PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 161 (13.392)
Trst, sreda, 12. julija 1989
Včeraj se je sestal z manjšimi strankami, danes na vrsti stranke večine
Andreotti začel posvetovanja za premostitev vladne krize
V vrstah KD prevladuje zmerni optimizem, da bo Andreottiju uspelo Že pred koncem meseca privesti novo vlado pred parlament
RIM Potem ko je bilo zapravljenega toliko dragocenega časa, se je nenadoma začelo vsem neznansko muditi. Zlasti v demokristjanskih vrstah, med katerimi je bilo tudi včeraj največ dejavnosti, pa tudi napetosti. Po mnenju nekaterih bi se Andreotti, ki sta mu včeraj dali prosto pot tudi vodstvi strankinih parlamentarnih skupin, lahko predstavil v senatu (ki je na vrsti, da izreče zaupnico vladi pred poslansko zbornico) že 26. in 27. julija.
Sploh je bilo med včerajšnjo sejo parlamentarnih skupin, ki sta se zbrali na skupni seji (znamenje, da ne gre več izgubljati časa), slišati z vseh strani pozive, da je treba pohiteti. Sam Andreotti je naglasil to potrebo preden se je lotil prvega posvetovalnega kroga. Včeraj popoldne je namreč sprejel manjše politične sile, od južnotirolske ljudske stranke in mešane skupine (povedati je treba, da je predstavnik sardinske akcijske stranke Columbu postavil zahtevo o zaščiti jezikovnih manjšin) do demoproletarcev, zelenih in neodvisne levice, danes pa bodo na vrsti glavne opozicijske stranke ter predvsem stranke dosedanje pot-strankarske vladne koalicije, kakršna naj bi v namenih vsaj krščanske demokracije ostala tudi naprej. Svoje napore za rešitev italijanske politične krize bo moral zadolženi predsednik nato za tri dni odložiti, ker se bo moral skupno z De Mito udeležiti srečanja predstavnikov sedmih najbolj industrializiranih držav v Parizu. Svoja prizadevanja bo nadaljeval v ponedeljek, ko se bo menda sestal samo z dosedanjimi vladnimi zavezniki.
V krogih stranke relativne večine vlada zmeren optimizem, čeprav si nihče, z Andreottijem vred, ne prikriva mo-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ameriški predsednik bo danes in jutri na Madžarski
Walesa pojasnil Bushu kaj potrebuje Poljska
GDANSK, BUDIMPEŠTA — Predsednik Bush je zadnji dan poljskega obiska preživel v Gdansku, kjer ga je slovesno sprejela več tisočglava množica. V Gdansku se je najprej razgo-varjal s predstavniki katoliške cerkve, za tem pa je bil gost Lecha in Danute VValesa, ki sta zakonca Bush povabila na kosilo na njun dom.
Po prvotnem razočaranju zaradi omejene finančne podpore s strani ZDA, je poljski tisk včeraj kar navdušeno poročal o Bushevem obisku. Bush je podrobneje obrazložil, v kakšni obliki nameravajo ZDA nuditi denarno pomoč, povedal pa je tudi, da bo ta svoj načrt predstavil udeležencem pariškega vrha sedmerice »bogatih«, ki bo začel v petek. Partijsko glasilo Tribuna ludu je z velikim poudarkom pisalo, kako je Bush pohvalno govoril o »hrabri politiki generala Jaruzelskega in poljske vlade v procesu družbenih in gospodarskih reform«.
Sef Solidarnosti Walesa, ki je od Busha oziroma Washingtona pričakoval najmanj 10 milijard dolarjev pomoči, pa je včeraj pojasnil, kako pojmuje to pomoč. Šlo naj bi predvsem za investicijska sredstva, saj, kot meni VValesa, »Poljska ne potrebuje miloščine, temveč učinkovite investicije, sicer tvega krizo, kakršno sedaj doživlja Kitajska.« Eno obliko investicij bi lahko predstavljala ustanovitev več podružnic ameriških bank, ki bi upravljale posojena sredstva. Predsednik Bush
je VValesove predloge pozitivno ocenil.
Iz Gdanska je Bush s svojim številnim spremstvom odpotoval na Madžarsko, kjer je bil deležen čisto drugačnega sprejema kot na Poljskem. Madžarska se je namreč močno potrudila, da bi na najboljši način sprejela gosta: organizirala je tiskovni center, omogočila medcelinske telefonske in teleprinterske zveze, tudi časopisje se je na široko in občasno kar pompozno razpisalo tako o javnem kot o zasebnem življenju številne družine Bush. Nekateri časopisi so dogodku posvetili cele slikovne strani, preko časopisnih strani pa pa so razna gibanja vabila prebivalstvo, naj se od določeni ure zbere na ulicah in sprejme uglednega gosta. V Budimpešti vihrajo madžarske in ameriške zastave poleg črne v znak žalovanja ob smrti Imreja Nagya. Šef madžarske diplomacije Miklos Nemeth je v izjavi za tisk podčrtal pomen Bushevega obiska v času, ko se Madžarska trudi, da bi utrdila svojo zunanjo politiko in dosegla daljnoroč-nejša posojila iz svetovnega denarnega sklada. »Finančna pomoč pa ta čas lahko pride samo z Zahoda, kljub temu da sta obe velesili zainteresirani za to, da se madžarsko gospodarstvo čimprej utrdi,« je dejal Nemeth. Že včeraj popoldne je Bush podpisal številne dogovore in okvirne kooperacijske načrte med raznimi madžarskimi in ameriškimi podjetji.
Umrl je Laurence Olivier
Včeraj je v 82. letu starosti umrl sir Laurence Olivier. Bil je največji gledališki igralec tega stoletja.
NA 9. STRANI
Zaradi desetletnih napak in zgrešenega razvojnega modela
Na Jadram se moramo sprijazniti z algami kar bo imelo težke gospodarske posledice
RIM — Prekomerno bohotenje alg je pojav, s katerim se bomo morali na Jadranu sprijazniti še vsaj deset let. To bo pa imelo daljnosežne posledice na gospodarstvo vseh jadranskih dežel, saj bo treba revidirati marsikateri razvojni model. To je bilo splošno mnenje vseh udeležencev včerajšnjega »vrha« predstavnikov sedmih jadranskih dežel z ministrom za okolje Ruffolom. Sanacija Jadrana pa mora postati eden od temeljnih ciljev bodoče vlade. To bodo predstavniki dežel poudarili tudi na današnji seji odbora država-dežele o Jadranu, na kateri naj bi sprejeli konkretne ukrepe v boju proti algam.
Minister Ruffolo je včeraj navedel, da izhajajo težave Jadrana iz desetletnega onesnaževanja, tako da ne moremo pričakovati hitrih izboljšav. Minister za okolje je tudi nakazal kratkoročno in srednjeročno terapijo. Kot prvo naj bi odobrili zakonski odlok, ki nakazuje 55,5 milijard lir za omejitev posledic prekomernega bohotenja alg in za posodobitev čistilnih naprav. Srednjeročno pa je treba čimprej uskladiti načrte in sredstva (približno 11 tisoč milijard lir) za sanacijo Pada in Jadrana. Ob tem je skušal Ruffolo omiliti svojo odgovornost za zamujeni čas, češ da se pristojnosti križajo, da je v Italiji vse preveč »protagonistov«. Navedel je tudi, da so znanstvene razlage sedanjega pojava še nezadostne, vsekakor pa se je zavzel za čimprejšnje znižanje dotoka hranljivih snovi (fosforja in dušika) v Jadransko morje.
Predstavniki dežel so se v glavnem strinjali z Ruffolovi-mi ocenami, pripomnili pa so, da so kratkoročni posegi enaki aspirinu, ki ga zdravnik da umirajočemu. Prav tako so se odborniki sedmih dežel strinjali z ocenami, da bo treba preveriti kmetijsko-živinorejski razvojni načrt, da bo treba posodobiti čistilne naprave in da bo treba z objektivno in pošteno informacijo seznaniti javno mnenje z dejanskim stanjem na Jadranu. Ruffolo je tudi obljubil, da bo skušal že v prihodnjih dneh nakazati deželam prve zneske.
Medtem ko je Ruffolo priznal, da prekomernemu bohotenju alg botruje pretiran dotok hranilnih snovi in posledična evtrofizacija Jadranskega morja, pa je bil minister za zdravstvo Donat Cattin bolj meglen. Po njegovem ni nevarnosti za zdravje, treba bo seveda počakati na analize. Toksikološke analize bodo znane že danes, mikrobiološke pa v začetku prihodnjega tedna. Minister za zdravstvo je tudi navedel, da je bohotenje alg povsem »normalen pojav«, ki je prisoten povsod, kjer morje ni globoko, kjer je temperatura vode visoka in kjer ni močnih morskih tokov. Po njegovem le minister Ruffolo trdi, da je bohotenje alg posledica pretiranega dotoka hranilnih snovi v morje.
Zeleni pa se z Donat Cattinovim mnenjem ne strinjajo, saj so njega in ministra za kmetijstvo Mannina prijavili sodstvu zaradi neizpolnjevanja uradne dolžnosti. Poslanci zelenih trdijo namreč, da ministra nista
upoštevala določil zakonskega odloka iz leta 1985, ki je predvideval takojšnje ukrepe za omejitev pojava evtro-fizacije. Še več, ministrstvo za kmetijstvo ni poskrbelo za predvidene študije o novih gnojilih. Zeleni obenem navajajo, da država še vedno financira kmetijske obrate, ki uporabljajo pesticide in kemična gnojila, prav tako pa podpira velike živinorejske farme, ki so med najhujšimi onesnaževalci Jadranskega morja. Poslanka Dona-tijeva je obenem navedla, da so Ruffolo ve trditve o vsotah za sanacijo le navaden blef, saj s tem denarjem ne razpolaga.
Zeleni pa so mandatarju za sestavo nove vlade Andreottiju poslali steklenico s smrdljivimi algami »kontroliranega porekla« iz umirajočega Jadranskega morja, s pozivom, naj ne poveri resorjev za zdravstvo in kmetijstvo Donat Cattinu in Manninu, ker v nasprotnem primeru bomo prihodnje poletje spet jokali zaradi alg. Kritični so tudi republikanci, tako da lahko v prihodnjih dneh pričakujemo pravo poplavo novopečenih naravovarstvenikov.
Medtem pa je položaj na fronti alg še vedno skrajno zapleten. Alge se pojavljajo zdaj tu, zadaj tam. Vsi podatki pristaniških poveljstev pa potrjujejo prepričanje, da se bo ta pojav zavlekel, tako da je turistična sezona že prizadeta. Te vesti potrjujejo tudi jugoslovanski viri, ki navajajo, da bi lahko prekomerno bohotenje alg prizadelo predvsem zahodno istrsko obalo.
V zvezi s preiskavo o neuspelem atentatu bodo danes zaslišali sodnika Falconeja
PALERMO — Državnemu pravdniku iz Caltanissette Salva-toreju Celestiju je leteči oddelek policije včeraj izročil poročilo o poteku dosedanje preiskave v zvezi s spodletelim poskusom atentata na preiskovalnega sodnika Falconeja. Iz poročila izhaja, da naj bi imela mafija dva motiva za atentat na palermskega sodnika: preiskavo o pranju denarja od trgovine z mamili oziroma strah pred morebitnim imenovanjem Giovannija Falconeja za pomožnega državnega pravdnika v Palermu, kar se je nekaj dni po poskusu atentata res zgodilo.
Po mnenju preiskovalcev so morali atentatorji imeti svoje »oporišče« prav v naselju Arenella, v katerem stoji tudi vila, ki služi sodniku Falconeju za poletno prebivališče. To naj bi dokazovalo tudi nedavno odkritje velikih količin orožja in muni-cije v dveh stanovanjskih hišah na tem področju. Vse to po mnenju policije kaže na vpletenost krajevne mafijske bande, ki jo vodi trgovec z mamili Gaetano Fidanzanti, ki je bil po preiskavi, ki jo je vodil sodnik Falcone, obsojen na 22 let zapora. Fidanzanti pa se je uspel izogniti roki pravice, ko so ga morali zaradi preteka roka za preventivni pripor izpustiti.
Poročilo našteva tudi vse preiskave in kontrole, ki so jih Policisti opravili, da bi odkrili ime tistega, ki je atentatorjem Priskrbel približno 23 kilogramov plastičnega eksploziva Brixia
B-5. Eksploziv, ki naj bi 21. junija zjutraj vrgel v zrak sodnika Falconeja, naj bi zločinci po vsej verjetnosti poskušali aktivirati z daljinskim upravljanjem, obstaja pa tudi možnost, da bi ga sprožili na poteg. Policisti so preučevali tudi možnost, da bi plastik aktivirali s timerjem, vendar tega niso mogli dokazati.
Glavnega protagonista celotne zadeve, sodnike Falconeja, bo danes zaslišal državni pravdnik Salvatore Celesti. Gre dejansko za prvo zaslišanje, kar je v preteklih dneh že sprožilo nekaj polemik. Tudi sam Falcone ni izrazil pretiranega zadovoljstva nad potekom preiskave, glede vzdušja, ki vlada v Palermu, pa je Falcone celo izjavil, da ga spominja na tisto iz leta 1982, ko je bil ubit general Dalla Chiesa. Tem težkim trditvam pa lahko dodamo nič manj zastrašujoče napovedi podpredsednika protimafijske komisije Maurizia Calvija, ki je v soboto v nekem intervjuju izjavil, da lahko z dokajšnjo gotovostjo domnevajo, da se bodo mafijske tolpe že v kratkem »proslavile« z novim atentatom proti predstavnikom sodnih oblasti in sil javnega reda. »In ko bodo to storile, se ne bodo zadovoljile s komer koli, temveč bodo merile zelo visoko,« je zaključil svoj opomin podpredsednik protimafijske komisije. Sodeč po teh napovedih, se Palermu in Siciliji obeta res vroče poletje.
Na Deželi glasne polemike med KD in PSI
n □ □
Smrtna nesreča pri Barkovljah
NA 5. STRANI
Papež posredoval za pomilostitev generala Ochoa
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je pri kubanskih oblasteh posredoval za pomilostitev generala Ochoa in treh oficirjev, ki jih je državni svet obsodil na smrt zaradi trgovanja z mamili in izdajstva. Nekatere agencijske vesti so sinoči poročale, da bi morali štirje obsojenci pred eksekucijski vod v teku nekaj ur, vendar te vesti niso potrjene. Vatikan je izrecno poudaril, da je papežev poziv le humanitarnega značaja, Fidelov brat Raul pa je že napovedal, da ga ne bo upošteval. Odnosi med Cerkvijo in Kubo so se v zadnjem času odločno izboljšali in ni izključeno, da ne bo papež v kratkem obiskal otoka.
Tudi organizacija Amnesty International je na kubanskega predsednika Castra naslovila pismo, v katerem ga vabi, naj vsaj preloži datum smrtne obsodbe za Ochoa in ostale. Podobno prošnjo je Kuba dobila s strani vodstva španske komunistične partije.
V pričakovanju seje o mednacionalnih odnosih v SFRJ
V CK ZKJ še vedno razhajanja o pogledih na sedanjo krizo
»Čudne« izjave člana srbske partijske komisije
»Nad slovenske disidente je treba poslati tanke«
BEOGRAD — Glavno jugoslovansko mesto živi v ozračju tropske temperature, vendar tokrat na zasedanju centralnega komiteja ni bilo tako vroče, bolj je šlo za ponavljanje že znanih stališč, potrjevanje obstoječih razlik, toda brez formalnih spopadov in prerekanj. Očitno so člani centralnega komiteja ZKJ že tako neenotni, da do sprave ne more priti, vsi brusijo kopja za prihodnjo sejo, ki bo zadnji dan tega meseca, ko bodo na dnevnem redu mednacionalni odnosi.
Uvodno poročilo je imel tajnik zveznega CK ZKJ Štefan Korošec, ki je z dobršno mero poguma objektivno orisal položaj jugoslovanskih komunistov, delo med obema kongresoma in predvsem naloge in perspektive za prihodnost. Dejal je, da se je ZKJ izrekla za reforme, nima pa nobenega programa. Izhajal je tudi iz krize socializma po vsem svetu zaradi gospodarske neučinkovitosti in nizke ravni demokracije. Nujno se namreč vsiljuje primerjava z odmernim kapitalizmom, saj brez visoke tehnologije, ekonomske učinkovitosti, demokracije, svobode in človekovih pravic tudi socializem nima prihodnosti. Jugoslavija je dolgo časa svojo krizo ocenjevala samo kot ekonomsko, ostalo pa je jasno, da je to integralna družbena kriza, ki v bistvu zastavlja vprašanje o modelu določene vrste socializma. To niso samo subjektivne napake tega ali drugega vodstva, temveč globlja vprašanja. Korošec je nato obravnaval obstoječe razlike v ocenah demokratizacije, položaja na Kosovu, hiperin-
flacije in načina boja z njo, mednacionalnih odnosov in nacionalne enakopravnosti. Čutiti je odkrit odpor proti uvajanju ekonomske reforme, ne privoli se v njene posledice. Korošec je zavrnil primat ZKJ, njena avangardnost lahko temelji samo na moči argumentov in sposobnosti. Govoril je o strateškem spopadu med reformskimi in protireformskimi silami, da je treba misliti s trezno glavo in priti na 14. izredni kongres s skupno, sporazumno rešitvijo.
Omenili smo že, da je prišlo v razpravi do ponavljanja dokaj znanih stališč in pri tem do ostro ločenih mnenj. Tako je na primer Dušan Dragosavac - Srb iz Hrvaške - govoril o vedno hujših spopadih, ki se niso razvneli samo med Srbijo in Slovenijo, temveč se zaostrujejo še med Hrvaško in Srbijo in Srbijo in Makedonijo. Kritiziral je Miloševičev govor na Kosovu, še zlasti kritično pa je ocenil srbske nacionalistične izgrede v Kninu. Ponovil je in podprl vse Kučanove predloge, izrečene na zborovanju v Tacnu, predvsem tiste, da naj bi pomilostili politične obsojence. Na takšnih temeljih bi se lažje povezali z demokratično javnostjo v Jugoslaviji in v svetu.
Povsem drugačen pa je bil ton srbskega predstavnika Vlaj-ka Stojkoviča, ki je govoril o protiinflacijskem programu in kritiziral vlado, ker ga ima. Rekel je, da ukrepi zvezne vlade »niso ustrezni in tudi ne razumni«.	c»»
LJUBLJANA — Slovensko javnost je te dni izredno vznemerilo pismo nekega dr. Petra D. Mandiča, sekretarja srbske partijske komisije za idejno in teoretično delo, ki ga je objavila Borba in v katerem Sloveniji dobesedno grozi - s tanki!
Mandič se je v omenjenem pismu lotil odnosov v Zvezi komunistov Jugoslavije in priprav na kongres ter posebej ostro obdelal možnost, da bi se republiške organizacije (Slovenija) uprle preglasovanju na kongresu.
»Prvo, kar je treba storiti, če pride do slovenskega disidentstva, je, da mora kongres to dejanje idejnopolitično oceniti,« pravi dr. Mandič. »Če bi se večina na kongresu postavila v bran enotnosti ZKJ, potem se mora manjšina zavedati svoje odgovornosti za posledice, ki bi jih njeno početje lahko povzročilo enotnosti ZKJ in Jugoslavije.«
Radijske oddaje naj urejajo nova pravila
RIM — Pravila, ki urejajo dejavnost radijskih postaj v Italiji, so potrebna temeljite preosnove. Iz te zavesti, ki si vse bolj utira pot tudi med italijanskimi političnimi silami, se je izoblikovala pobuda večje skupine parlamentarcev levice, ki so pred nedavnim vložili zakonski predlog in ga med včerajšnjo tiskovno konferenco predstavili javnosti. V Italiji je skupno več kot 4000 radijskih postaj, je bilo rečeno med konferenco, in skrajni čas je, da se na tem področju prepreči to,' kar se je zgodilo na področju zasebnih televizijskih postaj, kjer je prišlo do nevarne koncentracije oblasti.
Zakonski predlog je podpisalo 24 parlamentarcev vseh opozicijskih strank levice. Med podpisniki so komunisti, predstavniki neodvisne levice, radikalci, zeleni in demoproletarci. Poslanec neodvisne levice Bassanini, ki je predstavnikom tiska orisal zakonski predlog, je med drugim poudaril, da so predlogu naklonjeni tudi širši krogi dveh naj večjih vladnih strank, to je KD in PSI, kar pomeni, da bi do ureditve tega pomembnega vprašanja lahko prišlo sorazmerno hitro in brez posebnih težav.
Po večurni seji z vodstvom RTV Ljubljana
V TV KP spet redno na delu
KOPER — Delavci koprske televizije so preklicali stanje sindikalne pripravljenosti in od danes bo delo spet redno steklo. Tako je sklenil včeraj zbor delavcev koprske televizije po več kot triurni razpravi z vodstvom RTV Ljubljana. Na predlog stavkovnega odbora je zbor delavcev osvojil sklep, v katerem je rečeno, da je vodstvo RTV Ljubljana sicer le delno zadostilo zahtevam koprske televizijske hiše, vendar pa pokazalo tudi pripravljenost, da išče rešitve v zaželeni smeri. Zaradi tega je zbor sklenil, da z današnjim dnem odpravi stanje pripravljenosti, včeraj pa so šli televizijski dnevniki v oddajo v skrčeni obliki in brez filmskega gradiva. Vzrok pa je bil tehničnega značaja, saj zaradi dolgotrajne razprave ni bilo več časa, da bi pripravili redne informativne oddaje. Zbor delavcev je vodstvo TV Koper-Capodistria in RTV Ljubljana zadolžil, da nadaljuje z naporom za iskanje ustreznih rešitev, ki naj koprski postaji omogočajo opravljanje njenih nalog, obenem pa si pridržal pravico, da spor zopet začne, če rešitve ne bi bile zadovoljive.
Tako se je po enotedenskem naprezanju vrvi in po proglasitvi najbrž prve stavke televizijskih novinarjev v povojni jugoslovanski zgodovini zaenkrat rešil spor med koprsko TV in vodstvom RTV Ljubljana. Spor je izzvalo dejstvo, da je bila koprska TV na predlog RTV Ljubljana črtana iz seznama televizij, ki lahko prenašajo evrovizijske športne dogodke.
Vodstvo RTV je med včerajšnjo skupščino pojasnilo, da je bil sklep o črtanju TV Koper-Capodistria iz športnih prenosov Evro vizij e edina rešitev. V nasprotnem primeru bi morala celotna JRT zaradi transnacionalnega značaja TV KP plačati ev-roviziji trikrat višje pravice za vse prenose, italijanski partner pa naj ne bi dal dovolj zagotovil za dolgoročno perspektivno
sodelovanje. Poleg tega pa bi to otežkočilo odnose z RAI. Na ta način pa so prispevki JRT za evrovizijske prenose ostali isti, RAI pa se je v imenu dobrososedskih odnosov obvezala, da bo odstopila JRT eno uro satelitskega prenosa prek satelita olym-pus, ki bo v teh dneh poletel v vesolje.
Pri vsem tem pa je vodstvo RTV, so podčrtali predstavniki iz Ljubljane, stalno imelo pred sabo skrb za usodo koprske postaje. Sprejeti sklepi po njihovi oceni namreč ne ogrožajo pogodbe z italijanskim partnerjem Publitalia 80, nasprotno nova situacija omogoča koprski TV novo vlogo tudi v italijanskem prostoru. O tem so se v ponedeljek pogovarjali v Ljubljani vodstvo TV Koper-Capodistria in vodstvo RTV. Nakazana je bila možnost, da bi se Koper izdvojil iz JRT in kot transnacionalna televizija postal pridruženi član evrovizijske unije EBU. Dejstvo, da ne more več računati na športne prenose Evrovizije, pa naj bi koprski postaji omogočilo, da v dogovoru z italijanskim partnerjem nastopa na tem trgu z ekskluzivnimi prenosi in tako bolj uspešno tekmuje na trgu. O tem vprašanju bo govor jutri v Milanu na srečanju z italijanskim partnerjem.
Na seji je bila vsekakor poudarjena (še zlasti so jo podčrtali družbenopolitični delavci z Obale) specifična in nezamenljiva vloga TV Koper-Capodistria tako v informiranju italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji kot slovenske v Italiji in kot informatorja italijanske javnosti o problemih manjšin. Uspešnost te vloge pa je vsekakor povezana tudi z uspešno prisotnostjo na tržišču, kajti ob skromnem številu gledalcev bi bila tudi vloga informatorja in glasnika potreb narodnosti skromna.
VOJMIR TAVČAR
Če bo ugotovljeno, da slovensko disidentstvo ogroža Jugoslavijo, potem tu ne bi smelo biti dvoma, meni srbski partijski uradnik: njeno celovitost in suverenost je treba braniti. »Revolucija ima pravico, da se pred zunanjim agresorjem in pred notranjo kontrarevolucijo brani - kontrarevolucija pa je vsaka poteza, katere cilj je razpad ZKJ in Jugoslavije. Kdor se je za to odločil, mora računati tudi z ustreznimi posledicami. Zato tudi imamo tanke, da se bomo branili - menda jih nimamo zato, da bi se z njimi vozili na izlet,« cinično končuje Mandič in še pribije: »Iz izkušenj vemo, da se tankov najbolj bojijo tisti, ki se zavedajo, da so jih zaslužili. Jaz se tankov pri obrambi revolucije, če je potrebno, ne bojim!«
Tako je srbska politika že poldrugi mesec od srhljivega pokola študentov na pekinškem Tienanmenu poskrbela za dolgo pričakovani jugoslovanski odmev.
Včeraj je Mandiču obširno odgovorila skupina slovenskih teoretikov (Miloš Čirič, Borut Pahor in Milan Blažič), ki je sicer z njim v Borbi že prej polemizirala. V mirnem in poglobljenem tonu so mu razložili, da se je zelo težko pogovarjati s »teoretikom«, pri katerem se je čas ustavil pri II. in III. internacionali in ki jugoslovansko krizo (agonijo) poimenuje z revolucijo. »Resnična ovira za stabilnost Jugoslavije niso razlike, ampak težnje, da bi te razlike nasilno odpravili,« menijo podpisniki odgovora iz Ljubljane. »To nujno poraja "kanibalizem" večine nad manjšino, ki ga manjšina seveda ne gleda z nasmeškom na ustnicah.«
»Priznamo,« so zapisali na koncu, »da nas je strah Mandičevih tankov v Evropi miru, čeprav smo trdno prepričani, da je jugoslovanska armada ti-sočodstotno bolj zrela, kot si to predstavlja dr. Mandič s svojim obscenim cinizmom.«
Navsezadnje pa je vrhovni poveljnik JLA še vedno predsedstvo SFRJ -ali pa je Mandič mogoče imel v mislih kakšne druge tanke?	z §
■ PRIŠTINA — Že konec tega meseca bo končan preiskovalni postopek proti Azemu Vllasiju, ki je v priporu zaradi obtožbe, da naj bi organiziral novembrske manifestacije in februarske stavke na Kosovu. Nekdanji kosovski voditelj naj bi po pisanju Tanjuga najkasneje do konca avgusta prejel obtožnico, proces pa bo predvidoma septembra ali oktobra.
Prihodnji torek bo Occhetto predstavil svojo vlado v senci
RIM — Kako je s toliko opevano vlado v senci, ki jo je lider opozicije, komunistični tajnik Occhetto tolikokrat napovedal, a še ni izvedel? V skoraj dveh mesecih prave vladne krize v Italiji si je marsikdo postavil to vprašanje ter hkrati ugibal, ali bo uspelo sestaviti vlado (pa naj bo realno ali v senci) prej petstrankarski koaliciji ali opoziciji.
Vse kaže, da bomo imeli prej vlado v senci. Iz Ul. Botteghe oscure so
včeraj sporočili, da bo Occhetto prihodnji torek predstavil svojo vlado. Njena sestava še ni znana. Širijo pa se govorice, da bodo v njej poleg samega Occhetta še Tortorella, Napo-lttano, Reichlin, neodvisna levičarja Rodot& in Bassanini, Minucci, Chic-co Testa, Giovanni Berlinguer, Oc-chettova soproga Aureliana Alberici in Ada Becchi. Gianni Pellicani pa naj bi bil koordinator med vlado v senci in parlamentarnimi skupinami.
• Andreotti začel posvetovanja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
rebitnih težav. Andreotti je med drugim že pripravil tudi okvirni program, ki obsega osem glavnih točk in s katerim bo seznanil predstavnike drugih strank. Po teh načrtih in v primeru, da bi medtem ne prišlo do novih političnih komplikacij, bi Andreotti lahko že prihodnji teden res zaključil svojo nalogo. Treba pa bo še prej počakati, kaj bodo rekle druge stranke, zlasti socialistična. Jutri se bo namreč, kot znano, sestal vsedržavni svet PSI, ki je bil izvoljen na 45. kongresu v Milanu in ki se bo moral izreči o marsičem, začenši o sporih, ki so v stranki nastali po junijskem volilnem izidu.
Čeprav se je KD povsem enotno izrekla za Andreottija (potem ko se je prav tako enotno in tudi dokaj hinavsko zahvalila De Miti), se določen strah pred morebitnimi reakcijami preigrane in poražene levice še ni polegel. Tudi med včerajšnjo sejo parlamentarnih skupin ni bilo videti posebnih znakov užaljenosti, toda marsikdo računa, da se bodo določene težave pokazale že pri porazdeljevanju ministrskih in podministrskih mest. Leva struja je imela včeraj ločeno sejo, med katero je bilo rečeno, da bo vendarle moralo priti do določenega notranjega razčiščevanja, čeprav zaenkrat nima nobenega smisla polemizirati o formulah; razpravljati je treba raje o programskih smernicah. Neko bojno napoved je le zaznati v teh trditvah.
Andreotti gre kljub temu naprej po svoji poti. Predvsem je pojasnil nekaj za-
nimivih vprašanj. Odločno je zanikal, da bi njegov program obsegal volilno reformo, po kateri bi stranke, ki ne dosežejo dveh odstotkov glasov, ne imele svojega predstavništva v parlamentu. Naj mimogrede omenimo, da se je o tem vprašanju vnela včeraj v italijanskih političnih krogih živahna polemika, v katero so z različnimi stališči posegli predstavniki raznih strank. Andreotti je včeraj zavzel stališče tudi proti zdravstvenim ticketom. »To ni bila posrečena izbira, in čimprej se je bomo znebili, tem bolje bo«, je med drugim poudaril. Glede samega reševanja vladne krize je zadolženi predsednik dejal, da je treba obnoviti petstrankarsko večino, glede problemov znotraj stranke pa je dejal, da je treba utrditi enotnost.
O enotnosti je govoril tudi tajnik For-lani, ki ga je zlasti prizadelo »natolcevanje« raznih časopisov, češ da je del stranke z njim na čelu hotel De Mitov padec. Kot pokvarjena plošča že nekaj dni ponavlja, da je imela KD vedno enotna stališča in se je lojalno obnašala do vsakogar, ki mu je bila poverjena naloga za sestavo vlade.
Tudi včeraj so prišli na svoj račun tisti politični opazovalci, ki so jim najljubša opravila ugibanja o tem, kdo bodo bodoči ministri in podministri. Čeprav se bo struktura bodoče vlade začela oblikovati šele v drugi polovici prihodnjega tedna, krožijo že najrazličnejše hipoteze in imena. Res je, da se je tudi znotraj strank že začela tekma za »stolčke«, toda teh iger noče še nihče razkriti.
18. JULIJ ’89
CTO
CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE
•	CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 18. 7. 1989 in zapadlostjo 18. 7. 1995.
•	Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 18. in 28. julijem 1992 s tem da že maja istega leta predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTtalia
•	CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
•	Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13. julija do 13.30.
•	CTO bodo razdeljene po marginalnem sistemu (asta marginale) po določeni ceni; rezervirajo se lahko po ceni, ki je lahko 98,20% ali višja; cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 18. julija po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
Rok rezervacije za občinstvo: do 13. julija
Izklicna cena dražbe
Rok
izplačila
98,20%
3. leto 6. leto
Letni donos izklicne cene bruto	neto
13,69%	11,94%
13,36%	11,65%
CTO
Benečija in Videm solidarna z župnikoma Guionom in Zuanello
Neznanci so ju sodniku prijavili, ker nista zaprosila policije za dovoljenja za procesijo - Videmski nadškofijski list La Vita Cattolica odločno obsoja protislovensko gonjo
Marko Waltritsch
Na praznični, nedeljski dan, se nameniš v Benečijo na obisk k dvema duhovnikoma o katerih v teh zadnjih tednih govori vsa Furlanija, ker imata opravka s sodnikom.
Kaj sta zagrešila? Sta morda kaj ukradla? Sta morda kriva, da so neznanci odnesli iz cerkvenih stavb, ki ju upravljata, kak star lesen kip Marije ali kakega svetnika? Sta morda kriva, da sta dala zatočišče roparjem, ali da sta kontrabandirala kaka mamila?
Nič ne bo vsega tega. Obtožena sta, da sta se pregrešila zoper paragraf št. 25 kraljevega dekreta št. 773 z dne 18. junija 1931. To se dogaja v času ko italijanska vlada prepoveduje vstop na svoje ozemlje dediču tistega kralja Viktorja Emanuela III., ki je tisti dekret podpisal takrat, ko je ta kralj v vsakem oziru podpiral fašistično vlado in duceja Mussolinija. V času, ko italijanska vlada še enkrat odloča, da mora pripadnik družine Savojcev ostati za mejo, se pri nas, v videmski pokrajini, v Benečiji, najde nekdo, za sedaj še uradno neznano ime, ki ima spomin na dekrete Mussolinija in kralja, in porabi nekaj tisoč lir za nakup kolkovanega papirja ter nanj napiše prijavo o »kršenju zakona«.
O sodnem postopku proti dvema slovenskima duhovnikoma v Benečiji pišemo že nekaj tednov. Pišemo pa tudi o drugih dogodkih, ki so Benečijo pretresli v teh zadnjih tednih, o sežigu zakristije ter o mazaških akcijah, seveda nočnih, proti županom in slovenskim društvom v teh krajih, o protestu skupinice članov krščanskodemokrat-ske stranke proti njihovim voditeljem, češ da se preveč zavzemajo za Slovence, da so za globalno zaščito itd.
Pot do Matajurja, male vasice s tem domačim imenom pod vrhom očaka Benečije, ki ji po italijansko pravijo Montemaggiore, je strma in vijugasta. Ce v Sovodnjah, središču občine verjamemo cestnemu smerokazu in takoj zavijemo na levo, se bomo pričeli kaj Kmalu dvigati po ozki in strmi cesti. Ce ti v nasprotni smeri pripelje drugo
vozilo, bo treba nekaj časa, da ti, ali tebi nasproti vozeči avtomobilist, najdeta, vsak na svoji strani, nekaj prostora, da parkirata in pustita mimo drugega voznika. Cesta je strma. To ti potrjuje tudi ime vasice ob poti. Str-mica ji pravijo že od nekdaj, pa čeprav je na obcestni tabli napisano Str-mizza.
Končno si v Matajurju. S te vasice imaš prekrasen razgled po Sovodenj-ski dolini in po bližnjih vrhovih, ki to dolino na zahodu ločijo od Nediške doline, na severu in vzhodu pa od Soške doline. V vasi imaš staro cerkev, še iz prejšnjega stoletja. Mogočen zvonik ?toji samostojno nekaj metrov stran. Poleg teh dveh stavb je na prostem velik Kristusov kip s slovenskim napi-som. Tam blizu je vaško pokopališče, ki ga sedaj širijo. Na nagrobnih kamnih samo domači, slovenski priimki. Napisi na njih pa so samo v italijan-skem jeziku. Slovenski napis pa je, skupno z italijanskim, na nagrobniku, ki nas spominja na 17 padlih partizanov. 14 jih je Slovencev, 2 sta Italijana. ^ njimi počiva en ameriški črnec, očitno kak letalec, ki se je znašel med Partizani takrat, pred koncem leta 1943, ko so se ti spoprijeli z Nemci in Padli na gori nad vasjo.
V vasi je danes odprta samo ena gostilna v kateri domačini v toplem nedeljskem popoldnevu igrajo briško-1° in trešet in seveda udarjajo »po naše«, po slovensko. Druga gostilna v veliki stavbi v spodnjem delu vasi pa Je zaprta. Jo bodo kdaj spet odprli?
Veliko stavb v vasi je obnovljenih. v nekaterih primerih je tisti, ki jih je obnavljal, ohranil staro, domačo arhitekturo, za katero se ne skriva strokovno šolan človek, saj so nekoč hiše gradili domačini sami s pomočjo veš-cega zidarja. Tem obnoviteljem se moramo zahvaliti, da bo nekdanja podo-, stanovanjskih in gospodarskih poslopij teh žilavih ljudi ostala nedotaknjena in se bo ohranila tudi v bodoče.
Zal pa ni povsod tako, kajti veliko Praznine je dandanes tudi v Matajur-JU, kot v številnih drugih beneških in tudi karnijskih vasicah.
Tudi v tej vasi je nekoč bilo slišati veselo vriskanje otrok. Dandanes jih
je tu bolj malo. S šolskim avtobusom jih vsako jutri pobirajo v še tako odročnih vasicah občine ter jih vozijo v celodnevno šolo v Sovodnje, v središče občine.
V nekdanjem šolskem poslopju v Matajurju pa živi župnik Pasguale Guion. Stavba je zanj prevelika, v veži te nizki obešalniki spominjajo, do so tu nekoč bili tudi učenci. Župnik je prav letos imel 80 let. Na njegovi osebni izkaznici je napisano, da se je rodil 1. aprila 1909. Letos 4. maja se je Pasguale Guion v restavraciji na če-dajskem gradu srečal z dvema sobratoma, Angelom Cracino in Valentinom Birtigem, ki sta prav tako kot on letos osemdesetletnika. Z njimi so bili na tem prijateljskem srečanju še drugi slovenski duhovniki iz Benečije, uredniki dveh slovenskih listov Dom in
Novi Matajur ter zastopniki slovenskih organizacij iz Benečije in iz Trsta in tudi nekateri krajevni upravitelji.
Na Pasguala Guiona, na katerega 'se bralci Primorskega dnevnika spominjajo tudi zaradi tega, ker je bil v dnevniku pred leti objavljen njegov dnevnik, sem moral počakati, da se je vrnil s »turneje« na katero gre vsako
Pasguale Guion
nedeljo. Maševal je kar v treh krajih. V Benečiji, prav tako kot tudi v drugih krajih Furlanije, je danes malo duhovnikov, premalo, da bi zadoščali potrebam vseh vernikov in vseh župnij.
Pasguale Guion je v Matajurju že polnih 52 let. Vsako nedeljo mašuje v domačem Matajurju in v sosednji Str-mici, zatem pa gre še v bolj oddaljeni Barnas, kjer zadosti verskim potrebam tamkajšnjih župljanov.
šil nad paragrafom št. 25. kraljevega dekreta št. 773 iz leta 1931.
Pasguale Guion ni sam v tem, da »ni upošteval« zakona. V' dobri družbi je.
Še pred njim, v prvih dneh letošnjega maja, je podobno sodno obvestilo dobil tudi Božo Zuanella, župnik v Tr-čmunu, vasici, ki je nedaleč od Matajurja, kjer je pred toliko leti živel pesnik Beneške Slovenije župnik Ivan Trinko.
Tudi Boža Zuanello sem našel v nedeljo popoldne v Matajurju, kjer v obnovljeni hiši, komaj nekaj deset metrov stran od nekdanje šole, biva z materjo in bratom, slovitim slikarjem ikon. Tudi njega sem našel potem ko se je vrnil z maše vanj a v več krajih velike župnije in tudi izven nje. Vsako nedeljo mašuje v Trčmunu, v Sovodnjah in v Gorenjem Barnasu, ki pa je že v špetrski občini in tudi v špetrski župniji. Božo Zuanella je še mlad, 48 let ima. Poln življenja je, saj ima veliko opravka ne le s farani, marveč tudi s petnajstdnevnikom Dom, ki ga izdaja in ureja skupno z drugimi beneškimi duhovniki. V njegovi delovni sobi sta dve steni polni knjig, kar nam dokazuje, da ga zanima vse kar se dogaja v širnem svetu. Spada v skupino štirih slovenskih beneških duhovnikov, ki so bili posvečeni v letu 1965. Težko dobiš istočasno toliko duhovnikov iz enega samema konca velike videmske nadškofije. Z Božom Zuanello so takrat bili posvečeni Marino Oualizza, ki je bil nekaj let na pomembnem mestu župnika stolnice v Vidmu, sedaj pa je ravnatelj Visoke šole cerkvenih ved v Vidmu in vpdilni profesor bogoslovja v vsej deželi, Dionizij Matev-čič, ki je sedaj župnik v Sappadi-Blad-nu, znanem turističnem kraju v pokrajini Belluno, kjer so prvotni prebivalci nemške narodnosti, in Mario Gariup, ki župnikuje v Žabnicah v Kanalski dolini, kjer živijo ljudje različnih narodnosti.
Prav ko mi Božo Zuanella pripoveduje o svojem pastirskem delu, o težavah zaradi majhnega števila župnikov v videmski nadškofiji in o načrtih za novo strukturo, ki bo postala nujna že čez nekaj let, kajti precej duhovnikov je že v letih, pride k njemu na obik prof. Marino Oualizza s svojima staršema. Tako se pogovor še bolj razvije.
Pa se vrnimo k zloglasnemu kraljevemu dekretu iz leta 1931. Kaj je rečeno v tem dekretu proti kateremu sta se tako hudo pregrešila župnika Božo Zuanella in Pasguale Guion, da bosta najbrž morala v sodno dvorano na zagovor? V tem dekretu je napisano, da mora organizator katerekoli manifestacije na javnem prostoru policijsko oblast prositi dovoljenje, da jo lahko sploh priredi.
	mr	Harf-	
L , ■■	h • jtiSH		
Letošnja procesija v matajurski župniji
Pri osemdesetih letih pa je bil župnik Pasguale Guion »počaščen« še na poseben način. 20. junija mu je poštni sel prinesel posebno »darilo«. Čedajski sodnik dr. Giovanni Valmassoi mu je poslal sodno prijavo ter ga povabil naj si poišče branilca, ker da se je pregre-
Fašistična vlada se je takrat očitno bala javnih sestankov in shodov in je kralju dala podpisati ta dekret. Ustava Republike Italije pa dovoljuje državljanom, da se prosto shajajo. Kdor se z volitvami in volilnimi shodi spozna ve, da je to res, kajti organizatorji vo-
Požgana zakristija v Štuoblanku
lilnih shodov lahko samo obvestijo policijo, da bodo shod priredili, ne vprašajo nobenega dovoljenja. Isto velja za katerokoli javno prireditev na javnem prostoru. Seveda se je prej treba z županom zmeniti, da bo prireditev potekala tako, da ne bo avtomobilski promet okrnjen.
Pa smo že pri zadevi, ki nas trenutno pobliže zanima. V številnih krajih Benečije in tudi v nižinskih krajih Furlanije vsako leto na praznik sv. Marka prirejajo procesije. Ob tej priložnosti gredo župniki in verniki po stezah in kolovozih iz kraja v kraj. Ponekod zaidejo tudi na cesto, to je na javni prostor. Ponekod gredo več časa po cesti, drugje jo le prečkajo. Ljudje nosijo lesene križe raznih velikosti. Med procesijo je več postankov. Tam molijo z željo, da bi bila letina dobra. Tudi letos je bilo več takih procesij,
Božo Zuanella
na katerih ljudje molijo latinske litanije. Udeleženci procesije iz Trčmuna so letos hodili skoro pet ur na poti iz Trčmuna v Jelino, v Dušo, v Mašere, v Gabrovico, na Cepletišče in nazaj v Trčmun. Na njej je bilo več kot sto ljudi. Udeleženci druge procesije pa so šli na pot iz Matajurja v Pečnje, v Strmico in v Ložec ter nazaj v Matajur. Tudi oni so bili na poti več ur.
Noben župnik ni nikdar prosil dovoljenja za to ali drugo procesijo. Župnik Guion, ki je v Matajurju že 52 let, ni nikdar napisal take prošnje, niti v času fašizma, niti v času okupacije. Pred leti, ko je bilo v vasi več ljudi, so med potjo prepevali tudi slovenske nabožne pesmi.
Pa se najde človek, ki so mu take procesije na poti. Pravzaprav na poti so mu slovenski duhovniki in vsi tisti, ki si prizadevajo ne le ohraniti, marveč razviti slovensko govorico v teh krajih. Seveda so ti neznanci napisali ovadbo na kolkovanem papirju. Izročili so jo, kot izgleda poveljniku karabinjerjev v Sovodnjah. Ta je seveda naredil svojo dolžnost in jo poslal naprej, sodniku v Čedad. Tudi ta je naredil svojo dolžnost in prijavo vpisal v svojo rubriko, enako kot vse druge, ki pridejo v njegov urad. Kdaj pa bo stvar prišla v obravnavo, če bo sploh prišla, je odprto vprašanje. Tudi na če-dajskem sodišču imajo vse polno nerazčiščenih prijav in zaradi tega se bo stvar zavlekla najbrž v nedogled.
Kljub temu pa je vsa zadeva sila nesimpatična in tudi nevarna, saj trči ob svobodo izražanja in zbiranja ljudi. V Sovodnjah in v drugih krajih te občine s prstom kažejo na tiste ljudi, nekateri trdijo, da sta to dva, ki naj bi bila napisala prijavo. Nekateri celo trdijo, da se je nekdo že pred 25. aprilom približal možem postave in od njih zahteval, da bi morali trčmunskega župnika aretirati med procesijo, tako da bi mu bil moral sodnik že čez kak dan soditi. Pa je bil mož postave modrejši
in je nasilneža poslal tja kamor si je ta zaslužil. Razjarjeni doslej uradni »neznanec« pa je potem kupil »carto bol-lato« in napisal prijavo.
V Benečiji se najdejo tudi taki ljudje, ki imajo, kot njihovi predniki, slovenske priimke, ki tudi govorijo »po naše«, sami zase pa menijo, da so poklicani da rešijo »patrio« in ne vem še kaj. Govore o dialektu, ki da ni slovenski, marveč da je padel z lune, govore o zvestobi Beneški republiki in državi. Ker nimajo več oblasti v rokah se zatekajo k obrekovanju v tem ali drugem časopisu. Najbrž čutijo, da jim voda leze v grlo, pa so postali bolj agresivni. Pišejo ovadbe, sežigajo zakristijo (pred nekaj tedni so sežgali zapuščeno zakristijo pri cerkvi sv. Stu-oblanka), lotili so se mazaških akcij z obrekovalnimi besedami na račun vidnih krajevnih politikov, mažejo dvojezične table in lepake prireditev na katerih so napisi v slovenskem jeziku ali narečju itd.
Kakšen pa je odziv prebivalstva in javnosti nasploh na take napade, sem hotel izvedeti od župnikov Zuanelle ter Guiona in, ker mi je bila dana priložnost, tudi od prof. Oualizze.
Prebivalstvo solidarizira z župniki, ker se samo čuti ogroženo v izvrševanju svojih verskih tradicij. Z njimi so krajevni politiki. Na sestanku odbora Gorske skupnosti v Špetru so vsi prisotni člani podprli izjavo v prid obtoženima župnikoma, vdržal se je le eden, ki je povezan s protislovenci. Prav tako je bila obema župnikoma dana popolna solidarnost na seji občinskega sveta v Sovodnjah. Kdor jima je nasproten, ni prišel na sejo, ker je dobro vedel kaj se bo tam zgodilo. Solidarnost jima je bila od vseh strani izražena v deželnem svetu v Trstu, v rimskem parlamentu so interpelacije vložili senatorja Spetič in Bat-tello ter poslanec Bertoli, solidarnost je prišla tudi iz drugih občinskih svetov v deželi.
Solidarnost je župnikoma izrekel videmski nadškof Battisti, ki je pred nekaj dnevi nase prevzel breme, da izbere odvetnika, ki bo skrbel za obrambo Zuanelle in Guiona.
Jasno stališče proti tistim, ki so župnika prijavili sodniku in ki napadajo težnje za spoštovanje slovenskega jezika in tradicij v Benečiji, je zavzel tudi urednik videmskega nadškofijskega tednika La Vita Cattolica Duilio Corgnali, ki je v zadnji številki tega tednika napisal na prvi strani uvodnik z naslovom »Litanie maggiori in Bene-cia«. Pisec ostro obsoja tiste, ki v Benečiji povzročajo nemir in vzbujajo nesoglasja ter nasprotja med ljudmi.
Pa tudi drugi tisk je o tem veliko pisal. O tem je pisal slovenski tisk v Trstu in v Gorici, pisala sta Novi Matajur in Dom. O tem pa so pisali tudi italijanski listi. Poleg že omenjenega La Vita Cattolica je o tem veliko pisal beneški II Gazzettino, pisala sta tudi Messaggero Veneto in Piccolo. V Matajurju so se pojavili tudi novinarji tu-rinske La Stampe, milanskega tednika Panorama in še drugih pomembnih italijanskih listov.
Podpisniki ali podpisnika sodne prijave danes najbrž ugotavljata, da sta naredila neumnost. Nekateri v sovo-denjski občini pravijo, da sedaj bi ti ljudje želeli, da bi se stvar utišala. Najbrž pa ne bo tako. Stvar je že šla v javnost, prišla v velike italijanske liste, prišla v parlament, o njej se bo še govorilo. Ugotovilo se bo, da nekaterim ni za to, da bi se spoštovala ustava italijanske republike, hočejo, da bi se spoštovali fašistični zakoni.
Take ljudi bodo ljudje v Benečiji izolirali. Izolirala pa jih bo vsa slovenska ter italijanska demokratična javnost. Kmalu najbrž teh ljudi ne bo niti toliko, da bi skupno igrali briškolo in trešet. Sram jih bo priti med ljudi, ki bodo nanje kazali s prstom. Zaprli se bodo v svojo hišo, ne bo jih več na spregled.
KPI predlaga alternativno večino v pokrajinskem svetu
Občina in Pokrajina sta dalj časa brez učinkovitih političnih uprav
Sovjetskemu fiziku priznanje Dirac
Velik pomen Fradkinovega dela za teoretsko liziko
Odložitev ponedeljkove seje tržaškega občinskega sveta je samo zadnja epizoda v dolgi verigi odlašanj in izmikanj, ki so postala glavna značilnost ne samo občinske, ampak tudi pokrajinske uprave. Napetim odnosom med zavezniškimi strankami na krajevni in deželni (da ne govorimo o vsedržavni) ravni ter volilni kampanji za evropske volitve se je zdaj pridružil še notranji boj za nova ravnovesja v Krščanski demokraciji, posledica vsega tega pa je, da je Trst že več mesecev praktično brez upravnega vrha. Občinski in pokrajinski svet se že več kot dva meseca ne sestajata, v krizi je Krajevna zdravstvena enota, Medobčinsko podjetje za prevoze je paralizirano, Sklad za Trst obstaja le na papirju, bolj ali manj isto pa velja za skoraj vse javne ali pol javne ustanove, katerih upravnim vrhovom je že dolgo zapadel mandat, večinske stranke pa se ne morejo dogovoriti o njihovi obnovi.
Tako porazno stanje je na dlani in se ga seveda zavedajo vsi, tudi politične stranke, ki vsaj na papirju imajo možnost odločanja, a se raje gredo iskanja krivcev pri sosedih. Zelo zgovorna je na primer sicer postranska polemika, ki se je razvila ob odložitvi ponedeljkove seje tržaškega občinskega sveta: demokristjani so dali vedeti, da so sejo odložili, ker se je istega dne sestajalo socialistično deželno vodstvo, socialisti pa so nemudoma odvrnili, da jim še na misel ni prišlo, da bi zahtevali odložitev, kateri so nasprotno botrovali notranji premiki v Krščanski demokraciji.
Opozicija seveda protestira, vendar, vsaj za zdaj, brez učinka. Komunisti so tudi včeraj sklicali tiskovno konferenco, da bi opozorili javnost na nevzdr-žnost sedanjega stanja. In našteli so konkretne primere. Na Pokrajini - o tem je govoril načelnik skupine Mar-tone - so že eno leto ustavljena dela v parku bivše umobolnice, za uresničitev Kraškega parka se nič ne premika, o problematiki mladine (ki naj bi bila nekakšen cvet v gumbnici pokrajinske uprave) se sploh ne govori več, novega poslopja šole za geometre ne bodo mogli predati namenu ob napovedanem roku, čeprav so ga - seveda tik pred volitvami - že slovesno odprli. Pokrajinski svet se bo končno sestal v ponedeljek, potem ko je pokrajinski nadzorni odbor že štirikrat zaman zahteval sklicanje seje.
Glede Občine sta načelnik skupine Pessato in svetovalec De Rosa prav tako naštela nekaj konkretnih problemov, ki zgovorno kažejo na popolno paralizo uprave. Samo nekaj primerov: junija lani je občinski odbor sprejel sklep o delovanju otroških jasli, pred enim mesecem pa je odbornik Seghe-ne izjavil, da tega sklepa ne bodo izvajali. Občinski rekreatoriji razpadajo, ne da bi Občina kakorkoli posegla. Pogrebna služba ne funkcionira, čeprav je v staležu 32 pogrebcev, od katerih pa jih le pet opravlja svoje delo; v takem položaju pa je odbornik D'A-more prejšnji teden predlagal, naj bi to službo dali v zakup zasebnikom!
In tudi glede vprašanja načrtov za razširitev Centra za raziskave na Pad-
V mesecu juniju našteli samo dva primera s steklino okuženih živali
Deželno ravnateljstvo za zdravstvo je ponatisnilo deset tisoč izvodov brošure o steklini, ki vsebuje nasvete za prevencijo in opisuje simptome in terapijo za to nalezljivo bolezen.
Medtem ko še niso znani uradni rezultati prve serije cepljenj, ki so jih izvedli na lisicah po vsem ozemlju Furlanije-Julijske krajine (in ki jih bodo v primeru potrebe ponovili jeseni), pa tehniki in strokovnjaki zatrjujejo, da se je pojav stekline v mesecu juniju že močno omejil, saj so zabeležili samo dva primera obolelih živali.
Ponatisnjena brošura, ki jo bodo razdelili preko krajevnih zdravstvenih enot, vsebuje pojasnila o tem, kaj je in kako se prenaša steklina (ni namreč vedno nujno, da pride do ugriza obolele živali, pač pa se lahko prenese tudi z lizanjem in praskanjem). Obolele živali sicer največjo količino virusa sprostijo s slino, vendar je tudi slaba človekova higiena lahko sredstvo za njegov prenos: dotikanje obolele živali lahko povzroči okuženje preko ranic, sline in očesne sluzi.
Vsekakor koristna brošura se potem ustavi še pri simptomih stekline, pri inkubacijski dobi in pri tipičnem obnašanju okuženih domačih ali divjih živali, pri katerih nam mora najprej zbuditi sum povečana agresivnost.
Trst v novih odnosih med dvema Evropama
»Trst med Vzhodom in Zahodom« je naslov predavanja, ki ga bo prihodnji ponedeljek v dvorani Baroncini imel dr. Tito Favaretto, ravnatelj tržaškega Inštituta za študij in dokumentacijo o Evropski skupnosti in o Vzhodni Evropi. Konferenca, katere pokrovitelj je tržaško združenje trgovcev in upravnikov javnih lokalov (ACEPE), bo obravnavala probleme, kot so npr. ekonomska in politična kriza v Jugoslaviji, procesi liberalizacije v državah Vzhodne Evrope in njihove posledice za ekonomske odnose z Zahodno Evropo itd. V tem okviru pa bo predavatelj še posebno pozornost posvetil novim možnostim, ki se odpirajo našemu mestu, pa tudi pogojem, da bi Trst — s tem, da bi se tesneje navezal na ekonomski potencial vse dežele — uspel resnično izvajati aktivno in temeljno vlogo mostu v procesu vse tesnejšega povezovanja med dvema Evropama.
ričah in znanih naj novejših zapletov v zvezi z njimi ima občinska uprava težke odgovornosti, še posebno, ker ni znala ali hotela biti učinkovit in verodostojen sogovornik strokovnjakov iz Centra. Vsekakor se bo tudi občinski svet sestal v ponedeljek, 17. t. m., seveda, če ne bo novih odložitev.
In kaj storiti? S tiskovne konference predstavnikov KPI niso izšli posebni recepti, razen enega, za Pokrajino. Tu obstajajo pogoji, da bi sestavili novo večino levičarskih in laičnih strank ter zelenih in da bi torej potisnili Krščansko demokracijo in ostanke razkosane Liste za Trst v opozicijo. Za Občino, kjer številčnih pogojev ni, pa bi morda bila edina rešitev ta, da bi tudi upravljanje Občine dali v zakup zasebnikom!
Položaj, kot rečeno, ni nič boljši v tako imenovanih ustanovah druge stopnje, ki že dolgo čakajo na obnovo vodstvenih teles. Toda težave so tudi tam, kjer so vodstvo komaj obnovili: v Tržaški krajevni zdravstveni enoti, kjer nerešeno vprašanje statusa enega samega člana upravnega odbora - liberalca Cecovinija - dejansko paralizira delo tega tako važnega organizma. Vprašanje naj bi rešili na ponedeljkovem sestanku odbora, na katerem naj bi Cecovini odstopil. Toda krajevni voditelji liberalne stranke se očitno niso hoteli odpovedati mestu v odboru KZE, dokler ni dogovora o porazdelitvi oblasti v drugih ustanovah, in tako Cecovini ostaja na svojem mestu, upravni odbor pa je še vedno paraliziran.
T. M.
Po tržaški Avtonomni letoviščarski in turistični ustanovi, ki je prejšnja leta prirejala poletne slikarske tečaje, je Mednarodna kulturna skupina Ho-hensalzburg, ki je v preteklih mesecih priredila že nekaj razstav in literarnih večerov, na tem, da ustanovi v naši pokrajini redno mednarodno poletno Likovno akademijo. Prve poskusne tečaje prirejajo že letos v Vili Lucchese v Devinu pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine, Pokrajine Trst in Občine Devin-Nabrežina, koordinira pa jih likovni kritik Luigi Da-nelutti. Če se bo letošnja prireditev dobro obnesla, pa bodo tečaje prirejali tudi v prihodnje in tako ustanovili pravo poletno likovno akademijo. Letošnjo »Šolo gledanja«, kot so jo poimenovali prireditelji, prirejajo po vzorcu salzburške »Sommerakademie«, ki jo je ustanovil in jo do leta 1963 tudi vodil veliki Oskar Kokoschka. Ali bo Tržačanom, po tako svetlem vzoru, res uspelo prirediti kakovostno likovno šolo, bomo torej lahko preverili že letos.
Za sedaj so vsekakor že znana imena učiteljev. Poleg Daneluttija bodo poučevali še docenti treh mednarodno znanih vseučilišč, in sicer Judith Bras-sard Brown z Northeastern University, John Lanza z Art Institute of Boston in
Sovjetski fizik Efim Samoilovič Fradkin je na včerajšnji slovesnosti v Mednarodnem centru za teoretsko fi-ziko v Miramaru prejel ugledno mednarodno priznanje Dirac, ki ga mira-marski center vsako leto podeli dvema zaslužnima fizikoma (lani je priznanje poleg Fradkina prejel tudi ameriški fizik David J. Gross). V utemeljitvi, ki jo je na začetku slovesnosti prebral ravnatelj centra, nobelovec Abdus Salam, je bilo zapisano, da ima Fradkin velike zasluge za uvajanje novih algebrskih metod v fiziko, za razi-
George Gabin z Monserrat College of Art. Letos bo tečaje obiskovalo samo dvajset študentov iz Združenih držav Amerike, v prihodnje pa bi prireditelji radi povabili tudi italijanske in srednjeevropske likovne ustvarjalce. Poleg redno delujoče Akademije pa bi radi ustanovili tudi knjižnico s teoretičnimi in zgodovinskimi deli ter s katalogi najpomembnejših razstav in stalno zbirko sodobne umetnosti. Gre torej za res daljnosežne in ambiciozne načrte, s katerimi bi lahko ustvarili v Trstu novo likovno srefdišče.
Prireditelji bodo svojo iniciativo predstavili v petek, 14. julija, ob 11. uri na tiskovni konferenci v kavarni Tergesteo.
Najdeni predmeti
Občina Trst obvešča, da so v njenem ekonomatu v občinski palači (Trg Unita 4, 3. nadstr., soba 129) zakonitim lastnikom na voljo naslednji najdeni predmeti: zapestnica, čelada za motor, sveženj 10 zavojčkov cigaret, očala za vid, ura in ključi. Predmeti so bili najdeni v mesecu juniju na javnih cestah in ulicah, lastniki pa jih lahko dvignejo vsak delavnik od 9. do 12. ure.
skave o supersimetričnih modelih in za teorijo o "vezalkah". Njegova največja zasluga pa je v tem, da je zasnoval novo teorijo o "asintodični svobodi", ki bo po mnenju ravnatelja World Laba (svetovnega laboratorija) Antonia Zichichija imela velike posledice za znanost.
»Teorija "asintodične svobode",« je dejal Zichichi, ki je osebno podelil priznanje Fradkinu, »bo bistveno spremenila način raziskovanja in pojmovanja strukture protona. Doslej smo namreč mislili, da je mehanizme posameznih delcev zelo težko doumeti in da bolj ko raziskujemo njihove strukture, tem bolj zapleteni so njihovi mehanizmi. Fradkinova teorija pa odpira nove poti in nam omogoča, da na najbolj preprost način ugotovimo strukture delcev.«
Po slovesnosti, med katero je prejel priznanje, je Fradkin, ki ga štejejo med najuglednejše teoretske fizike Sovjetske zveze, predaval o poenotenju vseh naravnih sil. Nato je prof. Zichichi orisal rezultate svojih najnovejših raziskav, ki jih je izvedel v sodelovanju z večjo skupino znanstvenikov (tudi ti so se udeležili slovesnosti) v ženevskem centru CERN.
Poleg Fradkina in Grossa, ki sta prejela priznanje Dirac za leto 1988, je v prejšnjih letih prejelo isto priznanje (poimenovali so ga po angleškem fiziku in nobelovcu Paulu A. M. Diracu, ki je bil med pobudniki miramarskega centra) še šest fizikov: leta 1985 Jakov Zeldovič (ZSSR) in Edward VVitten (ZDA), leta 1986 Vichiro Nambu (ZDA) in Aleksander Poljakov (ZSSR), lani pa Bruce Dewitt (ZDA) in Bruno Zumino (Italija). Imena letošnjih dobitnikov priznanja pa bodo objavili kot običajno 8. avgusta, ob obletnici rojstva angleškega fizika Diraca.
Na sliki (foto Magajna) z leve proti desni: Antonio Zichichi, Abdus Salam in Efim Samoilovič Fradkin med včerajšnjo podelitvijo Diracovega priznanja.
Prvi poskusni tečaji kot priprava na pravo poletno likovno akademijo
Z obiska v poletnem centru dolinske občine
»Najraje se kopamo, ližemo sladoled in hodimo na izlete«
Če iščete v teh dneh poletni center v Dolini, potem se ustavite tam, od koder prihajajo vesel smeh, petje in zabava, od koder se sliši čofotanje otrok v vodi.
Poletni center je v stavbi državnega vrtca, letos že šestič, organizirala pa ga je uprava Občine Dolina.
»Morda nam je prve dni nekoliko ponagajalo vreme, a drugače poteka življenje v prijetnem, tovariškem razpoloženju,« nam je povedala Karmen Kosmač, ki tudi letos vodi center skupaj z animatorkami in spremljevalkama. Pri delu jim pomagata še šoferja šolskega avtobusa in avtobusa "Pink panter", ki jih pelje na izlete. Potem so tu še tri kuharice in pomočnici, ki skrbita, da je v domu vse v redu.
Letos je 43 otrok, ki prihajajo iz raznih krajev dolinske občine, kot na primer od Domja, iz Boljunca, Boršta. Nekaj manj je tokrat večjih otrok, zato pa je več manjših, tistih, ki še obiskujejo vrtec, ali največ prvi razred osnovne šole. Teh je kar 21 in vsi se v centru dobro počutijo in jim ni prav nič žal pustiti mamic doma. »Se toliko kopamo v bazenu in igramo z vlakom. Je prav lepo in še jemo dober sladoled,« so bile prve ocene, ki smo jih slišali.
Poletni center se je začel 5. julija, končal pa se bo v petek, 28. t. m. »Med otroci je tudi nekaj otrok italijanske narodnosti, ki so se prav lepo vživeli v naš ambient in se med nami dobro počutijo. Kot vedno sta naša gosta tudi
prizadeta otroka, za katera skrbita spremljevalki, ki se pa tudi sama dobro počutita in kažeta, da jima je med otroki všeč.«
Trikrat na teden hodijo otroci na kopanje v Milje, in sicer na rt Olmi in na Tanki rtič.'»Radi gredo na kopanje, a še rajši se kopajo v naših dveh gumijastih bazenih, ki predstavljajo za naš center nepogrešljiv in nabolj priljubljen pripomoček. Če smo v dvomu, potem se tu igrajo še razne druge družabne igre, pojejo, rišejo in opravljajo
razna ročna dela. Veliko časa tako nimamo, ker smo si že marsikaj ogledali in še marsikam moramo iti.«
Tako so na primer že bili v Miljah, kjer so obiskali gasilsko postajo. Tu jim je bilo zelo všeč in veliko so spraševali kako gre in kakšen je poklic gasilca.
Na programu je še izlet v Glinščico, ogled nekaterih obrtniških delavnic in kmetijskih obratov. Tako si bodo ogledali zadružne hleve na Dolgi kroni, pa hleve v Gročani, kokošjerejo v Prebe-negu in zajčjerejo v Mačkoljah. Tudi
ekskurzije izven občine imajo v načrtu: tako si bodo ogledali devinski in miramarski grad, svetilnik na Greti, pa cerkev na Repentabru, Kraško zadružno mlekarno, observatorij v Bazovici in tržaški obrat Illy caffe, kjer pražijo kavo.
»Morda bo kak obisk odpadel, če bo vreme slabo,« so nam dejale animatorke in asistentke in dodale: »Tudi letos pripravljamo celodnevni izlet z avtobusom v neznano.« In ker je v neznano, seveda nismo mogli niti mi izvedeti, kam se bodo odpeljali - a prav gotovo v kak lep in prijeten kraj.
Skoraj bi nam bili pozabili povedati, da so bili tudi na eni od predstav letošnjega mednarodnega festivala Gledališče za otroke v Miljah, kjer so sodelovali tudi v laboratoriju "Izmislimo si neko zgodbo". Tu se je šele razbohotila njihova domišljija.
»Tako smo zaposleni in toliko si še nameravamo ogledati, da nismo utegnili letos okrasiti vrat v vrtec, tako kot smo to storili pretekla leta. Pripravljamo pa zaključno prireditev za starše in sorodnike.«
Otrokom pustijo čim več svobode. Najbolj smešno jih je gledati - so nam povedale animatorke - ko se sami po kopanju obuvajo in oblačijo in si med seboj pomagajo. To jih veseli, pa še občutek imajo, da so bolj odrasli in samostojni.
In ko so nam vse to povedali, nekaj animatorke, nekaj ostali sodelavci centra, marsikaj pa tudi otroci, je pri-
šlo na vrsto vprašanje o hrani. Ste zadovoljni, kako vam kuhajo? Pripravljajo dobre stvari?
»Odličen sladoled smo že večkrat jedli,« je bil enoglasen odgovor. In je res bil odličen, ker smo ga tudi sami poskusili. Potem pa jim kuharice pripravljajo še druge dobrote, prekrasne slaščice in tudi malice so dobre.
Nebo se je med našim obiskom potemnilo. Nekaj velikih kapelj je padlo in že smo mislili, da se bomo morali preseliti v notranjost vrtca. Pa se je vse naenkrat potolažilo. Vsi, ki so medtem veselo skakali v bazen in čofotali po vodi, sploh niso ničesar čutili. Kaj pa bi jim le mogel dež, saj so bili že mokri.
Ob 8. uri zjutraj jih v center pripelje šolski avtobus; le tisti, ki stanujejo prav blizu, pridejo sami. Ob 16.30 je predviden odhod. Letos so otroci raz-dljeni v dve skupini: najmlajši do približno 7. leta v eni in ostali do 11. leta v drugi skupini.
Za našega fotografa in za snemalca agencije Alpe-Adria so se otroci postavili kar pred bazen. Tu je naj lepše, so rekli in se spustili v vodo.
Pa jim je res lepo v tem poletnem centru. Še nam je bilo žal, ko smo odhajali, z željo, da bi jim bilo vreme naklonjeno...
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) otroci dolinskega poletnega centra pri enem svojih naj ljubših opravil.
Hud prepir na včerajšnji seji deželne skupščine
Predlog o sestavi skupščin KZE sprožil polemike med KD in PSI
Zakonski osnutek o pristojnostih in o sestavi skupščin krajevnih zdravstvenih enot, ki bi v normalnih okoliščinah sodil med tekoče upravne zadeve deželne skupščine, je včeraj popoldne povzročil hudo zmedo v deželnem svetu in oster politični prepir med socialisti in demokristjani. Povod za polemiko je dal načelnik socialistične svetovalske skupine Bulfone, ki je med obravnavo zakonskega osnutka nepričakovano predložil popravek, ki bi v primeru odobritve v bistvu precej korenito spremenil politično sestavo skupščin KZE. Predstavnik PSI je bil mnenja, da mora deželni zakon korenito revidirati predstavništva občinskih svetov, ki so bili izvoljeni z večinskim volilnim sistemom, saj dosedanje norme po njegovem mnenju privilegirajo predstavništva večjih občin oziroma občinskih skupščin, ki so bile izvoljene s proporčnim sistemom. Proti Bulfonejevemu popravku je ostro nastopil odbornik za zdravstvo Bran-cati (KD), demokristjani pa so glasno očitali socialistom, da ne upoštevajo sklepov pristojne svetovalske skupine in niti sporazuma znotraj večinske koalicije.
Prišlo je do zmede in do glasnega prepira, posebno potem ko je Brancati zaman predlagal odložitev razprave s formalnim priporočilom, da se zakonski predlog dejansko vrne v pristojno svetovalsko komisijo. Brancati je tedaj podčrtal, da deželni odbor umika zakonski predlog, kar je še bolj zaostrilo ozračje v sejni dvorani, posebno med socialisti, ki so bili mnenja, da spričo
zapleta dogajanj ne gre več za zakonski predlog odbora, ampak za skupščinski osnutek, ki ga odbornik ne more kar tako na lastno pobudo izničiti. Večino je iz zagate rešil podpredsednik odbora Carbone, ki je v imenu odsotnega predsednika Biasuttija v skladu s pravilnikom zahteval krajšo prekinitev zasedanja, med katerim je nemudoma sklical odbor. Na hodnikih je medtem prišlo do delnega političnega razčiščenja med deželnima tajnikoma KD in PSI Longom in Zanfagni-nijem, ki sta se na koncu vendarle sporazumela za umik ne samo spornega Bulfonejevega popravka, ampak tudi celotnega zakonskega osnutka. Ta kompromisna rešitev pa ni zadovoljila načelnika svetovalcev PSI Bulfo-neja in nekaterih njegovih somišljenikov, ki so skupno z levo in desno opozicijo nastopili proti umiku osnutka. Večina svetovalcev pa ni bila tega mnenja, tako da bo zakonski predlog (čeprav z veliko težavo) ponovno romal v pristojno komisijo.
Včerajšnji incident jasno dokazuje, da so odnosi med demokristjani in socialisti v deželnem svetu skrajno napeti. Obe stranki napovedujeta politično in programsko preverjanje, deželni odbor pa doživlja medtem upravno paralizo. Tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini se PSI zavzema za preferenčno politično os s Krščansko demokracijo in vzporedno s tem za novo sodelovanje z zelenimi. Demokristjani pa jim odgovarjajo, da je sedanja šeststrankarska koalicija v teh po-
gojih dejansko nenadomestljiva. V politično razpravo se je včeraj vključil tudi deželni tajnik KPI Viezzi, ki je mnenja, da bi moralo napovedano preverjanje postaviti v dvom središčno vlogo KD v deželni stvarnosti. Gre za precej jasen poziv socialistom, naj spremenijo svoje dosedanje odnose s KPI in tudi z naravovarstveniki.
Deželni svet je pred polemikami o zakonskem osnutku o sestavi skupščin KZE spet odložil izvolitev tretjega odbornika suplenta. Praznina v deželni vladi je nastala po odstopu nekdanjega socialdemokrata iz Pordenona Go-nana, ki je zapustil PSDI in prestopil v novoustanovljeno gibanje UDS, ki je zelo blizu stališčem Craxijeve stranke. Socialisti in demokristjani se niso še sporazumeli o njegovem nasledniku, komunisti pa so mnenja, da so te zamude v nasprotju z deželnim statutom. Njihov načelnik Padovan je na začetku včerajšnje seje spet obtožil večinsko koalicijo, da krši zakon in da prezira deželne inštitucije, posebno pa suverenost deželne skupščine. Predsedujoča De Piero Barbina pa je v imenu predsedstva deželnega sveta prebrala dolg dokument, ki dejansko zavrača komunistične očitke in podčrtuje, da gre za vprašanje izključno politične narave. Novega deželnega odbornika bi morali vsekakor izvoliti čez dva tedna, seveda če bo do takrat prišlo do sporazuma, ki pa ga trenutno še ni videti na zelo negotovem političnem obzorju deželne stvarnosti.
Po naročilu deželne uprave
Avstrijski izvedenci merijo onesnaženost našega morja
Samo tuji strokovnjaki so sposobni objektivno ugotoviti, ali (in do kakšne mere) je morje ob obalah severnega Jadrana onesnaženo. Tako so prepričani turistični operaterji v Furlaniji-Julijski krajini, ki so preko Deželne ustanove za reklamizacijo turizma (Azienda regionale per la 'promozione turistica) poverili izvedencem, tehnikom in docentom Inštituta za higieno univerze v Gradcu nalogo, naj preverijo zdravstveno stanje morja ob obalah Furlanije-Julijske krajine. Na ta način naj bi se namreč izognili žolčnim domačim polemikam, kakršnim smo bili priča v zadnjih dneh, ko so nekateri deželni upravitelji očitali novinarjem, ki so poročali o cvetenju alg, da zganjajo paniko in da škodijo poletnemu turizmu (ki zaradi pomanjkanja neke širše načrtovalne in kulturne politike nudi samo "kopališke" storitve).
Izsledki tujih strkovnjakov pa bodo - v primeru ko bi ugotovili, da je kopanje v našem morju res neškodljivo za zdravje - hkrati predstavljali veliko reklamo za naše obale, ki jih obiskujejo pretežno nemško govoreči turisti.
Strokovnjaki iz Gradca bodo svoje izvide začeli že danes, delali pa bodo kar tri mesece, tako da bodo občasno zajemali vzorce morske vode, te pa bodo analizirali v laboratorijih naše dežele in Univerze Gradec. Avstrijski izvedenci bodo svojo pozornost osredotočili predvsem na obale pri Lignanu in Gradežu, ki sta seveda največji obalni turistični središči v deželi. Zvedeli pa bomo tudi za stopnjo onesnaženosti morja v Tržaškem zalivu. Analize bodo namreč pokazale predvsem stopnjo kemijske in toksikološke onesnaženosti morja in torej le posredno vzroke bohotenja alg (ki se je letos začelo dober mesec prej kot lani).
Novosti glede takse za odvoz odpadkov
Tržaška občina opozarja vse interesente, da je zakonski odlok iz letošnje pomladi uvedel nekatere novosti v dosedanji normativ o trdih mestnih odpadkih: najpomembnejša novost je, da morajo plačati ustrezno takso tudi tisti občani, ki živijo v kmečkih hišah v bližini območij, kjer deluje služba za odnašanje odpadkov, in to ne glede na dejstvo, ali se te službe poslužujejo ali ne. Ti občani, ki so bili doslej (povsem logično) oproščeni takse, morajo po novem že od 1. januarja 1989 plačati 30 odstotkov zneska, ne glede na to, ali so lastniki hiše ali najemniki. Interesenti morajo vsekakor vložiti prijavo najkasneje do 20. septembra letos.
Občinska uprava povrhu opozarja, da istega dne zapade tudi rok za saniranje prijav za takso za odnašanje odpadkov s strani tistih občanov, ki doslej prijave niso vložili. Vse prijave (tako za kmečke hiše kot za sanacijo) je treba izpolniti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago (brezplačno) v občinskem uradu za davke na Trgu Granatieri 2, 3. nadstropje. Prijave sprejemajo ob delavnikih (tudi v soboto) od 8.15 do 12. ure.
V Trstu in v nabreiinski občini
V mreži tržaških preiskovalcev člani tolpe spretnih goljufov
Po aferah o zelenicah in o goljufijah v podjetju Dispral je v zadnjih dneh na kvesturi počila nova "bencinska" bomba. Agenti letečega oddelka so namreč prišli na sled dobro organizirani mreži goljufov (v katero sicer niso vpleteni - kot v prejšnjih dveh - javni upravitelji), ki je v zadnjih dveh letih ogoljufala tržaško prevozno družbo Auto Marocchi za okrog 800 milijonov lir. Vesti so sicer še neuradne, vendar dobro obveščeni viri potrjujejo, da so policisti prijavili sodnim oblastem že devet oseb, med katerimi so štirje uslužbenci bencinskih črpalk v devinsko-nabrežinski občini in pet šoferjev tovornjakov, in da je v zadevo vsekakor vpleteno še večje število oseb, in sicer vsaj 40.
Goljufija naj bi se začela pred dvema letoma, ko so nekateri podjetni šoferji tovornjakov družbe Auto Marocchi in uslužbenci bencinskih črpalk našli nov dobičkonosen, a nezakonit vir dohodkov. Šoferji tovornjakov so namreč pridno tankali pn svojih znancih črpalkarjih in račune marljivo nosili v blagajno omenjene družbe. Blagajna je seveda poravnala vse račune, po dveh letih pa so ugotovili, da so tovornjaki porabili preveliko količino goriva in da so bili stroški za gorivo v razmerju s prejšnjimi leti preveč "napihnjeni".
Na ta način so začeli raziskovati vzroke tako velike porabe goriva in ugotovili, da za to niso bili "krivi" tovornjaki (ki bi lahko bili pokvarjeni na primer), pač pa njihovi šoferji. Le-ti so bili namreč domenjeni s črpalkarji, ki so si računali tudi neprodano gorivo.
Doslej je policija izsledila torej le devet oseb (zaradi preiskovalne tajnosti njihovih imen včeraj ni bilo mogoče izvedeti), vse kaže pa, da se policijska čistka še ni zaključila.
Tudi letos tečaji 150 ur za delavce
Tržaški šolski skrbnik obvešča, da glede na to, da doslej od ministrstva za šolstvo še niso prišla navodila o eksperimentalnih tečajih za dosego diplome nižje srednje šole za delavce, ostajajo za prihodnje šolsko leto v veljavi dosedanja navodila o tečajih 150 ur (okrožnica št. 145 z dne 14. 5. 1987).
Prošnje za vpis na tečaje je treba predložiti do 20. julija 1989 v tajništvih naslednjih nižjih srednjih šol: Pitteri, Addobbati, Bergamas, Caprin, Simon Gregorčič (Dolina) in Ivan Cankar (Sv. Jakob).
Na pokrajinski cesti blizu trebenskega nogometnega igrišča
Premalo opozoril pred nevarnim obvozom
Na sliki (foto Križmančič) vidimo obvoz tik ob nogometnem igrišču pri Trebčah, ki že skoraj dva meseca nemalo otežkoča promet na pokrajinski cesti. Obvoz so napravili zaradi del na novi avtocestni trasi, ki teče prav pod pokrajinsko cesto tik ob nogometnem križišču.
Že pred časom smo pisali o tem delu avtoceste, ki se v smeri proti Fer-
netičem neusmiljeno zažira v Kras. Omenili smo tudi obvoz pri nogometnem igrišču in pripisali opombo, da morajo avtomobilisti paziti, kajti ovinki obvoza so izjemno ostri in tudi nevarni. Kmalu po našem opozorilu, se je na obvozu pripetila prva nesreča, k sreči (oprostite nam besedno igro) brez posledic. Avtomobil se je prevrnil na streho, potniki pa so bili nepoš-
kodovani. Nesreča pa je bila jasno opozorilo, da je obvoz resnično nevaren in to predvsem ponoči.
Pred obvozom je sicer nekaj obcestnih znakov (kot je razvidno tudi iz slike), naše mnenje pa je, da jih je premalo, predvsem pred ostrimi ovinki. Ponoči bi morali odgovorni poskrbeti tudi za svetlobne signale, saj so ostali znaki premalo opazni. Pokrajinska cesta, ki pelje z Opčin proti Bazovici, je izjemno prometna, posebno veliko prometa pa je v dnevih pred prazniki. Cesta povezuje pomembne kraške vasi, kamor pride ob sobotah in tudi ostalih dneh veliko ljudi iz mesta in drugih krajev. V teh julijskih dneh, ko se dolge kolone turistov pomikajo proti morju, marsikdo zavije na pokrajinsko cesto in tako se tudi tu ustvarijo dolge kolone vozil. Tujci seveda poti ne poznajo in si ne pričakujejo zastojev. Ponoči je dovolj, da raztreseni avtomobilist spregleda znake in bo s preveliko hitrostjo zapeljal v izjemno ostre ovinke. Prav zato bi pričakovali, da odgovorni vidneje označijo nevarnost in preprečijo morebitne nesreče, ki bi lahko imele tudi hude posledice.
Smrtna nesreča v Miramarskem drevoredu
Nekaj pred 23. uro se je v Miramarskem drevoredu v bližini kopališča Ferroviario pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 15-letni Piero Surace, stanujoč v Ul. Solitro 8. Po podatkih, ki nam jih je uspelo zbrati, se je mladenič peljal z vespo po Miramarskem drevoredu v smeri proti Barkov-ljam, ko je iz še nepojasnjenih razlogov skušal naenkrat spremeniti smer vožnje. V tistem trenutku je privozil motor znamke enduro, ki Je silovito trčil v vespo. Nesrečnega Surace] a je odbilo na asfalt, kjer je bil na mestu mrtev. Na motorju sta se peljali dve osebi, ki sta se pri trčenju poškodovali in se trenutno zdravita v katinarski bolnišnici.
Izvide je opravila prometna policija, ki je v trenutku, ko zaključemo redakcijo še na kraju nesreče. Kaže, da se je Surace, ki je imel čelado, s prijatelji mudil v kopališču Ferroviario.
____________pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu_
O ukinitvi šolskih maš ob letošnjem zaključku pouka
Objavljamo skrčeno vsebino pisma, ki ga je Slovenska duhovska zveza v Trstu pred dobrim tednom naslovila na tržaškega šolskega skrbnika dr. Ottaviana Corbija in poslala v vednost tudi ministru za šolstvo, državnemu tajništvu v Vatikanu, tajništvu Italijanske škofovske konference, tržaškemu škofu in njegovemu vikarju ter predstavnikom organov, ki so v tržaški pokrajini pristojni za šole s slovenskim učnim jezikom.
Spoštovani gospod!
Letošnji zaključek pouka v šolskem letu 1988/1989, 10. junija, je tu na Tržaškem zelo neprijetno iznenadil večino slovenskih staršev, učencev, dijakov, katehetov, javnost. To pa zato, ker so nekateri ravnatelji šol, in to prvič po več kot dvestoletni tradiciji pri nas, prepovedali šolske maše. To se je zgodilo zadnji trenutek. Nekateri smo namreč zvedeli za prepoved šolskih maš šele 9. junija zvečer, medtem ko smo v dogovoru s kateheti, kakor vedno, že bili na nedeljo prej oznanili v cerkvah zaključne šolske maše.
Najprej poudarjamo tole: konkordat sta sklenili dve enakovredni in enakopravni strani, t.j. Republika Italija in Apostolski sedež za katoliško Cerkev (čl. 1).
Vi (šolski skrbnik, op.ur.) pa omenjate stalna izrecna vprašanja glede tega. Nič pa ne omenjate vprašanj s cerkvene strani, ki jih baje sploh ni; vsaj nam ni znano, da bi izražali želje
po posebnih slovesnostih, še manj po kakih verskih obredih na šoli ali izven nje.
Nikjer pa ni zakonskega navodila, po katerem naj bi se spraševalo o veri ali neveri, niti o verski ali cerkveni pripadnosti, ne staršev ne otrok ne dijakov ali učencev. Še manj zakon govori o prepovedi obiska verskih obredov, koncertov ali cerkvenih umetnin.
Toda za šolske maše so nekatere šole, ne da bi znale razlikovati med šolskim veroukom in spoštovanjem vesti ter svobodne izbire ali dostojanstvom človekove osebe, zahtevale podpis staršev ali prošnjo dijakov na zavodski svet za dovoljenje za šolske maše.
Po vsem tem, kar smo navedli, smatramo, da je prepoved šolskih maš:
samovoljna;
sad nesmiselnega strahu pred nasiljem nad starši in otroki, dijaki in učenci;
-	tudi izraz nevednosti;
— strah pred soočanjem s kritično zahtevo Besede.
Res pa je ta prepoved šolskih maš tudi:
proti več kot dvestoletni tradiciji na naših šolah;
-	proti črki in zlasti proti duhu novega konkordata, še posebej proti čl. 1. in 9, proti Dodatnemu protokolu pod 5, a. b, 1) 2). c;
pravo nasilje nad vestjo staršev in otrok, učencev ter dijakov;
—	ustvarja ločevanje med vernimi in neverujočimi dijaki in starši;
—	ločuje med šolo in življenjem, za katero šola mladega človeka pripravlja;
ustvarja nasilje nekaterih nad ogromno večino;
—	ne dojema zgodovinskega razvoja narodov v naporu za svobodo;
—	hujše od polpretekle dobe;
vnaša zmedo med dijake, ki se niso odločili za šolski verouk in jih celo pušča brez alternative;
—	kakofonija sredi ubranega, harmoničnega slavja Besede mladih ljudi na šolskih mašnih slavjih;
—	zavaja ljudi, češ da je verouk le informacija ali "obred".
Pravzaprav učna ura verouka, vzeta v celoti, torej tudi s slavjem maše, je bila pri nas od vedno branik, toliko bolj po konkordatu, pred tolikerimi težavami človeka kot posameznika, njegovega duha v zakonu, družini, družbi, Cerkvi, verovanju, zgodovini.
A ne more biti prilika za razkazovanje agnosticizma kogarkoli.
Še manj more biti prilika za kaznovanje otrok, učencev, dijakov in staršev, kar bi se zgodilo s prepovedjo šolskih maš. Kje naj bi sicer ti iskali in slavili drug branik za človeka, če bi izločili križano Besedo?
Zaradi vsega tega odločno poudarjamo, da se pravica do šolskih maš še vnaprej spoštuje povsod tam, kjer je za to ustaljena navada-tradicija, ki jo celo zakon potrjuje, t.j.
—	ob začetku šolskega leta;
—	za velikonočno slavje šolarjev;
—	ob zaključku šolskega leta in vse to med rednim šolskim urnikom.
Dan šolske maše in velikonočnega slavja je bil od nekdaj za vse dijake, otroke, učence pouka prost dan. To je starodavna tradicija. Razlog za to je spoštovanje vesti vseh, vernih in neverujočih, saj je ustvarjala ne le sožitje, marveč resnično spoštovanje celega človeka in celo ljubezen. Pa tudi ostale cerkvene slovenosti, kot npr. božič, velika noč, vsi sveti in še katera, ki so vse med šolskim letom, ljudi različnih veroizpovedi, prepričanj, navad, v življenju samo združujejo.
Prepovedane so pa samo tam, kjer vlada nasilje.
Ostali šolski predmeti poznajo cel dan, ki je namenjen šolski dejavnosti ali celo izletu izven šole, v okviru šolskega pouka.
Tako tudi šolsko slavje Besede odnosno maša, tudi s petjem, z obiskom bližnje cerkve ali cekva, ki jih štejemo med kulturne spomenike in ki jih pri nas ne manjka, pripomore k doseganju cilja vsega šolanja, to je k svobodni in harmonični osebnosti dijaka, ki bo znal ustvarjati vedno bolj človeški svet in celo živeti za druge po zgledu Besede.
S spoštovanjem
Slovenska duhovska zveza v Trstu
(Sledi pet podpisov)
Pogovor z dobrim znancem naših društev
Čarodej Mario Pogačnik »čara« za šalo in smeh, a tudi zares
»Čiriba - čiribu« so besede, ki jih izreče čarodej Mario Pogačnik pred vsakim »čaranjem«. In če jim doda še nekaj soli stare coprnice, potem bodite prepričani, da bo iz praznega klobuka privlekel zajce, rute in še marsikaj, da bo torej »čaral« na vse pretege.
Čarodeja Pogačnika že dobro poznajo po naših društvih, saj je že marsikje prikazal svoje čarovnije otrokom in tudi odraslim. Zadnjič pa nas je obiskal v redakciji.
Kako postane človek čarodej? Ima res posebno moč v sebi? Je čaranje nekaj, česar se človek lahko nauči, ali mora imeti za to posebne sposobnosti?
»Jaz pravzaprav čaram že od svojega šestega leta dalje. Vedno so mi bile čarovnije všeč. Rad sem gledal, kako so drugi čarali in tako sem tudi sam začel s to umetnostjo.«
Mario Pogačnik, ki živi uradno v Sežani, a ima v resnici dom v Ajdovščini, je po poklicu tonski tehnik. Ukvarja se torej z ozvočenjem gledaliških predstav. Takoj nam je naštel nekaj predstav, ki jih je ozvočil: na primer Miklovo Zalo, Veliko puntarijo in še predstave na Celjskem gradu. V Sežani je vodil tudi lutkovni oder. Njegova prva Sneguljčica je bila, tako nam je povedal, znana slovenska igralka Mimi Kjuder.
»Tonski tehnik je torej moj prvi poklic. A čarodeja delam s takšnim veseljem, da ne bi mogel reči, da mi je to samo hobi. Rad nastopam pred občinstvom in če vidim, da se ljudje zabavajo, da mi čarovnije uspejo, sem vedno zelo srečen.«
Zadnji dve gostovanji tu pri nas je imel Pogačnik v Borštu in v Miljah. »Rad prihajam v vaša društva, ker je občinstvo enkratno. Za otroke še posebno rad čaram, čeprav so kot občinstvo zahtevni, logično mislijo in jih je težko preslepiti. Zato jih pa kar pustim, da se mi pridružijo, da skupaj z menoj čarajo. In ko so že prepričani, da so me ujeli, da so odkrili moje trike, jim pokažem kaj takega, česar niso pričakovali in kar jim nekoliko zmeša štrene. Tako mi raje sledijo in vse postane bolj zanimivo, bolj zabavno.«
Mario Pogačnik
Mario, ki že kakih 30 let hodi s svojimi programi po raznih krajih in dvoranah, želi sedaj pripraviti velik show. »Če bi dobil dobrega režiserja, bi lahko napravil predstavo, ki bi bila ljudem prav gotovo všeč. Ker delam veliko z mentalno magijo in z iluzijo, bi rad predstavil program, ki ga tu pri nas ni še nihče imel. Upam, da se mi bo načrt posrečil in da bom predstavo lahko pokazal s svojo asistentko Marijo tudi tu pri vas, pa še morda na Goriškem in v Beneški Sloveniji.«
Mario Pogačnik je nastopal tudi na šolah. Skozi smeh in zabavo je tam povedal tudi marsikaj pametnega in poučnega, tako da so mu bile še učiteljice hvaležne.
»Nič me niste vprašali, če znam čarati tudi zares. Pa naj vam kar sam povem, da imam tudi takšne sposobnosti, čeprav raje delam čarovnije za smeh in zabavo. Če pa me boste obiskali, boste videli, kako pri meni lepo cvetijo rože. Zato, ker sem čarodej? Seveda, prav zato!«
NEVA LUKEŠ
kino
ARISTON - 21.30 Due figll di..., r. Frank Oz, i. Steve Martin, Michael Caine, Barbara Harris.
EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimltero vt-vente, srh., □
EXCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce dl nome VVanda, i. J. L. Curtis.
LJUDSKI VRT - 21.15 Tegulla Connec-tlon.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Teresa Orlovski, la furia del sesso II, pom.,
□ □
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Chlamami dl notte, □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Maya, srh., □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Chi ha in-castrato Roger Rabblt.
MIGNON - 17.00, 22.15 Una pallottola spuntata.
EDEN - 16.00, 22.00 Donne e animali, porn., □□
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 18.00, 22.10 Turista per caso, i. W. Hurt, K. Turner.
LUMIERE FIGE - 17.15, 22.15 Raln Man, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La blonda e la bes-tla, porn., □ □ * V
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
V Pasaži Prottl so na razpolago vstopnice za koncert-predstavo
CIGANKINA LJUBEZEN z Jadranko Jovanovič. Režija Mario Li-calsi. V soboto se bo pričela prodaja vstopnic za premiero CIGAN BARON Johanna Straussa.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v Kastav na Trsat in Mašun v četrtek, 20. t. m., s srečanjem s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Vpisovanje danes, 12. t. m., ob 9. uri na sedežu v Ul. Cicerone 8.
Obvestilo
naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na tel. št. 744426.
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da posluje urad s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30.
Zadruga Mangart obvešča, da je planinski dom Mangart v Žabnicah (Cam-porosso) odprt za vse, ki bi radi preživeli nekaj dni oddiha v gorskem svetu na Tr-biškem. Za rezervacije in informacije se interesenti lahko obrnejo direktno na upravo Doma, tel. (0428) 63173.
POPRAVEK
Pri objavi izidov visokošolskih matur in državnih zaključnih izpitov na nižjih srednjih šolah so se nam nehote vrinile naslednje napake:
na poklicnem zavodu Jožef Stefan je Andrea Požar opravil maturo s povprečno oceno 48,6 (in ne 38,6);
na nižji srednji šoli Ivan Cankar pa sta zaključni izpit uspešno opravila tudi Dimitrij Tavčar in Tanja Jančar.
razne prireditve
Godbeno društvo Prosek prireja v dneh 14., 15. in 16. t. m. PRAZNIK OB 85-LETNICI USTANOVITVE. Program: v petek, 14. t. m., ob 20.30 jubilejni koncert, v soboto, 15. t. m., ob 19. uri koncert gasilske godbe na pihala Kapele - Jugoslavija, sledi ples z ansamblom Lojzeta Furlana, v nedeljo, 16. t. m., ob 17.30 sprevod sledečih godb na prireditveni prostor: Godbeno društvo Kras iz Doberdoba, Godbeno društvo Nabrežina, Godba V. Parma iz Trebč in Godba na pihala iz Ricmanj. Sledi nastop posameznih godb. Ob 20.30 ples z ansamblom Lojzeta Furlana. V soboto in nedeljo bodo delovali dobro založeni kioski. Vabljeni!
Do nedelje, 16. t. m., se bo vršil v Trebčah pri nogometnem igrišču PRAZNIK UNITA IN DELA ter PRAZNIK ŠPORTA. Vsak večer ples. Vršil se bo turnir v malem nogometu z ekipami: Brega, Bazovice, Padrič-Gropade, Ban-Ferlugov, Opčine, Repna, Križa in Trebč.
Poezija in glasba - KULTURNO SREČANJE ZA AMAZONIJO, bo v gledališču S. Maria Maggiore v Trstu, Ul. Colle-gio št. 6, v soboto, 15. t. m., ob 20.30. Pobudnik WWF - svetovni sklad za varstvo okolja, organizacija KUD Magnet in Liljana Manzoni.
TPPZ P. Tomažič vabi na SREČANJE S SEN. STOJANOM SPETIČEM na temo: "Zamejski Slovenci in splošni politični pregled", ki bo v petek, 14. t. m., ob 20.30.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ANTON TOMAŽ LINHART
ŽUPANOVA MICKA
Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Danes, 12. t. m., ob 21. uri — KRIŽ — Ljudski dom Jutri, 13. t. m., ob 21. uri — LONJER — Društvena gostilna
V	nedeljo, 16. t. m., ob 21. uri — SLIVNO — pri Terčonovih
V	ponedeljek, 17. t. m., ob 21. uri — OPČINE — Prosvetni dom
Omogočili denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ
gledališča
mali oglasi
VERDI
Poletni festival operete 1989 - Nocoj ob 20.30 (red B) ponovitev Kalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Ja-nos Kovacs, režiser Beppe de Tommasi/ koreograf Gino Landi. Ponovitve v petek za red R in v nedeljo za red S.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Danes, 12. t. m., ob 20.30 bo na sporedu recital Alessandra Bergonzonija NON E' MORTO NE' FL1C NE' FLOC. Režiser Claudio Calabrb, scenograf Mauro Bel-lei.
Vstopnice so na prodaj pri UTAT - Pasaža Protti - in pri blagajni gledališča -Ul. Ghirlandaio.
PRODAM delikatesno trgovino v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št. 731226.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. ob večernih urah na št. 753938.
PRODAM motor 125 NSF, letnik '86 v odličnem stanju. Tel. 327273.
PRODAM A 112 junior, letnik '81, v dobrem stanju. Tel. 214309.
PRODAM barvni televizor CGE telefun-ken 22", v odličnem stanju za 230.000 lir. Podarim interno anteno. Tel. 815626.
PRODAM renault 5 GTL, letnik '83, prevoženih 60.000 km, cena po dogovoru. Tel. 228984.
KD Kraški dom
vabi
jutri, 13. t. m., ob 21. uri na
OTVORITEV RAZSTAVE LESNIH IZDELKOV MIRKA GUŠTINA
Predstavitev Sergij Cesar, sodeluje MePZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Marte Werk-Volk.
Prireditev bo v pokrajinskem muzeju v REPNU.
Potovalni urad AURORA
vabi
na naslednja potovanja:
od 4. do 11. avgusta - v MOSKVO in LENINGRAD (hoteli I. kat.). Cena 1.495.000 lir; od 11. do 15. avgusta - v BUDIMPEŠTO. Cena 497.00 lir; od 13. do 15. avgusta - na PLIT-VIČKA JEZERA in v ZAGREB. Cena 230.000 lir; od 6. do 13. septembra - krožno potovanje po ŠPANIJI. Cena 875.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA -Ul. Milano 20, tel. 60261.
čestitke
Jutri bo praznovala ELENA iz Ricmanj svoj rojstni dan. Da bi bila vedno tako pridna, vesela in zdrava ji želijo mama, nono in nona.
Naša pevka KARMEN NATURAL je te dni uspešno maturirala na trgovskem zavodu. Novi "trgovki" iskreno čestita dekliški zbor Vesna.
šolske vesti
GRAD SV. JUSTA
Danes, 12. t. m., ob 21.15: HIT MUSIČ 89 - IV. ciklus glasbe za mladino. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti.
LUČI IN ZVOKI
Jutri ob 21.30 predstava LUČI IN ZVOKI v nemščini in ob 22.45 v italijanščini; v soboto ob 21.30 in ob 22.45 v italijanščini.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 12. julija 1989
DRAGO
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.53
-	Dolžina dneva 15.26 - Luna vzide ob 15.16 in zatone ob 0.43.
Jutri, ČETRTEK, 13. julija 1989
DRAGAN
PLIMOVANJE DANES: ob 0.58 najnižja -19 cm, ob 17.02 najvišja 30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,8 stopinje, zračni tlak 1016,9 mb raste, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo poob-lačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Manolito Caris.
UMRLI SO: 2-Ietni Jader Baseggio, 79-letna Maria Pellizer, 89-letna Maria Ces-cut vd. Daddi, 73-letni Umberto Blom-grem, 81-letni Giuseppe Busan, 81-letna Carmela Pauli por. Giacomini, 79-letni Ernesto Pizzamus, 69-letni Mario Prinz, 67-letni Giuseppe Lipira, 74-letna Iolan-da Zorzetti vd. Andreuzzi, 79-letna Italia Daniele vd. Zoli, 49-letni Vittorio Turco, 51-letni Franco DelVAndrea, 81-letni Ca-taldo Colamaria, 74-letna Vittoria Salti vd. Sidari, 78-letna Carmen Gratton, 55-letni Guido Tognon, 66-letni Armando Piccini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. julija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. delllstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. dell lstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SNAC	:k	BAR	BUFFET	1		
	’	»El	JRO		PA«
	lan	xt» *			
s	1 No	:z		r	1%, o
		_	... ^ j		Dbnec ...	ielidh 1
PRODAM jadrnico laser po ugodni ceni. Tel. (040) 410259 ob večernih urah.
PRODAM traktor ferrari 4 RM, cv 33, skoraj nov in traktor pierre, 4 RS, cv 32, 750 ur. Tel. (0481) 531741.
PRODAM čistokrvne mladiče z rodovnikom šampionskih staršev avtohtone pasme kraškega ovčarja. Za informacije tel. na št. 220110.
PRODAM motorno kolo ciao, bele barve, eno leto staro. Tel. 212111.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirano vino.
OSMICO je odprl Alfonz Guštin na Colu št. 12.
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na skrbništvu in liceju Prešeren razo-bešene dokončne lestvice za suplente na slovenskih nižjih in višjih šolah; na skrbništvu so objavljene premestitve profesorjev višjih srednjih šol.
Urad SSŠ, Ul. Carducci 8/II, posluje s sledečim urnikom: torek od 17. do 18. ure ter četrtek od 11. do 12. ure.
Licej F. Prešeren obvešča, da bo računalniški laboratorij ostal odprt tudi poleti. Ob prisotnosti profesorja bodo dijaki lahko vadili na računalnikih vsako sredo od 9. do 13. ure.
OSMICO je odprl Jožef Kukanja, Devin-ščina št. 1. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Rebula (Bajta).
ZDRAVNIK Danijel Žerjal sprejema nove paciente v ambulanti pri Sv. Ivanu, Ul. Brunelleschi 14, in v Bazovici 209.
IŠČEM zazidljivo zemljišče na področju Cola oz. repentabrske občine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Repentabor".
DRŽAVNI USLUŽBENEC išče stanovanje v Gorici ali okolici. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Viale 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Stanovanje".
KUŽKA PUDLJA (barboncino) starega osem tednov z odličnim rodovnikom prodam.' Tel. (003861) 212788.
IZGUBIL sem zlato zapestnico z osebnim napisom ali na šagri na Padričah ali v baru Vatta v torek, 4. t. m. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. po 14. uri na št. 214606.
IZGUBIL se je majhen psiček, rjave barve v Dolini. Najditelj naj tel. na št. 228530.
ŠE ŠEST prostih mest je na razpolago za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo od 29. julija db 12. avgusta. Izlet priredi vesela družba iz Križa. Interesenti naj tel. na št. 220624.
ŽENSKA srednjih let sprejme varstvo podnevi in ponoči starejše osebe ali otrok za dva meseca. Tel. (003866) 24751 od 17. do 22. ure.
POŠTENO in dobro Slovenko, tudi onstran meje, išče 50-letni invalid za družbo in skupno življenje. Po možnosti plavolaso in ljubiteljico umetnosti. Samo resne ponudne sprejmem na naslov: Giuseppe D uren, Ul. Paisiello 1, Trst.
NUDIM pomoč na domu onemoglim in ostarelim osebam. Tel. 228252 v večernih urah.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. na št. (003867) 87121 po 20. uri.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
___________prispevki_________________
Namesto cvetja na grob pok. Štefanije Počkaj roj. Žagar darujeta družini Kalc in Baldissin 20.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. Ivana Kocijana darujeta Tončka in Milka Kalc
15.000	lir za KD Skala iz Gropade.
V	spomin na Marčeto Pertot in Marijo Tomadin darujeta Darjo in Vida Jagodic 3(JOOO lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Gine Petaros por. Kosmač daruje svakinja Frančiška
50.000	lir za popravilo cerkve v Borštu.
V	isti namen darujeta Marjan in Sonja Kosmač 15.0001 lir za PD Slovenec in
15.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na moža in očeta Ljuba Grilanca darujejo žena Margherita z otrokoma 100.000 lir za MPZ V. Mirk, 50.000 lir za cerkevi pevski zbor Prosek, 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel in 100.000 lir za ŠD Kontovel.
v spomin na sina Ljuba Grilanca daruje oče Guido 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek.	^
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Danila in Danilo Ukmar 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 7. obletnici smrti predragega moža Silva Budina daruje žena Marica 20.000 lir za MePZ Rdeča zvezda - Salež.
V	spomin na drago Emilio (Milko) Pis-canc darujejo Marija in Pepi Križman
20.000	lir, Pepca Piscanc 10.000 lir, Mira Piscanc 10.000 lir, Rozina Volk 10.000 lir, Vittorio Piscanc 10.000 lir, Gino Ferluga
15.000	lir, Sergio Ferfolja 15.000 lir, Zoro Štokelj 10.000 lir, Renato Štoklej 10.000 lir, Marija, Boris in Maura Piscanc 5.000 lir ter Anton Bole 10.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujejo Anica, Bruna, Marija, Lidija, Eda in Lidija 60.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina drage sošolke Ciril Metodove šole Marije Petaros -Kosmač daruje Ada Spetič 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
menjalnica				11.7. 1989	
TUJE VALUTE	FIXING [	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1363,750	1350,—	Japonski jen 		9,777	9,50
Nemška marka .		 725,850	724 —	Švicarski frank		842,250	839,—
Francoski frank		 214,120	212,—	Avstrijski šiling		103,095	102,70
Holandski florint ... 643,850		642,—	Norveška krona		197,080	195,—
Belgijski frank		 34,680	34,—	Švedska krona		211,790	210 —
Funt šterling ..		 2213,600	2200,—	Portugalski eskudo .	8,655	8,20
Irski šterling ..		 1939,400	1920,—	Španska pese ta 		11,572	11,—
Danska krona .		 187,030	184,—	Avstralski dolar		1031,850	1000,—
Grška drahma .		 8,390	8 —	Jugoslov. dinar 		—	0,07
Kanadski dolar		 1143,800	1120,—	ECU		1500,500	• —
mm					
Pink Floyd sredi lagune in splošnega razburjenja
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Mister Italy kralj v Evropi
V vrtincu polemik in navdušenja, ogorčenja in znanstvenih raziskav Pink Floydi že nekaj tednov razburjajo javno mnenje. Njihov sobotni koncert, ki ga bo RAI 1 za ves svet neposredno prenašala iz Benetk, je v zadnjih dneh postal središče pozornosti predvsem prebivalcev mesta sredi lagune. Za ali proti velikemu glasbenemu dogodku, kot so ga mnogi označili, se izražajo upravitelji, politiki, zaščitniki umetniškega mesta, predstavniki Nadzorništva za kulturne dobrine, filozofi in celo gondoljerji!
Kljub vsem zdraham, ki spremljajo priprave na velekoncert sredi beneške lagune, kaže, da bo končno besedo imel organizator, družba Sacis oziroma njen predstavnik Giampaolo Cres-ci. Pred kratkim je podpisal pogodbo z angleško družbo Granada International za svetovno distribucijo koncertnega posnetka, za katerega bosta poskrbeli televizijski mreži RAI 1 in BBC. Zdi se, da so že zdavnaj kriti vsi stroški, ki jih zahtevajo postavitev ogromne ploščadi, zasidranje le-te, varnostni ukrepi, snemanje, razne napeljave in ne nazadnje nastopajoči.
Sredi splošnega razburjenja pa so se oglasili tudi sami Pink Floydi, točneje njihov manager Steve 0'Rourke. Tistim, ki zaskrbljeno izražajo svoje nesoglasje, češ da bo ta pobuda le še nov korak na poti razsula beneškega bogastva, je nekoliko užaljeno odvrnil, da angleški glasbeniki sploh niso barbari. »Koncert naj bi bil le naš poklon umetniškemu mestu, ki ga tudi sami ljubimo. Rad bi povabil na koncert vse tiste, ki mislijo, da je naše dolgoletno glasbeno delo, kulturni pojav v znamenju kakovosti in ustvarjalnosti, mogoče označevati kot prostaško.«
O Rourkov zagrenjeni ton je bil v prvi vrsti namenjen prof. Arganu, ki je izrazil svojo zaskrbljenost glede postopne vulgarizacije nekaterih italijanskih mest s podobnimi manifestacijami. Negativno stališče je zavzelo Nadzorništvo za kulturne dobrine, ki se sklicuje na možnost poškodovanja beneških umetnin. Zato so prišli na pomoč strokovnjaki padovskega geološkega inštituta, ki so po večdnevnem raziskovanju dognali, da bo koncert - seveda ob dostojni količini decibelov - škodil le toliko, kot hrup in fizikalno nihanje, ki ga povzroča težki promet na glavni cesti.
Med najbolj cenjenimi proizvodi made in Italy je spet ali še vedno homo italicus. Mister Italy, kakor zadnje čase raje pravijo primerku italijanskega moškega, ki je zaslovel pod oznako latin lover, je na prvem mestu posebne lestvice, ki so jo sestavile tuje poznavalke italijanskega polotoka ter njegovih lepot.
Pred začetkom poletne sezone, ki je bila vselej naklonjena posebni pasmi italijanskih moških, so se namreč v več tujih revijah pojavili dopisi ali celo ankete, ki so misterja Italy proglasile za top moškega evropske skupnosti. Po mnenju številnih tujih novinark je homo italicus najboljše izvozno blago, na katerega lahko računa italijanska država v pripravah na enotno gospodarsko tržišče.
Na takšna pohvalna, skoraj poželjiva mnenja, bodo še posebej ponosni v Romagni, kjer se je opevana moška vrsta v preteklosti še najbolj izkazala. Turistični delavci pa bodo prav gotovo hvaležni vsem tujim novinarkam, ki so se odločno opredelile za italijanskega moškega, z neprikritim upanjem, da bi jim vsaj delno rešile sezono. Slovite plaže v Romagni se na-
mreč krčevito borijo proti raznim nadlogam, kot so na primer alge.
Če so si torej ljubitelji lepih peščenih plaž morali poiskati drugo letovišče, pa ostajata na primer Rimini in Riccione zanimiva s povsem drugega vidika.
V čem je pravzaprav čar italijanskih osvajalcev, ki jih tako cenijo predvsem ženske z mrzlega severa? Mogoče bi kdo menil, da je paradoks, vendar italijanski moški dosegajo pri ženskah tolikšne uspehe, ker so najbolj ženski med evropskimi moškimi. Pripisujejo jim namreč vrsto lastnosti, ki naj bi v prvi vrsti pripadale ženskam, kot so na primer nežnost, občutljivost, igrivost ali pa fantazija.
Homo italicus sicer v očeh tujk ni povsem brez napak; naučile so se na primer, da se nanj ne moreš zanesti. Istočasno pa vedo, da so v ljubezenski igrici zanimive samo, dokler igrajo vlogo še neosvojene lepotice. Kdor pozna ta osnovna pravila, lahko v prijetno zastavljeni igri sproščeno uživa.
Italijanke so nad mednarodnimi uspehi svojih moških bolj kritične. Po
Medijska vojna: Bando izzval Bongiorna
Zajček Bunny obmolknil
RIM — Medtem ko pri Fininvestu pripravljajo jesensko ofenzivo, ki naj bi jim omogočila, da priklenejo pred ekran večje število gledalcev in popravijo podatke o gledanosti vseh treh mrež, RAI snuje protiofenzivo, da bi lahko še bolj utrdila svoj položaj. Svoj protinapad je državna televizijska hiša usmerila prevsem na četrtek, torej na dan, ko je postaja Canale 5 zbrala največ gledalcev z neminljivim Mikom Bongiornom in njegovimi kvizi. Ofenzivne enote bo vodil Pippo Baudo, ki se je v začetku leta vrnil k RAI in ki se bo ob četrtkih zvečer pomeril z Bongiornom v iznajdljivosti in v priljubljenosti med gledalci.
Kot Brdavs in Krpan v znani Levstikovi povesti, se tekmeca že pripravljata na dvoboj prek televizijskih valov in brusita orožje. Bongiorno bo, kot kaže, stopil v areno s svojimi kvizi in z vsem, kar sodi pač v to vrsto oddaj (kabine,
zvonci, tekmovalci), Baudo pa si je izbral prav tako klasično »damaščanko«; variete, s katerim je v svoji karieri dosegel doslej največje uspehe.
»Če bi mi bilo mogoče,« je dejal Baudo, »bi se bil rad izognil dvoboju z Bongiornom. Toda prva radijska mreža RAI je potrebovala veliko prireditev, s katero naj bi se zoperstavila tekmecem ob četrtkih in tako sem sprejel.« Načrt oddaje pa vsekakor še ni pripravljen, saj so se zanjo dogovorili šele pred 10 dnevi.
Pred tem klasičnim varietejem, ki bo na sporedu prihodnje leto, bo Baudo preizkusil svojo žilico v jeseni na tretji mreži z oddajo Eden na sto. To bo tudi neke vrste variete, ki pa bo prilagojen kulturni usmeritvi tretje mreže in ki naj bi podal neke vrste varietejski prerez čez sedanjo italijansko stvarnost.
LOS ANGELES — Zajček Buggs Bunny, kanarček Titti, maček Silvester, poskočni mišek Spedy Gonzales so obmolknili. Včeraj je namreč v losangelskem Cedars Sinai Medi-cal center umrl Mel Blanc, igralec, ki je v petdesetih letih kariere posodil svoj glas protagonistom risank filmske hiše Warner Brothers. Mel Blanc, ki je bil star 81 let, je podlegel srčnim komplikacijam.
V petdesetih letih kariere je Mel Blanc sodeloval pri okoli 550 risanih filmih družbe VVarner Brothers in posodil svoj glas neštetim protagonistom tega izmišljenega in izrisanega sveta, ki je zabaval najmlajše, mlade in tudi manj mlade. Zaradi svoje sposobnosti prilagajanja različnim osebnostim je bil Blanc v filmskem svetu poznan tudi kot »človek s tisoč glasovi«. Kljub znatni starosti je Blanc delal do pred kratkim. Sodeloval je med drugim tudi pri uspešnici »Chi ha incastrato Roger Rabbit«, kjer je omogočil »govorjenje« zajčku Bunnyju, racmanu Duyffyju, kanarčku Tit-tiju in mačku Silvestru.
mnenju dovolj zbadljive in briljantne novinarke Patrizie Carrano priljubljenost, ki jo uživajo italijanski moški v objemu tujk, ni tako presenetljiva. Če mister Italy ni najboljši med evropskimi moškimi, pa je prav gotovo najmanj slab. Zakaj? Ker je duhovit, manj hladen ter manj gay kot drugi, in pa večji ženskar. Tako rekoč je, ironično pribija Patrizia Carrano, idealni moški za nezadovoljno zahodnoevropsko žensko, se pravi za žensko, ki sanja o moškem, ki ga ni.
Ne glede na pikrost ali na stvarno presojo nekaterih posameznic, pa so tudi italijanske ženske nad moškimi iz domačih logov še kar zadovoljne. Istočasno pa še menijo, da se je v zadnjih letih spremenil in to na boljše. O tem so sicer prepričani tudi neposredni zainteresirani, kot izhaja iz ankete, ki jo je za tednik Europeo izvedla družba Computel. Spodbudo so seveda dala zelo ugodna mnenja tujih novinark in pa rezultati ankete, ki jo je pred nekaj leti objavila revija Figaro Magazine in ki je italijanskim moškim dosodila absolutno prvo mesto v Evropski skupnosti pred Francozi in Španci.
Za Computel so intervjuvali 700 oseb, moških in žensk med 18. in 60. letom. Nekateri odgovori so bili nekoliko presenetljivi: v nezvestobo italijanskih moških so bolj prepričani sami kot pa njihove partnerice, ki so z njimi še kar zadovoljne. Sicer pa naj bi bili v Italiji nezvesti skoraj enako moški in ženske, šibkejši in sramežlji-vejši spol pa naj bi zadnje čase prevzemal pobudo v ljubezenski zvezi.
Na samega sebe homo italicus še zmeraj gleda kot na privlačnega Narcisa in podjetnega Casanovo, saj je na vrhu njegovih sanj želja, da bi bil všeč vsem ženskam, ne samo eni izvoljenki. Novost pa predstavlja večja občutljivost, ki jo kaže do občasne ali stalnej-še partnerke. Najmanj značilnosti klasičnega osvajalca made in ltaly baje imajo mladi, ki očitno ne mislijo dosledno slediti stopinjam svojih zapeljivih očetov.




današnji televizijski in radijski sporedi
1	1	III	

pil
lil
P ^ RAI 1__________________
11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e picčole
13.30	Dnevnik
14.00	Buona fortuna Estate
14.10	Film: Gung Ho! (vojni, ZDA 1943, r. Ray En-right, i. Randoph Scott, Alan Curtis)
15.40	Action Now
16.10	Zgodovinska regata starih pomorskih republik (iz Amalfija)
16.40	Mladinska oddaja: Big
17.40	Film: Gli eroi del Pacifi-co (vojni, ZDA 1945, r. E. Dmytryk, i. John Wayne, Anthony Quinn)
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo
21.30	Variete: Cera una volta... io Renato Rascel
22.30	Dnevnik
22405 Šport v sredo: košarka, pokal Sredozemlja (iz Benetk), kolesarstvo (iz Bassana), SP v vaterpolu ZRN-Italija (iz Berlina)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.30 Mezzanotte e dintorni
RAI 2_______________
12.00	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca
15.25	Nanizanka: Lassie
15.50	Risanka: Cucciolo
16.25	Iz parlamenta
16.30	Odprti prostor
16.50	Film: Una notte celesti-ale (kom., ZDA 1931, r. G. Fitzmaurice, i. Eve-lyn Laye, John Boles)
18.05	TV igra: II sicario
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Dok. oddaja: Mixer
22.15	Dnevnik nocoj
22.25	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
23.15	Nova obzorja: Incredibi-le - Reinkarnacija (zadnji del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.25 Film: I 39 scalini (krim.,
ZDA 1960, r. Ralph Thomas, i. Kenneth More, Taina Elg)
RAI 3______________
14.00	Deželne vesti
14.10	Dok. oddaja: Drobci
14.40	SP v sabljanju (iz Den-verja)
15.10	Kolesarstvo (iz Bassana)
15.30	Tour de France
16.30	Mednarodni minting v skokih (iz Bočna)
18.00	Glas. oddaja: Video box
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Film: I tre che sconvol-sero il West (vestern, It. 1968, r. Enzo G. Castel-lari, i. Antonio Sabato, John Saxon, Frank Wolff)
22.05	Zabavna oddaja: Fronti a tutto
22.35	Dnevnik - nocoj
22.40	Avtorska TV: Alessan-dro Blasetti - La lunga strada del ritorno
23.30	Dok. oddaja: Drobci
23.50	Nočni dnevnik
0.05 Nočna glasba: odlomki iz opere Carmen (flavtist Giorgio Zagnoni in pianist Alessandro Specchi)
0.20 Dok.: Pred 20 leti
[	RTV Ljubljana 1
16.30	Video strani
16.40	Poletna noč: nad. Schwarzwaldska klinika, 17.30 nan. Nenavadne zgodbe (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Mostovi
18.40	Spored za otroke in mlade: lutke Robin in Rozi - Konjiček, 18.50 Ciciban plava (2. del)
19.10	Risanka
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Poletje revolucije (zgod., Fr. 1989, r. Lazare Iglesis, i. Bri-gitte Fossey, Bruno De-voldere, Guy Trejan, 2. del)
21.25	Mali koncert: flavtistka Patricija Mihelač in pianist Vladimir Mlinarič
21.45	Dnevnik in vreme
22.05	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.10	Poletna noč, vmes nad. Schwarzwaldska klinika (39. del) in nan. Hooper-man (6. del)
1.10	Video strani
(“UP) TV Koper____________
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box
14.10	Nogomet: Argentina-Bolivija (pon.)
16.00	Šport spektakel
18.15	Vaterpolo: Italija-ZRN
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Deželni svet in napovedana kriza tržaške uprave
TRST — Podelitev priznanja Dirac sovjetskemu fiziku
TRST — Opazovanje podmorskega sveta možno tudi v Miramarskem podmorskem parku
ZGONIK •— Uspeh poletne sezone SSG
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box
20.30	Gimnastika: VN Avstralije (iz Brisbana)
23.00	Šport spektakel 0.45 Nog. pokal Amerike
RTV Ljubljana 2
15.45	Vaterpolo: Jug.-Španija
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Koncert: Slovenski oktet v Postojnski jami
21.05	Svet poroča
CANALE S______________
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana, 11.15 II profumo delsuccesso
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli
14.30	Nanizanka: Love Boat -Recita a soggetto
15.30	Film: In guesta nostra vita (dram., ZDA 1942, r. John Huston, i. Bette Davis, Charles Coburn)
17.30	Nanizanka: I cingue del
18.00
18.30	Rubrika: Agenzia ma-trimoniale
19.00	Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori
20.30	Kviza: OK il prezzo e giusto, 22.30 II gioco dei nove
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.45 Film: Il vendicatore del Texas (vestern, ZDA 1963, r. Tay Garnett, i. Robert Taylor, Joan Ca-ulfield)
guinto piano Kviz: C est la vie
RETE 4________________
8.30	Nanizanka: In časa Law-rence
9.20	Film: Ci divertiamo da matti (kom., VB 1967, r. Desmond Davis, i. Michael York, Rita Tushin-gham)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	La valle dei pini,
15.40	Cosi gira il mondo,
16.40	Aspettando il do-mani
17.00	Nanizanka: California -Decisioni dolorose
18.00	Nad.: Febbre d amore
19.00	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Baretta
20.30	Film: Ormai non c e piu scampo (pust., ZDA 1980, r. James Goldstone, i. Paul Newman, Jacgueli-ne Bisset)
22.35	Film: Il grande peccato (dram., ZDA 1961, r. Tony Richardson, i. Yves Mon-tand)
0.20 Nanizanki: Agente spe-ciale - Servizio di sicu-rezza, 1.20 SWAT
ITALIA1______________
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45
I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore -Giro intorno alla luna,
13.00	Simon & Simon
14.00	Variete: Megasalvi show
14.15	Glasbena oddaja: Deejay
Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanki: Supercar - L’-illusionista, 19.00 Riptide - Niente lacrime per il morto
20.00	Risanka: Siamo fatti cosi
20.25	Nogometna tržnica
20.30	Nanizanki: Scuola di fo-otball, 22.30 Starsky and Hutch
23.30	Šport: O nogometnem pokalu Amerike
24.00	Dokumentarec: Cingue anni di avventura
0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu
_____ODROM_________________
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke
15.30	Nadaljevanki: Maria,
16.30	Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma č sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo
19.30	Risanke
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: Operazione Costa Brava (pust., ZDA-VB 1973, r. P. Medak, i. Tony Curtis, Roger Moore)
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Nan.: Misfits, 0.15 I clas-sici delVerotismo
TMC___________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Il fiume scorre lento
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti
13.45	Športne vesti
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dok. o naravi
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Un dottore in alto mare (kom., VB 1955, r. R. Thomas, i. Dirk Bogarde)
18.00	Aktualno: TV donna
19.00	Nan.: Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Hotel Paradiso
(kom., ZDA 1966, r. Peter Glenville, i. Gina Lollob-rigida, Alec Guinness)
22.20	Tednik: Galileo
23.45	Vesti nocoj
23.00	Šport nocoj, vmes Tour de France in vaterpolo, ZRN-Italija
24.00	Film: Hockey violento (dram., ZDA 1977, i. Michael Moriarty, Meryl Streep)
TELEFRIUU_____________
11.30	Nanizanka: La guerra di TomGrattan
12.00	II salotto di Franca
12.30	Nanizanka: Medusa
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o kolesarstvu
14.30	Glas. odd.: Musič box
18.30	Nadaljevanka: Il santo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nad.: I naufraghi
20.30	TV film: Aziza (dram.)
22.00	Nanizanka: Angoscia
22.30	Morski športi
23.00	Dnevnik, nato dražba
24.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: V skalnih gorah (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije, 12.40 Foklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O umetnosti, 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Spomini Staneta Kavčiča; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine;
11.05	S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Neposredno: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Naj lepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Sola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling;
17.33	Shovv business; 18.00 Prijatelj D J;
18.33	Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Otroške vrtce bo prihodnje leto obiskovalo manjše število otrok
V	prejšnjih dneh smo objavili podatke o vpisih v slovenske osnovne in srednje šole za prihodnje šolsko leto. Kot za šole je konec prejšnjega tedna potekel tudi redni rok za prijave otrok v otroške vrtce. Po podatkih, ki smo jih zbrali v didaktičnih ravnateljstvih v Gorici in Do-berodbu, bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo slovenske otroške vrtce na Goriškem nekaj manj otrok kot lani. Skupno naj bi v devetih državnih in občinskem otroškem vrtcu v Števerjanu bil prihodnje leto 201 otrok, medtem ko jih je lani v vseh desetih vrtcih bilo 217.
V	primerjavi z lanskim letom se je letos nekoliko povečalo število otrok v prvem letniku, kar pa še ni dovolj, da bi nadomestili vse malčke, ki zapuščajo otroške vrtce. Če pogledamo podatke o številu prijavljenih otrok v posameznih vrtcih, so opazni precejšnji premiki, še posebno v Gorici. Precej manj bo letos otrok v vrtcu v Ul. Brolo, ki ga je zapustilo večje število otrok. Tudi novi vpisi, ki jih je sicer v Ul. Brolo največ med vsemi našimi vrtci, ne dosegajo lanskega števila, tako da bo skupno letos v tem vrtcu kar 18 malčkov manj kot lani. Po drugi strani se je letos dokaj občutno povečalo število novih vpisov v otroška vrtca v Ul. Maks Fabiani ter v Štandre-žu. Lani so se v prvi letnik teh dveh vrtcev prijavili 4 oz. 3 otroci, letos pa po 11 v vsakega. Vrtec v Ul. Fabiani je tako postal po skupnem številu otrok najbolj številčen na Goriškem (to zaradi zmanjšanja števila drugod, saj se je tudi v tem
skupno število otrok zmanjšalo, pa iv samo za enega), vrtec v Standre-
vrtcu i
čeprav samo za enega), žu pa je edini, v katerem beležijo krepkejši porast tudi v skupnem številu otrok (25 namesto lanskih 19).
Stabilnejši so podatki za vrtce dober-dobskega okrožja, kjer so tako podatki za vpise v prvi letnik kot skupni seštevki
otrok približno enaki lanskim. V Doberdobu se je v prvi letnik letos prijavilo sicer nekaj manj otrok (8 proti lanskim 14), skupno vzeto pa bo v prihodnjem šolskem letu v štirih slovenskih otroških vrtcih doberdobskega didaktičnega ravnateljstva natanko isto število otrok (74) kot lani.
Vpis v otroške vrtce				
otroški vrtec	1.letnik 1988/89	skupno 1988/89	1. letnik 1989/90	skupno 1989/90
Didaktično				
ravnateljstvo Gorica				
Ul. Brolo	16	50	13	32
Ul. M. Fabiani	4	34	11	33
Štandrež	3	19	11	25
Pevma	4	16	4	14
Števerjan	3	13	4	12
Krmin	3	11	4	11
Didaktično				
ravnateljstvo Doberdob				
Sovodnje	4	16	4	14
Rupa	6	14	6	15
Doberdob	14	31	8	32
Ronke	5	13	4	13
SKUPNO	62	217	69	201
V goriški stolnici slovesnost ob novi maši Karla Bolčine
V goriški stolni cerkvi je bila v nedeljo slovesnost ob novi maši Karla Bolčine. Cerkev je bila nabito polna, kakor sicer le redkokdaj.
Novomašnik je maševal skupaj s prijateljem novomašnikom iz Kamenj na Vipavskem, gospodom Rustjo in gospodom Žbogarjem, župnikom pri Sv. Ivanu ter številnimi drugimi duhovniki.
Pri slovesnem obredu sta pela združena pevska zbora Lojze Bratuž iz Gorice in F. B. Sedej iz Števerjana, pod vodstvom Stanka Jericija, na orgle je igral prof. Hubert Bergant. Ob tej priložnosti so prvič izvedli slovensko mašo posvečeno neznanemu novomaš-niku. Kompozicijo je leta 1982 skom-poniral Stanko Jericijo.
Novomašnika so pozdravili tudi goriški skavti in številni prijatelji iz Slovenije, ki so se obreda udeležili v narodnih nošah. Slovesnemu trenutku primerno je bila okrašena tudi cerkev.
Med približno dve uri trajajočo slovesnostjo je imel pozdravni nagovor koprski škof dr. Metod Pirih, ki je naglasil zlasti vlogo duhovnika v sodobni družbi. Koprski škof je govoril tudi v italijanščini.
Dopoldanskemu delu slovesnosti je sledilo kosilo v Zavodu svete družine, zatem pa popoldansko bogoslužje v cerkvi sv. Ivana, kjer so spet nastopili pevci.
Novomašnik Karel Bolčina se je rodil pred petindvajsetimi leti v Gorici. Tu je obiskoval osnovno šolo in licej.
Pričela se je gradnja spomenika deportirancem v nemška taborišča
Po dolgotrajnih pripravah, zlasti kar zadeva zbiranje potrebnih finančnih sredstev, se je te dni začela gradnja spomenika deportirancem v nemška uničevalna taborišča, ki bo na pobudo združenja ANED stal pred goriško železniško postajo. Zemeljska dela so se pričela 5. t. m. in trenutno delavci opravljajo izkop za zalitje temeljev trajnega obeležja, ki bo mimoidoče v treh jezikih — v italijanščini, slovenščini in hebrejščini — opominjalo na grozote in pozivalo k budnosti, da se kaj takega ne bi nikoli več\ ponovilo.
Spominsko obeležje naj bi predvidoma dokončali do jeseni. Zdi se, da so bile prav v zadnjem času s prispevki posameznikov in raznih javnih ustanov premoščene težave finančnega značaja, zaradi katerih se je gradnja spominskega obeležja zakasnila.
Z goriške železniške postaje so v razna nemška uničevalna taborišča od oktobra 1943 do prvih mesecev leta 1945 odpremili nekaj tisoč deportirancev iz goriške pokrajine, Slovencev in Italijanov, Judov.
Večina se jih ni vrnila na svoje domove.
Istočasno s pobudo zbiranja sredstev za postavitev spomenika je združenje ANED poskrbelo tudi za ponatis in razširitev publikacije, ki je izšla pred leti in ki zajema popis oseb, ki so bile odpeljane v Nemčijo in prinaša tudi pričevanja redkih preživelih.
Na sliki (foto Pavšič); gradbišče, kjer bodo postavili spomenik deportirancem v nemška uničevalna taborišča.
Zaprte ulice
Zaradi izkopa za obnovo podzemnega telefonskega omrežja so od danes dalje uvedli nekatere omejitve v prometu na območju ulic San Giovanni, Malta in Ascoli. Od danes do zaključka del bodo zaprli Ul. San Giovanni. Dostop iz Ul. Carducci proti Ul. Ascoli bo dovoljen po Ul. Malta. V prihodnjih dneh bodo nato začasno zaprli še Ul. Malta in UL Ascoli, po kateri bo v končnem odseku za stanovalce dovoljen dvosmerni promet.
Ogenj uničil bager na Prevali Obstajajo sumi o namernem požigu
Ogenj je v ponedeljek ponoči povzročil za okrog trideset milijonov lir škode na bagerju znamke Rock 130, ki ga je lastnik Luigi Valerio iz Portog-ruara pustil čez noč na Prevali, kjer te dni opravlja obsežna zemeljska dela po naročilu Konzorcija za melioracije. Ogenj je težko vozilo, opremljeno z gosenicami, zajel nekaj pred 23. uro. Gasilce so na kraj poklicali ob 22.40.
Ker je področje razmeroma oddaljeno in težko dosegljivo, je ogenj preden so ga gasilci uspeli ukrotiti, povzročil veliko gmotno škodo.
V teku je preiskava. Obstajajo namreč sumi, da je bil ogenj podtaknjen in da gre torej za namerno (in kaznivo) dejanje. S primerom se ukvarjajo karabinjerji v Krminu, kajti dogodek se je pripetil na območju Prevale, ki upravno sodi v krminsko občino in torej s policijskega vidika v pristojnosti tamkajšnje karabinjerske postaje.
Pokopali so Alojzijo Vižintin s Poljan
V začetku prejšnjega tedna (4. julija) so na pokopališču v Doberdobu pokopali Alojzijo Vižintin vd. Lavrenčič s Poljan. Bila je predstavnica tiste generacije, ki je šla skozi trpljenje dveh svetovnih vojn. Rodila se je v Dolu, pri Vižintinih v Ivančevi družini, leta 1901. Družina je med prvo svetovno vojno odšla v begunstvo, po vojni pa je bilo treba veliko garanja za obnavljanje doma in opus-tošenih njiv.
XXVIII. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA »C. A. SEGHIZZI«
SODELUJEJO:
Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Filipini,
Finska, Francija, Irska, Jugoslavija,
Madžarska, Poljska, Zvezna republika Nemčija, Španija, Švica, Sovjetska zveza, Italija.
PROGRAM:
URADNA OTVORITEV
danes, 12. julija, ob 10.30 v Ljudskem vrtu.
POLIFONIJA
danes, 12. julija, ob 16. in ob 21. uri. jutri, 13. julija, ob 9., ob 16. in ob 21. uri.
PEVSKI ZBORI v petek, 14. julija, ob 9. uri.
FOLKLORA
v petek, 14. julija, ob 16. uri. v soboto, 15. julija, ob 9. in 16. uri.
VSTOP PROST
GORICA
Avditorij v Ulici Roma od 12. do 15. julija
NAGRAJEVANJE IN KONCERT NAGRAJENIH ZBOROV: v petek, 14. julija, ob 21. uri — polifonija v soboto, 15. julija, ob 21. uri — folklora
(Vstopnina za en večer 8.000 lir — za dva večera 12.000 lir)
Leta 1924 se je Alojzija omožila na Poljane, k Valentinčkovim. Ta družina je bila med tistimi, ki jih je vojna hudo zaznamovala. Alojzijo so italijanske oblasti konfinirale v Frosinone, moža pa so odpeljali Nemci v Buchen-wald, od koder se ni več vrnil. Vojna ji je vzela tudi starejšega sina Adolfa. Odšel je v partizane in se ni več vrnil. Ni znano kje in kdaj je padel.
Alojzija je ostala sama s petimi otroci, ki jih je bilo treba preživeti in spraviti do kruha. Prav ta skrb jo je gnala, da je trmasto vztrajala in vzdržala v najhujših trenutkih.
Včeraj pogreb župnika J. Juraka
V Novem mestu so včeraj pokopali gabrskega župnika, gospoda Jožeta Juraka. Pogreba so se udeležili številni farani, stanovski sobratje in goriški nadškof Bommarco. Sovodenjsko občino je na žalni slovesnosti predstavljal župan Vid Primožič.
Jože Jurak se je rodil pred oseminšestdesetimi leti v Novem mestu in je dolgo deloval med slovenskimi izseljenci v Argentini. V začetku sedemdesetih let je prišel v Gorico, kjer je nekaj časa deloval v Zavodu svete družine, od leta 1972 pa je vodil župnijo v Gabrjah.
Prejšnji teden se je z večjo skupino vernikov podal na izlet in romanje po Jugoslaviji. Umrl je v hotelski sobi, v Banja Luki v noči od četrtka na petek.
V Soči pri Casseglianu našli truplo Paola Fumisa
Po devetih dneh odkar so svojci javili, da je izginil z doma, so včeraj okrog 8. ure v Soči pri Casseglianu našli truplo 31-letnega Paola Fumisa iz Šempetra ob Soči. Truplo so našli karabinjerji, ki so včeraj zgodaj zjutraj pričeli sistematično preiskovati strugo Soče od rta Sdobba navzgor. Truplo je bilo ujeto pod skalnim podmolom in je bilo že v precej razpadajočem stanju. Truplo so iz vode potegnili gasilci iz Tržiča.
Fumis je izginil z doma prejšnji ponedeljek. Fant je občasno imel težave z umskim zdravjem in je njegovo izginotje in tragični konec mogoče pripisati prav tem okoliščinam.
Na meji aretirali domnevnega goljufa
Goriška mejna policija je po briljantnem uspehu z zaplembo skoraj dveh kilogramov heroina, pred nekaj tedni na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu, te dni ponovno aretirala tujega državljana. V nedeljo ponoči se je skupaj z nekaterimi drugimi osebami skušal peljati čez mejo 33-letni Zlatko Dakalovič iz Banja Luke. Policisti so ugotovili, da je preiskovalni sodnik iz Savone pred kratkim izdal proti njemu zaporni nalog zaradi goljufije. Dakaloviča so aretirali in pospremili v zapor.
Za semenišče se je odločil takoj po maturi. Bogoslovje je študiral v Vidmu in Ljubljani, na željo goriškega nadškofa, kjer se je spoznal s številnimi bogoslovci in mlajšimi duhovniki iz vseh sosednjih škofij.
V duhovnika je bil posvečen v Ogleju 25. maja letos.
Izidi mature na učiteljišču in zavodu Z. Zois
Za maturante učiteljišča in trgovskega zavoda Žiga Zois je končno nastopil čas počitnic. Te dni so namreč na šoli objavili izide matur.
Na učiteljišču so uspešno opravili zaključni izpit Neva Ferletic (44/60), Ester Ferletič (43/60), Sara Ferletti (42/60), Susanna Frandolic (39/60), Kettj Klančič (46/60), Valentina Marti-nuč (38/60), Nataša Muzic (36/60), Ingrid Nanut (50/60), Elena Orzan (40/60), Cristina Ožbot (42/60), Barbara Piccolo (43/60), Greta Pintar (45/60), Michela Riggio (56/60), Arianna Stasi (38/60).
Preizkušnjo so uspešno opravili vsi kandidati.
Izid mature na zavodu Žiga Zois pa je naslednji:
Lara Bensa (39/60), Karin Danieli (36/60), Maja Fajt (48/60), Barbara Kovic (48/60), Emanuela Kovic (41/60), Susanna Macuz (46/60), David Pahor (38/60), Tamara Pahor (42/60), Elisa-betta Paoletti (60/60), Claudio Peric (43/60), Valentina Scrazzolo (44/60), Paolo Spazzapan (38/60), Vida Tercic (48/60), Marjan Vogrič (48/60), Magda Volk (54/60). Dva kandidata nista izdelala.
Polemike v vrstah UGG niso pojenjale
Vse kaže, da polemike znotraj goriškega telovadnega združenja UGG se niso polegle. Tudi po izrednem občnem zboru in po sodnih prijavah se članstvo te naj večje športne organizacije na Goriškem ni zedinilo in nadaljuje z medsebojnim obrekovanjem.
'Tokrat je sam predsednik UGG Be-nito Zollia smatral za potrebno, da je v intervjuju izrekel marsikatero kosmato na račun sekcije za hokej na kotalkah, kar je seveda vzbudilo v predsedniku te sekcije odločno reakcijo in že so najavljena notranja razčiščevanja in grožnje z odstopi in prekinitvijo delovanja sekcije.
Razumljivo je, da upravljanje tako velike organizacije ni lahka stvar. Interesi posameznih komponent znoraj UGG so različni in težnja je, da bi ena panoga prevladovala nad drugo. K temu je treba dodati še dokaj neidilič-ne odnose med samimi upravitelji in jasno bo, da na obzorju UGG ni videti vedrega neba.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 22. in 23. julija izlet v Dolomite (skupina Sella). Prevoz z lastnimi sredstvi. Zaradi prenočišča in drugih organizacijskih zadev, je primerna predhodna prijava do vključno 18. t. m., pri predsedniku društva, oziroma pri odborniku Klemšetu.
Društvo nadalje vabi člane in prijatelje, da se pridružijo planinskemu pohodu Kekec - Triglav od 19. do 23. julija. Lahko se pridružijo tudi samo na nekaterih etapah. Prijave in pojasnila pri Zorku Čotarju tel. 30995.
kino
Gorica
CORSO Zaprto do 20. julija.
VERDI 18.00-22.00 »Vivere nel terrore«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Coppia morbosa-mente erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Strašna mama«.
SVOBODA (Šempeter) Ni predstave. DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino, Verdijev korzo 57 - tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117 - tel. 711315.
pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Giovanni Tro-biz iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 11. uri Bruna Ussai vdova Bressan iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na pokopališče v Ločniku, ob 12.30 Sabina Bradaschia por. Sgualdino iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Bil je največji igralec našega časa
Umrl je legendarni Laurence Olivier
Sir Laurence Olivier, največji gledališki igralec našega časa, je včeraj zjutraj v 82. letu starosti na svojem domu v Steyningu, južno od Londona, za vedno zatisnil svoje nekoč iskrive in predirljive, zadnja leta pa od hude bolezni močno utrujene oči. Z njim odhaja človek, ki je s svojimi vlogami v gledališču, na iilmskem traku in na televiziji močno približal ljudem po vsem svetu klasični teater in kulturo nasploh. Nekatere njegove gledališke stvaritve ostajajo edinstvene in so že zapisane zgodovini, druge so izzvale pri izvedencih tudi dokaj kritičnih pripomb, domala nihče pa ne dvomi, da je bil Olivier resnično genialen igralec, režiser in tudi vodja številnih gledaliških projektov.
Laurence Kerr Olivier — »Lar-ry«, kot so ga imenovali prijatelji — se je rodil maja 1907 v Dorkin-gu kot zadnji sin protestantskega pastorja. Prvo gledališko vlogo — Brutusa — je odigral že kot 10-le-
ten fantek na šolski prireditvi. Takratno »srečanje« s Shakespe-arjem je Olivieru prineslo srečo. Pet let kasneje se je v Ukročeni trmoglavki že izkazal kot zelo perspektiven igralec. Odtlej je njegovo gledališko ustvarjanje strmoglavo naraščalo. Pri tem je bilo verjetno zanj ključnega pomena srečanje z Johnom Gielgu-dom. Le-ta mu je poveril vlogo Romea v Shakespearjevem Romeu in Juliji in Olivier je postal čez noč »enfant prodige« shakespear-janskih tragedij. Njegovi Hamlet, Macbeth, Othello, Rihard III., ki jih je odigral v slovitem londonskem Old Vic teatru, so že legenda; prav tako Henrik V., eden od prvih barvnih filmov, ki ga je Olivier igral in tudi režiral ob izteku vojne. A prav na filmskem področju je bil »Larry« deležen nekaterih kritik. Očitali so mu, da se je prevečkrat odločil za komercialne filme, kar bo menda držalo. Prav tako pa bo tudi res, da je tem filmom dal svoj pečat (na primer v Maratoncu).
Leta 1947 je »postal« sir, leta 1970 lord. Prejel je na stotine nagrad in priznanj, med njimi tudi oskarja. Čeprav se je predvsem v zadnjih desetletjih zelo posvetil filmu in televiziji (na sliki z nadaljevanke Zadnji dnevi Pompejev, 1983), pa je njegovo srce vedno bilo za teater. Vodil je najvišje angleške gledališke inštitucije, prispeval je k reševanju mnogih gledaliških hiš, ki so zašle v krizo. V zadnjem obdobju se je — že hudo bolan — zagnano boril, da bi ohranili ostanke Sha-kespearjevega gledališča na južnem bregu Temze.
Na prisrčnem srečanju na pobudo Odbora za kulturo pri SKGZ
V
Čestitke SSG za uspešno sezono
■	'a
	5;
	BL_.i
n	lil	
	1	j
Veliki uspehi, ki so karakterizirali letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, so bili povod za ponedeljkovo srečanje, ki ga je Odbor za kulturo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi priredil v Zagradcu v čast tržaškim gledališčnikom, režiserjem in tehničnemu osebju. Letošnja sezona SSG je bila uspešna kot malokatera prej, o čemer najbolj zgovorno pričajo številne nagrade in priznanja, ki jih je tržaški ansambel požel na gledaliških festivalih in tekmovalnih prireditvah. Na Borštnikovem srečanju so Mario Uršič, Marjan Kravos in Marija Vidau osvojili Borštnikove nagrade za režijo, sceno in kostume v Cankarjevem Kralju na Betajnovi. Na festivalu Alpe-Adria v Novi Gorici je bil Striček Vanja Antona Čehova v režiji Dušana
Jovanoviča ocenjen kot najboljša predstava tako s strani žirije kot s strani občinstva. In končno je SSG prejelo tudi najvišje priznanje na Sterijinem pozorju za Cankarjevo Lepo Vido v režiji Mete Hočevar, obenem pa še kopico nagrad posameznikom.
Za tako uspešno sezono so se celotnemu ansamblu pri Miličevih v Zagradcu zahvalili predsednik Odbora za kulturo pri SKGZ Marko Kravos, generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin in predsednik upravnega sveta SSG Jože Pirjevec. Za čestitke se je v imenu igralskega kolektiva zahvalil Anton Petje, ki je ob tej priložnosti poudaril, da bi morali preprečiti nadaljnje materialno in kadrovsko siromašenje gledališča.
Na filmskem festivalu v Bergamu
Prva nagrada diplomskemu delu
V Trstu nastop plesne skupine Miguela Angela
Moderni plesni pogled na klasični flamenco
Zajci, ki jih je Bergamo film Mee-ting v poslednjem krču potegnil iz klobuka, niso bili sicer prav snežno beli, vsekakor pa so kar v redu "kunci". Prvi izmed njih, Baton Rouge, prvenec Španca Rafaela Moleona, ni bil venčan s priznanjem - kaj bi sploh z njim španska uspešnica! Film verjetno ne bo imel težav z distribucijo v Italiji: režiser je "privrženec" Pedra Almodo-varja, pri katerem si je tudi sposodil igralca Carmen Mauro in Antonia Banderasa. Fabula je enostavna: mnogo denarja vzbudi neusmiljeno poželenje, moraš pa biti oprezen, ko izbiraš pajdaša. Črni film torej, kriminalka, ki svojo zgodbo vodi v tesni akciji skozi nepredvidene zavoje in vzbuja zato v gledalcu prvinsko emocijo. Netekmo-valno priznanje za komunikativnost z občinstvom je prejel Brez svojega mesta (Misplaced) ameriškega Poljaka Luisa Vancena. V lepi "povedni" obliki film ilustrira scenarij, ki se je v svojem okviru že vpisal v občo zavest. Izkaže se zato kot (na žalost) predvidljiv kljub vredriotam in družboslovnim koristim, katere tovrstno delo prav gotovo ima: leta 1981 se mati in sin izselita iz Poljske pod vojaško peto (oče, aktivist Solidarnosti, ostane v domovini in umre). Težavna integracija v novem okolju sina ne zadovoljuje, tako kakor mater.
Če je film Kopalnica (La salle de bain) Johna Lvoffa zasluženo dobil nagrado mednarodne kritike in srebrno Roso Camuno, tako je tudi Netopirjev let (Mielott befejezi roptet a denever) Petra Timarja — o obeh smo že poročali — prejel bronasto Roso Camuno skupaj z "dokumentarno" igranim filmom Razvrščeni ljudje (Classified People) Volande Zaubernan, ki vprašanje apartheida v Južni Afriki (od leta 1949) zagrabi iz zornega kota vsakdanjosti skozi skupno življenje starega capetownskega belca in njegove (druge) črne soproge: ker se je v svetovni vojni boril kot prostovoljec v četi mešancev, ne more spadati v razred belih, čeprav je njegova koža brez sence, kot tista njegovih sinov iz prvega zakona (uvrščenih v razred belcev), ki ga zaradi tega in zaradi sedanje črne soproge v starih letih preverijo.
Razvrstitev po strogem "administrativnem naključju" se ne ozira na kri: če hočeš biti bel, je važno samo to, da ti pri preizkusu svinčnik zdrkne skozi gladke lase!
Zlata Rosa Camuna pa je pričakala 16-mm film Georgette Meunier, diplomsko delo Tanie Stocklin in Cyrilla Rey-Coquaisa na berlinski akademiji za film. Avtorja postavita srhljivo Zgodbo a la' Violette Noziere v neznani kje in kdaj skozi "brechtovsko" dis-
Posnetek iz filma Monty Python llve at the HolIywood bovvl
tanco in revno vendar ustrezajočo mi-zansceno. Skorajda se v filmu vzpostavlja brezčasna mitološka dimenzija stare antične tragike: v svoji krvos-krunski sli po bratu krepi Georgette Meunier svoje upanje v nasladi ob zastrupljanju svojih ljubimcev. Vendar usoda jo združi z bratom le v smrti.
Glavna nagrada zahtevnemu, niz-koproračunskemu in vendar kvalitet-
nemu filmskemu proizvodu je zgovorna o vlogi Bergamo film Meetinga, ki je pomembna iztočnica filmov za tako imenovani "kulturni" obtok, denarja pa je zaradi zapletov v pomoči javnih uprav vsako leto manj, tako da ga nič ne ostaja za neobhodno nujnost promocije prikazanih filmov — podnaslo-vitev filmskih kopij.
ALEŠ DOKTORIČ
Zanimiva razstava v galeriji Cartesius v Trstu
Dela 40 uveljavljenih italijanskih grafikov
Normalna razstavna ali galerijska dejavnost gre tudi v Trstu h koncu. Res je, trenutno imamo v dveh javnih galerijah, v velikem razstavišču palače Cos-tanzi ter v Občinski galeriji na ogled izbrana dela najveljavnejših mojstrov iz prvih let po drugi svetovni vojni s področja Alpe-Jadran in sicer kakih 80 umotvorov tedaj najbolj naprednejše likovne izraznosti v dvanajstih deželah Alpe-Jadran. Vendar gre v tem primeru za izredno zanimivo, hkrati pa za priložnostno razstavo, medtem ko tržaški galeristi sedaj pravzaprav že paberkujejo med domačimi mojstri ter med mojstri bližnjega sosedstva, kajti redko se dogodi, da veljavnejši mojster pristane na pripravo samostojne razstave v vročih poletnih mesecih, ko meščani tako rekoč bežijo iz mesta na tako imenovane počitnice. In vendar je vodstvo galerije Cartesius pripravilo za ves julij lepo, bogato razstavo del zelo veljavnih ali celo najveljavnejših italijan-
skih mojstrov, razstavo, ki bi prav gotovo ne smela miniti neopaženo.
Galerija Cartesius je, kot je znano, specializirana za grafično likovnost, kar je povsem v skladu tudi z dejstvom, da razpolaga z edinim grafičnim laboratorijem v Trstu, ki odtiskuje plošče mnogih ali bolje večine domačih tržaških likovnikov. Zato je, kot smo že poudarili, pripravila razstavo kakih štirideset listov torej štirideset del prav tolikerih mojstrov iz vseh predelov Italije. Gre za veljavna imena, med katerimi so tudi Guttuso, Treccani, Mastroianni, Pia-cesi, Liberti in drugi.
Ne bomo se ustavili ob vsakem posamezniku, velja pa skupna značilnost, da je na tolikšni razstavi le nekaj malega v barvah, vse ostalo pa je, rekli bi, v osnovnih ali klasičnih barvah grafike, torej v črnem in belem. Gre pa za odlična dela v različnih slogih ali bolje povedano v različnih govoricah, saj ni ene-
ga samega dela, ki bi ga mogli uvrstiti v abstraktne tokove, nekatera dela pa spadajo že malone v klasično figurativnost.
Rekli bi torej, da se v razstavišču more obiskovalec razgledati vse od krasnega klasičnega Libertije-vega dela, kjer mojster upodobi popoln ženski akt v zelo mehki tehniki, pa do krepkega dela odločnih črt, s katerim se predstavlja Mastroiannijeva ustvarjalnost. Tu pa je tudi zanimivo "omizje", ki nosi podpis mojstra Manfredija, pa tudi Moški s kodrom, ki je prišel iz Piacesijeve delavnice. Pozornost vzbujata tudi sorodna motiva, s katerima se predstavljata Greco in Saccorotti. Z naštevanjem pa bi lahko dolgo nadaljevali, saj so tu še Cazzaniga, Maccari, Tam-buri, Santomaso in drugi.
Od domačih, tržaških mojstrov je z enim delom zastopan tudi Spacal. Gre za njegovo grafiko v črno-belem iz že davnega 1963. leta.
Zanimiva razstava bo trajala do 31. julija, (fre)
Španski ples se je tudi letošnje poletje zavrtel v Trstu, a ne izključno v ritmu klasičnega flamenca, pač pa v koktejlu temperamentnih hispanskih korakov in kretenj s primesjo modernega baleta. Avtor tega zasuka na baletnem področju je bil mladi španski plesalec Miguel Angel, ki je v ponedeljek in torek zaplesal s svojo plesno skupino Espana Ballet Ensemble na Gradu sv. Justa.
Miguel Angel je veljal pred leti za pravcatega »enfant prodige« španskega baleta. Predno je osnoval svojo skupino je bil solist v Real national Ballet de Espana in prvi plesalec v Ballet Teatro Espanol. Za letošnjo po-•letno sezono je s svojim enajstčlanskim ansamblom pripravil dve deli: balet z naslovom El amor brujo po istoimenskem delu Manuela De Falle in potpouri Flamenco suite.
Tako v prvem kot v drugem delu se je poznala plesalčeva težnja po tem, da bi dal klasičnemu flamencu širše dimenzije, da bi nekako vnesel vanj tudi elemente, ki so tipični za moderni ples. Pri tem poskusu je bila Angelu v veliko pomoč koreografinja Su-sanna Beltrame. Njena »predelava« oziroma baletna postavitev teksta Manuela De Falle je Angelu odprla številne možnosti, ki jih je plesalec dobro izkoristil. El amor brujo je postal tako skupek med seboj dobro povezanih slik in prizorov, ki so dale domala vsem članom ansambla mož-
nost za solistično izvajanje, kar je nekako potrdilo Angelovo trditev, da so v tem delu vsi plesalci protagonisti.
Angel je uspel v svoji nameri tudi zato, ker sestavlja njegovo skupino nekaj res izjemnih plesalcev, med katerimi poleg vodje izstopajo Antonio Canales, solist plesne skupine Moany Merin, Trinidad Artiguez, prva plesalka v Bizetovi Carmen, ki jo je Luigi Pizzi Messa postavil v Parizu, in Carmen Orta, mlada plesalka, ki je bila deležna že velikih pohval.
Tudi v drugem delu, Flamenco suite, je bilo največ prostora namenjeno solistom. Izvedli so Alborada del gra-cioso De Falle, Lost in Madrid Milesa Davisa, Granadosovo Cordobo in balet El atomo (za koreografijo zadnjih dveh je poskrbel Antonio Canales). Tako v prvem kot v drugem delu so plesalci zaplesali na glasbeni podlagi klasičnih glasbenih del, a tudi modernih (Miles Davis). Kitare, tipično španskega inštrumenta, skoraj ni bilo slišati, in tudi kastanjete so tlesknile v spremljavo plesalkinih gibov in kretenj le v uvodnem baletu drugega dela. Tržaško občinstvo, ki pa je bilo vsaj v ponedeljek res maloštevilno, je ugodno sprejelo te novosti in vse nastopajoče nagradilo z zasluženimi aplavzi. Škoda le, da je slabo vreme ob koncu ponagajalo izvajalcem in gledalcem in tako preprečilo, da bi skupina v prijetnejšem vzdušju zaključila svoj nastop, (mk)
Z včerajšnje skupščine vsedržavne zveze trgovinskih zbornic
Piero Bassetti: Bojim se, da pojde v Evropo samo močnejši del Italije
RIM — »Ob popolni evropski združitvi utegne biti italijanski industrijski sistem šele polovično preustrojen in potemtakem nepripravljen na konkurenčno ofenzivo drugih držav dvanajsterice.« Takole je dejal predsednik zveze trgovinskih zbornic Piero Bassetti na letni skupščini zborničnih predsednikov s pripombo, da vidi pred sabo "Italijo z dvema brzinama": lani je bila dohodkovna rast na Jugu za odstotek nižja od vsedržavne povprečne rasti, a hkrati je bilo opaziti obubožanje industrijskih podjetij, ki se bavijo z najrazvitejšimi oblikami terciarnih dejavnosti. »Naš podjetniški sistem,« je nadaljeval Bassetti, »ni dovolj podkovan v kulturi "posvetovlja-nja": 35% podjetij se ni nikdar spoprijelo z uvoznimi posli, a ta delež znaša na Jugu celo 60%. Slika je še zaskr-
bljivejša, če upoštevamo, da je v zadnjih treh letih samo 13% podjetij izvedlo intenzivne inovacijske procese in da se velik del manjših podjetij še zmeraj oslanja na zastarele tehnološke postopke, ki so jih večja podjetja že davno opustila. Tedaj res obstaja rizik, da pojde v Evropo samo močnejša stran Italije, a rizik je toliko večji zaradi zopetnega razrasla inflacije, zaradi neučinkovite politike na področju javnih financ in zaradi rastočega zunanjetrgovinskega primanjkljaja.« Bassetti meni, da je za razmah maloin-dustrijskega aparata treba zboljšati standard storitev pa tudi institucionalna sredstva za podpiranje tega aparata in 'arhitekturo upravljanja gospodarstva", pri čemer naj se bolje izkoristi potencial privatnega sektorja, (dg)
Vodič za L 1993
RIM — Založba Unistampa je izdala priročnik Guida al 1992. Gre za vodič v evropsko stvar- ■> nost po tržnem in siceršnjem poenotenju v 1. 1993. Publikacija, namenjena malim in srednjim podjetjem, vsebuje vse predpise, določila in pravilnike EGS na trgovinskem, denarniškem, finančnem, davčnem, zavarovalnin-skem in drugih področjih, ki veljajo tako za fizične kot za pravne osebe. Priročnik so narekovale težave, ki jih imajo mali podjetniki pri seznanjanju z normami EGS.
Posvet načelnikov železniških uprav v Beogradu
Železnica utegne spremeniti Balkan v strateško vozlišče
BEOGRAD — Balkanske železnice, ki povezujejo Evropo z Bližnjim in Srednjim vzhodom, a prek morja še z drugimi državami azijske in afriške celine, imajo izjemne pogoje za nadaljnje razvitje osebnega in tovornega tranzita, seveda pa je za to potreben konkreten dogovor o mednarodnem sodelovanju.
Tako so menili generalni direktorji železniških uprav iz vseh balkanskih držav (razen Grčije, katere predstavnika ni bilo) na začetku dvodnevnega posveta v Beogradu o tem, kako učinkovito vključiti balkansko železniško omrežje v mednarodno stvarnost glede na evropsko tržno združitev leta 1993. Balkan naj torej postane strateško železniško-prometno vozlišče, za kar pa je treba v prvi vrsti odpraviti' ozka grla, uvesti informatiko in sprožiti tvorno sodelovanje na tarifnem in komercialnem področju. To pa spet ne bo mogoče, dokler bo vsaka balkanska država uveljavljala drugačno železniško-prevozno politiko: ta okoliščina pač tlači konkurečnost balkanskih železnic nasproti drugim železnicam, s tem pa zavira sam gospodarski razvoj na Balkanu, kot je v pozdravnem nagovoru naglasil član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekrdtar za promet Jože Slokar.
Jugoslavija, je nadaljeval predstavnik zvezne vlade, posveča veliko pozornost razvoju železniškega omrežja in v tem sklopu si zdaj prvenstveno prizadeva za modernizacijo magistrale Jesenice-Sežana-Dimitrovgrad-Gevgelija in v prihodnjih petih letih bo v posodobitev infrastrukture vložila nekaj več kot 600 milijonov ameriških dolarjev, sicer deloma iz lastne akumulacije in deloma s pomočjo tujih kreditov.
Avstrijski šiling lepa šansa za »jugoturizem«
BEOGRAD — Jugoslavija je za Avstrijce pravi turistični raj: za vsak šiling, ki ga zamenjajo za dinar, dobijo na jugoslovanskih tleh toliko kolikor bi doma dobili za 2,05 šilinga! Dobro jim gre tudi v Grčiji in Turčiji, vendar je kupna moč njihovega denarja največja prav v naši matici. To morda ne prija povprečnemu Jugoslovanu, dejstvo pa je, da je potrebno ta kapital kar najbolje izkoristiti, saj kaj drugega vpričo krize tudi ni mogoče. Za to pa je treba seveda tudi kaj dati: kolikšen bo v tej sezoni avstrijski dren, bo namreč odvisno predvsem od kakovosti ponudbe. Avstrijci so zahtevni, a radi trošijo, vendar ne za šaro. Lansko leto so po svetu potrošili 21 milijard šilingov: prvenstveno v dobrih restavracijah (6 mrde), drugače pa za hrano in pijačo (4,7 mrde), oblačila in obutev (2,9 mrde) itd. Na letovanje se vozijo najrajši z lastnim avtomobilom, tako so lani za bencin porabili 1,9 milijarde šilingov. Poleg morja in sonca jih zanimajo tudi lepo organizirani izleti, za kar so (spet lani) odšteli 800 milijonov šilingov, a tudi tobak (900 mil.), kozmetika in športni artikli (300 mil.) pa še nakit in podobne dragocenosti ter ure, za kar so iz listnic povlekli kar pol milijarde šilingov, kakor piše Salzburger Nachric-hten.
Pred spojitvijo bank NBA in BCV
VICENZA — Novo kreditno ustanovo, ki bo nastala s spojitvijo zavodov Nuovo Banco Ambrosia-no in Banca Cattolica del Veneto, bodo menda imenovali Banco Ambrosiano del Veneto. Ustanovitev kolosa bodo delničarji zavodov odobrili, na skupščinah, ki bosta v petek, 21. julija (BCV), in v soboto, 22. julija (NBA), v Vi-cenzi oziroma v Milanu. Vendar ne bo teklo kot po olju. Odbor, ki ščiti manjšinski krog delničarjev zavoda Banca Cattolica del Veneto (to se pravi njegove male delničarje) bo gotovo nasprotoval načrtovani porazdelitvi delnic v razmerju 19 navadnih delnic NBA za 10 delnic BCV in 24 varčevalnih delnic NBA za 10 delnic BCV.
Senator Angelo Bernassola še naprej predsednik SASA
TRST — Upravni svet tržaške zavarovalninske družbe SASA, ki se bavi z zavarovalstvom na pomorskem področju in ki deluje v sklopu Zavoda za industrijsko obnovo (IRI) oziroma vsedržavnega finančnega holdinga Finmare, je na včerajšnji skupščini v prostorih družbinega sedeža na Obrežju Tommaso Gulli (Palača Sartorio) potrdil za predsednika zavarovalnice senatorja Angela Bernassola. Obenem je bil za podpredsednika imenovan glavni direktor družbe Finmare dr. Franco Mondini, na položaju delegiranega upravitelja pa je bil potrjen generalni direktor dr. Luciano Del Piccolo. Za njegovega pomočnika so imenovali Vittoria Bordona. V novi upravni svet, ki so ga sestavili konec junija, so bili imenovani še direktor finančnega odseka letalske družbe Alitalia dr. Piero Ciulli, komercialist dr. Giovanni Fabris in predstavnik Finmareja dr. Luigi Forchiassin. Dalje so bili na dosedanjih položajih potrjeni glavni direktor Fin-cantierija dr. Pier Luigi Alemanni, direktor zavoda IRI dr. Giancarlo Cassiani in docent civilnega prava na Tržaški univerzi prof. Giovanni Gabrielli. Nadzornemu odboru predseduje rag. Giovanni Luperini, efektivna člana pa sta rag. Orazio Ouario in (novo imenovani) dr. Nicola Cellama-re.
Trst med Vzhodno in Zahodno Evropo
TRST — Direktor tržaškega Inštituta za študije in dokumentacijo o Evropski skupnosti in Vzhodni Evropi (ISDEE) dr. Tito Fava-retto bo v ponedeljek, 17. julija, predaval o temi "Trst med Vzhodom in Zahodom". Predavanje bo na pobudo krajevnega združenja trgovcev in gostincev v dvorani Baroncini poslopja zavarovalnice Assicurazioni generali v Ul. Trento. Dr. Favaretto bo obravnaval gospodarsko in politično krizo v Jugoslaviji, liberalizacijske procese v Vzhodni Evropi in učinke vsega tega na gospodarske odnose med Evropama. V tem okviru bo zastavil vprašanje, kako se lahko tudi Trst s pokrajino vključi v novo mednarodno stvarnost.


» Banca Agricola 1 Kmečka Danka Gorica

NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
P	TRŽAŠKA BORZA	I1
	7.7.	11.7.
URADNE NOTACIJE		
Generali		.	43840	44250
Lloyd 		18380	18550
Lloyd risp			10130
RAS 		28450	28950
RAS risp		13600	13800
Sai 		18500	18470
Sai risp		7800	7800
Montedison 		2277	2318
Montedison risp		1395	1425
Pirelli 		3690	3715
Pirelli risp		3650	3715
Pirelli risp. nc 		2330	2300
Snia 		3130	3115
Snia risp		3050	3070
Snia risp. nc		1600	1590
Rinascente		5950	6150
Rinascente priv		3350	3350
Rinascente risp		3300	3350
Premuda 		1970	1970
Premuda risp		1425	1425
SIP 		3104	3100
SIP risp		2590	2540
Bastogi		411	411
Comau 		3550	3625
	7.7.	11.7.
Fidis		7080	7170
Gerolimich		. 111,50	118
Gerolimlch risp		100	102
SME 		3680	3680
Stel		4200	4190
Štet W 10 		. • 		—
Štet W 9 		—	—
Štet risp		3390	3375
Tripcovich 		8980	9180
Tripcovich risp. nc		3860	3925
Alt. Immobiliari 		4360	4570
FIAT 		.	10900	11145
FIAT priv			7510	7690
FIAT risp		7585	7770
Gilardini		. 18660	18750
Gllardini risp		14400	14500
Dalmine 		399	400
Marzotto		8100	8100
Marzotto risp		8280	8150
Marzotto risp. nc		5800	5800
NEURADNO TRŽIŠČE		
I. C. C. u		800	800
SO. PRO. ZOO		1000	1000
Carnlca Ass		10000	10000
P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM
	11,7	spr. %		11.7	spr. %		11.7.
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI			CCT december 1990 IND . .	100,10	+ 0,15	CCT december 1996 IND . .	92,85
			CCT februar 1991 IND		99,55	+ 0,05	CCT februar 1991 IND		101,00
			CCT februar 1997 IND		92,80	—0,05	CCT februar 1992 IND		97,98
BTP junij 1990 10,5% ....							
BTP maj 1990 				CCT junij 1993 CV IND . . . .	96,00	—	CCT februar 1992 9,8% . . .	99,75
BTPjanuar 1990 		99,30		CCT marec 1991 IND		99,45	+ 0,20	CCT februar 1995 IND		93,30
			CCT nov. 1993 CV IND		95,10	—0,11	CCT februar 1996 		93,80
			CCT sept. 1993 CV IND ...	95,15	—	CCT februar 1997 IND ....	92,55
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA			CCT avgust 1992 IND		97,70	+ 0,05	CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	101,10
CCT ECU 1982/89 13% . . .	101,10	—0,05	CCT avgust 1993 IND		95,35	—	CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	100,95
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	102,40	+ 0,10	CCT 1983/93 TR 2,5% ....	89,10	—	CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	100,75
CCT ECU 1984/91 11,25% .	103,45	+ 0,10	CCT avgust 1990 IND		99,80	—0,05	CCT januar 1991 IND		101,45
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	102,40	—0,63	CCT avgust 1991 IND		99,85	+ 0,05	CCT januar 1992 IND		98,30
CCT ECU 1985/93 9% ....	98,60	+ 0,10	CCT avgust 1995 IND		93,80	—	CCT januar 1992 11% ....	98,70
CCT ECU 1985/93 9,6% . . .	101,00	+ 0,80	CCT avgust 1996 		93,00	—0,05	CCT januar 1993 IND		97,25
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	97,20	+ 0,73	CCT april 1991 IND 		100,25	+ 0,05	CCT januar 1996 CV IND . .	98,00
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	100,05	—0,15	CCT april 1995 IND 		92,60	+ 0,22	CCT januar 1997 IND		92,90
CCT april 1992 10%		95,10	—0,05	CCT april 1996 		92,70	—	CCT januar 1995 IND		93,90
CCT julij 1992 IND 		—	—	CCT december 1990 IND . .	101,50	—	CCT januar 1996 IND		93,60
CCT januar 1991 IND		99,85	—	CCT december 1991 IND . .	100,10	+ 0,05	CCT julij 1990 IND 		100,00
CCT julij 1993 IND		95,85	—	CCT december 1995 IND . .	93,80	—0,05	CCT julij 1991 IND 		100,45
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
P
CCT julij 1995 IND
CCT julij 1996 _________
CCT maj 1991 IND
95,30
94,35
100,40
_____________________________11.7. spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar....................... 8600	—1,14
Buitoni ........................ —	—
Eridania..................... 6992	+1,33
Perugina........................ —	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO_______________
Alleanza Ass.................. 38300	—0,02
Alleanza Ass. risp. por. . . .	38000	—0,52
Assitalia-.................... 14930	—0,46
Ausonia ....................... 2214	—0,49
Latina Ass. ord............. 17000	—2,01
Generali Ass................ 44340	+ 0,09
Italia Ass.................. 10970	—0,22
Abeille ................... 108500	—0,50
La Fondiaria spa........	57890	—0,01
La Previdente .............. 24100	+0,41
Lloyd Adriatico ............ 18550	+0,27
RAS fraz.................... 28980	+0,31
RAS risp. port.............. 13800	+0,36
Toro ord. . ....... j.....	20810	+0,87
Unipol priv................. 17150	+0,70
Banca Comm. Italiana ....	5136	—2,17
Banco di Roma ............... 2095	—0,232
Credito Italiano ............ 2505	—0,07
Interbanca priv............. 44300	—0,67
Mediobanca.................. 24900	+0,56
PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________
Cart. Burgo ord............. 14680	+0,96
L’Espresso ................. 23000	—
Mondadori .................. 30890	+3,13
Mondadori priv.............. 18950	+1,22
Poligraf. Editoriale......	6000	—
Cementir ..................   3479	—4,44
11.7. spr, %
Italcementi		117975	+ 0,74
Unicem		23000	—0,64
Unicem risp		12130	—2,25
KEMIJSKA INDUSTRIJA -	OGLJIKOVODIKI	
Calp 		4020	—6,51
Fidenza Vetrar 1000 		8310	+ 0,12
Italgas 		2444	—0,04
Mira Lanza		47200	—0,63
Montedison 1000 , .	2325	+ 0,73
Montefibre ....	1490	+ 2,75
Pirelli 		3715	+ 0,37
Pirelli risp		3715	+ 0,13
Recordati ord		13955	—0,03
Saffa		10120	+ 0,14
Siossigeno		39000	—
Snia BPD 		3130	—0,47
Snia Fibre 		1580	+ 0,82
Snia Tecnopolimeri		7350	—0,40
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		6280	+ 2,78
Standa 		26790	+ 0,03
Standa risp. port		10300	+ 0,48
Alitalia cat. A		2210	+ 0,45
Alitalia priv		1530	+ 0,06
Italcable		13450	+ 0,37
SIP 		3129	—0,22
SIP risp. port		2530	—
Sirti		9600	+ 0,11
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti ....... 5249	—
Tecnomasio............... 2589 —0,42
	11.7.	spr. %
Bastogi		411,25	+ 0,55
Bonifiche Siele 		33500	+ 1,66
Bonifiche Siele risp		8350	+ 0,48
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	6199	+ 1,32
CIR risp		6140	+ 0,98
Cofide		6050	+ 0,66
Comau Finanziaria 		3625	+ 0,16
Editoriale SpA 		3700	—
Euromobiliare 		6051	+ 0,01
Ferruzzi Agric		2475	—0,72
Fidis 		7165	—0,27
Fimpar 		2560	—0,58
Finarte 		5849	+ 0,84
Fiscambi Holding		6490	—0,15
Fiscambi risp		2330	+ 0,64
Fornara 		3120	+ 2,97
Gaic 		24500	+ 1,99
Gemina		1980	..	
Gemina risp		1950	—
Gerolimich		117,75	—0,21
Gerolimich risp. port. .	102	+ 0,99
IFl priv		21450	+ 1,32
IFIL fraz		6392	—0,35
IFIL risp. port. fraz		3430	—0,57
Italmobiliare		177500	+ 0,28
Pirelli & C		8450	—0,58
Riva Finanziaria . . .	9749	—0,31
Sabaudia Finanziaria .			—
Sabaudia risp. nc 		—	—
Saes		2930	—0,71
SME 		3790	+ 0,26
SMI Metalli		1526	—0,58
SMI Metali! risp		1125	—2,17
SOGEFI		4955	+ 2,16
Štet		4199	+ 0,09
Štet risp. port		3380	—
	11.7.	spr. %
Tripcovich 		9180	—0,21
Tripcovich risp. nc		3925	+ 1,68
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		4570	+ 2,23
Calcestruzzi		16760	+ 0,87
Cogefar 		5980	+ 0,16
Del Favero		5950	+ 0,67
Grassetto SpA 		14300	—1,03
IMM Metanopoli		1485	+ 0,60
Risanamento Napoli . . .	31300	+ 1,78
Vianini 		4395	+ 0,11
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA		
Aeritalia ord		3670	+ 0,52
Danieli & C		9100	+ 0,55
Data Consyst		13890	+ 1,23
Fiar SpA		22950	—0,21
Fiat		11175	+ 1,59
Fiat priv		7741	+ 1,58
Fiat risp		7800	+ 0,99
Franco Toši 		29000	—0,03
Gilardini			18570	—0,96
Magneti Marelli		3076	+ 0,19
Merloni		3333	—
Necchi ord		3660	—
Olivetti ord		9745	+ 2,64
Olivetti priv		6100	+ 2,69
Pininfarina		12349	+ 0,40
Rodriguez SpA		10320	+ 0,28
Safilo 		9050	—2,79
Safilo risp		8830	—0,22
Saipem		2750	—1,61
Saipem risp		2470	—6,79
Teknecomp 		1521	+ 0,06
CCT maj 1992 .......
CCT maj 1995 IND ...
CCT maj 1996 .......
CCT maj 1997 IND ... CCT marec 1991 IND . CCT marec 1995 IND . CCT marec 1996 .... CCT marec 1997 IND . CCT nov. 1990 IND . . . CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND . . . CCT nov. 1992 IND . . . CCT nov. 1995 IND . . . CCT nov. 1996 IND . . . CCT oktober 1993 IND CCT oktober 1990 IND CCT oktober 1991 IND CCT oktober 1995 IND CCT oktober 1996 IND CCT sep. 1990 IND . .'. CCT sep. 1991 IND . . . CCT sep. 1995 IND . . . CCT sep. 1996 IND . . . CTS marec 1994 IND . CTS april 1994 IND . . ED SCOL 1975/90 9% ED SCOL 1976/91 9% ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . .
93,10
93.60 93,40
100,10
92.45 92,95 93,10
100,00
101,20
100,05
97.50 93,35 93,20
97.60
99.45
99.85 93,30 93,05 99,45 99,70
93.10
92.25
73.25
72.85 105,00
98.10
96.50 101,60
71,00
?
spr. % —0,05
+ 0,15
+ 0,11
—0,05
+ 0,05 —0,05 —0,05
+ 0,11 + 0,11
+ 0,10
+ 0,05
—0,05
+ 0,05 + 0,11 + 0,05
+ 0,16
—0,05
—0,05
+ 0,05 + 0,11 + 0,21
+ 0,05 + 0,11 + 0,16 + 0,05 —0,05 + 0,22
—0,07
—0,41
+ 0,41 —0,05
Mednarodna kolesarska dirka po Franciji
Fignon oblekel rumeno majico
LUCHON-SUPERBAGNERES — Včerajšnja druga zaporedna gorska etapa, ki se je odvijala na Pirenejih, je popolnoma spremenila gornji del skupne lestvice, saj se sedaj lahko za končno zmago bori le šest ali sedem kolesarjev, ostali pa so izginili s prizorišča. Sicer pa je bila včerajšnja etapa važna zaradi dveh dogodkov: rumeno majico vodilnega je prevzel Francoz Fignon, Delgado pa je z enajstega "skočil" na četrto mesto z niti triminutnem zaostankom za vodilnim, in tako dokazal, da še kako računa na končno zmago, čeprav je na res neverjeten način v prvih dveh etapah izgubil skoraj enajst minut (v predetapi je celo zamudil na startu, naslednjega dne pa je v ravninski etapi spet izgubil nekaj izredno dragocenih minut).
Glavna protagonista včerajšnje etape sta bila Millar in Mottet, ki sta ob vznožju velikih vzponov sprožila napad, ki se je izkazal za odločilnega. Kasneje se jima je pridružil še presenetljivi Delgado, ki je znan kot dober "plezalec", vendar pa tudi kot neustrašen v spustih. Vodilna Lemond in Fignon sta se zavedala nevarnosti, ki jo predstavlja Delgado, saj sta ga stalno
nadzorovala, vendar nista zmogla njegovega ritma in sta ga pustila oditi. Odločila sta se, da bosta nadaljevala s svojim korakom, Fignonov pa je bil nekoliko solidnejši od Američanovega, kar mu je zadostovalo, da je za peščico sekund prevzel mesto vodilnega na lestvici. Sicer pa ni še nič odločenega, saj bo Tour še dolg in nas prav gotovo čakajo še marsikatera presenečenja.
VRSTNI RED 10. ETAPE: 1. Millar (VB), ki je 136 km (Cauterets - Luc-hon-Superbagneres) prevozil v 4.22T9;
2.	Delgado (Sp.) isti čas; 3. Mottet (Fr.) po 19 ; 4. Rooks( Niz.) 3 04"; 5. Theu-nisse (Niz.) 3'04"; 6. Lejarreta (Šp.) 3'14"; 7. Fignon (Fr.) 3'26"; 8. Hampsten (ZDA) 3'35 ; 9. Lemond (ZDA) 3'38"; 10. Alcala (Meh.) 3'42"; 11. Caritoux (Fr.) 3'45"; 12. Bugno (It.) 4T0"; 13. Pino (Šp.) 4'24"; 14. Parra (Kol.) 4'50"; 15. Simon (Fr.) 4'54".
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Fignon (Fr.) 40.11'49"; 2. Lemond (ZDA) po 7";
3.	Mottet (Fr.) 57"; 4. Delgado (Šp.) 2'53"; 5. Hampsten (ZDA) 5T8"; 6. Lejarreta (Šp.) 5'51"; 7. Bugno (It.) 6'03", 8. Millar (VB) 6'42"; 9. Alcala (Meh.)
6'46"; 10. Rooks (Niz.) 6'59"; 11. Kelly (Ir.) 703"; 12. Theunisse (Niz.) 7'06"; 13. Simon (Fr ) TOT'-, 14. Indurain (Šp.) 7'48"; 15. Caritoux (Fr.) 9'58"; 16. Simon (Fr.) 10'36"; 17. Muller (Švi.) 1127"; 18. Pino (Šp.) 1133”; 19. Echave (Šp.) 11'34"; 20. Criguelion (Šp.) 11'41"38. Volpi (It.) 24'28"; 72. Chiappucci (It.) 39'26"; 80. Čerin (Jug.) 4240 ; 96. Pas-sera (It.) (47'53”; 117. Pavlič (Jug.) 54 04"; 120. Vona 54'33"; 133. Rossignoli 57’24"; 141 Fidanza 1.01'21"; 156. Mag-nago (vsi (It.) 1.05'45".
Guido Bontempi in Stephen Roche sta odstopila.
Niehausovi predetapa na ženskem Touru
BLAGNAC — Na ženskem Touru, ki se je pričel včeraj, je rumeno majico oblekla Zahodna Nemka Jutta Nie-haus. Niehausova, dobitnica srebrne kolajne v Seulu, je zmagala na mini-predetapi na kronometer (2,200 km). Glavna favoritinja, Francozinja Longo-va, je bila 7. s 3"9 zaostanka. Italijanka Longova je zasedla 14. mesto s 14" zaostanka.
Italijanska nogometna kupoprodajna sezona
Novosti pri Triestini
MILAN — Italijanska nogometna kupoprodajna sezona se počasi bliža zaključku, vendar še vedno vsi čakajo na "veliki nakup", ki bi to sezono zdramil iz otopelosti. Končno pa je nekaj novosti pri tržaškem drugoligašu. Slednji je namreč od Licate odkupil 26-letnega veznega igralca Domenica Giacomarra, napadalca Simonetto, kateremu je zapadla pogodba in je torej lahko razpolagal s svojo izpisnico, pa je prodala tretjeligašu Luccheseju. Novi sponzor Triestine je tržaški dnevnik II Piccolo.
Medtem pa Maradona na vse vetrove razlaga, da je sit Napolija in Neaplja in da bi rad odšel V Francijo, ker bi tam imel vsaj nekaj več miru. Vendar mu je predsednik Ferlaino odgovoril, da ima pogodbo z neapeljskim prvoligašem do leta 1993 in da jo je dolžan spoštovati.
Muller in Cravero bosta, po trditvah predsednika turinskega drugoligaša Borsana, gotovo ostala v Turinu, saj tako predvideva njuna pogodba. S tem naj bi se zaključile hipoteze okoli teh igralcev, ki se po pisanju časopi-
sov vsak dan podajajo v kak drug nogometni klub. Juventus, ki je zelo aktiven pri tej kupoprodajni sezoni, je večraj od Messine odkupil napadalca Schillacija.
Danes bodo v Ženevi žrebali pare za vse tri evropske pokale, včeraj pa so v tem mestu že določili nosilce skupin.
Ameriški nogometni pokal
Vsi favoriti naprej
GOIANIA — Včeraj se je v Goianii zaključil kvalifikacijski del ameriškega nogometnega pokala. Že kvalificirana Argentina je izenačila s slabo Bolivijo 0:0, Čile pa je premagal Ekvador 2:1 ter tako bistveno pripomogel h kvalifikaciji Urugvaja zaradi razlike v golih. Danes se bo v Riu De Janeiro s tekmama Argentina - Brazilija in Paragvaj - Urugvaj začel finalni del. Drugo kolo bo v petek (Argentina -Urugvaj, Brazilija - Paragvaj), zadnje pa v nedeljo (Brazilija - Urugvaj, Argentina - Paragvaj).
Svetovno prvenstvo v sabljanju
Mja četrta
DENVER — Sovjetska zveza je osvojila zlato kolajno v floretu ekipno na svetovnem prvenstvu v sabljanju, ki se te dni odvija v Denverju. V finalu je namreč premagala ZRN z 9:7. Italija je pristala na sicer dobrem četrtem mestu, čeprav se je srečanje za tretje mesto proti Franciji končalo neodločeno 8:8. Vendar so Franciji dodelili bron, ker je dosegla večjo število dotikov (65:58).
Italijani mnogo tožijo nad sodniki, češ da so jih bistveno oškodovali in dodelili nekaj dotikov Franciji in ne njim. Italija, ki nastopa v postavi Bo-rella, Cerioni, Cipressa in Numa, je v Četrtinalu premagala Madžarsko 9:5, v polfinalu pa je zgubila proti bodoči zmagovalki SZ z 9:6. V ženski sablji za posameznice so kar štiri Italijanke preskočile kvalifikacijski del in se uvrstile v šestnajstino finala. To so Laura Chiesa, Annalisa Coltorti, Elisa Uga in Saba Amendolara.
V	nedeljo v Tržaškem zalivu
Oftiore tekmovanje
TRST — Konec tedna bodo tržaško Nabrežje zasedli bolidi formule ena na morju, gliserji off-shore. V nedeljo bo namreč v Tržaškem zalivu tekmovanje za "Veliko nagrado mesta Trst", ki bo veljavno za italijansko prvenstvo v 1., 2. in 3. razredu (1, 2, 4, 6 tisoč ccm).
S plovili bodo Nabrežje zasedli že v petek, tako da bo prepoved parkiranja stopila v veljavo že ob 6. uri (v bistvu bo že v četrtek ponoči treba odstraniti vsa parkirana vozila) in bo veljala do nedelje.
V	soboto zjutraj bodo na vrsti tehnični in pregledi, razni sestanki raznih služb, ki bodo skrbele za varnost, od 15. do 17. ure pa bodo neuradne poskusne vožnje na trikotniku Barkovlje, Sesljan, vhod Primero, Stari valobran, Barkovlje. V teh urah bodo veljali izredno ostri varnostni ukrepi. Plovila z gledalci in radovedneži bodo sicer lahko bila v omenjenem trikotniku ali izven njega, vendar razdalja ne bo smela biti manjša od 500 m. Previdnost vsekakor ni odveč, saj morski bolidi dosežejo hitrost tudi do 200 km/h in potrebujejo okrog 800 m, predno se ustavijo.
Dirka bo v nedeljo s pričetkom ob 10. uri (razred 1 in 2) z letečim startom pred Barkovljami. Start za razred 3 bo malo kasneje. Za dirko sta predvidena dva trikotnika, krajši bo od Barkovelj do Sesljana, vhoda Primero, Starega valob-rana in nazaj do Barkovelj, daljši pa od Barkovelj do Sesljana, Gradeža, Starega valobrana in Barkovelj.
V Kopru sredozemsko prvenstvo v razredu optimist
KOPER — V koprskem zalivu se danes prične 3. odprto sredozemsko jadralno prvenstvo v razredu optimist. Ob 12. uri bo svečana otvoritev, ob 14. uri pa že start prve regate. Načrtovanih je šest regat, prvenstvo pa bo sklenjeno v nedeljo. Prijavljenih je 70 optimistov iz Avstrije, Italije, Grčije, Turčije, Madžarske, Nizozemske in Jugoslavije, za katero bo, kot nam je povedal mladinski jadralni selektor Viljem Orel, lovilo veter 22 jadralcev in jadralk.
Steber jugoslovanske reprezentance bodo tvorili jadralci obalnih klubov Jadra in Burje, med katerimi sodijo med favorite za eno od medalj vsekakor Peter Podunavac pri fantih ter Janja Orel in Vesna Dekleva pri dekletih. (Kreft)
Švedi za Davisov pokal proti Jugoslaviji
STOCKHOLM — Za polfinalno srečanje Davisovega pokala proti Jugoslaviji (21. - 23. t. m.) bodo za Švedsko igrali Edberg, VVilander, Svensson in Jarryd. Lani se je Švedska prebila v finalu, kjer je izgubila proti ZRN. Slednja se bo letos v polfinalu pomerila z ZDA.
Medtem so sporočili nove svetovne lestvice posameznikov. Na ženski vodi Grafova pred Navratilovo, lep korak naprej pa je naredila mlada Jugoslovanka Seleševa, ki je na 11. mestu. Med moškimi vodi Lendl pred Beckerjem.
Jugoslovanski vaterpolisti dobro pričeli
ZAHODNI BERLIN — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju za pokal Fina je Jugoslavija startala z zmago. V 1. kolu je s 15:7 premagala Avstralijo.
Na tekmi za italijanski volkarski pokal
David Bogateč spet prvi
Na raznih regatah
Viden napredek članov Čupe
V nedeljo so se tekmovalci ŠD Mladina in ŠD Grmada Hobles udeležili 4. preizkušnje za italijanski pokal v Caltra-nu (Vicenza). Tekma se je odvijala na zelo strmi rebri in proga je bila dolga 1.000 m, 2.700 m, 5.400 m ter 8.200 m. Poleg zelo naporne proge je tekmovalce oviralo zelo toplo in soparno vreme. Najbolje sta se uvrstila David Bogateč (Mladina), ki je zmagal med mlajšimi cicibani, in pa Erik lori (Grmada Hobles), ki je bil soliden 3. med cicibani. Skupno je nastopilo 172 tekmovalcev iz 29 društev.
MLAJŠI CICIBANI: 1. David Bogateč (Mladina) 414"; 5. Mitja Košuta (Mladina) 5'37"; 11. Danijel Tence (Mladina) 6'21".
CICIBANI: 1. Flavio Vaccaretti (Bassa-no) 1T30”; 3. Erik lori (Grmada Hobles) 13'38"
MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Luca D’Incau (Pol. Sopramonte) 18'36"; 7. Erik Tence (Mladina) 20’30"; 10. Andrej Legiša (Grmada Hobles) 22'33"; 15. Dejan Peric (Grmada Hobles) 29’08"; 16 Erik Peric (Grmada Hobles) 36’20".
MLADINCI: 1. Alfio Di Gregorio (US Niccolosi) 22’07"; 13. Rajko Zečevič (Grmada Hobles) 31'50".
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. GS Uni-cars 1016 točk; 11. ŠD Mladina 147 točk; 16. ŠD Grmada Hobles 109 točk. (E. lori)
V hitri hoji v Luganu
Ruzzier odličen
V nedeljo je bila blizu Luciana v Švici 5. izvedba mednarodnega tekmovanja v hitri hoji na razdalji 20 km, veljavnega za trofejo "Lago di Origlio". Na startu se je predstavilo 42 tekmovalcev iz Švice in Italije, med katerimi je bil tudi naš atlet Fabio Ruzzier. Prav slednji je po zadnjih dveh ne prav uspelih tekmovanjih v Avstriji in Rimu tokrat prijetno presenetil, saj je v ostri konkurenci, v kateri so bili tudi trije švicarski in dva italijanska državna reprezentanta (Fortunati in Moretti) prepričljivo zmagal (drugouvrščenemu je zadal skoro 2 minuti zaostanka). Poleg tega predstavlja doseženi čas 32'46' tudi nov rekord proge. Doslej je rekord pripadal nič manj kot močnemu atletu iz Kanade Leblancu. Tokrat je bilo tudi prvič, da je Ruzzier prehitel Morettija, ki je bil svoj čas državni prvak in še vedno drži državni rekord v hoji na 50 km.
Tekmovalci JK Čupa so konec tedna spet dosegli odlične rezultate. V razredu optimist sta nastopila Iztok Colja in Andrej Petaros. Že ves teden sta sodelovala na tehničnih pripravah, ki jih vsako leto prireja jadralna zveza, v soboto pa sta bila na regati v Alpagu na jezeru Santa Croce. Regata je bila veljavna za selekcijo "Prvo jadro". Nastopilo je kar 40 malih jadralcev. Zaradi slabih vetrovnih razmer so organizatorji stalno odlašali start, ki je bil predviden že v jutranjih urah. Vse je kazalo, da bo tekma preložena na naslednji dan, vendar je veter le zapihal. Že na startu sta izstopala Iztok Colja (Čupa) in David Bivi. Oba sta dobro izpeljala prvo polovico regate, zatem je Iztok izgubil nekaj mest, vendar je izgubljeno nadoknadil s pravilno taktično rešitvijo in dobro tehniko ter prehitel tri tekmece in zasedel končno drugo mesto, za Bivijem. Pohvaliti moramo tudi mlajšega Andreja Petarosa, ki je prispel na cilj sedmi. Zaslužil bi si višje mesto, saj je dobro jadral skozi celo regato. Usodna pa mu je bila večja napaka na štartu.
Sedaj se naši tekmovalci že pripravljajo na naslednjo regato, ki bo konec tedna v Sesljanskem zalivu, prav pri JK Čupa. Tudi ta regata pride v poštev za
selekcijo "Prvo jadro". Z našimi tekmovalci trenirajo tudi tečajniki, ki so se letos udeležili jadralne šole. Med temi so se doslej najbolj izkazali Zoran Bandelj, Johana Križnič in Diego Montagner. Vsi hitro napredujejo in kažejo veliko zanimanje za pomorski šport.
V Tržaškem zalivu je bila tudi regata v razredu laser. Priredil jo je YC Adria-co. Tudi na tej preizkušnji sta nastopila dva predstavnika Čupe in v konkurenci 20 tekmovalcev dosegla solidne rezultate. Marko Kojanec je bil deveti, Alex Domeniš pa 5. S tem rezultatom si je Alex že skoraj zagotovil nastop na sklepnem delu državnega prvenstva. (D. P.)
REKREACIJSKI ODSEK KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira spust z gumijastimi čolni na reki Soči in sicer od Gorice do Sovodenj. Spust bo v soboto, 15. julija, ob 15. uri. Prijave sprejemajo Bojan Makuc (tel. 20734), Daniele Braini (21891), Valter Nanut (21852) in David Mučič (83271).
Košarkarski turnir na 1. maju
Zanimiva pobuda
Prejšnji teden je bil na stadionu 1. maj v Trstu zanimiv košarkarski turnir, na katerem je nastopilo pet ekip. Po 10 tekmah je 1. mesto zasedla postava Plavih, ki je v bistvu prva ekipa Cicibone, saj je v zadnji in odločilni tekmi turnirja premagala favorite, postavo Rumenih, ki se je za to priložnost okrepila s Štefanom Persijem, članom Jadrana, ter nekaterimi bodoči igralci Bora Radenske v D ligi.
Tretje mesto je pripadlo Zelenim, pri katerih sta izstopala Arena in Ažman, člana Jadranovih kadetov, na četrtem mestu so pristali Sivi, peti pa brez točk rekreativci ekipe Belih. Omenimo, da sta bili prvi dve uvrščeni ekipi znatno boljši, Beli pa so igrali le za šalo, tako da je bilo kakovostnih in izenačenih tekem bolj malo, vsekakor pa so številni gledalci le prišli na svoj račun.
Vzdušje in potek turnirja sta bila idealna, tako da organizatorji že sedaj obljubljajo, da bodo s takimi pobudami nadaljevali in zlasti večali število nastopajočih ekip, saj opažamo, da so igralci med šolskimi počitnicami večkrat križem rok, ker nimajo možnosti ali spodbude za igranje, društva pa jim puščajo preveč mesecev oddiha.
Po zadnji tekmi turnirja je bilo nagrajevanje najboljših posameznikov: najboljši igralec turnirja je bil Kristjan Arena, najboljši strelec Igor Uršič, v obrambi se je izkazal Igor Gregori, v metu za tri točke Dejan Oberdan, v prostih metih Peter Ažman, presenečenje prvenstva je bil Dario Meton, pokal discipline je osvojil Alan Oberdan, naj mlajši igralec je bil Iztok Bajc, veteran pa Luka Furlan, najlepši koš je dal Riki Kalin, najboljši igralec ekipe A - Plavi je bil Ivan Perčič, ekipe B
-	Rumeni Štefan Persi, ekipe C - Zeleni Andrej Zupin, ekipe D - Sivi Maksi Pertot, ekipe E - Beli Mitja Petaros.
REZULTATI
1. KOLO: Rumeni - Sivi 134:96, Plavi
-	Zeleni 107:87; 2. KOLO: Zeleni - Sivi 108:99, Plavi - Beli 100:55; 3. KOLO: Plavi - Sivi 142:97, Zeleni - Beli 106:88; 4. KOLO: Rumeni - Zeleni 104:96, Sivi
-	Beli 91:82; 5. KOLO: Zeleni - Beli 105:99, Plavi - Rumeni 92:86.
KONČNA LESTVICA: Plavi 8 točk, Rumeni 6, Zeleni 4, Sivi 2, Beli 0. (Jogan Vanja)
Tudi padriški rojak Pavel Križman-čič se je ponesrečil v tej steni, na srečo pa je le preživel, čeprav je ostal invalid. In zakaj bi moral še sam tvegati? Tako sem premišljeval in nisem našel moči v sebi, da bi vstal z ležišča. Minili sta dve uri, v veliki sobi koče Pa je ostala samo še naša skupina. Pred kočo se je slišalo ropotanje želez-la in klice plezalcev. Pozno je, sem pomislil in že spet skušal zaspati. Toda flekaj v meni mi ni dajalo miru. Mor-na je tudi Whymperja moril strah pred vzponom, in vendar se je le pognal v beznano. Ta misel me je dokončno
prebudila iz polspanja. Skočil sem pokonci in si rekel - moram iti. Tovariši, ki tudi niso spali,1 so me osuplo gledali z zaspanimi, napol zaprtimi očmi. "Torej greš?" so vprašali. "Seveda grem, saj nisem zastonj vozil 600 kilometrov," sem odvrnil in skušal samemu sebi in drugim skriti negotovost.
Umirjeno, brez vsakršne naglice, kot predan usodi sem si skuhal zajtrk in pospravil opremo v nahrbtnik, in ko sem pripravljen ob pol petih stal na vratih koče, je za mano priteklo dekle, ki je bilo po naključju z nami in ki ga pred izletom nisem nikoli videl, ter
me vprašalo, če jo vzamem s seboj. Dekle ni bilo nikoli v gorah in si je sedaj, ko je zagledalo Matterhorn, strastno zaželelo, da bi stalo na vrhu. Presenetilo me je. Dekle nima pojma o plezanju, je sploh brez vsake kondicije, nazadnje pa je že zelo pozno in bi bila v dvoje mnogo počasnejša, in vendar ji nisem mogel odreči. Stopila sva v noč in krenila po manjšem grebenu proti vstopu v steno. 1200 metrov sicer ne prevelikih težav naju je še ločevalo od vrha Matterhorna.
115 let pred mano, 14. julija 1865, so tudi Whymper in tovariši korakali v temi po istem grebenu nasproti še nepoznanim težavam. Takrat še niso vedeli, ali je sploh možno preplezati navpični skok grebena tik pod vrhom, in vendar so v sebi čutili voljo do zmage. Mudilo se jim je. Vedeli so, da se onstran 1200-metrske pregrade drugi, prav tako hrabri ljudje, pripravljajo na vzpon z južne strani. Tudi Carrel je namreč startal istega dne in tokrat s prepričanjem, da se ne vrne v dolino, ne da bi stopil na vrh svojega Cervi-na. Samo deset minut hoje je od koče do prvega, strmega skoka severovzhodnega Horalijevega grebena. Ko sem se z rokama dotaknil mrzle skale, sem spet pomislil, da bi prav lahko
ostal v dolini, nihče me pač ne sili v steno. Vedel sem, da greben tehnično ni zahteven, najtežji raztežaji so ocenjeni s trojko, in vendar me je še ven-do nekaj strašilo. Sem bil morda pod vplivom velikih tragedij Matterhorna, o katerih sem bral v planinski literaturi? So name slabo vplivali križi, ki
označujejo preminule in katerih je polna knjiga vzponov v koči? Ali me je motila tema, v kateri še nisem plezal? Dekle pa mi je s težavo sledilo, čestokrat se je ustavilo in moral sem ji pomagati z vrvjo, končno pa sva le dosegla položnejši svet, kjer ni bilo treba plezati.
V ospredju v belem je Whymper v Chamonlxu, drugi z leve pa Louis Carrel
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Rlslori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja L A ZTT	[Flrfll Clan 'ta,iianske
12. julija 1989
Ob drugi obletnici krvavih neredov v svetem mestu
Bombna atentata v Meki
Prve uradne poskusne vožnje »nevidnega« bombarderja B2
RIAD Ena oseba je izgubila življenje, 16 pa je ranjenih, od katerih sta dve v kritičnem stanju. To je tragični obračun predsinočnjih bombnih eksplozij v Meki, na cesti, ki pelje proti Veliki mošeji. Saudske oblasti so sporočile, da sta ob 22. uri po krajevnem času eksplodirala dva peklenska stroja in da oblasti vneto iščejo »bogoskrunske zločince«. Imen in narodnosti žrtev niso sporočili, vsem pa je lahko jasno, da so to romarji, ki so prispeli v Meko na vsakoletni »hadžiluk«.
Teheran je takoj izkoristil atentat, da je dodal netiva polemiki z Riadom. Prav včeraj je bila druga obletnica krvavih dogodkov v Meki, ko so se saudske varnostne sile spoprijele z iranskimi romarji, ker so ti romanje izkoristili za napad na Saudsko Arabijo in na vse zmerne prozahodne muslimanske države. V krvavih neredih je izgubilo življenje več kot 400 ljudi, v glavnem Irancev, ranjenih pa je bilo kakih 600 romarjev.
»Eksplozij je kriv saudski režim, ki skuša z njimi opravičiti izredno stanje v Meki in preprečiti muslimanom manifestacije,« je za iransko tiskovno agencijo Irna izjavil premier Husein Musavi. Po njegovem bombi dokazujeta, da Saudska Arabija ni primerna, da upravlja s svetimi kraji. Predsednik iranskega parlamenta Akbar Hašemi Rafsandža-ni pa je najodločneje obsodil atentat, ki so ga zagrešile »izdajalske roke«. Od saudskih oblasti je zahteval preiskavo, a takoj dodal, da je to delo »ameriških imperialistov«, če ne celo Saudijcev. Riad bi lahko po Rafsandžanijevih trditvah naročil atentat, da bi »preprečil pritiske pravih musli-
manov zaradi prepovedi Irancem, da se udeležijo hadžilu-ka«.
Po krvavih dogodkih leta 1987 je to že drugič, da se Iranci ne udeležujejo romanja v Meko in Medino. Vsak pravoverni musliman bi moral vsaj enkrat v svojem življenju opraviti hadžiluk. Saudska Arabija je v dogovoru z Islamsko konferenco določila letne kvote romarjev za vsako državo. Iranu je tako Riad določil 45 tisoč romarjev, Teheran je to kvoto odbil, kot je odbil saudsko zahtevo, naj romarji ne prirejajo političnih manifestacij, svojim vernikom pa so iranski ajatulahi prepovedali odhod v svete kraje pod takimi pogoji.
Pred dnevi je Homeinijev politični dedič, ajatulah Ha-menei, obsodil »sovražne roke«, ki so preprečile Irancem, da bi se udeležile hadžiluka. Hamenei je tudi poudaril, da sta v islamu vera in politika tesno povezani in da je torej riadova zahteva o prepovedi političnih manifestacij neumestna.
Teheran se sedaj na vse kriplje trudi, da bi sveti kraji prišli pod upravo vse muslimanske skupnosti. Včeraj so bile v Teheranu množične manifestacije. Tisoči so na ves glas zahtevali, da se kralju Fahdu odreže roke. Tiskovna agencija Irna pa je ob spominu na drugo obletnico pokola v Meki ponovno zvalila vso krivdo na Saudsko Arabijo. Da pa bi bila mera polna, je navedla, da je vahabitska kraljeva družina židovskega izvora in se je zato vprašala, »do,kdaj se bo ta plod sionizma skrival za islamsko masko?«
V ponedeljek zgodaj zjutraj so v ameriškem letalskem oporišču Palmdale v Kaliforniji prvič preskusili motorje novega »nevidnega« bombnika B2. Poskus je vzbudil precej pozornosti, saj je letališka steza speljana tik ob avtocesti, po kateri se vsako jutro vozijo na delo številni prebivalci Palmdala. Tem se je ponudila možnost, da opazujejo »novi« dosežek ameriškega vojnega letalstva prav od blizu. Bombarder B2 naj bi bil neviden za še tako dovršene radarske naprave, v ameriškem kongresu pa je sprožil številne polemike, saj so mnogi smatrali, da je strošek »za nepotrebno in drago letalo« prevelik. Vsak B2 (načrtovanih pa jih je 132) bo ZDA stal 742 milijard lir. V ponedeljek so preskušali predvsem motorje med vožnjo po stezi. Strokovnjaki so s poskusi zadovoljni, ne ve pa se še, kdaj bo B2 doživel svoj zračni krst	(Telefoto AP)
Kaj, ko bi razpela jadro?
Prijazni stari spaček je res za vsako rabo. Mož na sliki je z njim opremil katamaran, nič pa ne vemo, ali bo plovilo poganjal motor ali veter	(Telefoto AP)
Bavčar pri Smoletu
LJUBLJANA - Po daljši prekinitvi stikov med Bavčarjevim odborom za zaščito človekovih pravic ter slovensko uradno politiko je te dni vendarle spet prišlo do pogovora. Tako je delegacija odbora obiskala Jožeta Smoleta, predsednika republiške konference SZDL ter mu v daljšem pogovoru zastavila nekaj konkretnih vprašanj. Igorja Bavčarja in sodelavce je predvsem zanimalo, kakšne načrte ima SZDL, glede na to, da je Smole v govoru ob jubileju revije Naša obramba napovedal, da zavrnitev predloga za pomilostitev četverice »ne bo ostala brez posledic«. Prav tako je nove elemente v zvezi z ozadjem procesa sporočila posebna skupščinska komisija.
Smole je v zvezi s četrto zavrnitvijo prošnje za pomilostitev ponovil mnenje, da gre za neodgovoren odnos predsedstva Jugoslavije do predloga slovenskega državnega predsedstva. To že ima težke posledice, toda Slovenija nima možnosti, da sama razglasi pomilostitev, saj bi to pomenilo kršitev ustave SFRJ - obnovo postopka pa lahko zahtevajo le stranke v postopku.
Bavčarjeva delegacija je ob tej priložnosti izrazila tudi nestrinjanje s postopkom, kako je bila dana v podpisovanje Temeljna listina Slovenije 1989, saj je po njihovem mnenju tak postopek v nasprotju z dogovorom na koordinaciji podpisnikov izjave iz Cankarjevega doma. (dd)
Tožbe zelenih Slovenije
LJUBLJANA — Novoustanovljena organizacija zelenih Slovenije bo jeseni tožila najmanj deset največjih onesnaževalcev narave v republiki, obetajo pa tudi, da bodo kmalu seznam še razširili. Poskusili bodo tudi združiti protest meščanov Zenice, ki so tožili državo zaradi zastrupljanja okolja ter krajanov iz Zavodenj pri Titovem Velenju zaradi šoštanjske termoelektrarne.
Napovedane tožbe pomenijo samo »otipavanje pulza« jugoslovanskega pravnega sistema. Zakonsko regulativo bo potrebno čimprej zamenjati, je v pogovoru z novinarji dejal Mauricij Olenik, član vodstva slovenskih zelenih, kajti državljanom je treba omogočiti pravne možnosti spopadov z onesnaževalci okolja. V tem kontekstu je tudi predlog, naj bi onesnaževalce obdavčili, tako zbrani denar pa uporabili za zaščito okolja, (dd)
Stekla preiskava ob krvavi najdbi uhlja v Locriju
LOCRI — Namestnik državnega pravdnika iz Locrija Carlo Macri se je v zvezi s krvavim ponedeljkovim odkritjem dela človeškega ušesa v pisemski ovojnici včeraj povezal s pravdnikom iz Vareseja Giovanni-jem Pierantozzijem, ki naj bi bil po krajevni pripadnosti zadolžen za preiskavo o ugrabitvi 22-letnega Andrea Cortelezzija. Prav njemu naj bi namreč pripadal odrezani del ušesa. Andrea Cortelezzi je sin in-dustrijca iz Tradateja (Varese), izginil pa je 17. februarja letos.
Macri je svojega kolega seznanil, da je začel s preiskavo v zvezi s krvavim odkritjem. Poleg drugega dokaznega materiala, naj bi Macri dobil tudi poročilo karabinjerjev, ki so potrdili, da so pisemsko ovojnico našli na podlagi anonimnega telefonskega klica. Na ovojnici je bilo s kemičnim svinčnikom napisano: »Za novinarje.« Kar zadeva preiskavo samo, pa preiskovalci skušajo z najrazličnejšimi akcijami odkriti povezavo med posameznimi primeri ugrabitev v Kalabriji.
Kopija Kipa svobode v Mulhousu v Franciji V
V mestu Mulhouse, kt leži na vzhodu Franclje, so v ponedeljek na glavnem mestnem trgu postavili popolnoma enak Kip svobode, kot so ga pred dobrim mesecem dni postavili kitajski študentje na Tienanmenu. Kip je vzbudil precej pozornosti pri najmlajših, ki pa za zdaj najbrž še ne vedo, kako krvav konec je imela postavitev takega kipa na glavnem pekinškem trgu	(Telefoto AP)
V	sovjetskih jedrskih obratih preveč nesreč
MOSKVA — V SZ so nesreče v jedrskih elektrarnah na dnevnem redu, o čemer priča mesečna rubrika dnevnika lzves-tja. Prejšnji mesec so zabeležili 19 nesreč, ki pa niso imele hujših posledic. V SZ deluje skupaj 44 jedrskih elektrarn, večina teh objektov pa razpolaga z zastarelimi varnostnimi napravami. Vseh 19 incidentov je treba namreč pripisati bolj človeškemu faktorju kot pa naključju. Tako vsaj poročajo Izvestja.
V	centrali v Kursku, približno 500 kilometrov južno od Moskve, je pred kratkim prišlo tudi do uhajanja radioaktivnih snovi. Zaradi razpoke v vodovodnih ceveh za hlajenje jedrskega reaktorja je voda poplavila kletne prostore centrale in pronicala v zemljo. Radioaktivno zemljo so specializirane ekipe odstranile že naslednji dan, vodo pa so speljali v posebne odtočne kanale in tako omejili škodo. Izvestja, ki zelo kritično poročajo o teh dogodkih, pa pojasnjujejo, da v nobenem primeru ni prišlo do močnejšega žarčenja, vsaj ne takega, ki bi bilo usodno človeku in okolju.
Nenavadna sreča nosečnice
NEW YORK — Evelyn Page je imela nenavadno srečo. 31-letna ženska je bila v devetem mesecu nosečnosti, ko jo je neznanec, potem ko ni hotela prisesti v njegov avto, ustrelil naravnost v trebuh. Krogla ji je predrla maternico in se zapičila v telesce še nerojene deklice. K sreči se je metek ustavil malo pod pljuči otroka, tako da ni prišlo do hujših poškodb.
Ženski so pritekli na pomoč mimoidoči in jo takoj odpeljali v bolnišnico. Samo nekaj minut potem je rodila ranjeno deklico.
Čebelji pik je bil usoden
VIDEM — V vasi Camino ob Tilmentu je zaradi čebeljega pika umrl 30-letni zidar Raffaele Meneguzzi. Na domačem vrtu je skupaj z ženo kosil travo, ko ga je žuželka pičila v zgornjo ustnico. Žena mu je nudila prvo pomoč, ko pa je opazila, da je začela ustnica nevarno otekati, je šla klicat sosede na pomoč. Ko se je skupaj z njimi vrnila na vrt, je bil Meneguzzi že mrtev. Sodnik je odredil avtopsijo, vendar kaže, da je mož umrl zaradi anafilaktičnega šoka.
Ze vse nared za proslavo ob 200-letnici revolucije
Okrog obeliska na Plače de la Concorde so že postavili odre za številne državne poglavarje z vseh koncev sveta, ki si bodo 14. julija ogledali slavnostno vojaško parado v počastitev 200. obletnice francoske revolucije. Na slovesnost pa francoske oblasti niso povabile kronanih glav, kar je glede na dogodke pred dvesto leti skoraj razumljivo	(Telefoto AP)