PERIODICAL'DIY. wT 23 m) RECEIVED Poglejte lia Itevilke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Lisišloveifslufi delavcgw Ameriki. Telephone: CHdsea 3-1242 No. 206 — §tey. 206 ' \ I :: Čitaji i • % BetmUni m Sttmi Clm Matter Sc»U»her 25 th, IMP at the Po«t Office »I New York, N. under Act of Congr— of Mwfc Ird, 187». 8 I TIC KOT HA DAK DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POŠn NARAVNOST HA BVOJ DOM (ISTMMH Mid) is kmAm). ii Čitajte, kar V mm NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 21, 1941 - -TOREK, 21. OKTOBRA,' 1941 Volume XLiX. — Letnik XLIX. KRVAVA BORBA ZA MOSKVO NEMŠKI PADALCI ZAJETI V MOSKVI. — VOJAŠKI GLAVNI STAN MOLČI O NAPREDKU NEMŠKE ARMADE. — RU SI UNIČUJEJO NEMŠKE ZALOGE Na osrednji fronti zapadno od Moskve so Rusi včeraj odbili več nemških napadov z velikim številom tankov. Včeraj je -bilo po radio po-ročano, da so imeli Nemci pred Moskvo 14,000 tankov, včeraj pa so jih poslali v boj novih 10,000. Ruski informacijski urad naznanja, da so najljutejši bo. ji v teku okoli Možajskega, o-koli 60 milj zapadno od Moskve in okoli kakih 65 milj jugozapadno o d lin ro vsi stari ljudje in otroci. — Kdor je ostal v mestu, je v vrsti branilcev, ali pa dela v vojni industriji, ali pa gradi barikade. Obrambna črta je sicer še vedno oddaljena 60 milj od Moskve, vendar moskovski radio svari prebivalstvo pred novo nevarnostjo in pravi, da bodo Nemci poslali s padali svoje agente in vohune ter poživlja Malojaroslavea, j vojake in civiliste, da podvoje potroje svojo čuječnost in Moskve. Iz tega poročila je razvidno, cia zadnjih 24 ur niso Nemci prav nič napredovali. Nemško vrhovno poveljstvo že tretji dan skoro popolnoma molči in samo našteva izgube,, ki so jih* imeli Rusi. Nemško poročilo tudi pravi, da nemške armade prodirajo proti Harko-vu in Rostovu ob •Črnem morju. Te vojne openacije imajo ofotew Htvnum obkrožiti bogati Donecov bazin. Nemci tudi priznavajo, da Leningrada so zavzeli. se m- bi Zelo vroči boji se tudi bije-jo pri Taganrogu, severozapa-dno od Rostova. Kot pravi rusko poročilo, so Rusi v petek in četrtek pri KiaJininu 95 milj severozapa-dno od Moskve uničili 17 nemških tankov, nad 215 trukov, ki so vozili infanterijo ter okoli 130 trukov z municijo. Pri Bri-ansku, jugozapadno od Moskve je bilo uničenih 100 nentških infanterijskih trukov. Branitelji Moskve so se žaba rikndirali po ulicah ter odbijajo silovite zračne napade. Včeraj so Nemci izvedli na Moskvo -zelo močan zračni napad, ki se more primerjati samo z ^ajvečjim naipadom na London. Za ruske vrste prihajajo tudi nemški vojaki s padali, toda Rusi jih naglo po&trelijo ali pa vjamejo. r * Iz Moskve so se izselili sko- naj iztrebijo vse Nemce, ki padli iz zraka. Ko je včeraj Josip Stalin za Moskvo in okolico razglasil obsedno stanje ' so imeli delavci na več krajih svoja zborovanja, ter so sklenili, da bodo z vsemi svojimi močmi branili Moskvo. Okoli Leningrada so Rusi pričeli s protinapadi in radijsko poročilo naznanja, da so btfi Nemci na več konjih vrženi nazaj. List4'Pravda" naznanja, da so dosedaj Nemci imeli 4 milijone mrtvih in ranjenci ter dostavlja: "Pa vendar še vedno prihajajo te ostudne kobilice." Stavke in uravnave Stavbinski delavci v Pittsburgh*! »o zapretili * stavko. — Green, Lewis in Oilman povabljeni pred senat. — CIO pripravlja veliko demon-' stracijo. V Pittsburghu se je pojavila nevarnost generalnega štrajka stavbinsltih delavcev. Ce o-brambna posredovalna oblast ne bo imela uspeha, bo uvedel Building Trades and Construction Council protestno akcijo. Predsednik AFL councila, James Ah earn, je rekel, da skušajo razne konkurenčne unije posegati v delokrog njegove organizacije, čemur je pa tr^ha napraviti konec. Istočasno je izjavil newjer-seyski CIO council v Trentonu, da bo poklical HPi tisoč svojih članov, če se Air Associated, Inc., v Bendix, N. J., ne bo vklonila odloku o-brambne posredovalne oblasti ter sprejela na delo vseh delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi unijske aktivnosti. »S to protestno demonstracijo bo po-l^xi^^y0 svojo silno — moc m liv. Senatni obrambni odbor je povabil predse predsednika A-meriške delavske federacije, Williama Greena, predsednika United Mine Workers, Johna L. Lewisa, in Sidneva Hillma- Cal., je minila, Her je družba podpisala novo pogodbo z AFL Tnaširiisti, k iso! zapretili s stavko. Po novi pogodbi bo delovni čas v tovarni iskrajšan od dnevnih deset na devet ur. Tovarna ima zaposlenih 28 tisoč delavcev ter ima skoro za milijonov dolarjev vojnih naročil. V Newarku, N^ J., si skušajo s pomočjo stavke izboljšati finančni položaj delrivri pri na stavko 250 Charles Engelhart, Inc. Tvrd-ka izdeluje precizne instpumen-te za letala. V Clevelandu se je vrnilo v tovarne Midland Steel Products Company 1400 delavcev. Več tisoč članov CIO jeklarske unije stavka pri Great Lakes Steel Company v Detroitu. — Vodstvo unije ni stavke odobrilo je" zapreiiTb vsem .-•tavkarjem z izključitvijo. Aleksej Tolstoj piše v nekem na> soravnatelja produkcijske članku: "Nemce bomo prisilili, da bodo zopet zgradili naše porušene domove in tovarne. Ne mi, temveč Nemci bodo zopet zgra- irfo, in pri tej priliki bodo sku uprave. Zaslišani bodo glede nekega stanovanjskega projekta v Wayne okraju. i Zaslišanje se bo vršilo v sre- dili Dnepropetrovsk in druga porušena mesta." Sovjetski častniki na ameriških, manevrih Ameriški vojni tajnik Stim-son je sporočil, da so bili sovjetski častniki povabljeni, naj se udeleže kot opazovalci ar-madnih manevrov v Carolini. Častnike bo določil vojaški a-tašej ruskega poslaništva v Washingtonu. Manevrov v Louisiani si je ogledalo več angleških častnikov. šali dognati, čemu je bil zanikan kontrakt P. J. Currier Co. *z D etroita, dasi je stavila, kot Stavkarji zahtevajo znatno višjo plačo kot jo določa pogodba, sklenjena med kompa-nijo in unijo. Posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik Roosevelt ter ji naročil preiskati ozadje spora med 1 milijon 260 tisoč organiziranimi železničarji ter železniškimi družbami, je izjavil, da je pripravljena uravnati spor, če se obe stranki zadovoljita z njenimi pogoji. Komi-«nja bo prevzela vlogo posredo- Kako znajo zavijati . . . Voditelj ameriških isolacionistov pravi, da kuje vlada iz torpediranja bojne ladje politični kapital. John T. Flvn, predsednik "Americia First Committee", to je organizacije, Skega kongresa oziroma ame- w _ kateri se riškega naroda, po vojnih co- zbirajo nasprotniki ameriškega j nah nemške podmornice. Če je vmešavanja v evropske zadfcve, J^ri tem kakšen ameriški ruši- je izjavil, da je bilo torpedira- j Iec zadet, skuša vojna stranka nje ameriškega rušilea "Kear-! prepričati narod, da Nemci ny" eden tistih slučajev, ki jih brez kakršnegakoli vzroka ali nalašč fabrfeirajo za vojne svr-' povoda napadajo naše ladje. he. i Narodu je resnica dobro znana. r, t-,, i jm • I Vse te napade izzivajo Ameri- Po Flynnovem zatrdilu je po- • k,incj stal ameriški narod žrtev zarote, čije cilj je pahniti Ameriko čimprej v vojno vihro. — Ameriške bojne ladje pod poveljstvom bojaželjnega taj- — Vojna stranka, — je nadaljeval Flvnn, — moli za po-grezneje ameriških ladij pod angleško zastavo in z ameriški-ttni vojaki na krovu. Namen nika Knoxa, — je rekel, — pre- I vsega tega je navdati ameriški ganjajo brez dovoljenja ameri-' narod z vojno mrzlico. Gospodinje proti podražitvi mleka V Syracuse,^ N. Y., je bila ustanovljena organizacija gospodinj, "Organized Housewives", ki uživa vso. podporo Dairy Workers unije (AFL). Organizacija nasprotuje podražitvi mleka in je tudi proti temu, da bi farmer dobivali za "mleko manj kot dobivajo sedaj. Predsednica Mrs. Carl Nye je rekla: — Velemlekarnam ni treba dražiti mleka in farmerjem lahko več plačajo, pri tem jim pa še vedno ostane dovolj dobička. ROOSEVELT BO SE ENKRAT KANDIDIRAL V Kansas City, Kans., je govoril pred Zvezo republikanskih ženskih klubov Alf M. Landon, ki je leta 1936 neuspešno kandidiral za predsednika Združenih držav. Dejal je, da so nepristranski in izkušeni politični pisatelji v Washingtonu prepričani, da bo Franklin D. Roosevelt še četrtič kandidiral za predsednika. — Doživeli smo žaloigro, — je dejal, — ko je začel uganjati predsednik sebično, politično igro. V tem času velike krize, ko so vse naše misli osredotočene v narodnem obrambnem programu, je začel pisati predsednik članke, s katerimi neti politično sovraštvo. t — Predsednik prav dobro ve, d_a se navzlic njegovim obljubam bližamo nižjemu živ-ljens-kemu standardu. Vsled tega je začel ščuvati skupino proti skupini, da pa obdrži svoje pristaše, si je izbral za cilj nekakšen novi svetovni red. — Pod krinko deželne obrambe skuša skupina njegovih pri-^ sfcašev spremeniti Ameriko v kolektivno državo. Roosevelto-vim pristašem ni mar sti?ka malega trgovca in podjetnika. Prepričani so, da je odigral svojo vlogo. Nič jih ne briga, če izgube delo ljudje, zaposleni pri malih podjetnikih ter so n« veza ni na javno pomoč. S tem se le poveča število onih, ki so od države odvisni ter se olajša ustanovitev novega sve- < tovnega reda. Smrt znanega velekiavca V Chicagu je umrl v starosti 81 let, G. Cudachv, ki je leta "Kdaj bo izbruhnila vojna/ Nenadne spremembe v ja- 1890 s svojim bratom ustanovil veliko klavniško podjetje Cu- ponskem kabinetu so precej duchy Packing Company. Izza svojega trinajstega leta je de- | razburile prebivalstvo Filipinih! v klavnici. Bolehal je precej časa, slednjič je pa podlegel skega otočja.. Na cestah, v klu- srčni kapi. ~ -----' ~—" » .-----------I J -------_ o- r. zatrjnje Lewis, najnižjo ponud- 1 valke, ni pa verjetno, da bi kaj bo. Predsednik United Mine Workers trdi, da družba zato ni dobila kontrakta, ker ima zaposlene CIO delavce. Cur-■rier Company je zahtevala za delo 979,000 dolarjev, kompa-nija, pri kateri delajo el i : AIFL, pa nad en milijon uolav jev. Nevarnost stavke v ve. Vih napravah Consolidated Aircraft Corporation v San Deigo, NA VZHODNI BOJNI FRONTI prida opravila, ker železničar ji in železniške družbe preveč trdno vztrajajo pri svojih zahtevah. Pomožni generalni pravdnik obstreljen Pri Woodbridge, Conn., je 41 letnega pomožnega generalnega pravdnika Samuela Clarka na lovu ponesreči obstrelil nje- jno akcijo proti Združenim dr-gov brat Theodore. Odpeljali so ga v Grace bolnišnico v New žavam. Najbolj vznemirjeni so bih in pri barah se vse vprek povprašuje: —Kdaj bo izbruhnila vojna? Skoro vsi krogi so prepričani, da snujejo Japonci sovraž- Haven, Conn., kjer so ugotovili zdravniki, da njegove poškod-i te niso smrtno nevarne. • Najbolj vznemirjeni so seveda Japonci, ki jih je na Filipnskem otočju precej. Zahteve angleških delavcev Anglija naj čimprej razvije svojo fronto na evropski celini. — Na nazadnjake v vladi so padali težki očitki. Tvorniški zastopniki pol milijona organiziranih angleških delavcev zahtevajo od ministrskega predsednika Churchilla, naj Anglija čimprej razvije na za padu fronto proti Nemčiji. Po Angliji se splošno širijo zahteve glede ustanovitve nove fronte, istočasno pa narašča tudi nezadovoljstvo z vlogo, ki jo igra Anglija v sedanji vojni. Na prihodnji seji angleškega parlamenta bo več parlamen-| tarcev izjavilo: Če hočemo Ru-i sijo rešiti, moramo napasti Nemčijo. Vodilni laborit, polkovnik Med delavci se poraja sumnja, da pušča Anglija Rusijo na cedilu ter da nekateri ministri o-virajo razvoj nove fronte. V zvezi s tem omenjejo vojnega tajnika D. Margesona, ministra za zrakoplovno produkcijo, J. T. C. Moore^Barbazona, in lorda Hafifaxa, poslanika ▼ Washingtonu. — Vlado opozarjamo, — pravijo delavci, — 9 dhj u««ft : tad Bolldar*. " ~ Subscription Yearly «8.—. Adrai rlaami at aa Ea ealo leto valja Hat aa Aaerlko la Imfti 96-—; a» pat lata aa tam leta fl.M. — Za New Tort aa celo lato fT.—; aa pol Ma Ea laoMBatvo » odo lato $7.—t m pol lata 9BJI0. VL-i -niaa Naroda" latiaja tkU daa Imemll aofcot. nedelj ln pnnttoT. aCLM NAHODA." tli WEST lštk NEW XOBK, M. Z. CHelaaa -IMS J BUENOS AIRES IN WASHINGTON Dogodki zadnjih, let so ponovno dokazali, da v seda- Ray Brock o četnikih ►■v a Vi —c . New York Times je objavil 12. oktobra članek svojega- an-gorskega dopisnika Ray Bro-cka, posvečen četnikoni in nji-h "fiovi herojski borbi za os vobo* jenje trpeče Jugoslavije. V prvem deta svojega članka opisuje Rav Brook divjaški zračni napad neinftkih letal U . V t^v-r smiljenja; njihovo delo je deJo za vstajenje Srbije in svobodne Jugoslavije. Kralj Petar L je bil Osvoboditelj, njegov 'sin Aleksander je trt! Zedinrtetjj sedanjega kradja Petra II. rad imenujemo Otonov i tel j* govore čttniki. Pripovedujoč o hrabrosti SLOVENCU NAJBOLJ PflFOEM* SLOVANSKIH FtNOGBAFSBlH PL09C.DOBITE Pltf JOHN MARSICH, Inc. 4€3T WEST 42nd STREET NEW YORK. N. ¥. marca je- mlaut častnik v pego* voru dejal, da je vojna pred Tiiškoga poveljnika, vojvode Vilka Popovima, ki je stal blizu njegove hiše, je eksplozija porušila padec .sponip-ntka tega pokojnega četniiškega heroja g. Brock v kpi prispodobi povezuje z vstajenjem novega fo-du četni kov, ki so se v istem trenutiku zgrnili proti jlrestoi-nici, da stopijo v boj z istim o-svojevalcem, Xen#ijo. Ko je aapmSeal Jugoslavijo, je Ray Brock srečeval z hribiih in gozdovih stare četnike in se često (pogovarjal « njimi o Beogradu. Videl je, kako se se sestajali in pripravljali s Line- izaToge (Streliva, pušk in lahkih poljskih topov, da bi v planinah Srbije. Bo^ne, Hercegovipe, db dalmatinski obali fn v črnogorskih soteskah nadaljevali stoletno borbo. . Njihova središča so v planinskih naselbinah, pravi Ray Brock, vendar so oni povsod, kjer je sovražnik; streljajo-, na ivi jo predsednik Roosevelt s tako veliko vnemo zagovarja in priporoča. Povod temu nasprotovanju so dali razni ideološki razlogi, predvsem pa dejstvo, da je Argentina v mirnem času izvažala svoje blago in pridelke skoro izključno le v evropske države, dočiin ji je severoameriški trg zapirala previsoka carina. njem času pomen trgovinskih pogodb med narodi ni omejen na olajšanje in razširjenje prodaje, pač pa ^luži predvsem tudi političnim ciljem. Politika in gospodarstva ni več mogoče ločiti. Bili so časi, ko je o politiki odločalo gospodarstvo, dočim nam je mogoče zdaj skoro v Vseh deželah opažati, da postaja gospodarstvo čedalje bolj orodje politike. Opažamo tudi, da država kot zastopnica politike čedalje bolj omejuje svobodo trgovine in industrije, skušajoč gospodarsko silo naroda tako prikrojiti, da bo predvsem služila političnim ciljem. Vse to je treba vpoštevati pri presoji trgovinske pogodbe, ki je bila pred nekaj dnevi sklenjena med Združenimi državami in južno-ameriško republiko Argentino. Med vsemi ameriškimi republikami je Argentina doslej la za precejšnjo nasprotnico vseameri&ke SOfidafciosti, ^J^J^ ^^^^ireijajo, na-,i in r.TwW^Hr Rnn^lt * t„tn. VOJfWfce obhodftlCC, dvi- gaj o v srak smednušnree in napadajo ix zasede cele čete nesrečnih nemških in Italijanskih aasednih. vojsk. Re&niona poročila nemških in italijanskih vojnih krogov pravijo, da _ , „ _ v . „ . , je vojakom oeišča ljubše rusko Od časa do časa se je pa se marsikaj drugega pojavilo* gojišče kot boj^anje v Jugo-kar nikakor m moglo vzbuditi v Argentincih posebne ljubezni — ii prijateljstva napram velikemu severnemu sosedu. Ameriška javnost je mogoče že pozabila, toda Argentina se še dohro tpouiinja, kako stražo je zavrelo med ameriškimi farmerji in kako srdite proteste je bilo slišati, ko je j ameravalo ameriško arrnadno vodstvo naročiti iz Argentine za par sto tisoč dolarjev zmrznjenega mesa. Trgovinska pogodSa je bila sicer sklenjena, ni pa razrešila perečega problema, kje naj dobi Argentina potrebna tržišča za svoje produkte, dokler ji pot v Evropo zapira blokada. Nihče ne more ovreči dejstva, da poljski pridelki Argentine in drugih južno-ameriških republik resno konkurirajo k pridelki ameriškega poljedelstva. Južni Ameriki so evropska tržišča ravno tako potretm«! kot bodo izstradani Evropi po sedanji vojni potrebni južnoameriški pridelki. Ti problemi se bodo tako poostrili, ko bodo prvi evrop-t-ki tovorni parniki pripluli na reko La Plata. To se seveda le domneva, kajti vsebina argentinsko-ameriške trgovinske pogodbe še ni bila objavljena. Mogoče vsebuje pogodba toeke glede vzajemne rešitve Vseh perečilj vprašanj. V to s vrh o bi bilo seveda potrebno tesnejše politično sodelovanje. DR. VLADIMIR "PODI HAZOBSTV<>M." (JlČD.) Ar- Associated Press poroča i* Beglj$a, la obetšencev na trgu kralja Milana. umrl za tisto, kar sem doživel včeraj.** BESEDE VOJAŠKEGA < STROKOVNJAKA. 'Major Iiwin Le«sner se je v prejšnji svetovni vojni udeleževal bojev ira italijanskem bo-jlš^n. Nedavno se je vrnil čez Sibirijo in iz Vladivostoka v ZdruižeTie države, žele« pokazati svoj* občudovanje za he-,roj*ke boje četnikov v Jugoslaviji, je Mr. Ltf.ssner napisal za NVw York Herald-Tribnne član^flc posveičen srh^civn četni-kom. V njen> med dragim pravi : •Berlin, govoreč © srisskih uporih, opisuje četni Ue kot ne-organiflsiname i*kiupine uporni -kov in divjaške kmete s pomanjkljivim poznanjem vojne umetnosti. Zares so četniki Obisk is gornjega New Torka. Prejšnji teden je bil prf meni moj stari kamerad Pavle .Zalaznik, M j« pred hrti r njal težko kav^kp kladivo Tfngom in z brano v pri jaznem iH.fe Creeku. ____ Spočetka mu je biloiierodno, od p^er ni bil vajen farmskega de-ie pa privadil in ima zdaj na svoji farmi nad petdeset glav: tri krave in se-demiHŠtirideset puranov. Ve*e* sem bil p®»diravov^ ki mf jih je prinesel Pavfe iz tamkajšnje okolice. Spomnil se me je Tone Ker- pravi, da se ''aadzoratvo ne more istovetiti s "priporom ker je namen nemških uradnih ofoiasti. da ga "oddaljijo vpliva uničevalnih elementov sovražnikov naroda." Ameriški lieti pišejor o dr. Maček» kot vodji hrvatskega naroda v Jugoslaviji. * Londonski radijo je v slovenskem in srBte^frvaškem je-«iku .sporočil tone 28. TWAHJS. SN BOLEČINE V MI&ICAH? FAFf|.B3tfEtL»R m ■II'lHlliltl^^llll'H'li'fili^l^Hfiia'iilil^ Najboljši prijatelj J« SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA dlli borbo za srbsko svobodo in proti ločitvi Hrvatske in Slovenije od Srbije. Poročalo se je^ da «e ustaiši borijo ob strani nacijskili čet proti upornim Srbom. Berlin sam - opisuje ustave kot "vojaško oblečeno stražo Ante Paveliča, šefa hrvatske države.*"* skrpane vz delov razkosane Jugoslavije. Zares jc to drugačna, tajna politična organizacija lifoogi njenih članov ho bili v zvesi t umorom kralja. Ale&sancTra v Marseillen leta. 1934. Settemji politični voditelji "neodvisne-Hrvatske" so po ve^vni politični be*?nnei, ki jim je Madžarska jn Italija dajala ootuhe v •av«"»em sovrajstvit do Srbi je. V oDEadju se udeležuje -podtalnih političnih ibocb na B»l-kanu «e- droga ta jna skupina, ki ee poslužuje teroria. To so holararski "komitadji". Oni se ne fborp za ideale, kakor sri«»ki četniki, v prejšnji svetovni vojni so jih naši sovražniki •»odkupil! s šestimi- imHfjoni za izvajanje terorja nad ki so se borili v pošteni borfri laiiuigwyl da prisilijo Bolgarsko k vstopu v vojno proti Srbiji. V nada Tievanju svorje^ra članka T.e^sner opisuje onffanisaeijo če trikov, njihovo važno vlo^o v preiSrtji svetovmi- vojni iir po^ udarja pomen njihovega gibanja v današnji borbi aa zmago prafvice in svohode. zaslužiti in udobno živeti; moj nekdajni .bližnji sosed Peter pa naroda v domovini zdrum- U, , « . „ je vse Srbe, Hrvate in SWeti- ^V^ zastopnik-Olasa ce v oto^udovanja te^ redkega I ^^ ^J«*^™ mofo m v odloeaem pftperiča-^0 ^ ndartta ura na toJftei njo, da Srbom. Hrvatom in Semrov, ki vsa- 'ko desetkrat prej pretehta, plodno jo reče; nekefenji Cle- Slovemetm preostaja samo ena potf: skupna borba za vstajenje JiiKsslavije. Ocem nn žrtev '^j eksplozije i V* tevart» ^ngnrsi- um Corporation je ekspolidi-ral magnezijski prah. Šestde-setletnega Ferdinanda Criseu-olar ki pe popravljal ventilator enonadstropnega tovarni-škegir poslopja, je vrglo na tlak, kjer je mrtev aMežal. Nje- ;velandean Jagode, ki je tako zanesljiv, da nra šoteke ohlafsti in starfši % mirno vestjo otroke-zaupajo; farmer Bani Logar, ki leta vsako leto kakor metulj od cveta do cvete. Pit Kdo ntfj ftnSteje tne ger kf so s trdim drtom, znojem in trudom zavrŠiK v tistih nekoč samotnih krajih težko logo pijoairjev, da aiUj s nosom zfo na svoje uspehe. ; Vsaka slovenska farma Ameriki pretf uMntiMt. 9an j© JMImda p» svoji Nt Mcom Sbfiag» ] gov sin, 21 letni. Fred, je dobil gornjem New Yfrrlru je kakor take opekline, d«a je uro poene- 'ponosna roša v zelenem Šopki}, je v bolnišnici urarL Tovarna vsak slovenski farmer pa po- ima precejšnja vladna naroči- jo sebi je na marljivost in- poao? la. [vse okoiiee. > Poškodovana sta bile' še dva . ——i-- droga delavca. lvr v . . ________jNemei ja. Letos ne bo NoMoVih Iz. StockhoImO je- dospelo v »London poročilo,, da švedska vlada ne bo letos izplačevala .Noblovih nagTjTd. Vsote, ki tfi imelo biti letos izplačane, bodo pripisane kapitalu. POPRAVEK Prejšnji" teden je bilo poro-čaao* da se nahaja Mr. Tomas Previč v St. l^Tarys bolnišnici v , 'Kttsburghu, Pa. Pravilno ime '-J6 bolnišnice je: St. MoKee bolnišnica v Pittburghn. — Prosi- [.Podjetnost. * ma* da se nam oprosti. — Ured 2ffed nemškim ljudstvom je baje precej raznnrjen nasled- ' nji pogovor: h-* Kdo je 'tista elegantna ženska, ki tako ponosno stopa po cestif — Kaj ja ne pozaaš? To je Nemči ja. Obleke ima ia Pa-rise, čipke ia Belgije, krznen •plašč z Norveškega; platia^ki nakit i« Čehoslovaške, čevlje iz Poljske^ rokavice iz Baltika, čfu, žalni p»jčolan pa iz Susi- Novi poslanik republike Panama Iz glavnega mesta Mehike je poletel z letalom v Washington novi panamski poslanik v Združenih državah, Ernesto Jean Guardia. Državna policija, naj. nihnži tovarno William R. Browne, šertf mesta Bendix, N. J^ je prosil Charle&a Edisona, governerja države New Jersey, naj državna policija zastraži naprave Air Associates, Inc., v katerih izdelujejo fino instrumente aa letala. * Delavci še vedno štrajkajo, toda krivda ni na njihovi strani, pač pa na strani kompani*-je. Zaštrajkali so, ker je kom-' panija odpustila nekaj delavcev, kateri so z vso vnemo agi-tlrali za unijo. Vmes je posegel obrambni posredovalni urad ter naročil kompanijiy naj sprejme delavce nazaj, obenem naj pa tudi vsi štrajkarji dobe svoja prejšnja mesta. iDružba se^ izgovarja, da ne :more poklicati naonkrat vsete štrajkarjev na delo, pač jih LENC: Gran min ko gostil nice. Mra-či se. A na vrtu še ne gore luči. Lahek pomladanski veter vejo »kozi tnrnk. Kafltor bi >e lahkomwelno, za kratek čas, poigraval z njinis stresa s kostanjev dehteče cv?tji». Kakor (beli rmetuljfi se zilWjejo nežni lističi po zra a se s pol tihim bolestnim ječanjem z noši nasaj kamenje, se del gledalcev posebno nfi^adraa, zamejivo nasmeje. Drugi se s studom »krenejo, odhajajo. Močan moi. rdsič in zadahel v ohraa. se gla* ".T. T"7_' , " „snf> jezr: ^ Ali ni nikjer *poHida- ^ ja * To je vendar grmsnoba." SiroriP pretrgam smeh, atari na obrazih, ta opazka pravie-gotovo zeto rzdrfemegH moia — vse to mi pelni srce z bridkostjo. A nafbridkefje ime zadene, ko tiik mene posta-ren gospod i^pragovori poH?-hs. ''Kakšna krasotiea je bila nekdaj!" Morda pojdes ti, mlada deklica. ki se smeneš- nocoj pod kostanji v cwtoei pomladi svojega življenja1 tako vr^rtn, strastnim s«m*h©m. isto pot ^ tFfelno bridkosti rm je srce, poltno žalosti po mladem živ-4 jencm. po prezgodaj osulern, v njo. Spef sej,v blafo po^ackwm cvetjn.. Zvija s**, da * nenr za vogal, zagledam sredi ulice gručo ljnsfi. 5*voljno gworjenje. pojasni kratki smehi, kakor bt»mejalci ne vedeli, ali se naj smejejo ali ne, ali kakor bi se sramovali te^a smeha, se gi»*e iz nunožice. 'Pristopim. Na cestnem kamenju zagledam žensko srednjih ket. Napol leži, napol sedi, ali se vtsaj trudi, da bi sedla. "Zdaj zdaj se poeJIrufer fkrigniti. Raoprostre roke, vele in suhe kakor žveplenke. Z drobnim koščenimi pisti grabi po ara k« kakor utapljajoči se pteval?*. A nikjer rešilne vrvi! Niti slabotne biJke nikjer, da br se je oklenila in se rešila itz groze, ki se pogreza »vrne po tleh. nehote dorrtrulim IcsuV, ki Je stopila na njo močna noga. Na nesrečni ženi pa stoji še strašne jSi zmagoval«*, dpmon alkohol v najostudnejŠi oibliki. , Motne, plašne eši begajo ne-srcčnStei obupano^ skoro proseče po gledalcih. Zdi se, da pač »vidi ljudi oh sebi, a ne pozna nikogar. Mlorda jo navdaja to s še večjo grozo. « grozo posebne boli, n eizrek ljivega trpljenja. Ostniee ji naglo gibljejo treoeta.io 7I v bolaem d*hte-nju. Neraaložni glasovi ae trgajo i® ust, poltihi. čudno tožeči. A jasne besede ne more iugovorifi oh vsem trudu. Belkaste pene ji silijo eeaf tanke«; modre ustnice. Po suhem,. zar ja ve leni, izredno prarifiwm i« navizlic strastem še nekako TiPŽTiPim. lim ji stoje potn-e kapljice. vse čelo jiih .ie oolno, ka-lcor hi hilo wbsuto z bk»erk Vsa'kilrrat, ko zakrili nesreč-niea po zrnkn in vrže z v<««- silo gornje telo nalrvišku* da bi o • • • ¥ • I v • v Spisi Josip Jurčiča I. ZVEZEff: Uvod — Kar o dne pravljfcf iif pripovedke. — ®po»m* im ded«. — Jwrij Kosjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha?;"- — Domes. — Dva pnoaUlj*- H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrbam Smukova ženitev. — Kbšterski iolnir — u-rad fto<-jin je. — Goli da. m. ZVEZEK: Deseti brat. — JTemSki valpet IV. XVEZBK: Oe« i» «nd. — H^i mesto«ga aock nika. — Koziovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK t Sosedov sin. — Sin kmetskega oe-s&rja. — Med dvema stoloma« VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugotoer. VIL ZVEZEK t Lepa Vida__Pioa tobaka.. MoJ in pravioa. — V vojni krasni. — Pravd? bMatoma. VID. ZVEZEK: Ivan. Erazem TatenBah. — Bojim se te. — Črtica is iivlienja političnega agitatorja — Telečja pečenka. — Sest parov klobas* — Po- tobaku smrdiš. — Žfemtiev it aevoščl^ivosti — rtpom5ni starega Slovenca Andreja pajka^ IX. ZVEZEK: Rofcovnja4L — Kako )e Kotaejav Peter pcSww ctelal, ko je krompir gradoL — P01 rejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronik« Desemfika. 10 zvezkov...$10 POSAMEZNI ZVEZKI $1.50 KNJIGARNI 3LOVEN1C PtlBL. CO. "GLAS NARODA" ti« west N. ZAVEZNIŠKA ARMADA NA SPITZBERG1H - I -ji - • » t f "j j t st . BVIATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? ¥ Ufa fcrllfetftt Mi J® ?mJ*wm f(M«d]«i Jhnrfb ts priročni ATLAS, H gMpoilb- Ko so zavezniški vojaki prišli na Špitzberge, so zažgali velike kupe premoga m tanke pe-troleja^ d» se jih ne bi polastili Nemci. Uničili so tudi radijsko postajo. Četniki ki vojna v Jugoslaviji [a na razsfatri . ■. i i je oddelčen, poeebetn o v malih skra teli poturčiti in pobohgarčitL Napak je, če te četnike zamenjujemo s "komataši". Komi-' taši so bolgarski anarhisti, ki so za denar rz tujine počenjali grozodejstva med srbskim narodom in trosili strup med bol-gaiskini. V tem času ,okrog 1904 in dalje, so četniki nadaljevali z delovanjem in gibanjem hajdukov in srednjega veka in juna^ kov, ki so pod vodstvom Črnega Jurija osvobodili Srbijo. V balkanski vojni 1912-1913 in v svetovni ve^ii so četniki dobili nov ustroj, njihove edi-nice so bile močnejše in številnejše, biii so četniski "bataljoni." Dvema sta poveljevala vojvoda Vuk in vojvoda Tam-kosič- Ves čas v>ojne so- bili ti četničfri 4taljoni" pod vrhovnim povflgstvom srbskega glavnega poveljništva. Upo-rafWjeli so jih za posebej te-žffvne udarce in drame napade. Poleti 1917 je prispel z letalom v Srbijo s solunskega bojišča četniski vojvoda Kosta Peča-nac in dvignil vstajo, ki je trajala vse do oevolboditve Srbije. Dolgo po svetovni vojni v Jngoslavi ji ni bilo četnikov. Ni jih bilo, ker jih ni bilo trefba. Pač pa ste mragli videti četni-ke-veterane, stare borce, ki so ob svečanih priložnostih oblekli svoje slavne uniformi. »H m M« M 4e reman tmai; »2 barrinlb aemijefldor drtir m 8 »Dijerldor Zdr. drtar fa» cattir todflofb dr- fcr; «5 tftetsvum slik pnpaboM o- ' Zanimivi retovat dogodki. NajDevejSl iemlje*ld lute cM •roe In tndl: RAZDELITEV POLJSKE MKl) NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE priključitev čbaoslota- ske k nemčiji nova fin8ko-ruska m rja Cen* 35 centov Poitjlt« -rrotur T os. po 2 wihtotr po a F a »e b n o s t BJUOMkNDOf SAM 8B8B PWRAFLA KUPON, U n dobita » ta Ko sa izpolnit« In poRJete k MaJateUu wmtjenda. Vam daj« pravico,, d» dobita dodatne Mll» ▼Ide a- novimi mejami rojskujo ab m dritr, kakor bodo pa sedanji Toftff, - NaroČita Atlaa prt: -GLAS NARODA" . mm*9?** Četniki. dtraftfaja jugoalov. vojska. Šele leta 1939 je jngoslov. vojaška uprava osnovala čet-niške bataljone, po vzorcu starih četnitških edinic. Onovala jih je v mirnem času in kot edi-niee za mirni čas. V vsaki ar-madni oblasti po enega, vsega skupaj jih je bilo pet. V teh bataljonih so služili svoj rok rojaki iz vseh vrvt naše vojske tisti, ki so se prostovoljno pri-Nadsfievanje na 4. strani. za spi osno (zborovanje. Takrat se je odločevalo, kaj je treiba storiti v tistem letu. To so bi- Ta moVilteacijlfti s»«eaw je li slavni srbebi "ftajduki." O CALIFORNIA: X»LOSADO: Fbeblov Peter Outf* i S. njih prepevajo mmogo srflbeke narodne pesmi. Te p«mi sofsič, vojvoda Bsana hodriJe ves srbski jiacod, pro-Sle v njegovo dndo; učili so se jih nč^nci po vseh jugostovan- Bolgare, ki so srbski narod ho- od 20 do 39 mož iai jih kneno-vnli "ičete." Odtod ime "čet-biki.,r Njihov vodja se je imenoval "vojvoda.*' Slavni -vojvode so bilr Sokolovi«, Tanko-jn Vojin Popovič-VuJc. Te čete so bile strah m trepet za Tnrke in = VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uaaiova je rarvidno de kdaj i4at« pMbf naroCnino. Ptwm Meeiltt pomeni mesec, drdpi dan In tretja p« lew. Da naš prftRp- nite nepotrebne®* dela ln itroftor, Vr» |iiiirt—ii. da lhnitTT naxoM> no pt»ro«i»no poravnati. Pofiljite nasotefiio nararacat nam ali U pa plačajte naicmn aaaCopnlnc f VaBesa Kraju alf pa kaietenra lamed ■Mtopnlko*. kolib lmeaa lo tbkku»MdW črkamt, ker m opran- Ceni obiskati tudi druge naselbine, kjer ja b} MUHI iflJkXir nsn 1 jen lb. 39aatopoik bo Vam lar oCU potrdilo ml pi^np naročnino. Prank ZapaaCU INDIANA: Indians polia: ILLINOIS : Chicago, J. BwA deem. 0» Fabian (Chicago. Oaera in Dlinaia>> Jollet, Jennie Bambicb La Salle, J. SpettcB OREGON: OtefMf City, t. PENNS YLV AN la: Nerttl Ob Vedoplve* HARTLAND: KltmnUler, Fr. VOCBTQAN: Detroit. L Chlsbolm, J. EJy. Joe: J. Oftbert, Lorda Hibblug. Jobn PovSs MONTANA: Roundup, tC M1 Wh*eev H NEBRASKA-: Omaha, P. fWW YORK: Brooklyn. (Vmudk Ma WMb MI* Worcester, Peter OBIO: Rarberton, Cleveland. Anton Robek, C __ Mtoo* Reunt Joffw SUfptfla B^nrt, M Fan*U, Jerry Okbra Forest City. Ibtb KMta A. Blodnlknr Oft* Fr. Imperial, Vene« Palcich Krayn, Ant. Taolelj Midway, Jt^ Sast Pittsburgh la okoUea, Steel bon, A. fin« j pit ( -West Newton^ Joa^b WISCONSIN.- MUwaukea; Weat Altta, K. ( 8beboygan, WlOinKO: Vmfl 'SLAB "GLAS NARODA- — New T«k Tuesday, October 21, 194! tstanotijbn l. lilt OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WIND EE. —112 Xamcstni škof <3r. MaiBchall je podelil Otonu, ko se mu je približalo odrešenje, zakramente za umirajoče. Uro po na-stopu smrti je prišel odposlanec cesarjevega višjega dvornika ter ukazal gledališki igralki, naj netotegoma zapusti vilo. . Marija Terezija je objela odhajajočo igralko, ki je komaj utegnila pospraviti" svoje stvari. \ Od|poslanec višjega dvornika je sporočil načelniku, da je zrak Čist. Cea četrt ure so se jele ustavljati pred hišo žalosti prve dvorne kočije. Mrliška soba se je napolnila z nadvojvodami. Vse visoko plemstvo, vi>oki generali, najviiiJji cerkveni dostojanstveniki so prišli. Knez Montenuovc. ki je bil že nekaj časa .cesarjev prvi višji dvornik, je odredil razvatje blišča, ki ga je predpisoval španeko-hahsburški dvorni obrednik. S slovesnim bliščem so prepeljali truplo v kapucinsko grobnico. Ce bila dobila lloves, ki ni bil le časten, kajti Kdor je videl ta čudn: uspeh čudne zbiralske strasti, je siceT lastniku v oči hvalil ničeve in grde kose prav tako kakor dragocene m lepe, a je prve dalj časa ohranil v spominu, in narj-vec o njih pripovedoval tujcem, ki so hoteli zvedeti, kakšen človek je prestolonaslednik. Ko je Franc Ferdinand četrt stoletja brezmrseJno množil svojo rfbirko svetih Jurijev, strastno lakomen na vsak nov kos, druga*« pa brez kakšno duševne ali duhovne zveee s svetnikom — kako vee drugačen, kako srčno drag, kako i&kreilO domač mu je bil .^loherni kos njegove zbirke rogovil! in ko so ze irniogo let iz vseh muzejev sveta iz trgovin s starinami, xz kmedkrh h*s v planinah, iz čeških, bavarskih in poljskih •siromašnih koč vlačili zmajemoičeve poddbe v Konopilšte se je jel nekega dne pred začudenimi očmi Franca Ferdinanda sveti Jurij prebujati v življenje. | Čudež se ni agodil, a zgodila se je čudna reč, da je Fianc r erdrnand našel človeka, ki ga je naučil pravd^eje gledati svetega JuriTa, in novi način gledanja je bil tako poživljajoč, da so se slike h, sličice, kiipi in kipci prvikrat zazdeli svojemu lastniku skrivnostno donisiči in so mu prvič razodeli, pokrite, so adaj lepo zidane hi-katero se vidi tu in tam mlladejlse, pokrite«z ope