skorajda ni. Sedaj ,a lahko računamo, da je de-■‘vski šport ponovho zaživel, a kar gre zasluga predvsem ^misiji za šport in rekreacijo 7 Občinskem sindikalnem M. Sobota. Letos so se u°ii sindikati z vso vnemo °uli organiziranja raznih JPortnih tekmovanj. Odziv , e(l delavci pa je proti priča-Wanju množičen. Za različna Akmovanja, kot na primer za 'Ogomet, mali nogomet, od-°jko, šah itd. se je prijavilo kot 40 ekip z več kot 500 ^movalci. Tekmovanja so v®?aj v potnem teku in se od-g;ja3o po predvidenem Pro- j L©tos se bodo ekipe soboten sindikatov pomerile tudi v Vjisu in v šahu s člani sindi-soSedne' Madžarske. Na t3 rfcanja se že pripravljajo. A. H. Kranj ..Minuli petek se je v Kra-Ju sestal občinski sindikalni enum. p od predsedstvom aneta Božiča so člani raz-v sijali o otroškem varstvu dci *nb o prehodu na 42-urni teden in poslušali po-w“° o razmerah v podjetju Sq hovod. O otroškem varstvu S Pripravili obširno gradivo. z slašali so z ugotovitvijo, da v dvojem otroškega varstva , ?Pčinj ne morejo biti zado- ter predlagali občinski čini, da bi razpisala re- ffečim, _ _ ~ p endum o občinskem samo-t^Pevku ter bi s tako zbra-(it?. denarjem končno uredili °sko varstvo. Z. T. Javnost političnega dela Politično delo lahko polno učinkuje na gospodarsko in družbeno življenje, če je JAVNO, če uživajo Hvoljeni organi in funkcionarji vso podporo svojega članstva in če se politična organizacija v svoji dejavnosti loteva predvsem tistih problemov, ki njene člane najbolj teže v vsakdanjem delu in življenju. Zato ni naključje, če vpisujejo to spoznanje politične organizacije tudi v svoje statute, saj izvoljene organe in funkcionarje prebiranje takšnega načela nenehno opominja, da se ne smejo »odtrgati od problemov članstva«, kakor pravimo, in jim naroča, »da morajo živeti s članstvom«. Na tem spoznanju bržčas temelji tudi določilo statuta Zveze sindikatov, da so »sindikalni organi dolžni obveščati članstvo o svoji aktivnosti in so za svoje delo odgovorni članstvu, volilnemu telesu in javnosti.« Z drugimi, podomačenimi besedami pomeni citirano načelo, da so sindikalne organizacije dolžne posluževati se takšnih metod dela, ki je ,z njimi mogoče to pačelo čimbolj uresničiti v praksi. Delo sindikalnih organizacij mora torej biti javno in demokratično, sklepi in odločitve izvoljenih organov pa morajo temeljiti na razpravah sindikalnega članstva, izražati morajo želje, voljo in potrebe članov sindikata. Če primerjamo tako opisano metodo dela z dejavnostjo nekaterih sindikalnih organizacij v praksi, nam postane že na prvi pogled jasnp, da zveni citirano načelo statuta Zveze sindikatov še vedno kot deklaracija. Najbolj prepričljiv dokaz, če je temu res tako, je naklada glasila sindikatov Slovenije Delavske enotnosti, ki znaša približno 14 tisoč izvodov, čeprav dela po približni oceni v Sloveniji v sindikalnih podružnicah, v organih občinskih sindikalnih svetov in odborih sindikatov ter v repu Šiških organih sindikatov več kot 70 tisoč sindikalnih delavcev. Vsaj ti bi morali imeti glasilo sindikatov stalno pri roki, saj je lastno glasilo politične organizacije _ najmočnejša vez — pomembnejša, kot pa so sestanki — med članstvom organizacije in njenimi izvoljenimi organi, hkrati pa tudi najustreznejše sredstvo za demokratično oblikovanje in izmenjavo izkušenj, mnenj in predlogov za nadaljnje politično delo — ter najmočnejše orožje za uveljavitev stališč in sklepov politične organizacije. Če je naklada časopisa kot glasila politične organizacije nizka, pomeni to, da tudi druge metode političnega dela organizacije niso najboljše. Precej znamenj kaže, da je to res. Zaradi nedejavnosti nekaterih izvršnih odborov sindikalnih podružnic izgubljajo delavci zaupanje v vodstva sindikalnih organizacij, ter prosijo, ko se jim v podjetju zgodi krivica, za pomoč občinski sindikalni svet. Delavci v nekaterih občinah prosijo za pomoč celo kar republiške organe sindikata, češ »da so v občini tako med seboj vsi povezani in da zato tam nobena pritožba ne zaleže.« Kdor išče korenine tako izraženega nezaupanja članov siniti1 s ta v njihovih izvoljenih organih, bo kmalu ugotovil, da v nekaterih delovnih organizacijah in občinah le »uravnavajo stališča«, če kje »zavre«, in skušajo »pogasiti požar«, namesto da bi vodstva sindikalnih orga- M.EGACIJA SINDIKATOV BiH ZAKLJUČILA OBISK V SLOVENIJI razgovorov: Delegacija sindikatov BiH, ki je pod vodstvom Nikole Andrica, predsednika republiškega sveta sindikatov BiH, obiskala Slovenijo — o njenem prihodu v našo republiko smo poročali v zadnji številki DE — je minulo sfedo zaključila svoj obisk v naši republiki. V času, ko se je mudila v Sloveniji, je obiskala Novo Gorico, kjer si je ogledala Tovarno avtoelektričnih izdelkov Iskra in Tovarno pohištva Meblo, Velenje, kjer se je seznanila s tehnoIoškim postopkom proizvodnje v tovarni Gorenje, ter Maribor, kjer so si člani delegacije ogledali delavsko naselje gradbenega podjetja Konstruktor. S\nruVani delegacije bosenskih •-aikatov, ki jih je v prvem Uu obiska Slovenije, po Pri-spremljal predsednik . ZSS Franc Popit, v drugem Podpredsednik RS ZSS An--1 Verbič, so se razen s pred-sL,niki omenjenih gospodar-or3anizaeij pogovarjali o ./Ulemih nri uresničevat ref0 pri uresničevanju irrne tudi s predstavniki mariborskih podjetij TAM, MTT in Konstruktor, s predstavniki rudnika Velenje ter s predsedniki občinskih sindikalnih svetov na obiskanih področ-njih in občinah. Že sam seznam obiskanih krajev in podjetij dokazuje, da je imel petdnevni obisk sindikalne delegacije iz. BiH izrazito delovni značaj. Še bolj pa po- nizacij povprašala svoje članstvo, kaj naj store in kako naj politično ocenijo ta ali oni dogodek in pojav, o katerem so dolžni dokončno razpravljati in sklepati samoupravni organi v delovni oziroma politično teritorialni skupnosti. Ni treba posebej poudarjati, da takšno »uravnavanje gledišč in stališč« na zaprtih sestankih ali celo »med štirimi očmi« ni demokratična metoda dela politične organizacije niti ni v skladu s statutom Zveze sindikatov. Na šestankih sindikalnih organizacij je slišati venomer isto: sindikalne podružnice so premalo delavne. Morda bi bilo bolj prav, če bi višja vodstva sindikalnih organizacij pometla tudi nekoliko »pred svojim pragom«. Dogaja se, da »navzdol« kar dežujejo naročila, obrazci, prošnje za zbiranje podatkov itd., kar vse služi strokovnim in političnim delavcem občinskih in republiških vodstev sindikata za sestavo strokovnega gradiva o posameznih družbenih pojavih in problemih, o katerih je sindikat kot politična organizacija dolžan izreči svoje stališče. Nedvomno je zbiranje podatkov in mnenj »s terena« potrebno, najbrž celo nujno, saj pojavov ni mogoče ocenjevati, če jih ne poznamo. Toda prav bi bilo, če bi vodstva sindikalnih organizacij bolj dosledno kot doslej poročala članstvu o namenu in o učinkih te »papirnate vojske«, ki se zdi »ljudem spodaj« prav zaradi neinformiranosti, »komu vse to pisanje služi«, nepotrebno zapravljanje časa in energije ter zato odveč. In vendar ne gre za novo nalogo, ampak le za tisto, ki je že zapisana v statutu Zveze sindikatov. Kako to, da imajo izvoljeni organi sindikatov zanjo kljub temu premalo posluha?! VINKO BLATNIK trjuje to vsebina razgovorov. Razgovori med predstavniki bosenskih sindikatov in predstavniki obiskanih delovnih organizacij so bili namreč uglašeni na temo, s kakšnimi problemi se srečujemo pri uresničevanju reforme v naši republiki in kaj zavira delovne, organizacije, da ne morejo hitreje doseči večje produktivnosti dela in se hitreje vključevati v mednarodno delitev dela. Ob zaključku obiska so predstavniki bosenskih sindikatov izjavili, da jim je obisk v Sloveniji izredno koristil, ker so se lahko v neposrednih razgovorih s predstavniki delovnih kolektivov seznanili z nerešenimi sistemskimi problemi, ki zavirajo našo gospodarsko rast, še nrav posebno pa zato, ker so ugotovili, da je mogoče bistveno povečati poslovno sodelovanje in V. B. gospodarske odnose med našo republiko in SR BiH, k čemur lahko največ pripomorejo neposredni dogovori med delovnimi kolektivi, ki žele takšno poslovno sodelovanje sklepati. Predstavniki slovenskih sindikatov so ob zaključku obiska sprejeli povabilo predsednika sindikatov BiH Nikole Andrica, naj obišče SR BiH delegacija sindikatov Slovenije, da bi se lahko tudi predstavniki slovenskih sindikatov v neposrednih razgovorih s predstavniki delovnih kolektivov , bosenskih podjetij seznanili z gospodarskimi in družbenimi problemi v tej republiki. Delegacija slovenskih sindikatov bo obiskala SR BiH predvidoma v drugi polovici junija, vodil pa jo bo predsednik RS ZSS Franc Popit. Prevelika razdrobljenost C en t * v 9 1 Na VI. plenarnem zasedanju CS ZSJ, ki je bilo zadnje dni maja, so člani podrobneje preanalizirali osnutek srednjeročnega programa razvoja Jugoslavije do leta 1970, opozorili pri tem na številne probleme in nerazrešena vprašanja tet hkrati izoblikovali stališča jugoslovanskih sindikatov do tega dokumenta o našem nadaljnjem razvoju. Na tem plenumu so predstavniki sindikatov ugotavljali, da je nizki produktivnosti dela in pogosto še nižji rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja in proizvodnje kriva velika razdrobljenost našega gospodarstva. Tako je bilo na primer v minulem letu v državi kar 19 proizvajalcev kmetijskih strojev, 4 proizvajalci traktorjev, 5 proizvajalcev traktorskih in kamionskih prikolic, 6 proizvajalcev motorjev Z notranjim izgorevanjem, 4 proizvajalci kamionov, prav toliko proizvajalcev železniških vozil, 12 proizvajalcev avtobusnih karoserij, 3 proizvajalci televizorjev, 3 proizvajalci fri-židerjev itd. Kaj pa pomeni tolikšna razdrobljenost, dajo slutiti nekateri drugi podatki. Tako je na primer v minulem letu 12 proizvajalcev mikro motorjev proizvedlo skupaj 300.000 teh motorjev, kar pomeni v povprečju na eno tovarno 27.000 kosov. Minimalna ekonomsko rentabilna serija tovrstnih motorjev v razvitih državah pa je 100.000 motorjev letno. In spet: trije naši proizvajalci frižiderjev so izdelali skupno 140.000 frižiderjev, rentabilnostni račun pa kaže, da je v tujini rentabilna le tista tovarna, ki proizvede letno vsaj 120.000 frižiderjev. In tako naprej... vse do zaključka, da se s tako razdrobljeno proizvodnjo pač ne bomo uspešno vključevali v mednarodno delitev dela. Višja produktivnost -višji dohodki Ko so sindikati v zeniški Železarni ocenjevali rezultate gospodarjenja, so ugotavljali, da je reforma povzročila bistvene premike v poslovanju in ekonomiki železarne. Zlasti v prvem tromesečju letos so namreč dosegli zelo lepe proizvodne uspehe. Tako so na primer povečati obseg proizvodnje za 7,3 % in s tem za 4 % presegli planirani porast. Prihranek na račun zniževanja proizvodnih in poslovnih stroškov pa je v tem prvem tromesečju znašal 10 milijonov novih dinarjev. Ti rezultati pa so povzročiti tudi na področju delitve osebnih dohodkov ugodne premike navzgor. Tako je na primer znašal povprečni osebni dohodek v marcu 84.200 starih dinarjev in je bil za 11.600 starih dinarjev višji od povprečnega dohodka v drugem polletju lani. Omembe vreden pa je tudi podatek, da je v marcu komaj 2,4 % vseh zaposlenih v zeniški Železarni prejelo osebni dohodek pod 50.000 starih dinarjev. . H r v a t s k a Nova vrsta servisa Da bi kar najbolj poživil rekreacijo zaposlenih, je sindikat v Železarni Sisgk prišel na izvirno zamisel. V okviru centra za rekreacijo so namreč ustanoviti posebno servisno dejavnost. Na treh mestih so začele delovati posebne usluz-nostne postaje, ki naj bi omogočile delavcem v Železarni: da se poslužujejo tako športnih rekvizitov kot različnih družabnih iger. Tako si bodo delavci poslej lahko izposojali žoge, garniture za tenis, atletske naprave in športno garderobo ter seveda šahovske garniture itd. Delavci si bodo lahko izposoditi te rekvizite za štiri ure na dan, ne bo pa jim treba zato nič plačati. Z uveljavitvijo te novosti pa sindikat v železarni pričakuje, da bo pdslej še bolj naraslo število železarjev v centru za rekreacijo in da se bo hkrati zmanjšalo število tistih, ki morajo leči v bolniško posteljo. US--t**/://1 Stb-U,« Po reformi - integracijski procesi Sindikati v kraljevaškem okraju ugotavljajo, da so v obdobju po reformi in še posebej letos integracijski procesi veliko živahnejši. Pri proizvajalcih se je slednjič le utrdilo spoznanje o potrebi povezovanja v velike, in močne delovne organizacije, ki lahko zagotove velikoserijsko in s tem ceneno proizvodnjo. Toda ti integracijski procesi imajo po mnenju kraljevaških sindikatov še eno dobro stran: nelojalne konkurence, do nedavna še precejšnje, zdaj skorajda ni več, veliko bolje pa so v delovnih organizacijah izkoriščene proizvodne kapacitete. Najboljši primer za to je gozdno industrijski kombinat Crvena zastava v Kraševcu. To podjetje danes združuje več tovarn pohištva in gozdnih gospodarstev na področju vzhodne Srbije, kar mu omogoča povsem zaključen tehnološki proces proizvodnje in veliko boljše izkoriščanje surovin ter odpadnega materiala, ki so ga poprej zametovati kot neuporabnega. ***** Pravna posvetovalnica IIE x^XXXXXXXXXXXX>XXNXXXVCvX\XXVVXXXXX\XVvXXXX\XXXNXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXX\XX\X\XXVsXXXXXV\\X\XXXXX\XXXX\\XXXXX\\XXV\XXX\\XX\XXNX * 65. VPRAŠANJE: ' Iffla delavec pravico zahtevati, da koristi eno polovico (■a' ai°čega letnega dopusta po svoji želji, drugo polovico pa ,u’ ki mu ga določi podjetje? Uprava našega podjetja nam- Met >ir'!l’ da plan koriščenja letnih dopustov za leto 1966 ni risf-i m tako še noben delavec niti približno ne ve, kdaj bo A'1 svoj letošnji dopust. Po predvidevanjih naj bi s kori-letnih dopustov pričel šele konec septembra, ko bo u,./1 »lan izvoza, tako da bomo morali svoj dopust koristiti z‘.‘ sezoni! Mislimo, da bi z boljšo organizacijo dela lahko li Nanicm izvoznega plana pričeli prej in bi ga zato prej [5j.n Polnili in tako vsaj delno koristili svoje letne dopuste £ . družine. dnf11Jna ”as zato, ali imajo delavci pravico zahtevati vsaj 8 do dni “0p!Ist» v času, ko imajo otroci šolske počitnice, da vsaj p Prežive skupaj z njimi? p ^ TOLMIN Hi°diSenu 68 TZDR določa čas, v katerem delavec izrabi la, delovna skupnost v skladu z naravo in organizacijo ivic0 j Cemer upošteva njegovo željo. Izjemoma ima delavec tega 21 obiti en dan svojega letnega dopusta za svoje potrebe loča ~ne’ ki ga sam določi. Člen 69 citiranega zakona pa 2gov’o .stne delovna skupnost na delavčevo zahtevo oz z Privolitvijo odobriti, da izrabi letni dopust v dveh de- iasnoVredenih določil Temeljnega zakona o delovnih razmerjih ^?vCev nastop in koriščenje letnega dopusta svojih la. pj °f°ča delovna organizacija ob upoštevanju delavčevih Mia -iačenia letnih dopustov naj bi tako delovna organe P.reiela po sklepu organov upravljanja tako, da je °i letni h an3 30 dni prej obveščen o dnevu, ko bo nastopil ah letnih ^PUst- Seveda sprejema vsaka delovna organizacija ?otnosti ,pustov tako, da je njen proizvodni proces zaradi Delovn lavcev, ki koristijo letni dopust, najmanj priza-e Organizacije, ki imajo svoj proizvodni vrh prav v letnih mesecih, ne bodo mogle odobriti v teh mesecih svojim delavcem koriščenje letnega dopusta, temveč bodo to storile šele takrat, ko bo to glede na proizvodnjo možno. Delovna organizacija je namreč dolžna upoštevati želje delavca, kdaj bi hotel koristiti svoj letni dopust, ker je namen letnega dopusta počitek in rekreacija delavca. Večina delavcev mora zato svoj letni dopust planirati glede na šolske počitnice svojih otrok in glede na letni dopust zakonca ali drugih članov ožje družine, tako, da je delovna organizacija dolžna upoštevati želje delavca glede datuma in nastopa kot tudi samega načina koriščenja njegovega letnega dopusta, seveda pa le toliko, kolikor je to možno zaradi organizacije dela, rokov, prometa in podobno. Plan dopustov morajo sprejeti organi upravljanja, zato uprava delovne organizacije ne more odločati za delavce delovne organizacije, kdaj in kako bodo koristili letni dopust. Pravilno bi bilo, da vaša delovna organizacija na seji najvišjega organa upravljanja ali na zboru delovne skupnosti, upoštevaje tako ekonomske nujnosti kot želje delavcev, odloči, kdaj in kako se bodo koristili letni dopusti. Kako in v kakšne namene bodo delavci izkoristili svoj letni dopust ni le v interesu delavca, ampak tudi delovne organizacije, ker le dejanski počitek koristi rekreiranju delavčevih delovnih sposobnosti. Koriščenje letnega dopusta delavca skupno z njegovo družino je zato v interesu delovne organizacije, kar mora upoštevati pri sprejemanju plana koriščenja letnih dopustov. . A. POLJANŠEK ■ 66. VPRAŠANJE : V kmetijski zadrugi sem vodja strojnega parka in sem za to delo prejel osebni dohodek 62.000 starih dinarjev in 7000 dinarjev za vozilo. Poleg tega sem v rednem delovnem času upravljal tudi obratno menzo, za kar sem prejemal mesečno še 12.000 dinarjev in so tako znašali moji skupni prejemki 81.000 dinarjev mesečno. Letos je prišlo do integracije z drugim podjetjem m sem bil postavljen na delovno mesto upravnika obrata. Pred odhodom na to delovno mesto mi je bilo obljubljeno, da bom do izdelave no-vega pravilnika o delitvih osebnih dohodkov prejemal enake osebne dohodke kot doslej. Ko pa sem dobil prvič obračunan osebni dohodek na novem delovnem mestu, sem prejel le 69.000 dinarjev, medtem ko nisem prejel izplačanih 12.000 dinarjev, ki sem jih dobival prej kot upravitelj menze. Prosim vas, da mi orgovorite, ali sem upravičen zahtevati tudi izplačilo zneska 12.000 dinarjev. g j ____ CERKNICA Iz vašega vprašanja ni razvidno, ali tudi še sedaj opravljate delo upravnika menze kot na prejšnjem delovnem mestu. Če to delo opravljate tudi sedaj, potem ste vsekakor upravičeni zahtevati znesek 12.000 dinarjev oziroma toliko, kot je bilo za to delo določeno v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Če pa tega dela več ne opravljate, niste upravičeni do plačila omenjenega zneska. Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da je osnova, po kateri se določa osebni dohodek delavca, izključno le njegov delovni prispevek, ob upoštevanju delovnih in poslovnih uspehov delovne enote, v kateri dela, in delovne organizacije kot celote. Dogovor o tem, da boste ta znesek prejemali tudi v bodoče, vam ne daje pravice do plačila za delo, ki ga ne opravljate, in bi bil tak dogovor v nasprotju z načelom delitve dohodka po delu. S TI/PAN Iz naše družbe DOPISNIKI POROČAJO Najbolj dragocen stroj - človek B Izračuni povedo, da je veljala vsaka škoda zaradi poškodb pri delu v minulem letu 338,000 S dinarjev. To pomeni za Slovenijo več kot 20 milijard S dinarjev. fl Statistika pravi, da se pripeti po krivdi poškodovancev 87 °/o poškodb. B Ob teh podatkih smo dvakrat zaskrbljeni: zaradi velike izgube narodnega dohodka in zaradi premajhne skrbi za svoje in za zdravje sodelavcev. H Kako skrbijo v delovnih kolektivih za organizacijo HTV služb? Na vprašanje odgovarjajo nekateri naši dopisniki: © Lojze Vrečko: Tovarna dušika Ruše V ruški tovarni dušika imajo,organizirano posebno službo za varstvo pri delu, ki jo vodi varnostni tehnik. V okviru delavskega sveta pa deluje komisija za varstvo pri delu. Služba za varstvo pri delu in komisija sta v preteklem letu zelo uspešno sodelovali. Na voljo sta imeli 75 milijonov starih dinarjev oz. več kot 60 tisoč starih dinarjev na zaposlenega. Ta sredstva so bila v celoti uporabljena za zaščitno prehrano in Okrepčila delavcev, za tehnično zaščito strojev ter za nabavo osebnih varnostnih sredstev. V delokrog te komisije za varstvo pri delu sodi, razen običajnega dela, tudi skrb za delovne invalide in za tiste člane kolektiva, ki so se v težkih delovnih pogojih fizično izčrpali. Svoje delo usklajuje komisija z delom obratnega zdravnika. Na njegov predlog je doslej premestila s težjih na lažja delovna mesta že 18 delavcev, ki bi jim nadaljnje delo na prejšnjih delovnih mestih lahko škodovalo. Skupaj s premestitvijo pa jim je komisija za varstvo pri delu priznala tudi denarno nadomestilo do višine prejšnjega osebnega dohodka. I • France Meško: TGfl Kidričevo Delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija Kidričevo posveča higienskemu in tehničnemu varstvu pri delu vso skrb in pozornost. Kljub veliki pozornosti do te službe pa je število nesreč še vedno preveliko. Saj dokazujejo podatki, da je znašala gospodarska izguba lani zaradi nezgod pplbližno 59 milijonov starih dinarjev, zaradi obolenj pa kar nad 170 milijonov starih dinarjev, kar pomeni,- da odpade na eno nezgodo 285.512 starih dinarjev, na eno obolenje pa 199.432'starih dinarjev. Nadalje je podjetje izplačalo za bplezpine v letu 1965 nad 30 milijonov starih dinarjev. _........ Samoupravni organi pa so namenili znatna sredstva za izboljšanje delovnih pogojev in za varno_delo. Skupna vsota, ki jo je podjetje izdalo za HTV, znaša preko 333 milijonov starih dinarjev. V delovni enoti glinice so pred meseci testirali vse zaposlene, da bi ugotovili, kako poznajo varnostne predpise. Rezultati so pokazali, da delavci zelo dobro obvladajo HTV predpise in dobro poznajo pogonska navodila in vendar se v praksi ne ravnajo po njih. ® Franjo Hovmk: Gozdno gospodarstvo Maribor Kljub mehanizaciji, ki prihaja tudi v gozdove, je delo v gozdovih še zmeraj težavno in nevarno. Prav zato je zaščita delavcev pri tem delu še toliko bolj potrebna. Zakon točno predpisuje, kakšna zaščitna sredstva morajo delavci upodabljati pri svojem delu. Proizvajalci zaščitne obleke in obutve pa nimajo vedno najbolj posrečene roke. Neprimerni čevlji na primer, »pripomorejo«, da je poškodba še hujša. Prav zaskrbljujoča je številka, da je bilo v lanskem letu pri Gozdnem gospodarstvu Maribor kar 173 delovnih nezgod in so pri tem izgubili 3260 delovnih dni. Zaradi drugih obolenj pa je bilo kar 585 primerov, kar pomeni, da je boloval vsak tretji član kolektiva in je bilo v okviru podjetja zavoljo bolezni izgubljenih 21.130 delovnih dni, v odstotkih znaša ta izpad kar 5,11 odstotka. Za gozdno gospodarstvo tudi ne moremo trditi, da ne skrbi za preventivno zdravljenje svojih članov. V lanskem letu so na stroške podjetja dali temeljito zdravniško pregledati vse člane kolektiva, prav tako pa so bili tudi vsi fluorografirani. © Union Horvat: Murska Sobota 51 Sindikati v občini Murska Sobota ugotavljajo, da so v preteklosti mnoge delovne organizacije zanemarjale higien-sko-tehnično varstvo pri delu, da HTV komisije in organi upravljanja niso v dovoljni meri izpolnjevali svojih nalog. Posledice so se pokazale v številnih poškodbah pri delu in izven dela ter pri poklicnih in drugih obolenjih. O tem pripovedujejo naslednje številke: V letu 1965 so bile registrirane 803 poškodbe pri delu in 835 poškodb izven dela. Raznih obolenj je bilo 8755. Zaradi poškodb in obolenj je bilo izgubljenih 139.793 delovnih dni, za katere je bilo potrebno izplačati 182 milijonov starih dinarjev, nadomestni izpad v narodnem dohodku pa je znašal 756,492.000 starih dinarjev. Ker so taki izpadi gospodarstvu v občini precejšnje finančno breme, o HTV vse pogosteje razpravljajo sindikati in organi upravljanja. Rezultati teh prizadevanj :se. odražajo v tem, da delovne organizacije namenijo več sredstev za HTV varstvo in se zavzemajo za HTV. službe, predvsem, v večjih delovnih organizacijah. © Tadej Munih: Tolmin Samo pet delovnih organizacij v občini ima zadovoljivo urejeno varnostno službo: gradbeno podjetje Posočje, trgovsko podjetje Alpkomerc, Avtoelektro in Soško gozdno gospodarstvo. Vsa ta podjetja so v statutih uzakonila, da je potrebno sprejeti ustrezne pravilnike o HTV. Vendar, razen na Soškem gozdnem gospodarstvu, ni varnostna služba nikjer neposredno podrejena direktorju, ampak delavcu, ki opravlja razen svojega temeljnega dela še posle varnostnega tehnika. Poročilo, ki ga je pred kratkim pripravil medobčinski inšpektorat za delo v Novi Gorici pa zaskrbljujoče poudarja, da število nezgod pri delu, na področju njegove dejavnosti, iz leta v leto narašča. Upoštevanje varnosti pri delu v statutarnih določilih pomeni sicer prvi korak k uveljavitvi varnosti pri delu. Vendar je še vedno samo napisano določilo in ne najde poti med delavce in delovne naprave. Res je, da na Tolminskem primanjkuje strokovnjakov za HTV in bi zato morale delovne organizacije vzporedno s skrbjo za varno delo poskrbeti tudi za ustrezne kadre. Prihodnja lema: KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKA VPRAŠANJA Šolski kolektiv osnovne šole »FRANJA VRUNČA« je pred nedavnim vnovič presenetil. K zobni ambulanti) dobro opremljenim delavnicam za tehnični pouk, kolesarnici ter bogatim in lepo urejenim cvetličnim i° drevesnim nasadom je priključil še športno igrišče. Tudi ta objekt je rezultat delavnosti in iznajdljivosti učiteljev in učencev, ki s* znajo ustvariti z malo denarja življenje v šoli še bolj bogato PREDSEDSTVO RO SINDIKATA STORITVENIH DEJAVNOSTI OBSODILO NASILNE INTEGRACIJSKE TEŽNJE V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM IN ZADNJT DOGODEK V PODJETJU SLOVENIJA-SPORT V LJUBLJANI NASILJE JE NAPAD NA SAMOUPRAVLJANJE Na zadnji seji je predsedstvo Republiškega odbora -šport Jožeta Savoma iz pod-sindikata delavcev storitvenih dejavnosti obravnavalo jetja, čeprav je delavski svet med drugim ,udi nekatere negativne pojave, ki ,„o jim SSilSe™ pSf ,f S pnea pri uresničevanju samoupravnih pravic v neka- svoje sklepe, ki se ne razlikujejo terih delovnih organizacijah. Predsedstvo je soglašalo od sklepov kolektiva. O obeh primerih smo obširno pisali v 20. zaito in druge zakonodaje. . \ SpSSfES Kot izrazita primera, krienja priS«k'y občini Kavne napito- SŠSdstoSkjSdi? nK«ep£ saitidopravmh pravic delovnih roškem, •kjer,::sku#ijo *a vsako-, novr.o podrobno razpravljati, kolektitov -m.samovolje.skupine . ceno združiti:, dvoje trgovskih Samo to dopolnilo: po objavi • deiovmh ljudi .(v-;Obeh. primerih podjetij v eno samo, »občinsko«, članka o zadevi Slovenija - šport so si kršilci vzeli pravico, ki jo čeprav taksna združitev ni niti z naslovom »Direktor in še štirje .majo sicer organ; samouprav- samoupravno niti , ekonomsko uslužbenci morajo iz podjetja!« ljanja se na seji pred-sedstva utemeljena,'im- fizično odstrani- (ki pa ni bil povod za nadaljnje navedli gospodarski in Politični tev direktorja.podjeija Slovenija .. dogodke v podjetju Slovenija- : k k « S . 1 W:. ' 'S *: k. a Vrana vrani ne izkljuje oči Kako se na Gorenjskem uresničujejo obetajoče napovedi o prednostih reorganizirane zaposlovalne službe, bi za zdaj ne mogli veliko povedati ne le zato, ker vsaka reorganizacija terja nekaj časa, da se delo normalizira, ampak tudi zaradi notranjih trenj v delovnem kolektivu, ki naj bi izvajal strokovno zahtevne naloge komunalnih zavodov za zaposlovanje. Sami člani tega kolektiva pravijo, da se v sedanjih razmerah ne da delati. Zakaj so medsebojni odnosi ■ skaljeni, pa je precej dolga zgodba, v kateri je ta delovni kolektiv — razen vodilnih uslužbencev — igral in še igra vlogo statista, medtem ko so si vodilno vlogo pridržale občinske skupščine. Delavci bivšega kranjskega zavoda so želeli pomagati pri pripravah na ustanovitev komunalnega zavoda za zaposlovanje, da bi se uresničila temeljna načela o reorganizaciji zaposlovalne službe — večja strokovnost operativcev (v občinskih zavodih za zaposlovanje na področju Slovenije je imelo 60% delavcev samo osnovnošolsko izobrazbo!), boljše analiziranje potreb po delavcih v gospodarstvu in v skladu s tem tudi pretehtano strokovno usmerjanje. Direktor bivšega Zavoda za zaposlovanje v Kranju pa je v februarju sklical informativni sestanek, na katerem je poudaril, naj se ne vtikajo v stvari, ki se jih ne tičejo, ker »jih bodo sicer vse odžagali«. Žal se odnos ožjega vodstva do kolektiva ni spremenil niti po prihodu novega v. d. direktorja. UMESTNE PRIPOMBE DELAVCEV V. d. direktor bi moral glede na zahtevnejše in obsežnejše naloge zaposlovalne službe strokovno obvladati to delovno področje. Žal občinske skupščine tega niso upoštevale. Ker gre le za začasno funkcijo in ne za stalnega direktorja, bo to kadrovsko napako še mogoče popraviti, kolikor komunalna skupnost ugotovi, da tej delovni odgovornosti ne bo kos zaradi tega, ker se je ob nastopu šlužbe začel šele v grobem seznanjati z delom, moral pa bi ga racionalizirati, izboljšati funkcionalnost te službe in z ustreznejšo kadrovsko ^zasedbo ter z organizacijskimi spremembami povečati njeno učinkovitost. ...... Tričlanska komisija, sestavljena iz delavcev nove komunalne skupnosti, je kranjsko občinsko skupščino opozorila, da so nove naloge zaposlovalne službe zlasti' po gospodarski reformi prezahtevne za v. d. direktorja in nekatere druge vodilne uslužbence, venddr zaman. LJUDEM PRIKROJENA SISTEMATIZACIJA Predlog začasne sistematizacije delovnih mest v komunalnem zavodu je doživel sifcer več sprememb, preden se je/prilagodil ljudem, ki so jih občinske skupščine predvidele za vodilna mesta, ne upošteva pa republiškega osnutka o minimalnih pogojih glede vrste in števila strokovnjakov, ki jih mora Imeti komunalni zavod za zaposlovanje. Razen tega ne temelji na opisu delovnih mest, čeprav so jih nekaj na novo odprli. Delajo pač po starem. Da je sistemizacija prilagojena ljudem, je razvidno iz samih izobrazbenih zahtev. Direktor mora imeti višjo ali srednjo izobrazbo (v. d. je končal srednjo ekonomsko šolo), tajnik pa visoko ali višjo izobrazbo (bivši j direktor kranjskega1 zavoda, ki je kandidiral za ta položaj ima višjo strokovno izobrazbo), za po- ! polnoma enaka delovna mesta na sedežu komunalne skupnosti in na izpostavah v Škofji Loki in Radovljici se po sistemiza,-ciji predvideva različna izobrazba, prikrojena strokovnjakom, ki jih zasedajo. Računovodja naj bi po sistemizaciji imel srednjo strokovno izobrazbo in primerno prakso v računovodstvu, ker so sestavljavci sistemizacije že predvideli, da to delo prevzame bivši direktor ZZD Tržič, ki se razen honorarno ni ukvarjal s tem delom. Komisija za razpis in sprejem delavcev pri odločanju, koga od »stare garniture« bivših zavodov za zaposlovanje bo za- poslila v komunalnem zavodu, ni upoštevala razpisnih pogojev. Zavrnila je na primer dosedanjega vodjo skupine za poklicno usmerjanje mladine in odraslih, ki je bil hkrati namestnik direktorja, čeprav izpolnjuje razpisne pogoje in je svoje naloge zgledno opravljal, sprejela pa prosilko, ki ne izpolnjuje niti enega pogoja. In sicer brez zadovoljive utemeljitve, če ne upoštevamo prosilkinih slabih socialnih razmer. Kadrovanje v komunalnem zavodu jasno ilustrira primerjava razpisnih pogojev in dejanska . izobrazba sprejetih uslužbencev. Po (sporni) sistemizaciji naj bi zavod zaposloval 4 strokovnjake z visoko, 10 z višjo, 3 s srednjo in 3 z nižjo strokovno izobrazbo, v sedanjem kolektivu pa imata samo 2 člana visoko, 1 višjo, 8 srednjo in 4 nižjo šolsko izobrazbo, 4 pa so končali samo osnovno šolo. Ob takšni kadrovski sestavi, pomankljivi strokovnosti vodstva in skrčenju personala tudi največji optimist ne more verjeti, da se bo na Gorenjskem izboljšala zaposlovalna služba. Še tisto, kar je bilo v bivših zavodih dobro, se utegne v rokah nespretnega vodstva — poslabšati. ŠKODLJIVO VMEŠAVANJE NAMESTO RESNIČNE POMOČI Kakor smo že omenili, bi delovni kolektiv lahko pomagal rešiti marsikateri notranji problem, ki vpliva na zaposlovalno službo, če bi dobil to pravico. Za zdaj je še nima, ker delovna skupnost še ni konstituirana. REORGANIZACIJO — KI PA SE ŠE VEDNO TIČE SAMO PERSONALNIH ZADEV — IZVAJA VNANJA KOMISIJA (SKUPNO Z V. D. DIREKTORJEM) in se vmešava celo v vprašanja, ki jih zakon o delovnih razmerjih deloma, če ne v celoti prepušča prizadetemu kolektivu. Z notranjim neredom so seznanjeni vsi družbeno-politični organi v kranjski občini, ki vedo tudi, da je odslovljeni direktor dobil tožbo, ker je dokazal nezakonitost razpisa: NA VSE TO PA MENIJO, »da ni potrebna intervencija družbeno-politič-nih organizacij.« MARIOLA KOBAL šport), nekaj dni kasneje, se pred vhodom v direktorjevo P1-sarmo zbrala skupina 30 zapo6^ nih (kolektiv šteje skupno ^ članov) in zahtevala, naj dire£_ tor takoj zapusti podjetje. Dir6"] tor se je tako moral ukloniti, L žičnemu pritisku in je zapri9’' podjetje. Primera nedemokratične®. ravnanja in odnosov v raven** občini in v podjetju-. Slovenil® šport je predsedstvo RO širin’ kata delavcev storitvenih % javnosti obravnavalo v poseb® točki dnevnega reda im prišlo 6 naslednjega zaključka: ; Republiški odbor se je v zi z modernizacijo trgovin eve^ no zavzemal in se še zavzeri1 za takšne organizacijske in Slovne oblike trgovinske mr6?, ki sloni j o na temeljitih ekomo6! skih analizah in samostojnih ločitvah kolektivov. Pri org3?., ziranju poslovnih oblik trgo'% ske mreže je treba imeti P% očmi čimboljšo ^preskrbo pori0 nikov, napredek trgovine tet boljšam j e življejskih in del oV9 razmer zaposlenih. Iz tega i2*1. ja, da se republiški odnot . more strinjati in da negati,‘f ocenjuje vse tiste integracij9!, procese, katerih posledica je°j, likovanje podjetij z monoP0^ nim značajem poslovanja ali L lo zaprtih le v občinske m®!, saj lahko takšna integracija 9 mo negativno vpliva na ka^ vost preskrbe ter na količino izbiro blaga za široko pot-rošnJ Republiški odbor se zavzema ^ di za specializacijo trgovine, jo narekujejo potrebe lokaln^, tržišča in smotrnost takšne ločitve, seveda po samouptf oceni gospodarske organizacij , Predsedstvo republiškega bora je bilo enotno v tern- j se je za integracijo ali Proti s možno odločiti samo v sklad ^ splošno sprejetimi načeli 0 ^ tegracijskih procesih v razm6 6 samoupravljanja. Zato odl°6 „ obsoja nedemokratično, nas’* in administrativno vmešava ^ ljudi in organov izven delov , organizacij v samoupravne P., vice podjetij LJUDSKI MA« ZIN in TRGOVSKI DOM. ti še meni, da bi vsako na9*^ združevanje podjetij lahko ^ dilo le negativne posledice* . kot so jih že rodile podobne ^ silne ter ekonomsko in poln neutemeljene integracije. O negativnih pojavih v trg ^ skem podjetju SLOVENIJA ŠPORT LJUBLJANA Pa %y predsedstvo RO sprejelo ta16,-,), ključek: Predsedstvo RO P? gl ra vsa zakonita prizadevanj ’g(, so jih kolektiv, samouprav” .Vid gani in politične orggr,lZ flj-podjetja Slovenija-šport ure ^ čili ureditev ekonomsk^j,). za političnih razmer v Hkrati pa ostro obsoja ^ nasilja, s katero je skup'1!" m \V llO^J A poslenih odstranila iz P0<\'Lni direktorja. Naš samouP ^ mehanizem je dovolj raZ'? ’ fV lahko vsak delovni kolekti . konito in učinkovito rešuje nomske in politične Pr°v jeter kadrovska vprašanja ..ggl lovnih organizacijah. RePu,0 fl' odbor ocenjuje zato m iiiič1’6 žičnega nasilja kot P0. 0® škodljivo in jo ostro °*,s da bi barantali z ljudmi, kajti to je kader, od katerega lahko zahtevaš vse. Ljudem ni žal, da se potrudijo, da delajo tudi čez uro brez godrnjanja, če pa vidijo, da so gostje zadovoljni, da se še vračajo k nam,« je še dodal tovariš Janez Koporc. -mG SMO RES TAKO BOGATI? MILIJONI V NAFTALINU Po zakonu o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo pripada stanovanjskemu podjetju letna subvencija, ki ustreza razliki med skupnim zneskom stanarine in zneskom, ki ga plačujejo nosilci stanovanjske pravice. Način formiranja te subvencije določa zakon, o njeni višini pa sklepajo občinske skupščine vsako leto vnaprej. Gre za del 4 %. prispevka iz osebnega dohodka, ki ga delovne organizacije izločajo v sklad sk-upne porabe za stanovanjsko izgradnjo. Ta del morajo delovne organizacije vplačevati vsak mesec na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). Zakon tudi določa, da se mora subvencija izplačevati trimesečno na osnovi dokumentirane zahteve organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Določilo, ki je popolnoma v skladu s temeljnim zakonom o -• Rezervirano za kozerijo • rezervirano za kozerijo • —Kaj so. turisti, naših ljudi ni treba učiti, saj imajo z "'njimi vsak'dan stik, 'če~je poletje ie količkaj lepo'. Iz gospodarskih vidikov so turisti zelo pomembni, ker nam po-. magajo izravnavati zunanjetrgovinsko izgubo. Turisti so Pravzaprav najbolj smešni ljudje na svetu, ker ne razumejo našega jezika, pa jih lahko ob vsakem času potegnemo za nos. Včasih so tudi sitni, kar pa dokazuje, da nimajo pojma o naših turističnih načrtih in izkušnjah. Ko pa jim stvari razložimo, jih razumejo, čeprav prihajajo iz dežel, ki imajo drugačno družbeno ureditev. Posebno nataknjeni so tisti turisti, ki ne vedo, da se pri nas na napakah tičimo. Prejšnji teden sem bil slučajno na letališču. V nekaj Urah'sem imel izredno priložnost, da si temeljito ogledam letališče, letala in da spoznam turiste. To so bile najbolj srečne ure v mojem življenju. Bil pa sem v skrbeh, da bi mi od smeha počil želodec. V čakalnici so sedeli turisti, ki so jim uslužbenci letališča sproti tehtali prtljago. Nasproti mene je na klopi sedela stara Angležinja, ki se ji je na obrazu poznalo, da stanuje nedaleč od kraljevskega dvora. Nosila je klobuk, ki bi se ga človek ustrašil. Podobne klobuke sem videl pri ljudeh, ki lovijo metulje in kačje pastirje. V družbi s staro Angležinjo je sedel slok Anglež. Dal bi roko v ogenj, se je udeležil že krimske vojne. Ves čas se je pritoževal, kako slab čaj kuhajo v Jugoslaviji. Desno od njega te sedela njegova soproga. Da je bila že precej stara, sem uQotovil po zlatu, ki ga je nosila pripetega za ušesa, okoli Vratu in okoli zapestja. Bila pa je čudovit značaj. Ves čas te jemala zdravila za p omirj enj e in vzklikala: »Wonder-tuli;« ki so si tako » H N ti M < n > 2 O N > X O N M 2 O K N H # < 3 > O N > K O N H 50 H N M 50 < 3 > o N > K O N H 2 o Slepe miši Ostali Angleži so sedeli mirno, kakor da bi čakali na °drešenika. Ljudi prime strah že na zemlji, še preden se vkrcajo v letalo. V času, ko bi letalo moralo poleteti, so bili Angleži 71(1 trnju. Sam pa sem v tem času že slutil, kako jim bo Vaša letalska družba zopet zagodla. Ker o pristajanju letala ni bilo ne duha ne sluha, so Angleži postali še bolj Plahi, Po stari angleški navadi so odšli na čaj. . Takrat pa so uslužbenci na letališču začeli šušljati: ■*2e spet ga lomijo v Dubrovniku!« Čez nekaj časa smo po zvočniku dobili tudi uradno obvestilo: ... »Letalo za London se še ni dvignilo z matičnega leta-bšča!« Svetovali so potnikom, da mirno čakajo na nova na-c,dila. Angleži so se zopet razživeli. Tekle so ure. Letalo-bi moralo biti ob tem času že , Ti Jugoslovani so od sile. Zamude so jim narodni obi-Takšne zamude BEA že ni imel nekaj desetletij. Ce Jugoslovani britanski imperij, bi razpadel za-’’ zamud. Jutri bom povabila na čaj znanca iz mini-Za Promet, da mu sporočim, kaj se mi je zgodilo. ° sš bomo zabavali in smejali.« . Po večurnem čakanju je jugoslovanska letalska druž-v odpovedala let. To so uradno sporočili po zvočnikih ta)h tezikih. Angleži so se spraševali, kaj bo zdaj. le-u a 20 London letijo samo dvakrat na teden. Nadaljnja t,u 1a angleških turistov je bila v rokah jugoslovanske le-j*? družbe. Vzroki, zakaj letalo ni poletelo, niso bili teto?1" V P°štev pa pridejo: slabo vreme, pomanjkanje ’ Premalo potnikov za rentabilen polet. Ponoči so angleške turiste naložili v avtobus Valc'<,?nske letalske 'družbe. Dodelili so jim spremlje-ščinp te vsakemu na uho zagotavljal, in to v angle- tauTresPali boste v najboljšem hotelu na račun naše le- 2 Ke družbe.« ~ M M N ti M < 3 > 2 ti N H td M > 2 O N > K O N ti S) td M N ti td < 3 > 2 M H N ti td < 3 > z o N > K O N H p°daljšauerfU-1-1’*. S° rekH mnogi Angleii’ službf^i’ ki jim je čas dopusta potekel in jih je čakala ’ Ta so godrnjali: e °b kruh nas bodo spravili« Presngjf^nji dan sem v mestu srečal angleške turiste. 1 so v nekem hotelu na račun letalske družbe. r‘a račijern i°dno, kako dolgo so se še potikali po mestu prorači/1 Atelške družbe, ki dobiva pomoč iz državnega °dne, ostanek pa bi pokrili iz lokalnih virov. Pred nedavnim pa so bile železarne obveščene, da se bo ključ udeležbe' v investicijah zopet spremenil, in sicer tako, da bi se udeležba zveze zmanjšala na 50 Na Jesenicah, na Ravnah in v Štorah menijo, da bi v takšnih pogojih morali rekonstrukcijo odložiti. 2e sedaj je breme železarn tolikšno, da ga težko zmorejo. Z reformo se gospodarski položaj železarn ni bistveno zboljšal, zaradi rekonstrukcije pa so zašle v težave. Delovni kolektivi so po lastni presoji že bistveno skrčili obseg rekonstrukcije in nekatera dela preložili na poznejši čas. Tako na Jesenicah ne bodo gradili električnih peči, na Ravnah so odložili težko progo, podobno pa so skrčili tudi rekonstrukcijo v Štorah. Železarne pa'so s tem stopile z dežja pod kap. Večina opreme, ki so jo iz tujine dobavili točno, je v skladiščih. Oprema namreč ob uvozu zapade carinjenju. To je veliko finančno breme za železarne, zlasti sedaj, ko pretežni del opreme v kratkem času ne bo služil svojemu namenu, saj bodo nekatere stvari iz rekonstrukcije za določeno dobo odložili. Izterjava carin bi pomenila gospodarski polom železarn, ki pa niso krive, da rekonstrukcija ni tekla po izdelanem načrtu. Zato železarne predlagajo, da bi carino za opremo plačale šele takrat, ko bo montirana. Ni namen tega sestavka, da bi iskali krivca, ki bi plačal račune. Napačno bi bilo tudi sklepati, da se zavzamemo za večjo udeležbo zveznih sredstev pri, rekonstrukcijah. Edina stvar, ki nas pri tem moti, je ipomanj kanje trdnosti pri sklepanju pogodb in prevzetih obveznostih. Če ne bomo v gospodarstvu zagotovili trdnosti, bomo kar naprej plačeyali škode, ki nastajajo iz takšne prakse. Direktor jeseniške železarne Matevž Hafner je pred kratkim povedal: »S sedanjo rekonstrukcijo ne moremo biti zadovoljni. Z njo bomo vse prej kot intenzivirali našo proizvodnjo, saj so ostale naprave, ki bi močno intenzivirale naše proizvodnje zmogljivosti, v skladiščih. Namen rekonstrukcije tako ni dosežen, ker bomo z odložitvijo'' inten-zifikacijo proizvodnje zamudili.« Z. T. Podpreti sklepe samoupravnih organov! V koprski komuni zadnja leta tako rekoč na tekočem traku razpravljajo o posameznih, v večini primerov vedno istih direktorjih delovnih organizacij, ki s poudarjanjem svoje »nenadomestljivosti« poskušajo za vsako ceno uveljaviti svoje ideje in zamisli, kar se jim — ob dobršni meri slepomišenja in TEKSTILNA INDUSTRIJA SE JE ZNAŠLA MED SCILO IN KARIBDO: IN NEIZKORIŠČENIMI PROIZVODNIMI KAPACITETAMI MED POMANJKANJEM SUROVIN FOTO SLUŽBA DE taktiziranja posreči. navadno tudi NOVI ZUNANJETRGOVINSKI IN DEVIZNI REŽIM JE ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO NEVZDRŽEN OSEM TISOČ TEKSTILNIH DELAVCEV OGROŽENIH Poslovno združenje tekstilne industrije SRS je v soboto opozorilo Izvršni svet Ljudske skupščine SRS, da bodo včlanjene tekstilne tovarne primorane odpustiti kakih 8000 delavcev zaradi pomanjkanja surovin oziroma zaostritve zunanjetrgovinskega in deviznega režima, po katerem bi si morale z dodatnim izvozom same zagotoviti devize za uvoz trimesečne količine surovin. Tekstilna industrija uvaža 80 odstotkov surovin, predvsem s področja čvrstih valut, zato so tekstilni kolektivi začeli prvi izvažati in tako prispevati devize za surovine. Do 1963. leta so izvozili za 300 milijonov S. dinarjev več blaga, kakor smo predvidevali, čeprav so se izvozne obveznosti postopno povečale. Sporazumno s tekstilno industrijo naj bi se izvoz letos povečal za 15,7 % glede na lanske rezultate. Jugobanka je sprejela predlog Zveznega, sveta za tekstilno industrijo, da 80 % deviznega priliva dobe tovarne za nakup Surovin, poleg tega pa pristala na to, da pokrije iz skupnih deviznih sredstev uvoz surovin za domače potrebe. 49 % surovin bi morali plačati tekstilni kolektivi, 51 % pa skupnost. V skladu s tem dogovorom je Jugobanka že v začetku letošnjega februarja sklenila pogodbo- s Poslovnim združenjem tekstilne industrije, ki pa jo je kasneje preklicala. Predvideni devizni prispevek iz skupnih virov je tako zmanjšan, da bi si morale tovarne same z izvozom zagotoviti tri četrtine sredstev za uvoz surovin. To pa verjetno ne bo izvedljivo. Mnoge zahodnoevropske države so že zaključile ali zaključujejo pogodbe za prihodnje leto, letošnja naročila pa so, seveda, že davno zaključena. Sedaj, sredi leta, bo najbrž težko . uspelo inozemskim kupcem prodati še toliko blaga, da bi si tovarne z lastnimi devizami nabavile manjkajoče surovine. Če pa bi ga prodale, bi domala vse zaključile letošnje poslovanje z veliko izgubo. EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST POSTAVLJA MOČNE BARIERE Vse države izvažajo z izgubo, ker je na svetovnem tržišču več tkanin, ko jih človeštvo odkupi. Zavoljo tega tudi vse, kakor mi, pokrivajo izvozno izgubo z dobičkom na domačem tržišču. Izvažajo pa največ 40 % izdelkov, medtem ko naj bi jih naše tekstilne tovarne po spremembi zunanjetrgovinskega režima izvažale 80 % — ob zastareli proizvodni opremi, slabi kakovosti, slabi organizaciji dela in poslovni razcepljenosti! — Praktično to pomeni, da bi za naš trg ostalo samo 20 % blaga, ki bi ga bremenila znatno povečana izvozna izguba. Ka- kor je bilo rečeno na zadnjem sestanku Poslovnega združenja SRS, smo zaradi slabe kakovosti tkanin in asortimenta blaga na svetovnem tržišču približno tako cenjeni kot azijsko-afriške države; tem primerni so tudi ekonomski efekti izvoza. Povečani pritisk naših tovarn na inozemska tržišča, ki bo nujno sledil, bodo inozemski kupci najbrž izkoristili in še poslabšali kupne pogoje ... Ne glede na to opravičljivo domnevo pa Evropska gospodarska skupnost že sama po sebi postavlja močno bariero naši tekstilni industriji. Nečlanicam bo s 1. julijem povečala za 2 % carinsko stopnjo pri izvozu konfekcije na njeno področje. Izvoz konfekcije, ki je bil do-slei v tekstilni industriji najbolj rentabilen in ga prav zato zdaj še povečujemo, pa bo z novim letom še bolj onemogočen. Evropska gospodarska skupnost bo namreč takrat ukinila vse carine za svoje članice, carinska stopnja za nečlanice pa bo znašala npr. pri ženski konfekciji 16 % od letošnjega julija dalje in pri moških srajcah 18 odstotkov... V BISTVU ZDRAV, TODA PREVELIKOPOTEZEN UKREP V letošnjem prvem četrtletju so tekstilne tovarne, vklju- čene v Poslovno združenje tekstilne industrije SRS, izpolnile samo 22,3 c/o letne izvozne obveznosti. Vendar je izvoznega neuspeha deloma kriva tudi slaba preskrba s surovinami, premajhna skrb zunanjetrgovinskih podjetij, da bi bolje organizirala izvoz in raziskala svetovno tržišče. Te in še veliko drugih slabosti pa bodo v prihodnjih mesecih še bolj v živo prizadevale tekstilno industrijo, ker jih ni mogoče na hitro odpraviti. Biro Poslovnega združenja tekstilne industrije je zadolžen, da ugotovi, kaj bi se najbolj splačalo izvažati in s čim svetovni trg še ni tako založen, da bi nam izvoz uspel, zadolžen je, da predlaga enoten izvozni sistem, ki naj bi se mu podredili vsi člani združenja. Naložili pa so mu še več drugih nalog za rešitev težavnega gospodarskega položaja tekstilnih kolektivov. Poslovno združenje pa ne more brez tuje pomoči doseči, da bi tovarne dobivale ustrezne surovine po zmernih cenah in pravočasno. MATREZ, ki nakupuje bombaž, ne izkorišča vedno najugodnejših priložnosti za nakup, se ne ravna pri tem po potrebah tekstilnih tovarn in njihovih izvoznih obveznostih (včasih je bombaž preslab, včasih pa predober in predrag za naročene tkanine — kar slabo vpliva na tehnološki proces, na kakovost izdelkov, na produktivnost in izvozne efekte), razen tega pa si s prodajo kuje dobiček. Iz pozitivnih razlik pri prodaji mu je letos Zvezni izvršni svet odobril s e-d e m milijard starih dinarjev za gradnjo skladišč... V Švici daje država tovarnam zelo ugodne enoletne kredite za nakup surovin, saj plačujejo od njih samo 2 % obresti. Toda švicarska zunanjetrgovinska bilanca je precej drugačna kot naša. Najbrž pa se naša ne bi poslabšala, če bi državne rezerve, za ta čas, dokler industrija ne dobi deviz od izvoza", prešle v roke večine tekstilcev, ki bodo sicer ostali cele tri mesece brez surovin. y Priprave na izvoz se namreč začnejo najmanj nekaj mesecev poprej, kakor tovarne odpošljejo blago, devize, od te prodaje pa dobijo tri do šest mesecev kasneje! Za pošiljke v začetku drugega polletja bo torej po ustaljenem poslovanju realiziran devizni priliv šele proti koncu letošnjega ali prihodnje leto. Veliko prepozno, da bi tovarne nakupile tiste surovine, ki jih po novem deviznem režimu ne financira več Jugobanka. Če pa se devizni režim ne spremeni ali če tekstilna industrija ne dobi premostitvenih kreditov za nakup surovin, bo trideset tekstilnih tovarn, ki so včlanjene v Poslovnem združenju tekstilne industrije SRS, primorano zaradi 30 % zmanjšane proizvodnje odpustiti približno 8.000 delavcev, Upajmo, da ne bo prišlo do tega, saj je popolnoma očitno, da devizni režim za tekstilno industrijo ni sprejemljiv, četudi bi ji uspelo, kar nobeni drugi državi ne uspe: izvažati 70—30 % izdelkov na področja čvrste valute, ki jo potrebuje za uvoz surovin oziroma za odkup iz bogatih, toda nedosegljivih državnih zalog. MARIOLA KOBAL Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na svoji izredni in razširjeni seji 6. junija podrobno obravnavalo t® zadeve. Ob primeru ostavk® dveh vodilnih uslužbencev v tovarni IPLAS se je namreč razvila zelo živahna razprava. Kaj se je zgodilo v Iplasu? Ob razpravi o srednjeročne'® razvoju podjetja delavski svet ni odobril direktorjevega predloga, naj bi izdali 13 milijone'' starih dinarjev za izdelav® predprojekta za novo tovarn® terilena, ki bi veljala kakih 4® milijard dinarjev. Delavski svet je pri tem menil, da bi bilo boM prav, če bi najprej poskrbeli boljše izkoriščen j e sedanji® zmogljivosti in da bi po tej poti dosegli organski razvoj podjetja. Direktorjev predlog je na seji delavskega sveta podprl predsednik koprske občinske skupščine z utemeljitvijo, : da 3* gradnja te tovarne zapisana v občinskem in republiškem perspektivnem planu. Predsednik občine pa pri tem ni znal odgovoriti, kje naj bi »IPLAS« d®' bil sredstva. Ko je kolektiv z referenc!®' mom z veliko večino odklon^ novogradnjo ob sedanjem težavnem položaju, je direktor u® naslednji seji delavskega svet® podal ostavko in odpovedal delovno razmerje z utemeljitvi.!®' da je bil poslan v IPLAS zat®' da zgradi novo tovarno, Černič je tudi posvetil skoraj ves sv®l službeni in prosti čas. Čez ne" kaj dni je tej ostavki — čepr®v zavoljo drugih vzrokov — sledila še odpoved tehničnega d1' rektorja. Upravni odbor in delavski svet podjetja IPLAS d®-sta o tem dokončno sklepala v naslednjih dneh. Nočemo se spuščati v razpravo o tem, ali je v sedanj®'' času res smotrno graditi n®''_ tovarno s 140 milijoni S. dinarjev lastnih skladov ali ne. G‘e za nekaj drugega: za to ali b® mo ali ne bomo spoštovali sld*f pe samoupravnih organov in odločitve delovnih kolektivov. Z®, velja pritrditi stališču koprski® sindikatov, ki so ostro obsod11^ tudi vmešavanje raznih zu'"1^ njih, občinskih in drugih org® nov v politiko gospodarjenj delovnih organizacij. Prav vmešavanje, posredovanje kakor že te pojave poimenuj® mo, namreč pomeni bolj a,e manj odkrito podpiranje am®1^ cij nekaterih posameznikov : delovnih organizacijah in iz',e njih. -mi* to 9$ GOSPODARSTVO V NOVIH POGOJIH, KI SO VČASIH TEŽJI IN OSTREJŠI V vrtincu uspehov in težav Prejšnji teden je upravni odbor republiške gospodarske zbornice obravnaval splošni položaj v gospodarstvu po reformi. V razpravi so člani ugotovili, da gospodarstvo kaže umirjenejši razvoj. Tej splošni ugotovitvi pa moramo dodati, da raste delovna storilnost, da se v zadnjem času povečuje izvoz predvsem na konvertibilna tržišča in da zaloge stalno naraščajo. Kljub tem pozitivnim momentom pa gospodarski razvoj ni brez skrbi in zadreg. dovoljevati omejitev. Razen tega priporočajo vlaganja v kmetijstvo, kjer se denar hitro vrača. Ali veste ... da je Iskra v zadnjih 15 letih izdelala za 253 milijard starih dinarjev električnih in elektronskih aparatov in naprav, od ustvarjenega dohodka pa je prispevala družbi 41 milijard starih dinarjev. ...da smo 1956. leta po- rabili pri nas za izdelavo ene tone opeke 18 ur, v Zahodni Nemčiji 7,5 ure, 1964. leta v Sloveniji 11 ur, v Zahodni Nemčiji 6 ur. Na milijon opek smo pri nas 1956. leta zaposlovali 22 delavcev, v Zahoni Nemčiji po 8,5, 1964. leta pa mi 10,8 in Nemci 7 delavcev. Indeks porasta produktivnosti: Jugoslavija 49 in Zahodna Nemčija 82; POMANJKANJE OBRATNIH SREDSTEV Prvo skrb gospodarstvenikom povzroča kronično pomanjkanje obratnih sredstev. Oblikovanje zadostnih lastnih obratnih sredstev v podjetjih je počasno in za premagovanje poslovnih težav nezadostno. Zaključni računi iz leta 1965 kažejo, da so se lastna obratna sredstva podjetij povečala, vendar ne do ■ takšne mere, da bi lahko nemoteno poslovali. Zaradi tega je močno povpraševanje po kratkoročnih kreditih. Ker vseh kreditov ni mogoče odobriti, razen z novo emisijo denarja, kar pa bi vodilo v novo inflacijo, banke omejujejo preveliko kreditiranje obratnih sredstev. Gospodarstveniki zato v sedanjih razmerah predlagajo, da bi dali prednost kreditiranju izvoza in to predvsem izvoza na konvertibilna področja. Pri kreditiranju izvoza ne bi smeli NEZADOVOLJIVA OSKRBA Težko poglavje v posameznih gospodarskih organizacijah je tudi slaba oskrba s surovinami in reprodukcijskimi materiali. Po reformi ugotavljamo relativno nizko stopnjo rasti industrijske proizvodnje. Druga polovica lanskega leta 'pomeni celo nazadovanje, letoš pa industrijska proizvodnja zopet narašča. Pri splošnem, bolj umirjenem naraščanju pa ugotavljamo padec proizvodnje sredstev za delo, kar pa je seveda posledica omejevanja investicijske potrošnje. Gospodarstvenike skrbi tudi zaostajanje nekaterih strok, ki imajo v strukturi slovenske industrije pomembno mesto. Tako zaostaja proizvodnja v kovinski in tekstilni industriji, nič boljši pa niso tudi rezultati v usnjarski in lesni industriji ter v premogovnikih in v elektro-energiji. f Glavni vzrok za zaostajanje industrijske proizvodnje je pomanjkanje reprodukcijskih materialov in surovin. Temu pojavu moramo prišteti še neskladnosti v zalogah. Neugodna razporeditev zalog je velika ovira, saj so močna neskladja med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi, predvsem med industrijo in trgovino. V gospodarstvu so na splošno zelo močni ugovori na naše poslovanje. Gospodarstveniki odkrivajo velike rezerve prav v sistemu boljše oskrbe. Pri nas še je udomačila navada, da drži industrija velike zaloge surovin in reprodukcijskih materialov, kar izredno obremenjuje njen poslovni sklad. Povsod v svetu pa zaloge surovin in reprodukcijskega materiala krčijo. Ne govorijo več o optimalnih zalogah, ampak te zaloge zmanjšujejo na naj nižjo možno mero. Takšna oskrba pa je seveda možna samo ob točni in redni dobavi. Nekateri menijo, da naj bi zaloge držala trgovina, ki pa bi jih morala točno in redno dobaviti industriji, ko jih ta rabi. Posledica desortivanosti zalog in pomanjkanja nekaterih surovin je tudi kopičenje in -e, Čanje nedokončane proizvod'-^ Zlasti pa je zaskrbljujoče stvo, da se povečuje njen du v skupnih zalogah izdelkov. PADEC INVESTICIJSKI11 NALOŽB Najmočnejši steber za s';‘ lizacijo gospodarstva je SP linj e, da je novih investicij * 0 ko samo toliko, kolikor id® j;ll-na voljo denarja iz realne a.U mularije. Podjetja zdaj te da povečajo obratna sredstva^ razpoložljivim denarjem bi modernizirali in rekons^ irali zastarele obrate. .Dori investicij se je tako po 1 t® mi bistveno spremenil. T°arč.j®' načelo še ni popolnoma/P^n® to. Ovira so predvsem šte ..^ nedokončane investicije 'z .Uj® teklosti, ki še vedno _P°Z rjj® denar. Gospodarstveniki sV^,.ali pred nevarnostjo, da bi 'nK® vse stare investicije, ker gg-napravimo s tem še vecj |1(j-spodarsko škodo. Opustitev „ katerih investicij bi 'a, JimS1 menila znižanje učin <0rnoI'‘r prejšnjih investicij. Zato zel® mo biti na tem področi sti-preudarni. Nedokončane ‘‘Ujf.f rije lahko pomenijo £oSP i®' sko škodo, nova vlaganja I flacijske težave. Odločit' - z® ramo pač za manjše z'0 manjšo škodo. „ J IX- SREČANJE DRAMSKIH SKUPIN SLOVENIJE BELOKRANJSKE GLEDALIŠKE PISANICE Od 24. do 28. maja so za osem predstav prodali v Črnomlju blizu 5000 vstopnic (Poroča S. Gašperšič) L etošnje najboljše slovenske Amaterske predstave so si ogledi Črnomaljci. Domači organizatorji so poskrbeli, da je bito dvorana vedno polna. Polo-Jco sedežev so odkupili abonenti. Ni majhna stvar odriniti ‘000 S din za svoj kulturni uži-ek- Celo v Ljubljani bi se mar-"‘komu to zdelo preveč. Zveza kuiturno-prosvetnih organizacij Movenije in Republiški sklad za Pospeševanje kulturnih dejav-oosti, ki sta omogočila gledali-ki amaterski teden letos Črnomaljcem, pa sta storila imenitno potezo. Bela krajina je nam-oe še vedno bela lisa na zemr levidu gledaliških gostovanj, ornačini so se slovenskim tosdališkjm amaterjem najlepše ''•hvalili z izredno gostoljub-. Ostjo, organizacijsko vestnost-n ter sijajno publiko. Celo go-hnstvo se je tokrat imenitno obnašalo«. r OD RENESANČNEGA V°LDQNIJA DO »VRAŽJEGA« IRCA Vn Osemkrat se je dvignila za-pesa na odru kulturnega doma. tolikokrat je publika na-. Oušeno zaploskala in prav to-gkokrat se je sestal gledališki materski parlament, da bi , edstave ocenil brez »orokavi-besede. Od Goldonija do Vnražjega« Irca je vodil razgo-r? kritik Vasja Predan, j, ^fint-jakobsko gledališče iz wMjane, ki je lani na Hvaru Bvm3*0 zteto plaketo, se je letos DjJpt,avilo s temperamentno (q dstavo »Ribiških zdrah« oj doni -Rupel). Zdrahe na jd d, ki so izžarevale polno me-siy6ranske barve, pa črnomalj-1 Publiki zaradi barkovljan- skega narečja niso bile povsem razumljive. In vendar se je režiser Srečko Tič v tej predstavi spoprijel s težavnim problemom posebnega jezikovnega narečja, kar kaže, da Šentjakobčani jemljejo svoje gledališko delo čisto zares. »Oder mladih« iz Kopra, ki je v Črnomlju praznoval dve-letnico svojega dela, se je pod vodstvom Marka Marina spoprijel s Sartrovo filozofsko dramo »Zaprta vrata«. Čeprav moramo dati režiserju prav, ko pravi, da hoče koprsko gledališko publiko vzgojiti tudi za zahtevnejši repertoar naših osrednjih gledaliških hiš, pa je vendarle vprašanje, ali pozitivno gledališko prizadevanje mladih v Kopru ne bi kazalo preverjati na boljših" tekstih. Tudi sta se skregala — Sartre in Marin — , saj je prvi spregovoril o peklu, v katerem moramo vsi živeti s svojih filozofskih pozicij, drugi pa nam je pokazal dramo strasti. V pogledu odrske govorice pa mladi Koprčani zaslužijo pohvalo. Benedettijevo »Dva ducata rdečih vrtnic«, nezahtevno a duhovito bulvarko, nam je predstavil Delavski oder iz Celja. Oder, ki letno odigra do 280 predstav. Štirim Igralcem bi lahko njihovo sproščenost na odru zavidal marsikak poklicni. Naj kot zanimivost povem, da sta dva igralca, Anica in Alfonz Kumer vsak dan zaposlena za odrom Celjskega ljudskega gledališča; prva kot šepetavka, drugi kot električar. Kot amaterja pa suvereno stopata tudi pred odprto zaveso. Čufarjevo gledališče z Jesenic se je letos kar ^vakrat predstavilo: z Mikelnovo »Inventuro 65« v režiji Bojana Čebulja, za katero je celo avtor teksta sam dejal, da je ena najboljših kabaretnih režij doslej na Slovenskem. Režiser Srečko Tič pa nam je v Matkovicevi drami »Na koncu poti« predstavil starejšo garnituro jeseniških igralcev, ki so ustvarili nekaj imenitnih karakternih likov. Že pri Matkoviču, še bolj pa pri drami Miheličeve »Svet brez sovraštva« v uprizoritvi Trboveljčanov, se je začel razgovor o križih in težavah dramatike iz NOB. Čeprav je bila predstava Karla Malovrha skrbno zrežirana in se je ženski ansambel izredno potrudil, nas drama izza zidov ženske jetnišnice ni vznemirila. Poglavitni razsodnik umetnosti je pač čas in čas temu dramskemu tekstu ni prizanesel. Popularna predstava Gove-karjeve dramatizacije Jurčičevega »Desetega brata« v uprizoritvi Prešernovega gledališča ni postavila vprašanja pred Jurčiča, temveč pred Govekarja in ne pred igralce, temveč pred režijo. Namesto Jurčičevega »naivizma« smo gledali na odru zoprn naturalizem v skoraj operetni izvedbi. Gledali smo ljudsko igro v najslabšem odrskem izrazu. Velika škoda, da je ansambel nadarjenih in sposobnih igralcev stregel tako cenenemu gledališkemu okusu. In že smo pri »Vražjem fantu zahodnega sveta«, v uprizoritvi amaterskega gledališča »Slave Klavora« iz Maribora. »Vražji« Irec Synge nas je s svojim poetičnim tekstom, pa tudi po zaslugi Mariborčanov, imenitno zabaval. Mariborčani Šentjakobčani so črnomaljski publiki pokazali temperamentno predstavo »Ribiških zdrah« (Goldoni — Rupel) lllllllilllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll so repertoarno zelo ambiciozni, s tem tekstom so celo prehiteli poklicno krstno uprizoritev ljubljanske Drame, ki jo le-ta napoveduje za jesen. »Vražji fant« Mariborčanov pa pojde letos na Hvarski festival. ' ANKETA — ANKETA? Ob polemiki o predstavi »Desetega brata« smo slišali, da so Kranjčani izvedli anketo. 460 listov so razdelili med svojo publiko, da bi se ti opredelili: za ljudsko igro in klasiko, ali za sodobne dramske tekste? Več glasov sta dobila ljudska igra in klasika. Z novinarko »Mladine« pa sva v Črnomlju razdelili med abonente 80 listkov, da bi izvedeli, katera izmed osmih predstav je najbolj ugajala. Odgovor kaže, da publike ne smemo podcenjevati. Največ glasov je dobila imenitno zaigrana ljudska igra »Vražji fant«, takoj za njo pa resna drama »Na koncu poti«. »Deseti brat« se je uvrstil šele na četrto mesto! DOMNEVNA KRIZA? B*P! \JLXUm a »OKROGLO MIZO« v Črnomlju je amaterski gle-4_jdališki parlament razpravljal tudi o vplivih gosto-a vanj poklicnih gledališč. Š tem je želel spodbuditi ..mater j e širom po Sloveniji, da bi obravnavah gleda- kar'° livi/ * - . ~ . 8bo umetnost kot celoto in pomagali krčiti pot, da bi d V>naiveč Slovencev dobilo možnost stika z živim gle-abščem. JDeiiai raz§ovorih o vplivih gostovanj poklicnih gledališč jih je *iapS[ tovariš LOJZE FILIPIČ, direktor Mestnega gledališča ljub-tretjj ga- Predstavnik prav tistega gledališča, 'ki se vsak drugi ali en6tn /ecer srečuje z amaterji na skupnem gledališkem delu v P°lovicZrnec* krajev, kjer redno gostuje. Naj povemo, da slabo gledallšče.h gledaliŠltih gostovanj na Slovenskem opravi prav idiličnih zanesenjakov so, je dejal Filipič, da bi večina /toajev lahko imela gledališke sezone. Današnja stvarnost in vliščn a-riaine zmogljivosti so seveda drugačne. Imamo eno gle-" na 400.000 Slovencev. To je približno toliko kot v Zahodni bolje kot v Italiji in Švici in mnogo slabše kot v Sovjet- J>iiC na primer sliši glas, da jim upravni odbor Republiškega sklada hoče vsiliti gostovanje. Razmisliti pa bi morali tudi o tem, ali so današnje cene vstopnic še primerne, saj se odstotek udeležbe posameznika pri vstopnici iz leta v leto manjša. Izrazil je tudi dvom, ali so bele lise na gledališkem zemljevidu resnično tako velike, saj se danes polovica zaposlenih vozi iz svojih domačih krajev na delo v večja mesta, kjer imajo možnosti gledališkega razvedrila. Polemiki se »okrogla miza« ni izogibala. Tovariš Dule Tomše iz Sekretariata za prosveto in kulturo je postregel s podatki. Leta 63/64 smo imeli še 284 gostovanj, leto kasneje le še 186 gostovanj. Letos jih je zopet nekaj več, toda okoli 200 predstav gostujočih gledališč si ne more ogledati več kot 80.000 ljudi. Ljudem, ki se vozijo s podeželja v mesto na delo, pa prosti čas ne dopušča obiskovati tamkajšnjih gledališč. In tudi komunikacijske zveze, ki so marsikje zelo slabo razvite, to onemogočajo. Naj to podkrepimo s podatkom, V občini Ljubljana-Vič, ki je tako rekoč na vratih velikega središča, si je letos ogledalo amaterske predstave 10.000 ljudi. (!) Temu se ni čuditi, saj imajo ob večerih z mestom slabše zveze kot denimo prebivalci Kranja ali Jesenic. L O V 1[7' o so prireditelji TX. srečanja dramskih skupin Slo-Bkvenije razmišljali o tem, kakšne teme naj izberejo za razgovor za »OKROGLO MIZO-« v Črnomlju, sc se odločili tudi za malce provokatorski naslov: DOMNEVNA KRIZA GLEDALIŠKEGA AMATERIZMA. Se vedno se namreč pogosto slišijo glasovi, da gledali-kemu amaterizmu »bije zadnja ura«, saj »kaj bi ljudje sami igrah in to gledali«, ko pa je vendar na pohodu televizijski program, film in končno tudi živo profesionalno gledališče prodira do ljudi v povojnem času drugače, kot pa je bilo to pred vojno. Prireditelju srečanja v Črnomlju pa so medtem bili že znani podatki o obsegu dejavnosti gledaliških amaterjev v letošnji sezoni. Čeprav podatki še zdaleč niso popolni, pa govore o tem, da so gledališki amaterji uprizorili letos desetkrat več premier kot vsa poklicna gledališča skupaj (467), da so pripravili ljudem preko 2000 kulturno-umetniških prireditev (torej desetkrat več, kot je bilo predstav gostujočih gledališč) in da je te njihove predstave gledalo le nekaj manj kot pol milijona Slovencev. Če kaj, ti podatki gotovo niso v prid zagovora domnevne krize gledališkega amaterizma Razgovor za »okroglo mizo« je zato bolj opredeljeval vlogo in pomen amaterske dejavnosti v današnjem času. Ljudje igrajo zastonj, pogosto celo »v svojo denarno izgubo«, zaradi veselja do igranja, želje po uveljavljanju. Spričo naraščajočega standarda je prisotnost teh elementarnih potreb toliko bolj dragocena. Prosti čas delovnega človeka namreč vse bolj in bolj zaposluje danes tudi že politike in sociologe. Seveda pa ljudje, ki gledajo amaterske predstave, ne sprejemajo vseh enako. Marsikje so že zelo izbirčni. Za' veseljem do igranja namreč precej zaostaja zavest o tem, da gledališki amaterji opravljajo tudi kulturno poslanstvo. Ta zavest je pogosto šibka tudi pri tistih, ki bi amaterje morali moralno in materialno podpreti. Toliko bolj pomembna pa ta zavest postaja danes, ker je spričo zelo obsežne dejavnosti možnost pozitivnega ali negativnega vplivanja na občinstvo toliko večja. Za »okroglo mizo« so nekateri zastavili vprašanje, ali ne prikazujemo na vsakoletni republiški reviji nekaj drugega, kot je povprečna podoba prizadevanj gledaliških amaterjev. In češ, da imajo zato tako imenovana (po krivici) podpoklicna gledališka od Jeseniškega do Šentjakobskega vedno večje možnosti udeležbe na reviji. Večina je tako razpravljanje odločno odklonila z argumentom, da prav amaterska gledališča, ki letno pripravijo nekaj sto predstav, toliko bolj potrebujejo strogo strokovne kritike, pa tudi javno priznanje. A njihova udeležba na reviji je vendarle odvisna predvsem od kvalitete njihovega gledališkega dosežka. Amaterizem je ena izmed oblik človekovega osvobajanja, je bilo rečeno v razpravi. Nekdo pač danes že dela tudi to, kar ga veseli, drugi dela le še za »kruh«. A če govorimo o krizi, potem je to gotovo kriza celotnega našega kulturnega življenja, vprašanje, ki ga amaterji sami ne morejo razrešiti. A amaterji hočejo razreševati vsaj tisti del krize, ki je njihova. Razgovor o repertoarju dramskih skupin v pretekli sezoni je pokazal, kje je ta kriza. Če se namreč kulturno poslanstvo amaterjev začne tam. kjer je prisotna kvaliteta, so nekateri podatki zaskrbljujoči. Že dve leti kvaliteta repertoarja nazaduje. Letos je bilo uprizorjenih zelo dosti slabih dramskih tekstov, komaj četrtina je bila repertoarno kvalitetnih in ambicioznih del, dobra četrtina pa je stregla cenenemu okusu publike. Bogate izbire, ki jo nudi Dramska knjižnica pri Prosvetnem servisu, se je poslužila letos komaj četrtina skupin. Pričakovati je, da bo ta ugotovitev »premaknila« zlasti občinske dramske komisije, ki se doslej z repertoarnimi problemi niso pretirano baviie. • *’ VUL V 11* OVILI lil lllliugu tilčlUtiU lxUL v ouvjci- i ° iblpn1’ ^0bski in Češkoslovaški. Zaskrbljujoče pa so zlasti ta-to^vi Ln°vane *3eto hse na zemljevidu gledaliških gostovanj, to se a-i*ne brez ve(jih možnosti gledališkega vpliva: del Pri-N&r ■ Notranjske, Prekmurja, Kozjansko in Bela krajina. Tam, i®°rtu°nP0 v°jni sezidali lepe kulturne domove, npr. v Velenju, »balist .rrkovljah, pa zopet ni dovolj denarja za plačilo rednih T Mač'i predstav- Marsikje še vedno ni jasno, kdo je pristojen !ie§a si ia gostujočih predstav. Letos je upravni odbor Republi-v? Sofjn ada za Pospeševanje kulturnih dejavnosti sicer začel del-aa ncirati ta gostovanja. Toda bele lise na zemljevidu gleda-^^ihe n tovani ostajajo kljub temu trdovratno bele, saj marsikje f°stovan® zmorej° ah Pa nočejo dati svojega deleža k stroškom za V ia n Gostovanja ovirajo tudi neprimerne dvorane oziroma .Ponekod teh dvoran sploh ni. Od 20 krajev, kjer gostuje "Ozi' v na Primer le 8 krajev tako osposobljene dvorane, da so •žitiij n° sezono možna gostovanja. V ostalih krajih so dvorane .nor $k0y- una 80 h0stovanf0grevane"z'ato lelam, ie grama ] skozi vse leto> prihaja k-to etičn lastne gledališke sezone in le tu lahko govorimo o več-.. v9ist„' erri in estetskem vplivu gledališč na kulturno podobo pre- kjer so dvorane osposobljene vse leto, prihaja do nekakšne selekcije pri izbiri gledališke sezone ■»JStVa »stetskem vplivu gleuunac im kuuuiiju jju-uvvu k- S^ajboH«- . teh krajih tudi dopolnjujejo svojo gledališko sezono * Drv>i._ . mi DrerlstflT/nmi nmatpripv Tnm IH pr rlvnrrm ni ali na kii PozimTmi Predstavami amaterjev. Tam, kjer dvoran ni, ali pa hl toih g] ^uporabne, krai tudi amatersko delo. Gostovanjem po-i °sv6tn° euališč ponekod zelo lepo krči jo pot občinske kulturnost tItorsihiZVeze in P°nek3e tudi občinski sveti za kulturo. Žal pa kot^Ufene na Sostovanja poklicnih gledališč gledajo le kot na sev Hna ’KuvO’ kot na »nekoristno zapravljanje denarja«, ali celo kli da ne rto1"0, ki te improvizirana iz centra«. V takih primerih Ctlik Medalj--,mo govoriti 0 kakršnemkoli vplivu gostovanj po- Se°š ^ Mum -Za >>c,kroglo mizo« je bil živahen. Slišali smo to in t)ra?°bočani 1 Sob°ti npr. odklanjajo predlog SNG Maribor, da bi liŠjHio, ali vozili v gledališče v Maribor. Imamo 7 srednjih šol, Sa «i?a.ihoH'7^ Prevažamo v Maribor vso to mladino, ki je gleda-g0st5lada nJ:vDotrebna? V Radgoni tudi 50 % prispevek republiške-°VaQja ti ine Pomaga, $aj sami nimajo preostalega denarja za ?SIvo Tavg •žre)/ S$tS, jjjAR, predsednik prosvetno-kuiturnega zbora Skup-ktilt ' neka« se te tudi Udeležil razgovora za »okroglo mizo«, je kstn/116 Proer-amte.tekov. Tisti, je dejal, ki sprejemajo določene M^ovorn1116' ’z ve^!b središč, se nikakor ne morejo odreči nos ti za sofinanciranje teh programov. Iz Ptuja se ANDREJ ČESEN: Delovni človek v našem sistemu (Teza za razmišljanje) JT\ ejstvo, da se -fizično delo umika umskemu, bo ustvarijo/ lo med našimi delovnimi ljudmi popoln preobrat v miselnosti, delovnih navadah, vrednotenju dela in podobno. Mnoga pojmovanja in vrednotenja so že danes izrazit anahronizem in predstavljajo veliko oviro modernizaciji proizvodnje in večji produktivnosti. Miselnost naših staršev (kdo bo pa potem »delal«, če boste vsi študirali!) je še zelo močna in kaže na to, da smo doslej živeli v velikem samozadovoljstvu, kot da imamo pri nas vse kar lepo urejeno. Dokler ni pokazala ekonomska nuja, da tekmujemo v mednarodnem razredu ... Tedaj se je nenadoma razodelo, da je treba veliko znati, da je treba pri vsakem delu predvsem upoštevati možgane in da postajajo mišice (razen pri profesionalnih športnikih) vedno bolj nepotrebne, zanje bodo delali stroji in avtomati. Ali pa bo potem umsko delo z izrazitim naporom živcev, z izrazito živčno napetostjo, odgovornostjo, velikanskim ritmom, hitrostjo in podobnim, manj zahtevno, manj naporno, ali bo res to delo. kot smo doslej mWJiU, tako imenovano »boljše« delo. dosedanja Strah pred strokovnjaki ali celo pred uvedbo novih strojev in naprav, pomanjkljiva skrb za vzgojo novih kadrov, za izobraževanje, za štipendiranje, Za tehnične novitete itd. _ vse to je premnogokrat izraz podedovane miselnosti naših prednikov, kmetov tlačanov, ki so poznali samo težko fizično delo in so logično tako imenovani »boljši« kruh povezovali z belimi rokami, z delom v senci ali za mizo (pisarna je še danes ideal nekaterih staršev, ki usmerjajo svoje otroke v poklice!). To podedovano miselnost smo krepko negovali in gojili: precenjevali smo pisarniško delo, ga popolnoma krivično tudi bolje nagrajevali, mu dajali prednost in večje spoštovanje. Potem pa se čudimo, da se mladi ljudje (razen v inozemstvu) nočejo odločiti za inštalaterje, za šivilje Ud. dognanja v tej smeri to odločno zanikajo: intenzivno umsko delo je neprimerno bolj naporno od vsakega fizičnega! Ustrezni poiskusi, ko smo ročne delavce v določenih intenzivnih tečajih močno umsko obremenili, to v polni meri dokazujejo. V hipu so vsi poskusniki ugotovili, da je to dokaj težje in zahtevno in so kmalu spremenili svoje menje o umskem delu ter ga začeli drugače ocenjevati in ceniti. Seveda — rekli smo intenzivno umsko delo! Kajti doslej smo premnogokrat merili samo fizično delo in smo umskemu delu pustili prosto pot. Zelo v redkih pisarnah delajo vzdrže-ma in intenzivno tako kot na primer pri tekočem traku. To je tudi eden izmed razlogov napačnega ocenjevanja umskega dela. Pod parolo, da se to delo ne da meriti, ga sploh nismo merili ali pa smo zanj imeli dokaj ohlapna merila. Če je bilo to poleg manjšega zahtevanega napora združeno še z večjo svobodo gibanja po prostoru ali celo izven podjetja ter z večjimi prejemki za manj od- govorno delo, je na dlani, kje so močne skrite rezerve in zakaj umetno razvijamo preobširno administrativno, službo, ki nas polagoma pričenja dušiti. Na drugi strani pa pripisujemo strokovnjakom — umskim delavcem natanko določen delovni dan (za vsako minuto zamude celo kazen v denarju!) tudi za tista delovna mesta, kjer prisotnost ni nujna. Kakor bi bilo tako umsko — ustvarjalno delo odvisno samo od vnaprej določenega delovnega časa. Vodilni ■ človek v podjetju oziroma vsakdo, ki se bavi z organizacijsko tehničnimi vodilnimi posli, nima nobene perspektive, če bo »delal« samo tiste ure po uradno določenem delovnem času, oziroma tedaj, ko bo sedel zg svojo delovna mizo. Ne zanikam pomembnosti discipline, ki je nujen pogoj za vsak napredek, hočem le reči, da pri takem delu ni mogoče zamenjavati pisalne mize z resničnim ustvarjalnim organizacijsko vodstvenim delom, ki ne preneha tudi po odhodu iz pisarne in ki je (morda najuspešnejše včasih1 izven tega mesta, zvečer, ponoči, v nedeljo, popoldne. Komur neprestano ne »leži« na srcu uspeh podjetja, skrb za njegov razvoj, ne bo 'nikdar dolgo vodilni strokovnjak. (Konec prihodnjič) Pri absolventih osnovne šole Franca Rozmana - Staneta v Mariboru l[llliainil!«l!!llll!illllllilllll!!lll!UIII!!»llllil|[|![!lllll]]|||||||[!IW Čez nekaj dni si tiodo naši najrrtlajši absolventi Ne vedo še, kam bj ž .^kamh glas se jim v grlu lomi in je včasih pbdčtbyi mvlkeIPu) vcasiyotroškemu govorjenju. In/ditieta la po modtiih revijah in izbirmFbbiMo^^mslbv-nostno priložnost, bodo . ta dan zardevala, qd vzhičenja v najlepših oblačilih, ki šo 'jih imela doslej v življenju. In vsaka bo zase prepričana, da je izbrala najlepši model in da se ji najlepše poda. Učitelji, ki so jim osem let vtepali učenost, nekaterim laže, drugim teže, ki so delili »fajfe«, grozili z ukori, ti njihovi učitelji so ta dan drugačni, bolj spoštljivo in bolj slovesno se pogovarjajo z njimi. In ne bi bili učitelji, če ne bi tudi zadnjega dne izkoristili za napotke. »Spomnite se v poznejših letih na moje besede,« govori razrednik svojemu razredu. In ko zagleda učiteljica matematike kuštravca, ki izmika pogled, mu mora ob slovesu povedati, da še vedno ni prepričana, čc je prav ravnala, da ga je »spustila«, kajti s problemi je bil vedno skregan in če želi, da mu bo poslej bolje šlo in da ji ne bo delal sramote, naj si jih le še enkrat pogleda. . Takšen je slavnostni in radostni zaključek osemletnega šolanja za vse osnovnošolce. In začenja se zanje novo življenjsko obdobje. Tu, na prehodu, jih za trenutek ustavimo in jih povprašajmo: »Kam odhajate zdaj, ko ste končali osnovo šolo?« Na osnovni šoli Franca Roz-mana-Staneta v Mariboru je blizu dvesto učencev, ki bodo v teh dneh zapustili njene učilnice. Takšne želje imajo kot vsi absolventi osnovnih šol: nekateri bi radi nadaljevali šolanje, drugi bi se radi izučili poklica, tretji bi se spet radi zaposlili. Malokje jih čakajo z odprtimi rokami. Otroci in starši pa vztrajajo: pišejo prošnje, nekateri si pomagajo z zvezami, drugi čakajo in upajo. V kadrovskih oddelkih nekaterih delovnih organizacij je že desetkrat več prošenj, kot je razpisanih učnih mest, še predno so mogli prosilci priložiti temeljni dokument — zadnje šolsko spričevalo. Na poklicni posvetovalnici, kjer zbirajo podatke o tem, kakšne so možnosti za vključevanje v šole in uk, pravijo: za fante se bodo našla učna mesta, za dekleta težje. Le 49 učnih mest je razpisano za žensko mladino ... Otroci ne modrujejo o kadrovski politiki tako kot odrasli, ko pravimo: naše gospodarstvo potrebuje mnogo več sposobnih strokovnjakov različnih stopenj in različnih poklicev, zato bi . morale delovne organizacije že danes poskrbeti za strokovni naraščaj in zato bi kazalo temeljito spremeniti kadrovsko politiko v delovnih kolektivih, tako da bi natanko vedeli, koliko in kakšne strokovnjake potrebujejo danes in koliko jih bodo potrebovali v naslednjih letih. Otroci, ki okušajo na lastnih plečih, da 'je danes bolj kot kdajkoli poprej težko dobiti učno mesto, zaposlitev ali se preriniti v srednje šole in se morajo za to v svojih željah ravnati po vetru, razmišljajo drugače: Zlatko Krivec: »Mnogi sošolci imajo vsak dan nove želje. Vsak zase že ve, kaj bi rad postal, a kaj ko mnogi ne dobijo učnega mesta za poklic, ki se ga želijo izučiti. Če pa hočejo v šolo, pa je mnogokje doma premalo denarja, da bi otroka še več let šolali. Pa saj jih tudi na srednjih šolah polovico odklonijo.« Mojca Paranos: »Pogosto je tako, da si sošolci izberejo poklic, potem jim ga pa starši odsvetujejo in pravijo: pojdi se raje učit, boš več zaslužil.« Zdravko Obradovič: »Razmišljal sem o tem, da bi spi na srednjo tehnično, na strojni od- illllllllllllllllilllilllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllli delek. Zdaj sem si premislil. Bratranec, ki je že v službi, mi je povedal, da se laže zaposliš kot elektrotehnik. Zato se bom vpisal na elektro oddelek.« ŽELJE IN MOŽNOSTI NE GREDO VEDNO SKUPAJ Zlatko Krivec bi rad postal mornariški častnik: »Od malega zbiram sličice ladij. Rad bi se vozil na teh ladjah v daljne kraje. Vendar t s srednjo pomorsko šolo ne bo nič. Doma pravijo, da je tak poklic prenaporen, šola preveč zahtevna in šolanje predrago. Prošnji sem oddal v Elektro in Fer-romoto za učni mesti električarja. Če tu ne dobim učnega mesta, bom šel v Metalno, kjer dela ' tudi moj stric. Upam, da me bodo tam sprejeli... Za učno mesto v Ferromotu je še en kandidat: Zvonko Stok: »Teta tam nekoga pozna. Pravijo, da bom sprejet, le z dobrim moram izdelati: osmi razred. Za TV mehanika bi se rad izučil. Za ta poklic sem se navdušil, ko smo kupili televizor. Ko bom izučen, ne bi delal v tovarni, rad bi popravljal aparate po hiš.ah. Zamislite si: ljudje ne dobijo slike na ' ekran, pa pridem in pogledam zadaj v. škatlo in slika se spet pokaže.« Alenka Rumpf bi bila rada trgovka. Takrat, ko so se kot majhni otroci igrali na dvorišču trgovino, je bila vselej trgovka. No, v tistih letih se vsak otrok navdušuje za trgovino, tako kot želijo pozneje v prvem razredu biti vse deklice »tovarišice«. Alenka pa je svojo prvo željo po poklicu ohranila do danes. »To je zahteven poklic,« razmišlja. »Vedno moraš biti prijazen s strankami. Znati moraš tudi prodajati in hvaliti blago. Na oboje moraš gledati, na stranke in na podjetje. Pri Uni-versal me bodo vzeli. Z mamo sva že bili tam.« Brigita Nčkrep še je odločila, da bo medicinska sestra. Še prej je hotela biti šivilja. Letošnje 'šolsko leto pa so imeli v šoli 20 ur medicinske /vzgoje in ,tedaj se ji j e utrnilo: 'medicinska sestra bom! Tečaj je vodila dijakinja srednje medicinske , šole. Brigita jo je poslušala'z odprtimi usti. Zdaj si želi še' samo to, da bi opravila sprejemni izpit in da bi bila sprejeta na srednjo medicinsko šolo. BOM DOBIL EN ODGOVOR NA DVE PROŠNJI Franciju Iršiču se je razpotegnil obraz, roko je zasukal, kot da bi mešal po loncu: »Koh’ bom,« je povedal. »Z mamo sva že napisala prošnji. Eno sva oddala v Slaviji, drugo pa v Ljudskem vrtu. Zdaj čakava, kaj bo sklenil delavski svet v Slaviji, ali bodo odprli še eno učno mesto ali ne. Če ne, potem bom šel v Ljudski vrt.« Francijeva mama pravi: »Najprej smo mislili, da bo radio-tehnik. K hiši je nosil radijske dele in jih sestavljal. Ko je šlo zares, sva mu z očetom rekla: ,Farit, zdaj se pa odloči!’ Rekel je, da bi bil rad kuhar. Pa bodi, sva rekla, če te veseli. Karkoli bo, bo prav. Samo, da bi bodoči poklic opravljal z veseljem in da hi bil srečen.« Tako želijo vsi starši svojim otrokom. Matere imajo takoj solze v očeh. Težko bi rekli zakaj. Morda zato, ker jih skrbi, če bodo znale prav svetovati svojemu otroku in si nalagajo s tem veliko odgovornost, ko snujejo otrokovo in svojo prihodnost. Pri tem se pa družita skrb in hkrati ganjenost ob pogledu na otroka, ki je tako nenadoma dorasel, da kar ne morejo verjeti, saj se jim zdi, da so ga šele včeraj vpisale v prvi razred. NAJBOLJ SKRBI ODLIČNJAKE Rozina Grah je mati štirih otrok. Njen sin Jože je eden najboljših učencev na šoli. Kdo ve, od kod zajema pridnost. Morda ob pogledu na mamo, ki je na neki drugi šoli snažilka, in na očeta, ki je zidar — na skrbna, starša, ki sta zgradila svojim otrokom lep dom, ki bi dala vse, samo da bi dobro vzgojila otroke in da bi prišli do dobrega; kosa kruha. Ne bi jima bilo potrebno, prositi :po.srednjih' šolah: »Sprejmite ga,« saj:bo:imel Jože odlično »vstopnico« v rokah. In vendar ju skrbi, če bodo sina. sprejeli. : Jože je resen fant, kar preresen za teh štirinajst let. »V' srednjo gradbeno pojdem. Oba z očetom bova zidarila. Če bom uspel, bom študiral naprej. Star-Svpravijo,. da mi bodo pomagali.« - da bo opravila sprejemni izpit na gimnaziji. Velike načrte ima. Rada bi bila zdravnica. Preveč je zaverovana v bel zdravniški plašč; da bi mislila na to, ali bo sprejeta v gimnazijo. Bolj. so v skrbeh njeni starši. »Če bo odlična, še ne pomeni, da bo sprejeta« — tako pravijo. »Lanske izkušnje na srednjih šolah . so že -takšne. Mnogo so jih odklonili. Nekateri zatrjujejo, da bo letos še slabše. Sama . si je izbrala poklic, sama se je odločila za gimnazijo — srečni bi bili z njo, če bi se ji želja uresničila.« X Jožica Mlinarič se tudi pripravlja za sprejemni izpit na gimnaziji. »Rada bi študirala jezike. Odločitev so starši prepustili meni. .Morda bom kdaj profesorica, ali pa se bom zaposlila v turističnem biroju. Če bom pnala jezike, menda ne bo težko najti zaposlitve.« KDAJ BO OBVELJALA TISTA: BODI TO, ZA KAR SI SPOSOBEN Prisluhniti bi morali. še; skoraj 190 željam, če bi hotelij da bi vsak učenec, ki zapušča letos šolo Franca Rozmana-Staneta, povedal, kaj bo zdaj, »ko je velik«. Na šoli vedo domala za vsakega učenca, kam bo šel, ko zapusti njihovo šolo. Dvakrat So anketirali vse učence. Posvetovali so se z njimi in njihovimi starši. Drago Rebernik, predmetni učitelj, je že dvajset let svetovalec mladim. Na šoli je zadolžen za poklicno usmerjanje. Zbira želje učencev, jim svetuje in jim ponuja poklice. Tako preprosto seveda spet ne gre. »Nobeno leto še ni bilo tako težko ribariti med možnostmi, željami in sposobnostmi kot prav letos,« je povedal. ■ In potem sva znova premlela vse križe in težave vključevanja mladih v uk, v šole in zaposlitev. Obsojala sva na sploh kadrovanje v delovnih organizacijah in pri tem vendar pohvalila nekatere, ki zelo lepo skrbijo za svoj naraščaj in ki zato tesno sodelujejo s šolo. »Mariborska livarna ima patronat nad našo šolo. Zato smo s tem kolektivom še bolj povezani. Pravočasno nas obveščajo .o prostih učnih mestih. Podobno ravna tudi Cevovod, ki zaposluje celo učence, ki nimajo osmih razredov, ter potem v podjetju poskrbijo za to, da jih opravijo, in šele nato sklenejo z njimi učne pogodbe. Zelo dobro skrbijo za kadre tudi Velenjčani. K nam redno prihajajo njihove kadrovske komisije. Z otroki pa smo na šoli po Svoje poskrbeli za zbiranje učnihmest. Iz časopisov izrezujejo razpise in jih prinašajo v šolo. Vendar smo s ponudbo velikokrat prepozni, kajti povečini je v kadrovskih oddelkih že deset' krat več prošenj, kot je raZPj' sanih učnih mest. Tako je ved' no teže svetovati, ko pa največ' krat ne velja tista: bodi to, kar si sposoben in kar bi te vf” selilo, ampak so pomembnem in bolj odločilne prijateljs^ zveze.« S prijateljskimi zvezami na)' brž res ne bomo prišli do PrS; vilnega kadrovanja. Toda, m8 naj zamerimo staršem, če se sluzu jejo zvez in s tem vendaj* izsilijo še kje učno mesto? 28 merimo samoupravnim organa8 in strokovnemu vodstvu dela’ nih organizacij, ki rešujejo sva), kadrovska vprašanja od daf^ do jutri in spravljajo v negdj vost otroke, starše, vzgojite)'1 in svetovalce, ki še danes f' tanko ne vedo, kako naj usk", jujejp želje in sposobnosti možnostmi. Zavoljo tako žari’ glene podobe o kadrovskih t. ■o5 j« trebah pisarita mati in sin pg nje in jih oddajata od kolekti',f do kolektiva v upanju, da bodo nekje že odobrili. , Obiskali in prisluhnili učencem samo v eni izmed 5 ,, venskih osnovnih šol in sam0, enem kraju. Toda, kar so a8 povedali ti otroci in njihovi st8’ ši, bi najbrž povedali tudi drrit ki stojijo letos na razpotju: k8 po osnovni šoli? j IVANKA VRHOVCA# Brigita Nekrep Jože Grah Jožica Mlinarič ^y^/WW^A/V^AAAr7^CA^/^AAACAf^AyWWW^A/VWW^AA/^A^^^fWWVW OP-ART modne letne damske obleke jjl Mdežm-fAto uuiw*ha ‘EAtmei ^/^A^AA^AAAAAA/W^AAAAA^A^^AC/vA/WW^Ary^AAAAAAA/WWW^A/^A/v mama LJUBLJANA šili. ,...... , , „ , ... g ; *_ f • sobno in kuhinjsko pohištvo, modernih'in klasičnih oblik' • oblazinjeno pohištvo: kavči, ptomane, fotelji .. S. vzmetnice, žimnice »jogi« e kuhinjske in sobne mize, stoli • šivalni stroji :,v . ,!' .x NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT! 10-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI. .. n: nama mnzizi ."•BeHigiEgiiniuiiiemiimMiieiiiiiH.mmemiip.imMiM-iu.mi GOSTINSKO PODJETJE ■I- J;.' ' :lf • ■1 EV... SIDRO Piran v a b i ; J v novo odprto restavracijo PUNTA, Piran, j ki ima poleg 200 sedežev v restavraciji še 200 1 sedežev na gostinskem vrtu ter urejeno parki' 1' • rišče -